TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.958. LETO XII. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v četrtek, dne 22. avgusta 1929. Telefon št. 2552. ŠTEV.Htf' Zahteve naših gostilničarjev in hote* lirjev na kongresu v Beogradu. Po predposvetovanjih, ki so se vršila v torek popoldne, se je otvoril v sredo ob 9. uri predpoldne v hotelu «Palace» v Beogradu kongres gostilničarjev in hotelirjev iz cele države. Kongresa se je udeležilo nad 2000 zastopnikov hotelirstva in gostilni-čarstva ii vseh naših pokrajin. Iz Slovenije so se udeležili kongresa F. Kavčič 'jz Ljubljane, A. Cerar iz Kamnika, Leopold Bučar iz Kostanjevice, R. Mayr iz Kranja, A. Oset iz Maribora, š. Čeh iz Rog. Slatine, I. Kunst iz Žalca, F. Pečuh iz Celja in tajnik mariborske zveze g. Komac. Kongres je otvoril predsednik Osrednje zveze gostilničarjev in hotelirjev v Beogradu Dušan Miličevič. Prisostvoval je tudi inšpektor ministrstva trgovine g. dr. Žižek. O obrtnem redu je podal izčrpen referat g. V. Bogdanovič iz Skoplja. O turizmu in tujskem prometu je re-feriral Petar Petkovič iz Dubrovnika, glede odpiranja in Zapiranja obratov pa je poročal g. Cerar iz Kamnika. O higijeni v gostilnah in o strokovnem šolstvu je poročal Slavko Rajkovič. Slovenski gostilničarji so predložili kongresu naslednje resolucije, ki so bile tudi soglasno sprejete: 1. Izdajanje dovoljenj za točenje vina lastnega izdelka (vinotoče) naj se poveri politični oblasti, ne pa finančni oblasti, kakor je to bilo odrejeno s pravilnikom o pravici točenja. Prepoved točenja alkoholnih pijač v trgovinah z mešanim blagom naj ostane tudi v bodoče v veljavi. VAŽNO ZA TRGOVSKE POTNIKE, KI POTUJEJO V BITOLJ. Mestno poglavarstvo Bitolja opozarja vse trgovske agente, potnike in zastopnike posameznih trgovskih tvrdk in podjetij, ki potujejo v katerekoli svrhe v Bitolj, da se ob prihodu v mesto osebno prijavijo mestni upravi. Hotelirji, portirji in osebe, ki sprejemajo potnike na prenočišče, morajo obenem, ko sprejmejo trgovske agente in zastopnike na stanovanje, odvzeti potne liste ter jih predati mestni upravi, a lastnikom potnih listov morajo sporočiti, da se morajo osebno zglasiti pri mestni upravi, kjer se jim potni listi vrnejo. * * * ZBOROVANJE AVSTRIJSKE ZVEZE DETAJLISTOV NA DUNAJU. Zveza trgovcev - detajlistov Avstri. je na Dunaju (I. Johannesgasse 4) priredi dne 10., 11. in 12. septembra t. 1. na Dunaju zborovanje avstrijskih trgovcev-detajlistov, na katerem se bodo obravnavala vsa važna aktuel-* na vprašanja detajlistov, in sicer: osnovanje gospodarskega sveta, reorganizacija trgovcev-detajlistov, skle-panje glede konsumov, olajšave in reforme davčmh in taksnih zakonov, ureditev plačilnih pogojev, kreditni viri za detajlne trgovce in trgovski stiki s sosednimi državami. Na zborovanju bo govoril zvezni minister za trgovino in promet dr. Hans Schiirff. Zborovanje se vrši v zdraviliščnem salonu (Kursalon der Stadt Wien). O priliki zborovanja bo prirejena modna in razne druge revije. Opozarja se tudi, da se vrši od 1. do 7. septembra dunajski velesejem in od 7. do 9. septembra II. mednarodni kongres ■dekoraterjev izložb. 2. Izdela naj se poseben gostilničarski zakon na podlagi predloga slovenskih gostilničarskih zadrug. Če pa bi se vprašanje gostilniške obrti uredilo v okvirju splošnega obrtnega zakona, naj se v njem upoštevajo predlogi predloženega načrta, Na vsak način pa naj se gostilničarska obrt ne priključi trgovini, temveč tretira kot poseben obrt. 3. čim prej naj se sprejme zakon o hotelirstvu, ki je že sestavljen. 4. V seznam letovišč naj se uvrsti tudi mesto Maribor. 5. Finančna oblast naj obvešča gostilničarske obvezne zadruge o vseh spremembah, nanašajočih se na gostilničarske koncesije, zlasti pa o podelitvi, premestitvi in odvzemu koncesije. %. Finančno ministrstvo se naproša, da izda podrejenim finančnim direkcijam navodila, da dajo zadrugam na vpogled izpisek iz finančnega tro-šarinskega registra v svrho pravilne odmere zadružnih doklad. 7. Registri za žganje naj se odpravijo tudi za gostilne v krajih z nad 2 tisoč prebivalci. 8. Pavšalne računske takse za gostilne in kavarne naj se ukinejo. Prav tako naj se tudi ukine točilna taksa, ki povečuje bremena gostilničarskega stanu, zlasti še glede na to, da je bila zvišana trošarina od 0-35 na 1 Din. Po zaključku kongresa se je otvo-rila v hotelu «Claridge» zelo zanimiva gostilničarska razstava. NAŠ PRIDELEK. Beograjska Trgovska zbornica računi naš letošnji pšenični pridelek na 28 milijonov meterskih stotov; zraven prideta še 2 milijona iz lanskega leta, skupaj torej ca 30 milijonov. Domača poraba znaša 16 do 18 milijonov. Koruze cenijo na ca 40 milijonov stotov; odštevši domačo porabo v znesku 20 milijonov stotov preostane za izvoz ista količina 20 milijonov stotov. Če bi se posrečilo prodati ves previšek, bi dobila Jugoslavija od njega okoli tri milijarde dinarjev. • * * FRANCOSKI PETROLEJSKI INTERESI V JUGOSLAVIJI. Iz