Glasilo OŠ Matije Copa Kranj PUH Ema, 2. A Ana, 2. B Julija, 5. C Ema, 1. B Šolsko leto 2019/2020 UVODNIK Letošnje šolsko leto je bilo za vse nas zagotovo najbolj nenavadno šolsko leto, odkar obstaja naša šola. Vec kot dva meseca smo ga prebili doma, v karanteni. V tem casu je pouk potekal na daljavo, kar jebilo za nas vse,ucence, ucitelje in starše,nekaj povsem novega. Poleg obcasnih stisk in težav pa namje toobdobje zagotovo prineslo tudi marsikaj pozitivnega. Ucitelji so se naucili uporabljati številne nove ucne tehnologijetersi dodobraspocili svoja ušesa, ucenci sosenaucili,kako osvajati nova znanja brez uciteljevih potrpežljivih ustnih razlag in si samostojno organizirati svoje šolsko delo, starši pa sokoncno lahko zaživeli v vlogi ucitelja, saj je neizpodbitna resnica, da so starši otrokovi prvi in glavni ucitelji. Predvsem pa so družine (vsaj vecina od njih) koncno lahko vec casa preživele skupaj. Veliko tega »karantenskega« vzdušja je zaslediti tudi v našem casopisu, saj je bil cas pouka na daljavo naravnost idealen za pisanje in likovno ustvarjanje. Kljub vsemu pa je vecji del letošnjega šolskega leta potekal povsem obicajno, za šolskimi zidovi, o cemer boste lahko marsikaj zanimivega prebrali tudi v našem glasilu. Zahvaljujemose vsem ucencem in ucenkam, ki ste prispevali svoje pisne ali likovne izdelke, vsem skupaj pa želimo prijetno branje in cim bolj brezskrbne pocitnice! Letos ste si jih vsi še posebej zaslužili! Uredništvo casopisa PUH DOGAJALO SE JE SODELOVALI SMO V PROJEKTU PASAVCEK Pasavcek je animiran lik, ki nagovarja otroke v okviru projekta Pasavcek za spodbujanje varne vožnje otrok in pravilne uporabe otroških varnostnih sedežev. Za varnost otrok med vožnjo je namrec kljucna uporaba ustreznega sedeža, primernega otrokovi telesni teži in velikosti. Lik Pasavcka predstavlja navihanega, razigranega, zvedavega Pasavcka, ki že s svojim imenom opozarja otroke, kaj je red: Red je vedno pas pripet! Za projekt Pasavcek smo se odlocili tudi na naši šoli, saj se nam zdi prometna tematika in znanje o udeležbi v prometu bistvenega pomena za naše otroke. V zacetku projekta v mesecu oktobru smo si zastavili cilje, preko katerih bi ucenci spoznali namen in pomen razlicnih vrst otroških avtosedežev ter se naucili pravilno uporabljati otroški sedež in varnostni pas med vožnjo v avtomobilu. Ucencem je bil Pasavcek všec, saj so prav vse dejavnosti izvajali z velikim veseljem in radovednostjo po novem znanju in novih aktivnostih. Najbolj všec jim je bil Pasavckov tehniški dan ter obiski reševalcev in policistov. Otroci so se veliko naucili in bodo odslej še bolj pozorni na zapenjanje z varnostnim pasom, tako pri sebi kot pri ostalih sopotnikih. Nastalo pa je tudi nekaj pesmic in risbic Pasavckov, ki vam jih z veseljem predstavljamo. PASAVCEKJE MOJ PRIJATELJ, Z NJIM JE V AVTU VEDNO VARNO, VOZITI SE JE RES ZABAVNO, CE VSIVEMO, KAJJE RED. RED JE VEDNO PAS PRIPET. Matic Primožic Žura, 1. A RED JE VEDNO PAS PRIPET, NIKOLI NE SMEŠ BIT' ODPET. CE JE PAS PRIPET, NAS NIMA NIC SKRBET'. CE PA PASU NI, SE NESRECA LAHKO ZGODI. Ian Bukovac, 1. A PASAVCEKJE TA, KI VEDNO POSKRBI, DA V AVTU PRIPETI SMO PRAV VSI. Ana Pajic, 1. A BREZSKRBNOST – VARNOST V PROMETU OTROCI RAZIGRANI, CISTO BREZ SKRBI, V ŠOLI SE UCIJO, KAKO ZA VARNOST POSKRBIJO. KOVAVTO NA SVOJ SEDEŽ SEDEJO, NA NEVARNOST POZABIJO, SAJ KO JE PAS PRIPET, ZA VSE BOLJ VAREN JE SVET. Ian Ogrin, 1. A VOŽNJAVAVTU ZABAVNAJE, LE CE PRAVILA UPOŠTEVAJO SE, NAJPREJ SI PRIPNEM PAS IN NATO DA OCKA GAS. Sofija Savanovic, 1. A Prispevek je pripravila uciteljica Milena Bežan, vodja projekta Pasavcek, skupaj s svojimi ucenci in ucenkami. OBISK DRŽAVNEGA ZBORA IN HIŠE EU V ponedeljek, 25. novembra 2019, se je skupina osmošolcev in devetošolcev odpravila na ekskurzijo za nadarjene in radovedne “Tri veje oblasti in EU”. Z vlakom smo se odpravili v Ljubljano, kjer smo se sprehodili mimo sedežev pomembnih državnih inštitucij, nato pa smo se odpravili na ogled stavbe Državnega zbora. Tega smo zaceli v veliki dvorani, kasneje pa smo se odpravili še v preddverje dvorane na ogled znamenite freske Slavka Pengova. Pot nas je v nadaljevanju vodila v Hišo EU, kjer smo na interaktiven nacin spoznali inštitucije in delovanjeEU ter spoznali prednosti, ki nam jih clanstvo prinaša v vsakdanjem življenju. “Všec mi je bilo, ko smo odšli v Državni zbor, kjer sem izvedela vec o politiki in sami ustanovi ter srecala nekatere politike. Zelo je bilo zanimivo in upam, da bom še kdaj imela takšno priložnost”, je dejala osmošolka Lana. Njena sošolka Nika je bila navdušena predvsem nad ogledom Hiše EU, saj “smo ucenci imeli možnost reševati zanimiv kviz, preko katerega smo se veliko novega naucili”. Prispevek je pripravil ucitelj Peter Tratnik, mentor nadarjenih ucencev na naši šoli. STARTUP VIKEND – IZKUŠNJA, KI JE NE BOMO POZABILI 20. in 21. septembra 2019 smo se ucenci iz osnovnih in srednjih šol odpravili na Gimnazijo Franceta Prešerna, kjer smo se udeležili Startup vikenda. Rdeca nit dogodka je bilo podjetništvo, v okviru dogodka pa smo se ucenci udeležili natecaja, kjer smo ustvarili ideje za svoje lastno podjetje. Na zacetku smo imeli predavanje o uspešnih podjetniških idejah in na splošno o podjetništvu. Nato smo predlagali svoje ideje in se razdelili v skupine po 3, 4 ali 5. V naši skupini sta idejo oblikovala Noel Milost in Anže Bevk, mi pa smo se jima pridružili pri njenem uresnicevanju. Naša prvotna ideja je bila narediti aplikacijo z opisom znamenitosti in z zemljevidom kraja. Na zacetku je bila naša naloga poiskati konkurenco. Imeli smo je kar precej. Vsaka skupina je nato dobila mentorja, ki nam je pri izoblikovanju ideje pomagal. Naša mentorica Laura nam je pomagala ugotoviti, kako ustvariti delujoc prototip, in sicer v že obstojeciaplikaciji. Po koncanem delu smo se odpravili na okusno vecerjo. Všec nam je bilo, da si lahko izbiral med dvema okusoma rižote, morsko in gobovo. Po vecerji smo imeli prosti cas, med katerim smo se pogovarjali in še naprej razvijali našo idejo. Po prostem casu je sledil najboljši del vecera: PEKA in SLADKANJE S PALACINKAMI!!!!!! Ceprav smo bili že vsi siti, smo palacinke pojedli z najvecjim veseljem. Po vecerji smo lahko na racunalniku še malo nadgradili idejo, nato pa smo morali iti dol na predavanje, ki mu je sledil spanec. To je bilo super doživetje, saj smo prespali kar v šoli. Zjutraj nas je že ob 6:30 zbudil piskajoci zvok Noelove budilke. Po odlicnem samopostrežnem zajtrku smo se odpravili nazaj na delo. Nekatere je delo že živciralo, a smo se vseeno nekako uspeli skoncentrirati in dokoncati našo idejo. Menimo, da nam je kar v redu uspela, saj je zares delovala in smo se na aplikacijo lahko povezali samo s skeniranjem kode. Naredili smo tudi plakate, s katerimi bi reklamirali našo aplikacijo in privabljali turiste v Kranj tudi za daljši cas. Naše koncno delo je bilo malo drugacno kot ideja. Na koncu smo naredili prototip nekakšnega lova za zakladomprek aplikacije, kjer si z odgovarjanjem na vprašanja zbiraš tocke. Ko bi aplikacijo šele izdali, bi nekaterim podjetjem placali, da nas reklamirajo, nato pa bi zaslužili tako, da bi mi reklamirali njih (npr. ce boš šel pogledat kostnico, boš tam našel kodo, ki ti bo priskrbela 50 pik vec). Naš cilj je, da bi z aplikacijo zaslužili in bi jo igralo cim vec turistov, lahko pa tudi domacini. Kranj bi vtem primeru dobil tudi vec turistov in gostov, kar bi bilo boljše za posel lokalov, turisticnih tock itd. Kasneje bi naši aplikaciji dodajali placljive storitve, s katerimi bi še vec zaslužili. Naša prednost pred konkurenco bi bila, da bi v igrico dodajali vedno vec posodobitev, in pa originalna izvedba. Sledilo je kosilo. Tudi to je bilo okusno. Na vrsto so prišle predstavitve. Ideje drugih ucencev so bile tudi dobre in na zacetku se nam niti malo ni sanjalo, da lahko zmagamo. Na vrsti je bila naša predstavitev. Vsi smo bili živcni. Na zacetku smo se zmenili, da govori samo eden, ko smo pa predstavljali, smo povedali vsak nekaj. Bili smo edini, ki smo naredilidobesedno delujoc