francoskega vira poročajo, da se je ustanovila v Parizu družba z naslovom »Mineš et Minčraux« z delniško glavnico 20 milijonov frankov. Namen družbe je izkoriščanje petrolejskih virov in drugih Te&jr *a klad o v v Bosni in Sr- biji. Nova^družba^je ustanovitev nekega francoskega rudarskega koncerna, kojega ravnatelj je Georges Rupelay. Dalje beremo, da se delovanje nove družbe ne bo omejilo na Bosno in Srbijo, temveč da bo pričela, najkasneje v prihajajoči pomladi, iskati petrolej tudi v okrajih onostran Mure, torej v Prekmurju, dalje v Medjimurju, v Slovenskih goricah in na Hrvaškem. Večkrat že Smo o tem predmetu pisali in izrazili mnenje, da je Jugoslavija prav gotovo zelo bogata na petrolejskih nahajališčih. II. Mednarodna konferenca za les v Bratislavi se vrši od 30. do 31. avgusta ob 9. uri dopoldne v zborovalnici sedeža uprave slovaške (Trg župa-nata). JUG0SLGVENSKI HMELJ ZA NEMŠKO PIVO. Tajnik Zveze nemških pivovarn v Berlinu, K. Stiegler, obiskuje jugoslovanske nasade hmelja, ki merijo 4000 oral. Hmeljarjem je izjavil, da se pogaja z jugoslovansko vlado glede popusta carine na import nemškega piva, ki znaša 100 Din za 1 hi in ki je na j večja v vsej Evropi. Nemške pivovarne so pripravljene, da nakupijo jugoslovanski hmelj ter da izvažajo ob znižani carini pivo v Jugoslaviji, ki ga pijejo itak le v večjih mestih. Beremo, da potekajo pogajanja ugodno. * * * MODERNIZIRANJE AVSTRIJSKEGA CESTNEGA OMREŽJA. Lani je započela avstrijska vlada akcijo, da se popravijo avstrijske zvezne ceste po novodobnih tehniških metodah ter se tako izgradijo za prvovrstne avto-mobilne ceste. Letos bodo izdali v ta namen 11 milijonov šilingov, ker gre za stvar, ki je v interesu tujskega prometa posebno nujna. Zmeraj bolj se vidi, da številni tujci pri obisku Avstrije namesto železnice uporabljajo avtomobil in da bi jih slabe ceste mogle odgnati od daljšega bivanja v Avstriji. Vse avstrijsko cestno omrežje (zvezno, deželno in okrajno) meri okoli 44.000 km; od tega pride na zvezne ceste ca 10 odstotkov ali nekaj več kot 4000 km. Samo za obnovo teh cest je določen gori imenovani znesek. Ohranilna in obnovitvena dela so sedaj v polnem teku, in se izraža splošna želja, da bi se dala na razpolago še nadaljna sredstva, če bi se izkazala potreba. Tako v Avstriji. Kako v Jugoslaviji? ' * * * OBRESTNA MERA EMISIJSKIH ZAVO DOV V RAZNIH DRŽAVAH. Na zadnji letni skupščini Narodne banke Se je sklenilo, da se pooblašča vodstvo Narodne banke, da v ugodnem momentu izpremeni obrestno mero, ki znaša od leta 1921, kakor znano, 6%. Prepustilo se je torej vodstvu, da sme obrestno mero, ki ni sedaj v nobenem razmerju s položajem na denarnem trgu, zvišati. Narodna banka ni ukrenila doslej v tem oziru še ničesar, dočim ije newyorška Federal Reserve Bank zvišala obrestno mero od 5 na 6%, o čemer smo v našem listu že poročali. Interesantno je pogledati, kako visoka je obrestna mera pri notnih bankah v drugih državah: Reichsbank 7-5 Avstrija 7-50 Belgija 5 Poljska 9 Bolgarija 10 Rumunija 9-50 Anglija 5-50 Rusija 8 Francija 3-50 Švica 3-50 Grčija 8 Češkoslov. 5 Japonska 5-48 Ogrska 8 Indija 5 Zed. države 6 Italija 7 Jugoslavija 6 * * * O ZLATU. Več kot polovico lanske produkcije zlata, ki je znašala SIO.OOO kg, je dala Južnoafriška unija, namreč 52.8% ali 322.000 kg. Sosedna Rodezija je dala 3%. Produkcija v U. S. A. je dala 11-2% ali 68.000 kg, Avstralija pa samo še 2'8%. Nazadovanje Avstralije datira od 1. 1926 dalje. Ponovimo, da je znašala udeležba Britanskega imperija na svetovni produkciji v letih 1912 in 1915 62%, lani pa že 71%. Ta udeležba raste stalno. V statistikah je sibirska "produkcija navedena večinoma pri evropskih produkcijskih številkah. Ivan Mohorič: Na Holandsko. (Nadaljevanje.) Drugo jutro smo zgodaj zapustili Solnograd. Dobrih 5 km za mestom smo pred Freilassingom prestopili bavarsko mejo in se usmerili proti Trauensteinu, od tod ob Chiemskem jezeru skozi Prien v Rosenheim, odkoder odboči železnica preko Kuf-steina v Inomost. Bilo je oblačno, in puščobno nedeljsko jutro. Nalahko je padal dež. Vozili smo po valovitem terenu skozi lepo zeleno pokrajino in povečini letovičarske kraje. Na cestah povsod veliko dela: preložitve cest v svrho zmanjšanja ovinkov in klancev, makadamiziranje novih partij na desetine kilometrov. Pokrajina kaže visoko kulturo poljedelstva. Tu ni razvito ono nesrečno parcelno gospodarstvo in kajžarstvo, ki ga najdemo pri nas v toliki meri in ki je eden od tehtnih vzrokov, da naše kmetijstvo v strokovnem oziru tako polagoma napreduje. Po skoro štiriurni vožnji smo skozi Izarska vrata prispeli pred monakov-ski rotovž. Kratek čas bivanja v Mo-nakovem smo želeli izkoristiti, da ogledamo glavne znamenitosti, ki jih nudi impozantna bavarska prestolnica. Monakovo leži na levem bregu bistre temnozelene Izare in je tretje največje mesto v Nemčiji. Mesto nudi vsaki vrsti obiskovalcev mnogo mamljivega, privlačnega in interesantnega. Večina monumentalnih