prototip in po našem mnenju je tudi to prispevalo k zmagi. Zaceli so razglašati zmagovalce. Na zacetku so povedali tretje-in drugouvršcene, nato so poklicali nas. Mia Munih Lakotic in Maja Lunar, 8. a TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA – PREŠER`N DANCE #1 Naša šola se je tudi v letošnjem šolskem letu nameravala udeležiti festivala Turizmu pomaga lastna glava, toda zaradi izrednih razmer v državi je turisticna tržnica žal odpadla oziroma se je prestavila v virtualno obliko. Letos so osnovnošolci raziskovali na temo Festival naj bo. V svojih turisticnih nalogah so podali zamisli za festivalsko dogajanje. V našem casopisu vam predstavljamo vsebino naše turisticne naloge, ki smo jo skupaj s svojim mentorjem, uciteljem Petrom Tratnikom oblikovali pri turisticnem krožku in za katero smo na festivalu prejeli zlato priznanje. Naš cilj je bil oblikovati nacrt za organizacijo umetniško-plesnega festivala Prešer`n dance, na katerem bi se ucenci osnovnih šol pomerili v plesnem boju v breakdanceu in v risanju grafitov. Rdeca nit festivala v Prešernovem mestu je prav najvecji slovenski pesnik, France Prešeren. Nanj se navezujejo lokacije in vsebina festivala. S festivalom smo želeli promovirati šport in umetnost med mladimi ter jim na sodobnejši nacin približati slovensko kulturo. Festival bi obenem promoviral tudi prijateljstvo in ljubezen ter poskušal odstraniti sovražni govor, ki je prisoten v Kranju v obliki sovražnih grafitov. Kako smo oblikovali zamisel festivala? Na našem prvem srecanju smo podali kar nekaj dobrih idej za organizacijo festivala, po posvetu pa smo ugotovili, da so naše ideje prevec široko zastavljene, zato smo se odlocili, da jih nekoliko skrcimo. Pri zasnovi festivala smo si za okroglo mizo pomagali z oblikovanjem miselnega vzorca, na katerega smo vpisali naše ideje, vsebinski potek festivala, organizacijo … V idejo smo kot receno vkljucili tudi kulturo in kulturne znamenitosti Kranja. Tako smo v ime in vsebino festivala vkljucili najvecjega slovenskega pesnika, ki je del življenja preživel v Kranju. Kot prizorišce dogajanja smo vkljucili trg pred gledališcem, kjer stoji pesnikov kip, in za temo risanja grafitov dolocili prizore iz njegovih umetniških del. Kje in kako bi potekal naš festival, ce bi bil tudi zares izveden? Festival Prešer´n dance #1 bi se odvijal na prvo junijsko soboto. Na zacetku bi se udeleženci zbrali pod lipo pred Osnovno šolo Matije Copa Kranj, kjer bi potekal uvodni pozdrav in predstavitev poteka festivala. Vodici (ucenci naše šole) bi plesalce in risarje odpeljali na lokacije, kjer bi se v dopoldanskem casu odvijal plesni dvoboj in risanje grafitov. Po izvedbi obeh dejavnosti bi se udeleženci odpravili v spremstvu vodicev v kanjon reke Kokre, kjer bi sledil piknik na bregovih reke. Udeleženci festivala bi se po okrepcilu odlocili za ogled starega mestnega jedra pod vodstvom vodicev TIC ali pa bi se odpravili v šolo na video ples. Sledil bi zbor pod lipo, na katerem bi se dolocilo zmagovalce v plesnem boju in risanju grafitov. Na koncu bi se izvedel glasbeni nastop znanega slovenskega raperja Challeta Salleta. Festival bi se odvijal na petih prizorišcih v Kranju. Vprimeru dežja bi se dolocene dejavnosti prestavile na druge lokacije. Prijave na tekmovanje bi potekale preko elektronskega naslova, na kateregabi udeleženci poslali izpolnjeneprijavnice. Nafestivalu bi lahko plesalo 30 otrok in risalo30 otrok. In kako bi pridobili potrebna financna sredstva? Pri organiziranju festivala bi morali po naših izracunih zbrati nekaj cez tisoc evrov. Denar bi dobili od šole, obcine in sponzorjev. Strošek festivala bi bil na koncu lahko nekoliko nižji, saj bi skušali dobiti popust pri najemu glasbenika, ki velikokrat brezplacno pride med otroke, precej stvari pa bi si sposodili tudi v šoli. Kako pa bi naš festival promovirali? Festival bi bil prepoznaven po logotipu, ki ga je narisala ucenka Mia Munih Lakotic. Sestavljata ga crki P in D, ki sta kratici za Prešer`n dance, na obeh crkah pa sta dve kapi, ki jih pogosto nosijo risarji grafitov in plesalci breakdancea. Uporabljalo bi se ga na letakih, videu festivala, panojih, bil pa bi tudi na kapah, ki jih prejmejo najboljši plesalci in risarji. Oznaka #1 pomeni, da je to prvi festival Prešer`n dance. V naslednjih letih bi se ta številka zamenjala (npr. za drugi festival z #2). Za festival smo oblikovali moto »Naj ples in grafiti povrnejo Prešernu vero v umetnost in ljubezen«. Z njim želimo sporociti, da sta šport in umetnost pomembna ter med seboj povezana (tudi ples je lahko umetnost). France Prešeren je bil znan po svojih ljubezenskih pesmih Juliji. Danes je med ljudmi malo ljubezni, kar lahko vidimo na podhodih ob šoli, kjerje veliko sovražnega govora. Z risanjem motivov iz Prešernovih del želimo širiti ljubezen, o kateri je pisal pesnik. Festival bi oglaševali na razlicne nacine (na Facebooku, Instagramu, v Gorenjskem glasu, na oglasnih deskah ...). Povabilu na festival, ki bi ga poslali vsem ravnateljem, bi priložili tudi plakat in glasbeni video, v katerem repamo pesem, ki smo jo napisali za sam oglas. Besedilo pesmi se glasi: Na festival bi povabili novinarje Gorenjskega glasa, Radia Kranj, RTV-ja in POP TV-ja. Skupina za promocijo bi na koncu pripravila clanek za objavo na spletni strani šole, v šolskem casopisu PUH (ga pravkar berete .) in v glasilu krajevne skupnosti Bratov Smuk. Utrinke s festivala bi objavili tudi na naši strani na Facebooku in Instagramu. In kaj smo se iz vsega tega naucili? Ucenci smo ugotovili, da je za festival, ki traja vec ur, potrebna vecmesecna priprava in organizacija. Za tak festival pa je potrebno sodelovanje med organizatorji in zelo delovna in zanesljiva ekipa. Ugotovili smo, da ce bi želeli ta festival zares uresniciti, bi morali vse skupaj zaceti še prej, kakor smo. Naucili smo se sodelovanja, predvsem pa tega, da cetudi se skregamo, moramo težavo cim prej rešiti, da to ne bi oviralo vsega projekta. Drugace to pomeni, da lahko obupamo in vse pustimo. Naucili smo tudi, da se moramo pri nalogah zanesti predvsem sami nase, saj lahko nekateri obupajo in nam potem ne bi uspelo. Prav tako smo izvedeli, da so grafiti lahko tudi umetnost in turisticna znamenitost, ne pa samo nehvaležna cacka na steni. Uspelo nam je doseci namen, da pripravimo nacrt za izvedbo festivala. Bili smo cim bolj realisticni oziroma stvarni, kar je bilo eno od naših glavnih meril, ob tem pa smo še vedno uporabili svoje želje in domišljijo. Temeljno spoznanje je, da s skupno mocjo lahko uresnicimo marsikaj in naredimo festival, na katerem bi vsi uživali in pokazali svoj talent. Morda pa se nekoc naša ideja vendarle uresnici tudi v realnosti ... Pri izdelavi naloge smo sodelovali Gabrijela Košir, Patricija Mohoric, Mia Munih Lakotic iz 8. A ter Aleks Kominkoski, Taja Mislej, Svit Munih Lakotic; Natan Polenec in Raeni Vidovic iz 6. A, naš mentor pa je bil ucitelj Peter Tratnik. OBISK TRUBARJEVE DOMACIJE IN STIŠKEGA SAMOSTANA NA DOLENJSKEM V ponedeljek, 11. novembra 2019, smo se devetošolci udeležili kulturnega dneva z naslovom Zacetki slovenske književnosti na Dolenjskem. Zjutraj smo se zbrali pred šolo, vsi premraženi vzeli vsak svojo malico in odšli do avtobusa, s katerim smo se odpeljali proti Dolenjski, vse do Rašice ali »Rašcice«, kot bi rekel Primož Trubar. Po slabi uri vožnje smo sestopili z avtobusa, zagrabili torbe in se odpravili, kamor nas je vodicka vodila. Že cez par minut smo prispeli do prve tocke našega ogleda – na Trubarjevo domacijo. Ker rojstna hiša »oceta slovenske književnosti« ni ohranjena, smo odšli v Trubarjevo citalnico, kjer nas je gospodicna naucila izdelati miniaturne knjige, in sicer na nacin, kot so knjige delali vcasih, torej rocno. Nikoli si ne bi mislili, da je nekaj na prvi pogled tako preprostega in vsakdanjega kot knjiga lahko tako natancno in strogo po pravilih izdelan predmet. Presenetljivo smo se cisto vsi potrudili, da bi cim bolj natancno naredili vsak svojo knjigo, in si zaslužili pohvalo od vodje delavnice. Razložila nam je tudi druge