javnih zgradb priča o ponosni zgodovini Bavarske, o slavi nekdanje rezidence bavarskih kraljev. Rezidenca, Feld-herrenhalle, obelisk, Propyleje, Maxi-milianeum, ogromna soha Bavarie so čuvarji velikih tradicij Bavarcev. Velikanska kristalna palača združi še danes skoro vsako pomlad v svojih dvoranah moderni umetniški svet vseh panog iz cele Nemčije. Ljubitelju umetnosti in historiku nudijo glypto-teka ter stara in nova pinakoteka Kunsthalla, nova državna galerija, nacijonalni muzej in nebroj drugih umetniških zbirk, med njimi mestna Schackova, Lenbachova galerija gradiva za cele tedne in mesece študija. V bližini mnogoštevilnih galerij in muzejev je nanizana cela vrsta trgovin z umetninami in starinami z bogatimi zbirkami umetnin in umetnoobrtnih izdelkov. Nas je zanimala predvsem umetniška razstava v stekleni palači. Kristalna palača je bila zgrajena v letih 1853 do 1854 in obsega nad 11.500 m* prostora. Zgrajena je vsa iz železa in se je porabilo 30.000 stotov železa in 78.000 steklenih plošč. Revija modernih slikarskih del, ki je bila razstavljena na letošnji razstavi, je ogromna. Dela, ki smo jih tu srečavali, morajo zadiviti in očarati vsakogar. Do utrujenosti smo potovali od dvorane do dvorane, vedno novi utisi, nove smeri, novi motivi, eden zanimivejši od drugega. Pasant, ki se slučajno ustavi na potu v Monakovem in zaide v velike zakajene tradicijonelne dvorane mo-nakovskih pivovarn ter v sloviti dvorski pivovar in motri od strani vrvenje in življenje Bavarcev, bi si lahko napravil o njih čisto napačno sodbo, če jih vidi ob večernih urah odmora dobrodušne in razpoložene. Pravo povojno Monakovo ima svoja težišča daleč od teh pivnic. Že površna okrožna vožnja po mestu razkrije tujcu vsaj od zunaj en del zakladov, ki jih hranijo Monakovčani v svojem mestu in v svojih zbirkah in ki dajejo mestu. stalno privlačnost za domačina in tujca. Ne samo 'slikar in ljubitelj umetnin, ki bo lahko odkril v Schwa-bingu veliko kolonijo mlade umetniške generacije, marveč tudi zdravnik, elektrotehnik in graditelj pridejo v Monakovem na svoj račun. Klinike in bolnice v Monakovem razpolagajo z najmodernejšimi sredstvi in napravami moderne kirurgije in terapije. Tehniku nudi »Deutsches Museum der Meisterwerke der Natunvissen-schaft und Technik« najpopolnejšo revijo razvoja in napredka človeškega dela od primitivnega ročnega obrata preko delne mehanizacije do najpopolnejših strojnih automatov in industrijskih central moderne dobe. V tem samem muzeju je zbrano z obču-dovanjavredno energijo skoro izčrpno vse naučno gradivo najraznovrst-nejših panog naravoslovja in tehnike, počenši od matematike in mehanike do vseh modernih naprav na polju elektrotehnike, brezžičnega brzojava, telefonskih automatov, do najmodernejših instrumentov fine mehanike na polju glasbe, akustike in optike. Drug oddelek je posvečen kemiji živil,. kemiji zdravilnih sredstev in kemični veleindustriji. V tretjem odseku so zopet razstavljeni modeli vseh vrst transportnih sredstev, cel zgodovinski razvoj gradbene tehnike cest, železnic* model simplonskega tunela v naravni velikosti, vzorci in posnetki največjih nemških mostov preko Rena, Odre itd., slike inozemskih vele-gradb, modeli gorskih železnic in nato v podzemlju v naravni velikosti model glavnih delov prekooceanske ladje in model podmornika. Tu so vzorci starih letal od navadnega balona do modernih aeroplanov z vsemi statističnimi podatki o razvoju in rezultatih zračnega prometa. Na drugi strani je zopet v suterenu zgrajen v naravni velikosti cel rudnik, tako da si vsak obiskovalec lahko napravi jasno sliko rudniškega obrata. Večino razstavljenih naprav in modelov lahko obiskovalec z enostavnim pritiskom na gumb spravi v funkcijo. Drugo nadstropje muzeja obsega bogato zbirko vseh vrst stavbnega materijala z navedbo najvažnejših lastnosti, modele visokih stavb, naprav za razsvetljavo, za centralno ogrevanje zgradb in celih mest, profile instalacij za preskrbo mest s plinom in vodo, modele električnih central in sličnih industrij. Neprestano se dopolnjujejo zbirke z novimi dragocenimi miniaturnimi modeli, kate-fih vsak pomeni že sam po sebi dragoceno pridobitev. Neverjetna je energija, s katero je tajni stavbeni svetnik dr. Oskar von Miller organiziral in zbral vse to gradivo; neprecenljiva je zasluga, ki si jo je pridobil s tem za Monakovo in nemško tehniko. V tretjem nadstropju so zbrani vzorci blaga, modeli iz razvoja tekstilne in papirne industrije, grafične tehnike ter raznih poljedelskih industrij. Težko je predočiti čitatelju vsaj približno sliko tega, kar vsebuje ogromen nemški muzej na otoku Iza-re. Muzej obsega 340 razstavnih prostorov in znaša razstavna površina 36.000 m2. Ako končno povem, da je pot skozi razstavne dvorane ob zbirkah dolga ca. 15 km, mislim, da si bo lahko vsakdo napravil sliko o tem monumentalnem zakladu dokumentov napredka in iznajdljivosti 61ove-škega genija. Celo dopoldne smo porabili, da smo vsaj bežno ogledali te interesantne zbirke, katere bi želel človek mesece in mesece študirati, da jih izkoristi vse, kar mu nudijo. Komaj leta 1925 je bila sedanja zgradba muzeja gotova in vendar postajajo Nemcem stene velike palače starega muzeja danes že pretesne. Razvoj zahteva širših dimenzij. In zato so na otoku nasproti vhoda začeli graditi novo še večjo zgradbo, v kateri bo predvsem nastanjena strokovna tehnična knjižnica, ki naj bo edinstvena svoje vrste.. Gradba te palače izgleda kot cela tovarna. Nemci imajo, kljub .trškim bremenom reparacij in vsem povojnim neprilikaip, globok smisel za smotreno naučno politiko in- vedo Interesna zaščita in poslovna morala. Pretresljaji v splošni, zlasti pa v poslovni morali, koje je povzročila svetovna vojna, so se pojavili v vseh od vojne prizadetih državah, med njimi ne v zadnji vrsti v Jugoslaviji. Gospodarstvo ne trpi pod moralno krizo manj kot pod produkcijsko, prometno in konsumno, Moderno gospodarstvo se brez solidnega zasigurane-ga kredita sploh ne da misliti. V Jugoslaviji je kakor v drugih državah odlične važnosti, da se kreditni odnošaji uredijo tako, da bo mogoče spraviti izmenjavo blaga na normalne tire. Momentano ni niti več važno preiskovati, kako in radi česa so pri nas nastale nezdrave kreditne prilike. Da je bila država sama dolgo časa v svojih čisto poslovnih obvezah neverjetno počasna in da je stala kot slaba plačnica na glavi liste, ni nobena tajnost. Veliko število konkur-zov in nerazmerno visoka kreditna obrestna mera, dokazujejo zadostno, da je padlo tudi privatno gospodarstvo v prav čudno poslovno moralo. Uradoma se poslovno moralo pa ne da izlečiti. Tu ne koristijo tudi ne najstrožji zakoni, ozdravljenje mora priti iz gospodarstva samega. Do tega pa more priti le tedaj, če bo poslovni svet primoran vrniti se polagoma k reelnosti. Narodna banka je pričela v denarnem svetu s kreditno kontrolo. Misel je bila brez dvoma dobra, izvršba pa ni bila srečna. Izvesti bo treba to pač boljše. Posamezne produkcijske stroke manifestirajo v zadnjem času najresnejše napore, da napravijo v svojih vrstah red. Vpije se proti »kartelom«, ki baje uničujejo konsumente. V resnici se kaže v zadnjem času na vseh straneh tendenca, dobro, kaj pomeni ta investicija in žrtve, ki jih doprinašajo za to svrho. Ko sva z g. predsednikom Jelačinom šetala po velikih razstavnih dvoranah, povdar jal mi je neprestano, da je tudi pri nas skrajni čas, da pričnemo zbirati modele in vzorce tega, kar premore naše gospodarstvo. Začetek pri nas gotovo ne bo lahak, tudi dr. Miller je moral biti mnogokrat neizprosen in industrijalci so se ga bali kot slabe vesti. Tudi on je pričel skromno v malih, ozkih prostorih starega nacijonalnega muzeja. Toda njegovo delo se je hitro razvijalo in rastlo. Tak tehnološki mutfej bi vršil pri nas hvaležno propagandno nalogo v širokih masah naroda, vršil bi veliko poslanje za gospodarsko pro-budo in pravo orijentacijo domačega človeka in s tem bi bila svrha dosežena. Monakovo je za turistiko zelo važno izhodišče. Na glavnem kolodvoru valuje cel dan ogromen promet. Avtomobili in železnica prevažajo dnevno na tisoče izletnikov na številna podalpska jezera, do kopališča Reichenhall, Garmisch-Partenkirchen, do Walchensee, v Bad Eibling, posebno pa v Oberammergau, kjer se prirejajo vsako leto znane pasijonske igre, ki jih posečajo desettisoči ino-zemcev, posebno Angležev. Monakovo skrbi kot središče agrarne Bavarske tudi s smotrenim delom za vsestransko povzdigo poljedelstva. Vsako leto prireja koncem septembra in začetkom oktobra poljedelsko razstavo ob priliki bavarskega Land-wirtschaftsfesta na Teresienwiese. Kdor se hoče navžiti pristnega alpskega humorja in razvedriti v razigranosti dobrosrčnih Bavarcev, naj obišče v teh tednih »die Festwiese«. Pa tudi na industrijskem polju je Monakovo pokazalo, da ne namerava ostati samo pri pivovarski industriji. V povojni dobi, posebno od kar je izvršena elektrifikacija monakovske okolice, napreduje industrija v zadovoljivem obsegu, Smotrena komunalna politika podpira razvoj obrti in industrije s prireditvami razstav. Iz povojne dobe je omeniti posebno dve veliki razstavi, die Gevverbeschau leta 1922 in das bayerische Handwerk lete 1927. Obe sta mi razkrili nova velika polja bavarske pridnosti in dela. (Nadaljevanje prihodnjič.) urediti razpečevanje blaga v tej smeri, da se izogne lahkomiselnim kreditom. Ne sme se zamenjati interesno zaščito s karteli. Prav gotovo ne moremo govoriti o kartelu, ako se kaka industrijska stroka organizira na način, da se vodi stroga evidenca podeljenih kreditov in da se že v naprej enotno določijo plačilni pogoji. Uničevanje blaga se pod nobenim pogojem ne sme smatrati za dobro go-spodarenje. Jugoslavija je v mnogih ozirih odvisna od inozemstva, ne v zadnji vrsti od inozemskih kreditov v denarju in blagu. V obeh ozirih je imelo inozemstvo z nami tudi že precej slabe izkušnje. Saj se redno zatrjuje, da se Angleži