nacine izdelave knjig in nam povedala, da je naša knjižica »nema«, saj nima v sebi še nicesar napisanega ali narisanega. Ko smo koncali z izdelovanjem knjižic, smo se odpravili dol v prijetno toplo kavarno, iz katere je zadovoljno prihajal 9. B-razred. Oni so prej koncali kot mi, zato so v tem casu že pojedli malico. Zdaj smo bili koncno na vrsti tudi mi. Ucitelji so hoteli, da smo med jedjo cim bolj tiho, da ne bi motili drugih obiskovalcev lokala, ampak problem je bil v tem, ker ni bilo nikogar v lokalu razen nas. Hitro in celo ne preglasno smo torej pojedli ter odšli v Trubarjevo spominsko sobo. Ta soba je bila precej mracna, toda z lepimi barvnimi okni, na katerih so bili upodobljeni Trubarjevi sodobniki – protestanti. Stene so bile popisane s stranmi iz Trubarjevih del in na sredi sobe so bile v vitrinah kopije Trubarjevih knjig. Opazili smo tudi njegov doprsni kip, ampak si ga nismo uspeli dobro ogledati, ker je gospod ves cas predaval o Trubarjevem življenju in delu ter o obdobju reformacije. Nekateri niso vedeli, da smo morali med predavanjem delati zapiske, ampak na koncu jih k sreci nismo tako usodno potrebovali, saj nam je vodicka na avtobusu razdelila tudi ucne liste. Sledil je še kratek sprehod skozi stari mlin in žago, ki pricata o nekdanjem življenju mlinarjev tod okoli. Ko se je predavanje koncalo, smo se združili z 9. B-razredom, odšli do avtobusa ter se odpeljali do Sticne, kjer nas je vodicka popeljala po najstarejšem samostanu na Slovenskem, Cistercijanskem samostanu Sticna. Takrat je zacelo deževati, ampak skoraj nihce ni vzel s sabo dežnika, zato smo morali hitro teci pod streho. Vstopili smo na znameniti križni hodnik samostana, kjer se najbolje vidi gotski stil originalne zgradbe. Hodnik ima na sredi majhno dvorišce, na katerega gledajo ogromna okna, ki vcasih niso bila zastekljena in so morali menihi v zimskih dneh zmrzovati. Stropi hodnika so poslikani s freskami in na eni strani smo lahko videli “plonkce za menihe”, kjer so bile napisane prve besede vseh veroizpovedi. Vodicka nam je pokazala tudi jedilnico menihov, kjer mora biti zmeraj popolna tišina, v tistem trenutku pa so se odprla vrata in že smo bili prica sprevodu menihov, ki so v svojih redovnih oblacilih tiho odšli mimo nas in se nam prijazno nasmihali. Ogledali smo si tudi samostansko cerkev, kjer se gotski zlog prepleta z barocnim, pa tudi z modernim, saj cerkev nosi Plecnikov pecat. Na koncu smo si v samostanu ogledali še Muzej kršcanstva na Slovenskem, kjer se hranijo najrazlicnejši predmeti, od svinjskega mehurja do majhnih punck iz blaga ali porcelana, s katerimi so se nekdaj igrale deklice, ki so se odlocile, da nekoc postanejo nune. Nam sta bili še posebej zanimivi zbirki obrednih oblek in knjig v latinšcini. Podrobneje smo se seznanili tudi s tem, kako so nekdaj v samostanih nastajali srednjeveški rokopisi, pri cemer vodicka ni pozabila omeniti znamenitega Stiškega rokopisa, ki je nastal prav tu. Ko smo koncali z ogledom, smo stekli do avtobusa, ker je še zmeraj deževalo. Med potjo nazaj smo se zabavali s petjem pesmic in z najrazlicnejšimi vici. Kulturni dan nam je bil kljub slabemu vremenu zelo všec in prepricana sem, da smo ta dan vsi izvedeli marsikaj novega in poucnega. Polina Vodnik, 9. A STRPNOST ALI NESTRPNOST – TO ZANAS NI VECVPRAŠANJE TEMA LETOŠNJEGA MEDNARODNEGA DNEVA STRPNOSTI, KI SMO GA PRAZNOVALI 16. NOVEMBRA, SO BILE PASTI »UPRAVICENE NESTRPNOSTI«. LE-TA NASTOPI TEDAJ, KO LJUDJE ZA SVOJE NESTRPNE IZJAVE ALI ODZIVE IŠCEMO RAZLICNE BOLJ ALI MANJ UPRAVICENE RAZLOGE. A DEJSTVO JE, DA NOBENA NESTRPNOST LJUDEM NE PRINESE NICESAR DOBREGA, PA NAJ BO UPRAVICENA ALI NE. PA SI PREBERITE, KAKO SO O TEM RAZMIŠLJALI NAŠI ŠESTOŠOLCI IN SEDMOŠOLCI. 6. razred NESTRPNOST Nejc je plezal na drevo in je padel na strmo. Vsi so se mu zasmejali, od veselja so skakali. Nato so plezali še oni, padli so kot nerodni sloni. Nejc pa se jim ni režal, s tem sem pesem dokoncal. Matija Bacic, 6. A PESEM O STRPNOSTI Ne glej, kaj pravijo ljudje. Ti sam zase veš, Vedi, ce bodo oni tebe hecali, kakšen si in kaj si želiš, to zelo hitro jim povrne se. zato bodi ponosen na to, kar si. Ce veš, da si se potrudil Mnenje drugih je samo žalitev po svojih najboljših moceh, in zabava za sošolce, presliši mnenje drugih. ki so brez idej. Tara Krcmar, 6. B NESTRPNOST V DRUŽINI Poleti smo se v naši družini odlocili, da bomo kupili psa. Denar za nakup psa sva s sestrico privarcevala sama. Oce in sestrica pa sta bila do mene nestrpna. Zame je nestrpnost, da ne upoštevajo tvojega mnenja. Oce in sestrica sta se odlocila za pasmo labradorec, ceprav meni ta pasma ni bila všec. Mojega mnenja, da kupimo psa ovcarja ali katero drugo pasmo, nista hotela slišati. Nina, 9. A Odšla sta v Dobrno dvakrat pogledat psicko. Nisem šel z njima. Pocutil sem se slabo. Kljub temu sta se oce in sestrica odlocila iti po psicko. Dal sem jima privarcevani denar. Odlocil sem se iti z njima po psicko. Ko sem jo prvic videl, sem jo takoj vzljubil. Psicka je crne barve in zelo igriva. Ime ji je Fany. Upam, da bom v bodoce v družini doživel vec strpnosti. Bolje se bom pocutil, ko bo tudi moje mnenje upoštevano. Luka Gnjatovic, 6. C Nekoc je živel decek po imenu Jaka. Bile so lepe poletne pocitnice, a Jaka je živel v revni družini, zato ni mogel iti na pocitnice. Odšel je do prijatelja Miha, ki je rekel, da bo samo zaradi Jaka ostal doma. Prišli so Jakovi sošolci. Zaceli so se norcevati iz Jaka, ker nima denarja za morje. Mihu se je Jaka zasmilil, zato se je potegnil zanj tersekregal na sošolce. Ko so sošolci in Jakaodšli domov, jeodšel v trgovino in za sebe terza Jaka kupil velik napihljiv bazen. Doma na vrtu ga je napihnil in vanj natocil vodo. Prinesel je še kozarca limonade in kopalke. Nabral je rože in jih spletel v venec. Ko je prišel Jaka, mu je dal venec in mu pokazal presenecenje. Jaka je bil zelo vesel in skupaj sta praznovala poletje. Raeni Vidovic, 6. A STRPNOST NESTRPNOST Ce si strpen, bolje zate, Nestrpnost je obcutek, saj gospa strpna gleda te. ki ga je vsak doživel, Z lepim nasmehom, a ce hoceš v družbi živeti, a starimi ocali preži nate. tudi to moraš doživeti. Caka in caka, V tem nisi nikoli sam, da povedalboš prijatelju, saj ce imaš dobre prijatelje, kar všec tije, ki ti stojijo ob strani, in ne, kaj moti te na njem. ni nic zaman. Ko to narediš, Aleksij Varagic, 6. C gospo strpno razveseliš in takrat ji v zahvalo pošlješ nova ocala, saj tista so prestara. Lorena Ilic, 6. B David, 6. B 7. razred: STRPNOST Ce nisi strpen, slabo se ti vraca, nestrpnost se vedno rada odplaca. Poslušaj druge, ko ti govorijo, ne skaci jim v besedo, ce kdaj pamet ti solijo. Ce se z njimi ne strinjaš, še ne pomeni, da nimajo prav, od vsakega se lahko kaj nauciš in s tem pokažeš, da o strpnosti veliko veš. STRPNOST IN NESTRPNOST »Nestrpni smo lahko, ce upraviceno je to.« Takšna misel ne bo nikdar vode pila, za nestrpnost namrec ni opravicila! Strpnost kaže to, kako odrasli smo. Ce nestrpen si, to pravilno ni. Ce strpen si, spoštuješ druge, oni pa to prenašajo na druge. Juš Kecelj, 7. A Jon Lampe, 7. A ŽIVALSKA NESTRPNOST 1. Slaba recje, cedodrugih nestrpen si, tebi in drugemu slabo se godi. 2. V macjemrazredu muca je, ki malo bolj okrogla je, rada težobi izgubila in se nevecredila. 3. Na namizni tenisse vpiše in tamse ji slabopiše. Zanimivšportsiizbralaje, a slaboodlocila se je. 4. Koživalski vrstniki vidijo jo igrati, pripravljeni so se ji smejati in iznjenenorcevati. 5. A ko mucin trener jih krega, vlicešinejimzadrega. Od tedaj naprej do muce prijazni so vsi, razen tistih, ki primanjkuje jim strpnosti. 6. Muci pri izgubi teže so vrstniki pomagali in zato za vedno so prijatelji postali. Aron Kabic, 7. A UPRAVICENA NESTRPNOST -UPRAVICENA NESTRPNOST UPRAVICENA NESTRPNOST 1. Vcasih imamo za nestrpnost opravicilo, ki dejansko ne obstaja. Z njim se izgovarjamo za napake, ki so bile storjene zaradi naše krivde. Ta vrsta nestrpnosti je zelo nadležna rec, žalimo in žalimo druge, ki nam niso storili prav nic. Zate pa imam en nauk: ko vidiš nekoga, ki je nestrpen, mu ne pomagaj, da bo še bolj nestrpen. Pomagaj raje tistemu, ki je te nestrpnosti deležen. Zavzemi se za njega in ti bo hvaležen. Tarik Harambašic, 7. A 2. Upravicena nestrpnost te rada ujame, kadar ti nekdo z lažjo trka namožgane. Takrat nekoga užališ, a s tem nestrpnost širiš. Bolje, da mu mirno receš: »Z lažjo dalec ne prideš.« Melani Gjorgieva, 7. A NESTRPNOST Ti kdo ni všec? Ali veš, da so tvoje žalitve cisto odvec, ker si bo ta oseba našla nekoga, ki jo bo spoštoval, in ti boš obžaloval, da si se iz nje norceval. Beno Nadarevic, 7. A NESTRPNOST Nestrpnost je beseda, ki te ponižuje in unicuje. Ni dobro lagati in se bahati, nestrpnost pri ljudeh izzvati. Grozne besede te prizadanejo in ti ugled vzamejo. Ce hoceš biti priljubljen, ne laži, raje govori resnico in se ne važi. Kalina Radulovic in Lana Škulj, 7. A ZAKONI STRPNOSTI Ali je nestrpnost stvar, ki jo kupiš za denar, ali pa ni, pa je to tisto, ko receš, da nekdo smrdi? Nekoc mi je nekdo dejal, da sem debel, a jaz sem ga preslišal in še naprej veselo pel. Nace Kobal, 7. B NESTRPNOST Strpnost do ljudi je to, da ljudi ne obsojamo. Obstaja veliko razlicnih primerov, ko prihaja do nestrpnosti do nekaterih, ki so drugacni, na primer, ko je nekdo temnejše polti, nima toliko denarja, ima kakšno bolezen in podobno. Pogosta je tudi nestrpnost zaradi razlicnih veroizpovedi. 16. novembra praznujemo mednarodni dan strpnosti. Družba bi morala sprejeti vse, tudi ce niso takšni kot ostali, saj niso sami krivi, da so drugacni. Ce bomo strpni do drugih, bodo tudi drugi do nas. Lana Mitrašinovic, 7. A NESTRPNOST PESEM O STRPNOSTI Eva Subotic, 7. B Nestrpnost je slaba navada, ki pride v naše možgane prav rada. Kadar nekdo kaj narobe stori, se cel razred nanj razjezi. On ve, da je storil narobe, zato ga ni treba delati še slabše volje. Poskusil se bo popraviti, zato ga moramo spodbujati. Zdaj veste, da je nestrpnost slaba navada in zaradi nje ogromno prijateljstev razpada. Laura Robida, 7. B Starši vcasih niso strpni, saj nam vcasih besede ne dajo, ob petkih pa strpni postanejo in se cez vikend lepo imajo. V šoli strpen moraš biti, velikokrat se je treba za ocene boriti. Do sošolcev takrat nestrpen biti ne smeš, kajti to se ti vrne, nikoli ne veš. Hana Radoncic, 7. B NESTRPNOST Ce si nestrpen, ne bodi vec, ker ce si nestrpen, ni lepa rec. Ker drugi niso, ne bodi tudi ti, ampak ce so, ne vracaj s pestmi. Raje jim reci, da ni lepo, ker ce mislijo, da je, ni tako! Marcel Hribar, 7. B STRPNOST . NESTRPNOST Ce je nekdo nestrpen, ne bodi še ti. Skušaj ga pomiriti, ce le gre, a ce ne, ga skušaj pri miru pustiti. Ce vidiš, da je kdo strpen, se mu pridruži, ce hoceš, lahko pa se mu tudi ne, ce tega noceš. Ta, ki je nestrpen, je ponavadi živcen. Ta, ki pa je strpen, je potrpežljiv in srecen. Nik Ribnikar, 7. B Natalija, 7. A Din Seferagic, 7. B CE BI BIL ..., BI VSE DRUGACE PREUREDIL UCENCE NAŠE ŠOLE SMO POVPRAŠALI, KAKO BI UKREPALI, CE BI SE NENADOMA ZNAŠLI NA NEKEM ODGOVORNEM POLOŽAJU V SVOJEM OŽJEM ALI ŠIRŠEM OKOLJU (NPR. NA MESTU PREDSEDNIKA, RAVNATELJA, MINISTRA ALI CELO UCITELJA .). PREBERITE SI NJIHOVE ZAPISE IN VIDELI BOSTE, DA BI BIL SVET V ROKAH NEKATERIH NAŠIH UCENCEV CELO BOLJŠI OD TEGA, KI GA TRENUTNO VODIJ(M)O ODRASLI. CE BI BILA MAMA ... bi najprej želela hcerko. Imela bi jo zelo rada. Dobro bi jo vzgojila. Vsak dan bi jo nekaj naucila, vsak dan bi nekaj novega izvedela, spoznala. Naucila bi jo števila, crke, živali ... Z njo bi se igrala. Naucila bi jo, kaj pomeni družina in da je družina vedno na prvem mestu. Že v otroštvu bi dobro vedela, kako spoštovati ljudi. Ko bi zrasla, ne bi delala slabih stvari. Družila bi se z dobrimi prijatelji, znala bi jih spoštovati in jih nikoli ne bi izdala. Mojemu otroku bi v življenju želela veliko srece, zdravja. Vse bi naredila, da bi bila moja hcerka srecna. Erlina Bunjaku, 7. B CE BI BILA MAMA Cebi jazbila mama, žarelabi vsakdan, dokler v poznih urah popoldne svetše nebibil zaspan. Res da stežkarazmišljamotem, kajti zgodaj ješe, sanjati pa je pomembno, vemo, da brez otrok ne gre. Ko bom jaz mama, bomživljenju svetodpirala, kotreka mocna ovire podirala. Vendar cas,neprehiti meše, najlepšestvari se zgodijo v trenutkih,ki cakašjih ne! Nia Pretnar, 9. A CE BI IMEL OTROKE Jaz imel bi otroke, ki bi bili zelo pogumni, a vcasih bi jim tudi pomagal. Vcasih bi bili pridni, vcasih poredni, a skupaj bi bili veseli. Lahko bi jih spodbujal, lahko jih kregal bi, a najraje od vsega bi skupaj bili. Maks Božilovic, 6. A Lovro, 5. C ---2 --­ CE BI BILA PREDSEDNICA Ce bi bila predsednica, bi bila prijazna do vseh ljudi, skromna, razumevajoca in socutna. Veliko pozornosti bi posvetila mladim, ki vstopajo v ta svet, in poslušala bi njihove imenitne ideje. Prav tako bi prisluhnila starejšim in jim pomagala. Potovala bi po svetu, hodila na razlicne prireditve in na sestanke. Lara Bukovec, 3. B CE BI BILA PREDSEDNICA DRŽAVE ... bi poskrbela, da bi imel vsak odrasel svojo službo, da bi vsi otroci hodili v šolo. Ta naloga bi bila res težka, a bi mi uspelo. Kot predsednica bi ukazala, naj manj onesnažujemo okolje. Vsakemu, ki nima denarja, bi priskrbela dom. Gradila bi tudi bivališca za živali in vsem turistom, ki bi prišli, bi po nizki ceni ponudila prenocišce. Otrokom, ki imajo željo po kakem športu, bi to takoj omogocila. Ce bi bila predsednica, bi si želela, da bi v naši majhni državi Sloveniji vladali mir, ljubezen in dobrota. Lana Sefic, 6. c CE BI BIL PREDSEDNIK ---1--­ ... bi vsem vasicam, ki nimajo dobrih pogojev za življenje, kot so vodovodna napeljava, elektrika, trgovine s hrano, dal vsaj te osnovne pogoje. Polepšal bi mesta. Nekoliko bi znižal place, zato da bi lahko zaposlili vec ljudi, hkrati pa bi tudi znižal cene, da bi si ljudje lahko kaj privošcili. Mogoce bi prenovil kakšne grde stare in zapušcene hiše v trgovine ali v bivališca za brezdomce, da bi bilo cim manj ljudi brez strehe nad glavo. Mogoce bi za tiste, ki jim res ne gre v življenju, zgradil par stavb in bi zaposlil ljudi, da bi skrbeli za te brezdomce, da se poberejo in spet zacnejo delati. Ne bi vec gradil tako veliko cest, ker to prevec onesnažuje okolje, ampak bi jih samo prenavljal, da ne rušimo dreves. Naredil bi cim vec bolnic, da bi lahko zaradi kakšnih bolezni cim prej oskrbeli bolnike. Vsi ljudje bi imeli vsaj minimalno placo, ki bi bila 1000 evrov, kdor zasluži višjo, pa bi jo tudi dobil. V vseh trgovinah bi bile take cene, da bi lahko vsak kaj privošcil sebi, svojim otrokom ali komu drugemu, kljub temu bi pa ljudje vseeno lahko zaslužili. Za prevoze ne bi vec tako pogosto uporabljali osebnih avtomobilov, ampak vecinoma avtobuse in vlake, razen za tiste, ki bi nujno morali kam iti, bi izdal posebna dovoljenja, da bi se lahko v dolocenem casu z avtom vozili v službo. Bencinske avtomobile bi zamenjal za elektricne ter spodbujal vožnjo s kolesi. Uroš Brkic, 7. B ... bi najprej naredil celo državo enakopravno, tako da bi vsakemu prebivalcu dal enako denarja in ce bi kdo od prebivalcev imel vec hiš, bi dal eno tistemu, ki je nima. Poskrbel bi, da bi bila vsa zdravila cenejša. Cigarete bi prepovedal. Poizkušal bi se spoprijateljiti s predsedniki drugih držav, da ne bi bilo vojne. Znanstvenikom bi dal nalogo, naj odkrijejo tako snov, ki povzroci, da se plastika razgradi in tudi pomaga naravi. Dal bi jim tudi tako nalogo, da ustvarijo meso, ki ne vsebuje mesa pravih živali. Poizkušal bi zmanjšati število revnih. Vsem otrokom bi omogocil iti v šolo brezplacno, tako da bi jim država kupila šolske potrebšcine in placala položnice za dneve dejavnosti in šole v naravi. Zmanjšal bi tudi število nezaposlenih. Sandi Petek, 6. C ---3--­ … bi bilo po mojem mnenju kar zanimivo, vsaj nekaj stvari bi bilo zagotovo zabavnih, precej stvari pa bi bilo najbrž tudi dolgocasnih. V resnici mislim, da se mi ne bi dalo ukvarjati z vec kot pol stvarmi, ki jih predsednik dela, npr. z raznimi razpisi in vsemi ostalimi papirji. Dobro pa bi se bilo srecati oziroma spoznati z drugimi predsedniki. Ce bi bil predsednik, bi za vsak slucaj kupil boljšo