vpuščajo pri nas v same pasivne posle. Gotovo pa je, da ni temu vzrok samo Jugoslavija. Vprašati je treba, zakaj pač sklepajo ti inozemci pri nas svoje posle samo z nereelnimi ljudmi, dočim ne morejo priti solidna, dobro fundirana podjetja do nobenih inozemskih kreditov. To pride od tega, ker ni tudi ne v inozemstvu in niti v Angliji, poslovna morala še popolnoma zdrava. Iščejo se samo hitri, navidezno besteči dobički. Če pride do poloma, ne more biti zato pač manj kriv upnik, kot dolžnik. V Jugoslaviji se ne bi smelo delati več kolonijalne gospodarske politike! Stremitev posameznih gospodarskih branž, zlasti producentov v zaščito svojih interesov, v prvi vrsti za ureditev kreditnih odnošajev, se mora s tega stališča samo toplo pozdraviti. Trgovci se morajo privaditi k temu, da razvijejo svoje poslovno delovanje samo v mejah svoje moči in da iščejo raje manjše toda sigur«e, kot pa velike, toda večkrat čisto fiktivne ali vsaj zelo problematične dobičke. če pridemo enkrat že tako daleč, da se odpovedo raje največjemu in vabljivemu poslu, bodisi z javno ali privatno ustanovo, kot da gremo preko svojih moči, odnosno moči svojih kontrahentov, se bo lahko reklo, da smo krizo poslovne morale že premagali. ‘NEMŠKE državne finance 1925-1929. V časopisu »Wirtschaft und Statistik« beremo o tem predmetu obširno poročilo, podprto s številnimi statističnimi podatki. Vidimo, da so skupni izdatki stalno rasli. Leta 1925 so znašali 4532 milijonov mark, za leto 1929 so preraču-njeni na 6779 miiljonov. Splošni državni izdatki brez vojaštva i. dr. so narasli od 3239 na 5210 milijonov mark. Sredstva kritja so znašala v letih 1925 do 1928 4247 milijonov mark, 5102, 6048 in 6019 milijonov; za leto 1929 je vstavljen znesek 6591 milijonov mark. Od te vsote pride na dohodke iz davkov in carine 6051 milijonov mark (1. 1925 4272 milijonov). Po končanih zaključkih so bili izkazani v imenovanih letih sledeči pre-viški (v milijonih mark): 562, 257, 216 in 3-7. Od teh zneskov so pa v kritje zaostalih obveznosti prevzeli delne vsote v naslednje leto in ostanejo sledeči pre-viški: 180, 199, 1'62, 3-7. OPOZARJAMO na razglas o licitaciji Oblastne samouprave ljubljanske za prevzem težaških, zidarskih, tesarskih, krovskih, mizarskih in ključavničarskih del pri adaptaciji gospodarskega poslopja na veleposestvu Ponoviče pri Litiji. • D 11 10 [K;. m u o u u MII M Emil Guarani, Milan, Casella Portale 214, želi oddati zastopništvo za hladilne naprave tipa Lebruii. A. L. Gyftakis, Calamata, Grčija, želi stopiti v stik s kako tukajšnjo solidno tvrdko, ki bi bila pripravljena prevzeti zastopstvo za prodajo korintskih rozin in fig. Dopisuje se nemško. Ivan Čadež, Okučani, Srbija, želi stopiti v stik v tvrdkami, ki trgujejo z jajci. Zastopstvo za prodajo usnjenih rokavic. Tvrdka Fr. Kraus, tovarna usnjenih rokavic v Pragi, išče resnega zastopnika, ki bi prevzel prodajo usnjenih rokavic za celo državo. Štev. 97. H — ——| j ivetu Pri reviziji jugoslov. blagovnih tarif služi kot vzorec z gotovimi modifikacijami avstrijski in češkoslovaški sistem. Z bombažem obdelani prostor v Egiptu se je od lani na letos pomnožil za ca. •10.000 ha. Letošnji /pridelek kaže izborno. Bakreni kartel ni izvedel napovedanega znižanja cen; ker se je trg poživil, računijo sedaj celo z možnostjo zvišanja. V delovno skupnost zflruženi angleški producenti cina so s svojo propagando in s podporo hausse-skupine dosegli znatno zvišanje cene. Poročajo, da so izrekli sedaj tudi bolivijski producenti svojo pripravljenost za pristop h kakšnemu kartelu. Štrajk v angleški tekstilni industriji se je začel ugodno zavijati v Češkoslovaški, Nemčiji, Švici itd. Izglede za ustanovitev mednarodnega kartela tračnic presojajo sedaj zopet prav ugodno. Vsled nezadostnega sladkornega kon-suma na Poljskem so določili del rezervnega kontingenta za izvoz. Julijska produkcija Alpine Montan je bila vseskoz ugodna, bodisi glede 'železne rude ali jekla ali premoga. Angleški kemični trust je ustanovil v Melbournu v Avstraliji družbo, ki se bo pečala s pretvarjanjem avstralskega rjavega premoga v tekočino. Načrt nove carinske tarife za umetno svilo v U. S. A. je finančni odbor senata sprejel in ga je'priporočil drugi hiši v odobrenje. Eksport kavčuka iz angleških Malajskih držav stalno raste. V prvih sedmih mesecih tekočega leta je znašal izvoz surovega kavčuka nad 330.000 ton, za dobrih 146.000 ton ali ca. 80% več kot v isti dobi lanskega leta. Ameriški zvezni urad farmerjev priporoča previdnost pri prodaji pšenice, ker se množijo poročila, da letošnji pridelek ne bo tako bogat leot so prvotno mislili. Izvoz lesa iz Poljske trpi vsled pomanjkanja vagonov in se je pričela Poljska pogajati s Češkoslovaško, da ji vagone posodi. To je tembolj potrebno, ker postaja švedska in finska konkurenca zmeraj hujša in v zadnjem času tudi ruska. Izvoz lesa je v zunanji trgovini. Poljske zelo važna postavka. Nova tovarna dušika na Poljskem bo pričela obratovati