opremo za vojsko, obenem pa bi izboljšal odnose z vecjimi, bolj uglednimi državami. Izognil bi se vsemu dolgocasnemu delu, kot je izpolnjevanje razlicnih formularjev ipd. Povišal bi minimalne place in place na splošno. Spremenil bi tudi nekaj stvari glede šolstva. Ucencem bi dal daljše odmore, pustil bi jim, da lahko gredo veckrat na igrišce ali da gredo lahko med prosto uro domov. Spodbujal bi, da bi jih ucitelji ucili tudi koristne oz. prakticne stvari za življenje, npr. kako ravnati z denarjem in podobno. Vec poudarka bi dal športu, pri cemer bi omogocil boljši razvoj igralcev oz. njihovega talenta, tako kot delajo npr. pri košarki v Ameriki. Zgradil bi vecje stadione in dvorane. Poleg tega bi zgradil tudi višje, bolj moderne bloke oz. zgradbe, seveda pa tudi vec bolnišnic, zdravstvenih domov. Izboljšal bi tudi zdravstvo, npr. s kupovanjem boljših, bolj naprednih aparatov, pripomockov. Zdravnikom in ljudem, ki opravljajo koristne javne službe, bi kar precej povišal placo. Tudi pri zakonih bi nekaj stvari spremenil. Ena pomembnejših sprememb bi bila ta, da ce kdo vozi pijan in ce povzroci prometno nesreco, kjer nekdo umre, mora iti pijani voznik v zapor do konca življenja. Aleksej Milic, 9. B CE BI BIL PREDSEDNIK Ce bi jaz predsednik bil, bi zakone cisto spremenil. V šolo nam hoditi ne bi bilo treba, delali bi vse po svoje in brez reda. Vem, da tak svet ne bi bil varen in zelo marljiv. Povsod bi vojne bile in zavladal kaos bi nad vse. Melsin Kolenovic, 6. C CE BI BIL RAVNATELJ ... bi podaljšal šolske odmore. Kratek odmor bi bil dolg 10 minut, malica 30 minut, glavni odmor pa 25 minut. Za malico in kosilo bi dodal veliko slastnih, a tudi zdravih jedi. Najel bi profesionalne kuharje, ki bi stregli bolj svežo hrano, saj bi ucenci tako vec pojedli in hrane ne bi vec metali proc. Znižal bi tudi cene obrokov. Najel bi nekatere nove ucitelje, najslabše pa bi odpustil. Otrokom bi za porednost dajal bolj stroge kazni. Ce bi se otroci zafrkavali med poukom, bi jih ucitelji takoj poslali ven iz razreda in poucevali le tiste, ki sodelujejo. Ukinil bi nekaj predmetov, ki niso pomembni za nas, dodal pa bi nekatere nove šolske predmete, ki bi nas poucevali o našem vsakdanjem življenju (npr. o tem, kako dobiti službo, vzgajati otroke, reševati spore ...). Iz tehnike in matematike bi kot samostojen predmet izpeljal še geometrijo. Bolj pogosto bi prenavljal šolsko fasado, vsaj na vsakih pet let, da bi bila stavba bolj zanimiva. Najel bi vec varnostnikov, da bi vedno in povsod varovali šolo, ter še vec hišnikov, da bi skrbeli zanjo. Bolje bi poskrbel za šolsko medicino, saj bi bilo na voljo vec kompletov prve pomoci, za primer požara pa bi namestil še dodatne hidrante. Kupil bi razlicna šolska igrala (npr. gugalnico in tobogan) ter ob šolskem igrišcu dokupil dodatno zemljišce, kamor bi ta igrala postavili. Smetenje po igrišcu bi bilo strogo prepovedano, za kršitelje pa bi bile predvidene kazni oz. opomin. Najel bi tudi varnostnika, da bi popoldan skrbel za šolsko igrišce. Kupil bi vec prostorov za kolesa in skiroje. Za športne rekvizite bi morali ucenci bolj skrbeli, sicer bi sledile kazni oz. bi ucenec moral kupiti novega, ko pa bi se rekvizit obrabil, bi ga kupila šola. Ce bi ucenec kak rekvizit ukradel, bi seveda sledil vzgojni opomin. Ce bi ucenec unicil knjigo iz šolske knjižnice, bi moral kupiti novo. Ce bi si izposodil knjigo in je ne bi prinesel v roku dveh tednov, bi moral placati zamudnino. Matija Bacic, 6. A Cebi bil ravnateljnašešole, ucilnic in jedilnic, bi vse otroke spustil izteh mucilnic. Lahkobi poceli vse, kar bi hoteli, ucitelji nebi nic razumeli, a tudi oni bi se v zbornici dobro imeli. Ukinil bi zdravo prehrano in otroke razveselil z zabavo, na oglasni deski pa bi bil urnik, sicer bi bil to poblazneli kurnik. Cemanjkaš,ni nujnoopravicilo, in punceimajolahko na sebi licilo. Cetose kdaj zgodilobo, za vedno veselo bi bilo. Rok Bevk, 6. B ... bi hodnike šole razdelil na dva dela. Na enem delu bi lahko tekli, na drugem pa hodili. V šoli bi namesto zvezkov imeli vsak svojo tablico in pouk bi potekal s pomocjo nje. Pouk bi potekal od 9-ih do 12-ih. Ukinil bi odvecne predmete (npr. tehniko, likovno umetnost, glasbo ...). V šolah bi imeli samo matematiko, anglešcino in šport. En dan v mesecu bi en izžreban ucenec dolocil, kaj bi tisti dan jedli za kosilo. Kdor ne bi bil priden, bi za kazen ostal po pouku v razredu in bi ga v celoti pocistil. Otroci bi imeli enkrat na mesec pouk na šolskem igrišcu. Na njem in v telovadnici bi okrog igralnega polja zgradil tribuno. Za vedno bi ukinil eAsistenta. Adrian Despotovic, 6. C ... bi vsem uciteljem in zaposlenim najprej zvišal place, da bi v službo hodili boljše volje in naspani. Ucencem bi dovolil telefon, pod pogojem, da ga imajo le za nujne stvari in klice. Po vseh razredih bi stare zelene table zamenjal z novejšimi interaktivnimi tablami. Veckrat bi organiziral športne, kulturne in tehniške dneve. Postavil bi tudi avtomate za kakav in caj za ucence. Na šoli bi imeli glasbeni koticek (npr. v dvorani šole), kjer bi lahko ucenci igrali na razlicna glasbila (klavir, kitaro, bobne …). Taka soba bi bila seveda zelo mocno izolirana, da z igranjem na glasbila ne bi motili drugih ucencev. Enej Kralj, 6. A ... bi najprej ukinil tisto šolsko prehrano, ki je vecina ucencev ne mara, zato bi bilo manj ostankov hrane. Malico bi podaljšal za 25 minut, tako da bi trajala celo šolsko uro. V jedilnici bi dodal mize in stole ter jo priredil, da bi v njej lahko po kosilu gledali filme kot v kinu, ob gledanju pa bi si lahko narocili tudi kokice in kokakolo. V telovadnico bi dal vec žog, vecnamenski prostor pa bi spremenil v prostor za med dvema ognjema, softball in cišcenje. Glede urnikov ne bi nicesar spreminjal. Ucenci bi pol leta uporabljali zvezke in knjige, drugo polovico leta pa tablice. Dodal bi vec koristnih plakatov, ki bi ucence opozarjali, kaj so pametne in kaj ne tako pametne stvari. Glavni odmor bi trajal 60 minut, da bi se ucenci lahko družili, se igrali in zabavali. Vse ucilnice bi imele bele table, na katere se piše s flomastri, ob tem pa tudi interaktivne table. Telefoni bi bili dovoljeni, a le med odmori. Ce bi ucitelj videl ucenca, da telefon uporablja med poukom, ta ucenec ne bi smel vec uporabljati telefona niti med odmori. Šolska ura bi trajala 30 minut, preizkuse znanja pa bi pisali dve šolski uri. Dodal bi sobo za polnjenje telefonov in tablic. Adrian Tunukovic, 6. B ... bi organiziral vec športnih dnevov. Ucence bi povprašal, kaj bi radi delali na dnevih dejavnosti, in bi jim izpolnjeval želje. Odpeljal bi jih na paintball, v adrenalinski park, na vožnjo s colnom … Ce bi bile delovne sobote, bi dovolil, da se ucenci lovijo, streljajo z vodnimi pištolami, se igrajo roparje in policaje, z njimi pa bi se lahko igrali tudi ucitelji. Podaljšal bi odmore. Dovolil bi, da se ucenci ucijo zunaj, med odmori bi jim dovolil uporabljati telefon. Urnik bi imel veliko zaur in prostih ur. Dovolil bi, da ucenci vse pišejo in rešujejo na racunalnik. Organiziral bi vec šol v naravi, ki bi bile že od 2. razreda dalje. David Polšak, 6. B ... bi na šoli uvedel pouk z uporabljanjem tablic. Na njih bi imeli snov, ki je zapisana v ucbeniku. Nanje bi lahko pisali enako kot v zvezek. Koristno bi bilo zato, ker ne bi bilo treba nositi zvezkov v šolo in bi bilo tudi manj stroškov. Problem pa je, ker današnji otroci prevec uporabljajo mobilne naprave in bi bili tako še vec pred ekrani. Glavni odmor bi podaljšal za 10 minut in jim dovolil, da gredo iz šole, zato da bi bilo vec miru. Uvedel bi, da kar vzameš po kosilu, moraš pojesti, zato da hrane ne mecemo stran. Naredil bi dobrodelno akcijo, da nahranimo lacne ljudi vAfriki, tako da bi vsak od staršev ali otrok daroval denar, hrano, oblacila, nekaj od tega. Tega bi bili tamkajšnji otroci zelo veseli. Ampak po resnici povedano raje sploh ne bi bil ravnatelj, ker mislim, da je to prevec zahtevno delo in ga ne mara delati vsak. Din Seferagic, 7. B Alina, 2.A ... bi dovolila uporabo elektronskih naprav med odmori. Na šoli bi imeli koticek, namejen samo za ucence, ki imajo prosto uro in nimajo cesa poceti. Tam bi bili racunalniki, tablice in družabne igre. Zvezkov ucenci ne bi potrebovali, saj bi veliko snovi obravnavali preko racunalnikov ali tablic. Pouk bi se zacel ob 9.00 in koncal najkasneje ob 14.00. Prodajalni avtomati bi bili razporejeni po celi šoli. Notri bi imeli prigrizke, da ucenci, ki nimajo kosila ali malice, ne bi bili lacni. Organizirala bi mnogo vec kulturnih in športnih dnevov ter šol v naravi. Ucence bi peljali na zanimive in zabavne kraje in na koncu leta še v kakšen zabavišcni ali celo vodni park. Eva Hendrickx, 9. B ... bi vsak mesec trikrat organizirala športne, kulturne ali naravoslovne dneve. Za vsak praznik, pa naj bo valentinovo, pust, velika noc, noc carovnic, pa tudi med vsakimi šolskimi pocitnicami bi nacrtovala šolske plese oziroma zabave. Vsak ucenec bi povabil svojo simpatijo in z njo plesal. Ucencem 7. in 9. razreda bi vsako leto omogocila, da gredo za en dan na izlet v neko tujo državo. V 9. razredu bi pri izbiri koncnega izleta upoštevala mnenje ucencev. Šolsko kuhinjo bi zaprla in ucenci ne bi jedli v šoli, temvec bi si šli s svojim denarjem kupit malico v trgovino, za kar bi imeli na voljo 45 minut. Ob kršenju šolskih pravil bi bili trije opomini in nato ukor, za ucitelje, ki bi kršili pravice ucencev, pa znižanje place, po tretjem opozorilu pa bi sledila odpoved službe. Uciteljem bi pustila, naj vsak razlaga snov na svoj nacin, vendar pa morajo ucenci znati. Matea Gjorgjievska, 9. A … bi pred šolo zgradila bazen. Po pouku bi bilo brezplacno plavanje in igranje v vodi. Šolarji bi se tudi zunaj ucili. Imeli bi ucilnico na prostem. Vsak razred bi imel en teden v casu poletja in lepega vremena pouk zunaj. Spraševanje in pisanje nalog bi potekalo zunaj. Organizirala bi vec tehniških dni. Šolarji bi risali po svoje, prepustili bi se svoji domišljiji. Med tehniškimi dnevi bi lahko ustvarjali po lastni želji. Ucenci pod mojim ravnateljevanjem ne bi imeli toliko predur in bi hitreje koncali s šolo, zato ne bi bili tako utrujeni in bi lahko imeli vec casa zase. Ucilnice bi bile malo bolj zanimive; v razredih bi lahko imeli kakšne domace živali, ribe, zajcke v kletkah, hrcke, macke … Šolarji bi šli z uciteljico vsak teden v gozd in bi se nadihali svežega zraka. Jeseni bi v gozdu šolarji nabirali gobe in kostanj. Nina Gnjatovic, 9. A CE BI BIL RAVNATELJ NAŠE ŠOLE ... bi naredil, da bi pouk trajal 40 minut, glavni odmor 20 minut, ostali pa 10 minut. Med glavnim odmorom bi lahko šli v ucilnico racunalništva, kjer bi lahko igrali katere koli igre. Vsi vecnamenski prostori bi bili odprti. Med šolskim letom bi bile razlicne prireditve všoli, vsak tretji mesec pabi bil kulturni dan. Enkrat ne mesec bi bile za kosilo palacinke in pica, za kosilo pa bi bila vsak dan tudi sladica. Adam Lefkov, 6. B CE BI BILA UCITELJICA ... bi ucenci malico jedli kar pol ure. Ko bi se ucenci ucili, bi imeli vedno na mizi jabolko in bi ga po koncanem pouku pojedli. Ukinila bi vse sladko na šoli. Za malico ne bi bil nikoli cokoladni namaz, saj ucence še bolj spodbudi, da jedo sladkarije. Šola bi najstnike spodbujala k vsakodnevni zdravi prehrani. Med poukom bi morali imeti ucenci roke za hrbtom, da ne bi risali, pisali in barvali po zvezkih in celo šolskih klopeh, ampak bi zbrano sledili pouku. Vse delovne zvezke bi jim kupila šola. Ukinila bi vse ucne pomoci in napovedana ustna ocenjevanja, saj to ni pravicno do ostalih ucencev, vendar pa bi vsi ucenci, ki se ne zmorejo sami uciti in potrebujejo pomoc, imeli na šoli brezplacne inštrukcije. To bi seveda veljalo tudi za ostale ucence. Zraven šole bi naredila ucilnico na prostem in ko bi imeli ucenci konec pouka, bi šli domov in ko bi prišli nazaj, bi se v njej ucili, naredili nalogo in spoznali kakšno novo osebo ter sklenili nova prijateljstva. Tara Krcmar, 6. B ... bi dovolila svojim ucencem, da me sprašujejo, kar hocejo. Do njih bi se zelo lepo obnašala. Ce bi kaj narobe naredili, bi se z njimi lepo pogovorila in zmenila. Ce bi imel kak ucenec pri kakem predmetu slabe ocene, bi mu pomagala, da jih popravi. Med razrednimi urami bi se z njimi pogovarjala nekaj lepega ali bi z njimi igrala družabne igre. Ce so ucitelji prijazni do svojih ucencev, so tudi ucenci prijazni do svojih uciteljev. Elsa Salihu, 6. C ZABAVNA UCITELJICA Ce bi bila uciteljica, ucencev ne bi res ucila. Z njimi bi se družila in jih vsak dan veselila. Krofe iz zbornice bi kradli in uciteljem sadje dali. Ko pa pride cas za kosilo, vsi na pico oddrvimo. S sladoledom se posladkamo in nazaj v šolo odvihramo. Lorena Ilic, 6. B CE BI BIL UCITELJ ... bi ob petkih za ucence pripravljal razlicne igre. Na listke bi jim napisal vprašanja o predelani snovi, nato bi razred razdelil na dve skupini in vsak v skupini bi moral odgovoriti na doloceno vprašanje. Ce bi odgovoril pravilno, bi njegova ekipa dobila tocko. Ekipa, ki bi imela vec tock, bi zmagala, tista, ki bi izgubila, pa bi morala pogledati v ucbenik, malo ponavljati in odgovoriti na vprašanja, kjer so se zmotili. To bi naredil zato, da bi se ucenci vec ucili in bi dobivali boljše ocene. Ucence, ki bi klepetali med poukom, bi vprašal za oceno. Zahteval bi tudi, da med malico niso preglasni in da se ne igrajo s hrano. Ucenci bi morali imeti urejene zvezke in bi mi jih vsak mesec oddali, da bi jih pregledal. Kdor ne bi imel urejenega zvezka, bi ga moral v dolocenem casu urediti, sicer bi bil vprašan. Kdor bi imel slabe ocene, bi moral redno hoditi na dopolnilni pouk. Blerton Krasniqi, 6. B Alissia, 1. A CE BI BILA MINISTRICA ZA ŠOLSTVO …bi poskrbela, da bi v šolo hodili samo tisti, ki bi si to želeli. Šola bi se vsak dan zacela ob devetih in koncala ob dveh. Uvedla bi zakon, da bi morale biti šole v naravi obvezne ter bi se zacele že v prvem razredu. V šoli bi se ucenci odlocili, kateri izbirni predmet bi obiskovali, nemšcina bi bila obvezna. Za ucenje pri pouku bi uporabljali tablicne racunalnike ter telefone. Nekaj ocen bi pridobili iz sodelovanja, ostanek pa z ustnimi ali pisnimi ocenami. Vse šole v Sloveniji bi morale imeti nekaj ur tedensko, ki bi potekale na prostem, pred šolo. Vanja Lukenic, 9. A CE BI BILA MINISTRICA ZA OKOLJE ... bi prepovedala vožnjo z avtomobili na plin ali bencin. Uvedla bi vožnjo z elektricnimi avtomobili in s kolesi ter spodbujala ljudi, da cim vec hodijo peš. Prebivalcem mest bi povedala, naj skrbijo za svoja mesta. Vsak teden bi zbrala prebivalce, da bi ocistili mesto in gozdove. Vsem šolam bi povedala, da morajo locevati odpadke. Vsakemu od mešcanov bi poslala obvestilo, naj pomagajo ocistiti gozdove. Naš svet je bil nekoc cudovit, a danes je nocna mora. Tia Pretnar, 6. B ... bi zmanjšala sekanje dreves in spodbujala zasajevanje novih dreves. S tem bi bil zrak malo bolj cist in živali bi imele nov življenjski prostor. Gozdove bi ocistila divjih odlagališc in poskrbela bi, da ne bi vec toliko onesnaževali podtalnice. V mestih bi pocenila javni prevoz. Ce bi bilo izvedljivo, bi naredila, da bi delali le štiri dni v tednu, trije dnevi pa bi bili prosti. To bi zelo pomagalo okolju, ker bi industrija delala samo štiri dni in bi en dan manj onesnaževali, ker ne bi delali. Tudi avtomobili bi manj onesnaževali, ker se ne bi toliko vozili v službo. Imeli bi tudi malo vec casa za dobrodelne akcije. S tem bi zelo pomagali okolju. Zmanjšala bi termoelektrarne in postavila bi malo vec vetrnih elektrarn. Tovarnam, ki v vodo zlivajo odpadne snovi, bi dodala cistilne naprave, da bi bila voda bolj cista, na dimnike pa bi pritrdila filtre, da ne bi onesnaževali zraka. Vodo bi poizkusila ocistiti smeti. Trina Klojcnik Zaplotnik, 6. C Zarja, 1. A CE BI BIL MINISTER ZA OKOLJE IN ZDRAVJE ... bi najprej ukinil prodajo tobaka oziroma cigaret. Vsi ljudje, ki bi kljub temu kadili, bi šli v zapor. Tablete za razlicne bolezni, ki si jih nekateri ne morejo privošciti, bi bile zelo poceni. Vsi državljani bi imeli enkrat letno sistematski pregled, otroška in odrasla cepiva bi bila brezplacna, saj jih ljudje