v jeseni. Letna produkcija 100.000 ton dušikovih gnojil naj osvobodi poljski trg od inozemskega dovoza. Carino na aluminij hoče vpeljati Nemčija. V novo ustanovljeni kubanski sladkorni ekeportni organizaciji bosta zastopani tudi U. S. A. in Kanada. Cene avtomobilov v Ameriki bodo vsled nad produkcije v avtomobilni industriji znižali. Znižanju družbe Packard je sledila sedaj tvrdka Studebaker, ki je znižala cene pri 30 različnih avto-mobilnih vzorcih za 20 do 250 dolarjev. Ruska trgovska družba v Newyorku, Amtorg, je naročila pri ameriških tvrdkah Westinghouse in International Com-bustion vso opremo za elektrarno pri gradeči se veliki tovarni traktorjev v Stalingradu. Ameriška kemična industrija se posvetuje o odredbah za forsiranje (izvoza. Od pričetka hmeljske sezije 1. septembra 1928 do 30. junija 1929 je izvozila Češkoslovaška 128.792 stotov hmelja, uvozila ga je pa 10.508 stotov. Stot -- 50 kg = 100 nemških funtov. Pridelek hmelja *• češkoslovaški bo po poročilih hmeljarskih zvez letos najbrž večji kot je bil lani. Novo tovarno umetne svile z glavnico 1 milijona funtov bodo ustanovili v Bosni. Družba hoče kriti potrebo Jugoslavije in tudi dela ostalih balkanskih'držav. Družbo financira neka angleška skupina ob udeležbi jugoslovanskih bank. Svetovna produkcija kavčuka v prvem letošnjem polletju je znašala 402.000 ton proti 245.600 tonam v prvem lanskem polletju in 620.200 tonam v vsem lanskem letu. Na trgu lanenega olja so nastopili v zadnjih tednih znatni dvigi cen. MKW1 Strokovno šolstvo. VPIS v DRŽAVNO DVORAZREDNO TRGOVSKO SOLO V CELJU. Vpisovanje za šolsko leto 1929/30 bo v nedeljo 1. in v pondeljek 2. septembra 1929 vsakokrat od 9. do 12. ure. V prvi letnik se sprejemajo gojenci(ke), ki so dovršili najmanj štiri razrede gimnazije (realke) ali štiri razrede meščanske šole. Pri vpisu predloži gojenec (ka) prošnjo za vpis, kolkovano z Din 5-—, ki ji priloži izpričevalo o prejšnjem šolanju in krstni (rojstni) list, s katerim dokaže, da dovrši prosilec(ka) v tem letu 14 do 18 let. V drugi letnik morejo vstopiti oni, ki so dovršili prvi letuik. Vsak gojenec(ka) plača pri vpisu Din 20'— v liFond za zdravstveno zaščito učencev«. Te takse se oproščajo oni gojenci(ke), ki so sami ali njih roditelji siromašni po zakonu o taksah. "Redno še bo vpisovalo le v navedenih dneh. Minister za trgovino in industrijo sme dovoliti do dne 15. septembra na,-Vnadno vpisovanje, če je kaj praznih hiest. Po tem roku se smejo vpisati samo ■otroci državnih uradnikov, premeščenih v te kraje z odhodnicO šole, v kateri so se dotlej učili!.; Tej šoli je naloga, dajati gojencem (kam) strokovno naobrazbo in jih usposobiti za praktično in samostal-lio poslovanje. Pouk na njej traja dve leti, kar je najkrajša doba, v kateri si ■more gojenec(ka) zadostno prisvojiti za trgovsko prakso najpotrebnejše znanje. Obisk le šole je priporočati onim, ki se žele v najkrajšem času usposobiti za Uspešne udejstvovanje v poslovnih (trgovskih, bančnih, tvorniških, zadružnih 3' dr.) pisarnah. Največ Ugodnosti pa nudi smovom in hčerkam trgovcev, tovarnarjev in obrtnikov, ki potrebujejo svoje otroke čimpreje za pomoč v svojih obratih, kajti šola jim nadomešča Vajeniško učno dobo in morejo po dveletni praksi začeti ali prevzeti samostojno trgovino katerekoli stroke. Absolventi imajo razuntega pravico dijaškega roka v vojski. ZA POGLOBITEV trgovinskih ODNOŠAJEV S FRANCIJO. Francosko - jugoslovenska trgovska zbornica v Parizu bo začela ta mesec z izdajo lastnega uradnega lista. Svrlia tega lista tJo, da poglobi gospodarske zveze med Francijo in Jugoslavijo s priob-čevanjem vsestranskih informacij o ju-goslovenskem in francoskem narodnem gospodarstvu. Posredoval bo med gospodarji z ene in druge strani in priobčeval informacije o delu francoskih in jugoslo-venskih gospodarskih institucij. Uredništvo lista prosi vse gospodarske kroge za sodelovanje, priporoča se pa tudi za inserate. Direktor lista bo g. Krešimir Kovačič. Naslov: Bulletin officiel de la Chambre de commerce Franco-Yougo-slave, Pariš 14, Rue Cliauveau - La-garde (8 e). OPOZARJAMO na razpis Oblastne samouprave ljubljanske za dela pri zgradbi svinjskih hlevov za Kmetijsko solo na Grmu. H <* *t -J**! » M. vj* AT* -3* M * A JPV- m LISTEK. A. Ogris: Kako se je varčevalo v Sloveni]! v ie'M ' 1927 In 1928? r- (Nadaljevanje.) Ker, kakor že rečeno, Slovenci nimamo izdatnih drugih virov, iz katerih bi nam pritekal nov kapital, je za na9 izmera, v kateri se nam množijo nabirki novega mobilnega leapitala v denarni obliki, še posebno važna zadeva. Kajti naši ljudje ne ; premikajo gigantičnih: mas raznih izdelkov — pridelkov po svetovnih tržiščih, pri čemer se v kratkem času zaslužijo lahko velika premoženja; Slovenec ni vajen, svoje prettiške plodonosno nalagati v delnice in industrijske obligacije, le malokdo zasluži pri nas večje? vsote v drugih spekulativnih naložbah (zemljiščih, draguljih, stavbah, slikah itd. ).