potrebujemo v boju proti razlicnim boleznim. Zobozdravniki za odrasle bi biti cenejši, kot so sedaj. Prebivalce bi vedno opozarjal, naj se veliko gibljejo, saj ce se dovolj giblješ, se tvoj imunski sistem zelo izboljša. Glede varovanja okolja pa bi avtomobile na bencin zamenjal s takimi, ki delujejo na elektriko, saj bi to zmanjšalo onesnaževanje okolja in tudi porabo denarja. Tudi plastika onesnažuje naše okolje, zlasti vodo, saj se vsa odvržena plastika zbira na otoku sredi morja, kar ogroža zdravje nas vseh, saj brez vode ni življenja. Plasticno embalažo bi zato v celoti prepovedal. Adil Petek, 6. c CE BI BIL MINISTER ZA ZDRAVJE ... bi zelo podražil cigarete in poostril kazni za preprodajo drog in mamil. V Slovenijo bi uvažal vec bio izdelkov, sadja in zelenjave. Postavil bi vec sprehajalnih in tekaških poti, da bi se ljudje bolj rekreirali. Znižal bi cene za športno opremo, kolesa, smuci, žoge … Zmanjšal bi kolicine sladkorja, ki jih dajemo v hrano. Uvedel bi še nekaj obveznih cepljenj (npr. proti HPV) ter obvezne zdravniške preglede na tri mesece, zdravnikom pa bi seveda povišal place. Izboljšal bi porodnišnice, zdravstvene domove in bolnišnice. Znižal bi cene lec in ocal. Zmanjšal bi sekanje dreves v Sloveniji, da bi bil zrak cistejši in ne bi prihajalo do pljucnih bolezni. Spodbujal bi tudi sajenje novih dreves. V tovarnah bi namestil dodatne filtre, ki cistijo zrak. Znižal bi cene elektricnih avtomobilov, da bi bil zrak manj onesnažen. Dodal bi recne in jezerske cistilne naprave, saj bi bila voda tako cistejša. Tako bi preprecil mnoge bolezni. Pocenil bi javni prevoz, zlasti vožnjo z avtobusom in vlakom, da bi se vec ljudi vozilo z njima. Spodbujal bi vožnjo s kolesi, tako da bi uredil dodatne kolesarske steze. Adrijan Vujanovic, 6. C CE BI BILA MINISTRICA ZA OKOLJE ... bi zelo omejila proizvodnjo prevoznih sredstev, ki jih poganja nafta, povecala pa proizvodnjo elektricnih in hibridnih prevoznih sredstev. Omejila bi tudi število osebnih avtomobilov na gospodinjstvo (npr. eno gospodinjstvo bi imelo lahko najvec eno vozilo na naftni pogon). Omejila bi izpuste tovarn za 35 %. Na vse tovarne bi bilo potrebno namestiti cistilne naprave ali filtre za precišcevanje izpustov. Na kanalizacijske izpuste bi namestila boljše cistilne naprave. Poskušala bi tudi uvesti ogrevanje brez peci v vsaki hiši. Spremenila bi nacine pridobivanja elektricne energije. Postavila bi vec hidroelektrarn (še posebej v Alpah, saj imajo tam reke velik potencial zaradi velikega padca vode). Vsaj 30 % stanovanjskih zgradb bi moralo kot vir elektricne energije uporabljati soncne celice. Postavila bi tudi nekaj vetrnih elektrarn (npr. na Primorskem, saj tam veter precej pogosto piha). Poleg Triglavskega narodnega parka bi uvedla še vec narodnih parkov, v katerih bi se kršiteljem pravil pisale manjše denarne kazni. Postavila bi tudi vecje število košev za smeti, še posebej na turisticnih obmocjih. Zelo bi vzpodbujala recikliranje, še posebej papirja in plastike. Zmanjšala bi kolicino plasticnih izdelkov in jih zamenjala z biorazgradljivimi materiali, papirjem, steklom, lesom ... Zavzemala bi se za to, da bi ljudje v trgovine nosili svojo embalažo, tisto v trgovini pa bi morali placati. Skrb za okolje je zelo pomembna zato, ker s tem posledicno skrbimo tudi zase in za naše potomce. Ce bomo namrec unicili naš planet, ne bomo vec živeli v takem razkošju kot sedaj. Trenutno imamo vsega v izobilju; dovolj hrane, pitne vode, kisika ... Ce nic ne bomo spremenili glede našega odnosa do Zemlje, pa bomo morda v zelo kratkem casu morali nositi celo plinske maske, preko katerih bomo prejemali kisik. Zdi se mi, da naši politiki niso dovolj prizadevni v skrbi za okolje oziroma bi lahko naredili veliko vec, kot so do zdaj. Smo res preleni, da bi bolje skrbeli za okolje? Vsi si lahko mislimo, da sami ne moremo spremeniti nicesar, vendar ce bomo nadaljevali s takim razmišljanjem, se bo okolje tako intenzivno spremenilo, da ne bo vec prepoznavno. Rada bi, da razmislite o tem: »Ali resnicno želimo svojim potomcem prepreciti, da bi še kdaj videli divje živali ali živali, ki se pasejo v visokogorju? Smo resnicno pripravljeni, da se bodo naši potomci ucili o prelepih živalih in rastlinah, ki so rasle povsod, kot del daljne zgodovine? Si res želimo, da bi naši vnuki videli rastline in naravo le še v filmih in celo v muzejih? Ali pa, da nas bodo naši pravnuki ob vprašanjih, kaj nam dajejo krave ali kokoši ter kaj se pridobiva iz žit, samo cudno gledali, saj bodo za vse te izraze slišali prvic?« Anuša Kristan, 9. A PRIJATELJSTVO SPODBUJAMO, VAM PESMICE PONUJAMO NEKATERI UCENCI NAŠE ŠOLE SO SE LETOS UDELEŽILI NATECAJA »SPODBUJAMO PRIJATELJSTVO«, KATEREGA NAMEN JE BIL SPODBUJANJE POZITIVNEGA RAZMIŠLJANJA O PRIJATELJSTVU IN RAZVIJANJE DOBRIH ODNOSOV Z VRSTNIKI. NAJ TUDI VAM POSTANE TOPLO PRI SRCU OB BRANJU NJIHOVIH CUDOVITIH PESMI IN RAZMIŠLJANJ. IN KAJ JE TOKRAT TEMA? PRIJATELJSTVO MED DVEMA PRIJATELJSTVO Imeti prijatelja je velik dar, a mnogim tega sploh ni mar. Ko imaš prijatelja, veš, da imaš podporo, v njegovi družbi se imaš res noro! Tak prijatelj je kot norec, komaj caka, da sliši zvonec. V tem oba sva si enaka – na hodniku sva junaka! Mihailo Kremenovic, 6. B PRIJATELJSTVO Prijateljstvo ni rec, je nekaj, kar cutiš do neke osebe, in še veliko vec. S prijateljem delamo vse, vcasih se hecamo, vcasih smo žalostni le. To pa lahko popravimo. Vsak je vesel in tudi žalosten. Vedno si lahko pomagamo. Maks Božilovic, 6. A PRIJATELJSTVO Brez prijatlov se ti zdi, kot da si sam samcat na svetu. Mogoce tako mislite tudi vi? Brez prijateljev, pa naj bo punc ali fantov, ne bi preživel niti sekunde na tem brezprijateljskem planetu. Lahko sem kar vesel, da prijatelje imam, drugace bi bil cisto, cisto sam. Rok Bevk, 6. B PRIJATELJSTVO Prijateljstvo je najvecji dar, za katerega nam pogosto ni mar. To ni le beseda, še zdalec ne. Ce preberemo to pesem, se lahko še kaj izve. Ce se prijateljstvo stre, potem zelo hudo ti je. Ce se prijatelju opraviciš, pa to tragedijo lahko izniciš. Prijatelj je oseba, ki ti pomaga, in ko necesa ne veš, ti to razlaga. Prijatelj je samo eden ali pa dva, ker ta dva prava sta. Matija Bacic, 6. A PRIJATELJ Prijatelj je tisti, ki ti pomaga, tudicetepogostopremaga, saj prijateljstva nedoloca zmaga. Prijatelj je tisti, ki te spodbuja, ki ti vsakic novomožnost ponuja, ker se mu zdi to nuja. Prijatelj je tisti, ki ti nagaja, da ti pomaga pregnati vse tvoje skrbi. Prijateljjetisti, ki teposluša, cepatvojoskrivnost pove, ga pocukaš za lase. Prijateljjetisti, s komerse skregaš, pase naslednji dan spetgledaš in se ga nikoli nenagledaš. David Polšak, 6. B PRAVOPRIJATELJSTVO Prijateljstvo je carobno, saj je zabavno. Prijateljstvo je zanimivo, saj je razburljivo. Prijateljstvo so lepe sanje in ce verjameš vanje, ti cudovito prijateljstvo za vedno ostane. Pravo prijateljstvo je zame veselje, zanj je potrebno zaupanje in potrpljenje. Za pravo prijateljstvo se je potrebno truditi in žrtvovati. Ce si pravi prijatelj, si zaupaš, pomagaš in vztrajaš. Prijateljstvo je kot reka, vcasih tiha, vcasih razburljiva, vendar vedno iznajdljiva. Ana Cavic, 6. B Gaja, 1. A PRIJATELJSTVO Prijateljstvo je velika ljubezen, vcasih tudi bolezen. Ko te prijatelj zapusti, te v srcu zelo mocno zaboli. Pravi prijatelj te nikoli ne zapusti, ampak ti vedno ob strani stoji. Prijatelji so tisti, ki te imajo radi, te vedno poslušajo in ti z veseljem pomagajo. Kaja Kožuh, 6. B PRIJATELJSTVO Posadila bom dve roži, naj rasteta, naj se družita! Eni bom dala ime svoje, drugi ime tvoje! V znak prijateljstva med nama naj cvetita vecno! Vedno bom ostala s tabo, ker moje ime je Prijateljstvo. Ela Seferagic, 6. B PRIJATELJSTVO Prijateljstvo je carobno, saj smo s prijatelji vsak dan. Prijatelji nas nikoli ne izdajo, vedno cas za nas imajo. Prijateljstvo ni izkorišcanje, ampak to, da skupaj smo. Pravi prijatelji ne povejo skrivnosti o simpatiji drugemu. Iz prijateljstva lahko nastane tudi ljubezen, in tega prijatelji ne izdajo, ker to so naši pravi prijatelji, ki