„ Tudi ni pri nas visoko število takih ljudi, ki varčujejo zategadelj, da si pozneje s prihranje«. nim lastnim kapitalom ustanove, zreor-j ganižirajo alf vsaj kupijo .'pridobitno' podjetje. Krčevito se nas drži še očetovska konzervativnost tudi pri egoističnih! poslih. Zelo mnogi, zlasti kmetijski go- TPmilllBl Ji— Devizno tržišče. V minoTem tednu so se vsled praznika dne 15. avgusta vršili samo štiri borzni sestanki. Devizni promet tudi v tem tednu ni pokazal še nikakega oživljenja in je zaključil s celokupnim iznosom 13-930 milijona Din tako, da je zaostal za predzadnjim tednom za 873 tisoč Din. Glede velikosti sta bila najmočnejša dneva 12. avgust z 4-562 milijona Din in 16. avgust, t. j. zaključni tedenski borzni sestanek s 5‘358 milijona Din. Na ostalih dveh dneh se je kretal promet v običajnem obsegu med 1 in 2 milijona dinarjev. Pretežno kritje potrebe je kakor dosledno realizirala privatna ponudba tako, da je celoten promet v privatnem blagu dosegel koncem tedna 8167 milijona dinarjev. V posameznih devizah so znašali zaključki in sicer London na prvem mestu 2-779 milijona Din, na drugem mestu Newyork 1-517 milijona dinarjev, na tretjem mestu Dunaj 1*232 milijona Din, zatem Trst li72 milijona dinarjev in Curih 1-060 milijona Din. Z manjšimi iznosi so se vrstili Berlin z 0-253 milijona Din, Praga z 0-126 milijona Din, z minimalnimi iznosi pa Budimpešta in Pariz in sicer skupno z 0028 milijona Din. Narodna banka je v minolem tednu stavila na razpolago deviznega blaga skupno za 5-763 milijona Din, od katerega odpade na Prago 1-441 milijona dinarjev, na Curih 1-380 milijona Din, na London 1-161 milijona Din, na Dunaj 0-710 milijona Din, na Berlin 0114 naj 0710 milijona Din, na Berlin 0-353 milijona Din, na Amsterdam 0-116 milijona Din, na Newyork 0114 milijona Din, na Budimpešto in Bukarešto pa skupno 0-116 milijona Din. V posameznih devizah je znašal v minolem tednu' promet v devizii London 3-040 milijona Din, v Curihu 2-440 milijona Din, v de vizi Dunaj 1-942 milijona dinarjev, v Newyorku 1-631 milijona dinarjev, v Pragi 1-567 milijona Din, v devizi Trst 1-172 milijona Din, v Berlinu 0-606 milijona Din, v devizi Pariz 0-379 milijona Din, v Budimpešti 0-120 milijona Din, v Amsterdamu 0116 milijona dinarjev in konečno v devizi Bukarešt 0-017 milijona Din. Tečaji deviz v prošlem tednu niso pokazali posebnih sprememb. Curih je -konstantno notiral 1095-90, istotako nespremenjen je bil tečaj Trst 297 S6. Tečaja Newyork in Praga sta bila stabilna škoro celi teden in sta beležila 56l875 oziroma 168 60, le na petkovem sestanku sta malenkostno oslabela in sicer Newyork na 56‘87, Praga pa 168-58. Notici London in Budimpešta’ sta kazali padajočo tendenco. London je notiral na pondeljkovem borznem sestanki], j!.7£-27, , 0 r» *»f» m mm m** «•« .spodarji in mnogo ljudi iz obrtnih in na-meščanskih sto jev- varčuješ^ ttdlj iz pri-i dojene skromnosti v načimi življenja, iz gole navade in iz bojazni pred nepri-likafriC ki jih prinašata starost in bolezen; mnogo je tudi takih, ki sa primorani varčevati, da zasigurajo aksistenco otrokom, nadalje takih, ki jim pred očmi lebdi lastna streha nad glaVo, če še tako mala pa lastna domačija na mestni periferiji, je pa končno tudi prlebej takih, ki hite navijati številke v stojih hranilnih knjižicah, ker jim že misel na veliko lastno premoženje prinaša svojevrsten užitek ali si 8 tem upajo dvigniti socialni ugled. Naj si pa že bo kakorkoli, osebni nagibi ni$o tako važna zadeva, važno in glavno ‘je’ ;to, da se krepi varčnost, Ta-cionalizaoija našega potrošhega gospodarjenja ih se' na ta način, nabere za podjetniško 'naprezanje čim več razpoložljivih' sredstev. Ako se ob naši konzervi ti vrebsti prihranki ne uveljavijo takoj na več stopnjah kot kapital,* se irve-' ljavijo vsaj na eni ali pa.dveh; zato je pa trajnost irf tempo, v katerem se zbi-' ra v denarnih zaivLjubljana v jeseni«. 1. Mlekarski sejem obsega prodajo sira, masla in drugih izdelkov, obsega pa tudi propagando za mlekarstvo, ki se po drugih krajih čimdalje bolj širi in ki zasluži, da ga pri nas vpeljujemo, ne le iz ozirov na zdravstvo, ampak tudi iz splošno gospo- darskih ozirov s posebnim pogledom na napredek naše živinoreje. (Na sejmu .,e bo prodajal sir na debelo in na drobno, ravnotako tudi mlečni izdelki. 2. Vinski sejem bo obsegal prodajo vina, in sicer namiznega, ki se bo točil v sodčkih, in buteljskega. Vinski sejem bo nudil obiskovalcem priliko, da se pouče o kakovosti raznih domačih vin najenostavnejšim potom. Na sejmu bodo zastopana vina iz najboljših dolenjskih in štajerskih vinskih goric. Vina se bodo za po-skušjo točila v malih kozarcih. Kupčija na debelo se bo lahko sklepala na licu mesta. 3. Sejem za med. Čebelarji bodo postavili na trg svoje letošnje pridelke in bo dana vsakemu prilika, da se o pravem času preskrbi s potrebno količino tega božjega daru, ld Igra tako važno vlogo pri naši prehrani, zlasti z zdravstvenega stališča. Med in mleko sta bila v davnih časih visoko cenjena pridelka, ki pridobivata danes zopet čim dalje bolj na svoji vrednosti in veljavi. 4. Sejem za kmetijske stroje in gospodarsko orodje. Ta del sejma bo obsegal različne stroje, ki jih rabimo danes za obratovanje poljedelstva, mlekarstva, vinarstva in drugih gospodarskih panog. Na sejmu se bo lahko izbiralo in kupilo stroje za potrebe posameznih gospodarjev, pa tudi za potrebe podružnic in drugih gospodarskih organizacij. Stroji bodo na licu mesta tudi obratovali, da se prepričajo interesenti o delazmožnosti strojev in pouče o njih sestavi. Štev. 25886 Razglas. Na podlagi člena 86 do 98 zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921 in njegovih sprememb odnosno dopolnitev razpisujem drugo pismeno ofertalno licitacijo za zgradbo temeljnega praga in 4 trioglatih jezbic na desnem bregu Save nad mostom pri Kranju. Licitacija se bo vršila dne 31. avgusta 1929 ob 1L uri dop. v prostorih gradbenega oddelka oblastne samouprave, Gosposka ulica št 15/1, kjer so razobešeni na oglasni deski pogoji. V Ljubljani, dne 20. avgusta 1929. Komisar Oblastne samouprave ljubljanske oblasti: Dr. Marko Natlačen, s. r. Osiješki velesemenj. Za Osiješki vele-semenj, ki se vrši od 31. avgusta do 8. septembra 1929 se dobijo legitimacije tudi v pisarni Zbornice za trgovino,, obrt in industrijo. * * * RAZSTAVA JUGOSLOVANSKE HIŠNE INDUSTRIJE V HAAGU. Generalni konzulat kraljevine SHS v Rotterdamu je pooblastil te dni Drž. osrednji zavod za ženski domači obrt, da organizira razstavo slovenskega oddelka za razstavo v Haagu, kjer se otvori razstava dne 1. novembra t. 1. in traja do konca novembra t. 1. Razstavljalci nosijo stroške prevoza do Rotterdama in nazaj. Vse ostale stroške razstave nosi konzulat. Vsi dotični, ki se pečajo z domačimi obrtmi in z umetnim obrtom, in ki se nameravajo udeležiti razstave, naj javijo to čim p rej Drž. osrednjemu zavodu za .žensko domačo obrt v Ljubljani, Turjaški trg 4, da se zasigura prostor. Zavod bode organiziral skupno odpoši-ljatev razstavnih predmetov, da se zmanjšajo prevozni stroški na minimum. Lyonski velesejem. Spomladanska prireditev Lyonskega mednarodnega velesejma se vrši od 3. do 16. marca 1930. leta. Dobave. Saobračajno odelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do dne 26. avgusta t. 1. ponudbe za popravilo 41 raznih vozičkov in 8 dvigalnih vint ter ponudbe za dobavo 80 ma bukovih drv. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do dne 26. avgusta t. 1. ponudbe za dobavo 1 uklopne omarice za istosmerni tok, 15 teganih gredi za transmisije, 20 zavitkov svetlo* pisnega papirja Ozalid ter 1 tahometra in 1 manometra za parno turbino. Direkcija državnih rudarskih poduzeca u Sarajevu sprejema do dne 26. avgusta t. 1. ponudbe za dobavo raznih cevi za Crae-lius aparate. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so interesentom na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani. TRŽNA POROČILA. Mariborsko sejmsko poročilo. Prignanih je bilo 13 konjev, 14 bikov, 145 volov, 300 krav in 19 telet. Skupaj 491 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 13, avgusta t. 1. so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 9—10 Din, poldebeli voli 8—9, plemenski voli 7-75—8, biki za klanje 5-50—9, plemenske krave 5-50 do 6, krave za klobasarje 4—5, mlada živina 8—10 Din. Prodanih je bilo 330 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 40, v Italijo 15 komadov. — Mesne cene: Volovsko meso I. in II. vrste 12—20, meso od bikov, krav, telic, telečje meso I. in II. vrste 18—25, svinjsko meso sveže 12-50—27 50 Din kg. Štev. 25.887. 4 Razglas o licitaciji. Razpisujem za prevzem 1. težaških, zidarskih, tesarskih in krovskih 2. mizarskih in 3. ključavničarskih del pri adaptaciji gospodarskega poslopja na veleposestvu Ponoviče pri Liliji prvo pismeno ofertno licitacijo na dan 31. avgusta 1929 ob 11. uri dopoldne v prostorih gradbenega oddelka, Ljubljana, Gosposka ul. 15/1. Podrobnosti razpisa so razvidne na razglasni deski gradbenega oddelka. Ljubljana, dne 21. avgusta 1929. Komisar Oblastne samouprave ljubljanske oblasti: Dr. M. Natlačen, s. r. VELETRGOVINA v v Ljubljani Špecerijsko blago raznovrstno iganj«, moko in deSotn« pri. dalka. • Raznovrstno RUDNINSKO VODO] Lastna praSama za [ kavo In mNn sa tHSavol fvomlca kuvert In konfekcija paplrfa LJUBLJANI Tolarski pot it. 1 ' - Karlovška cesta it t VELETRGOVINA. JK VOLK CI UB1JANA fclTA IN MOKE ^ * RESLJEVA CESTA. M LASTNI AVTOMATIČNI VALJČNI MLIN. Priporoča po naj nitjih cenah nune mievske proizvod« in vse vrste lita, kakor tudi pšenično moko ix prvovrstnih banaftkih mlinov. SPECIJALNA TRGOVINA KRMIL. Bisoj.: Volk LjabUan*. KnhtevcUte ceniki VsMsn Mvr. HA* ■r«, adatnin* tat ibmine - LJUBLJANA . TISKARNA MERKUR se priporoča za tisk llllllllllllllllillllllllUllilllllllllHIlillillll - za leto 1930 d*. IVA* FLESa - Zs ■ kidurtrljako d. d. »MERKUR« kot isdadaMja in tiskarja: O. MICHALEK, Izbijam.