skrivnosti obdržati znajo. Damjana Kostreševic, 6. B PRIJATELJ Prijatelj je tisti, ki ga imaš rad. zato se mu nikoli ne smeš zlagat. Ce pa tvojo skrivnost vsem pove, ga pocukaš za lase. Blerton Krasniqi, 6. B PRIJATELJI S prijatelji živimo in se iz napak ucimo, za božic pa si skupaj nekaj zaželimo. Ko se ucimo, se s prijatelji dobimo, skupaj nalogo naredimo in se na koncu poveselimo. Ilaz Krasniqi, 6. B PRIJATELJSTVO Prijateljstvo je nekaj najboljšega, lahko pa tudi nekaj prijetnega. Ko si sam in žalosten, prijatelj lahko osreci te. Lahko pomaga pri ucenju ti, se s teboj druži in veseli. Prijateljstvo je prava zabava, to je dogodivšcina hihitava. Adrian Tunukovic, 6. B PRIJATELJSTVO Prijateljstvo je zelo lepa stvar, v njej se ne uživa za denar. Ce si bil vedno slab prijatelj, boš tak tudi ostal, saj kopije ne more zamenjati original. Ela Andonova, 6. B PRIJATELJ Prijatelja, kot si ti, le stežka se dobi. Ob tebi vse se spremeni, vse smisel v življenju dobi. S tabo nic vec težko se ne zdi, le takšnega cloveka vsak si želi. Ob tebi vsa žalost odhiti in duša k nebu poleti. Pravi prijatelji ustvarjajo pravo magijo, Skrivnostno in srecno carovnijo, to ni magija, ki ustvari jo carodej, to je magija, ko srecen si brez mej. Prijatelji so kot angeli, ki te dvignejo, ko tvoja krila leteti pozabijo. S tabo kvišku poletijo in se s tabo v sreco potopijo. Tak prijatelj si tudi ti, to vedi za vse dni! Lorena Ilic, 6. B PRIJATELJ Prijatelj je tisti, ki vedno stoji ti ob strani, to je oseba, ki te tudi pred pošastmi brani. Kajti ta oseba se trudi zate, da ostala bi prijatelja za vse vecne case. Skupaj se podava v globino jame in najdeva zaklad skrite Moane. A niti Moana ne bo segla do prijateljstva med nama. Lorena Ilic, 6. B PRIJATELJ Prijatelj pravi rad pomaga ti. Prijatelj vedno poskrbi, da svetloba tudi tebe osvetli. Tia Pretnar, 6. B RAZMIŠLJANJE O PRIJATELJSTVU rijateljstvo je globoka vez, ki dvema ali vec osebam omogoci zaupanje in pomoc. Prijatelji so tisti, ki ti zaupajo, P ti ne lažejo, ampak ti pomagajo v vsaki situaciji. Sveta si ne moremo predstavljati brez prijateljstva, saj komu bo pa clovek zaupal svoje najvecje težave poleg mame in oceta? Prijatelji nam pomenijo le malo manj kot starši, saj so naši zaupniki in angeli varuhi. Prijateljska dejanja so pomoc pri ucenju, zaupanje glede ljubezni in tako dalje. S prijatelji lahko delamo vse: pojemo, plešemo, se igramo, jokamo, si pomagamo, si zaupamo. Prijatelje spodbujamo z lepimi mislimi in besedami, saj ravno njim najvec pomeni naša pomoc. Pri prijateljih si vsak želi zaupanje, pomoc, igro, vse. Od prijateljev lahko pricakujemo vse. Kdaj smo lahko mogoce ljubosumni nanje zaradi ljubezni, znanja ali bogastva. Zamerimo jim laž in nezaupanje. Prijateljstvo ohranjamo z lepimi mislimi, nasveti in lepimi besedami. Noben ni popoln, vsak ima svoje napake, ki jih samo prijatelji in starši lahko sprejmejo. Tara Krcmar, 6. B PRIJATELJSTVO Prijateljstvo je, ko si prijatelj z nekaterimi ljudmi, s katerimi preživiš prosti cas. Prijatelja lahko najdeš v dobrem ali v slabem casu. S prijateljem se igraš, pogovarjaš, preživljaš cas. Prijatelj ti stoji ob strani, te spoštuje. Kadar ga prosiš za pomoc, ti bo pomagal. Adam Lefkov, 6. B PRIJATELJSTVO Prijateljstvo je nekaj, kar pride in gre. Prijatelje celo življenje menjaš. Vcasih, a le redko, najdeš pravega prijatelja, ki ti celo življenje stoji ob strani. Melsin Kolenovic, 6. C MISLI O PRIJATELJSTVU • Brez prijateljev ne moremo biti, sajso del našega življenja. • Prijatelji nam pomenijo vse na svetu. • Prijatelji so vedno ob nas, kadar jih potrebujemo. • S prijatelji selahko igramo vse, kar hocemo. • Ko je prijatelj žalosten, ga moramo nasmejati, sajje srecen, ko nas vidi. • S prijateljem si želimo veliko zaupnosti. • Od prijatelja pricakujemo ljubezen. • Kdaj smo tudi ljubosumni na prijatelja, ce je boljši od nas. • Prijatelju zamerimo, ko naredi kaj slabega. • Trudimo se biti dobri prijatelji, saj v svetu nas nekdo išce in pricakuje. • S prijateljem se ne tepemo in si ne govorimo grdih besed. Adil Petek, 6. C PRIJATELJI ZA VEDNO • Prijatelj ni samo clovek, skaterimse družita redno. • To je, kot da imaš sorodno dušo, ki je ob tebi vedno. • Prijatelji so tisti, ki te nikoli ne izdajo, • oni so tisti, ki vedno cas za tebe imajo. • Sveta brez prijateljstva si ne moremo predstavljati, • saj že sam svet je naš prijatelj in to si želi ostati. • Prijatelji mi pomenijo vse, • saj v šolo kdaj pridem le zaradi družbe njihove. • Ko me pa vprašajo, koliko mi pomenijo, • ne recem od Amerike do Slovenije, • ampak neskoncno in še malo dlje! • S prijateljiskupaj delamo cisto vse, • pa cetudi neumne stvari ali pa pametne. • Prijatelje spodbujamo s tem, • da smo z njimi v dobrem in zlem. • Pri prijateljih si vsi želimo dobre stvari • in te bomo tudi dobili, naj nas ne skrbi! • Prijateljstvo krepimo s tem, da se kdaj tudi skregamo, • saj se potem opravicimo in se še raje družimo. Sandi Petek, 6. C Hana, 7. B PRIJATELJSTVO Prijateljstvo je moc, ki nas vse prevladuje. Hodi od vrat do vrat in nas obdaruje. Najde ti prijatelja, ki že dolgo išceš ga. Prijatelj je oseba, ki pomaga ti, ji zaupaš in je ob tebi. A vcasih pride cas, ko prijateljstvu pretece cas. Takrat obrni se naprej in novemu dnevu se nasmej. Lana Sefic, 6. C PRIJATELJSTVO Prijatelj je pravi prijatelj, ko piše pesmi kot pravi pisatelj. Prijatelj ve, katera beseda boli in katera beseda te nasmeji. Kadar prijatelj ti pomaga, obcutiš, da je to prava zmaga. Prijatelj te caka tam, kamor ne upaš iti sam. Ce mu poveš kakšno skrivnost, je ne izda, ker ve, da tudi sam jo ima! Elsa Salihu, 6. C PRIJATELJSTVO Prijateljstvo je nekaj, cesar se ne da kupiti, ampak le pridobiti. Pravi prijatelj je le en. Luka Povšic, 7. A PRIJATELJSTVO Prijateljstvo je lepo in nikoli ni slepo. Prijatelj bo vedno s teboj, ce mu je zabavno s teboj. Prijatelj pomagal ti bo, ce le mu bo s tabo lepo. S prijateljem ti nikoli dolgcas ne bo, tudi ce bosta gledala le modro nebo! Maks Frantar, 6. A PRIJATELJSTVO Moj prijatelj je tisti, ki mu lahko povem kaj vec o mislih, življenju in vsem, kar mi je všec. Naše prijateljstvo je kot vecbarven cvet, ki naj raste cez cel svet. Nihce ne bo razdelil nas, skupaj se bomo ucili, saj hodimo v isti klas! Paulina Jovanova, 6. A PRIJATELJSTVO Prijateljstvo ni le neka stvar, temvec je custvo in zaklad. Prijateljstva zavreci ne smemo, ampak ga le spodbujati smemo. Prijateljstvo je kot ljubezen in smeh, cetudi smo jezni, je na naši strani svet. Ce naredimo napako, jo prijatelji zavržejo kot staro solato. Mi pa priložnost dobimo, da se novih dogodivšcin veselimo. Svit Munih Lakotic, 6. A PRIJATELJSTVO Prijateljstvo – kaj je sploh to? Je nekakšna vez, ki te popelje do zvezd in cez. Prijatelju podaš rokó in ga pohvališ, da ima ostro oko. Kadar je treba, mu pomagaš in vanj veliko truda vlagaš. Trina Klojcnik Zaplotnik, 6. C PRIJATELJSTVO Prijateljstvo ni stvar, v kateri je polno prevar. Je zelo vznemirljivo, tako da sploh ni merljivo. Prijateljstvo je vez, v katerije polno cudes. Je kot velik balon, ki je sladek kot bonbon. Prijateljstvo mora biti mehurckasto kot Ora. Je nekakšna moc, ki ti razsvetli temno noc. Lana Sefic, Nina Krejic in Trina Klojcnik Zaplotnik, 6. C David, 5. C Hana, 7. B PRIJATELJSTVO Prijatelj je dober takrat, ko mi pomaga, se z mano uci in se smeji. Ce mi traparije grejo po glavi, se mi pridruži moj prijatelj pravi. Prijatelj je tudi ta, ki mi v dobrem in zlu pomaga in je tu. Nemanja Vucenovic, 7. A KAJ JE PRIJATELJ? Prvic, ko zagledaš ga, veš, da zvestobo nosi sem in tja. Zabavo v sebi ima in ko jo potrebuješ, podporo ti da. Slabi dnevi pridejo, z njim ob strani hitro odidejo. Ko žalostni smo, tolažil nas bo. Dan za dnem se smeji in za novo pustolovšcino poskrbi. Tudi ce se delaš bolan, ne bo pustil, da bi bil sam. Ob tebi vedno bo stal, ker zate bi se tudi zlagal. Skrivnost zaupaš mu lahko, nikomur povedal je ne bo. Tako veš, da tvoj prijatelj je, ker mu je mar za té. Natalija Baric, 7. A PRAVI PRIJATELJ Pravi prijatelj ob tebi stoji, nebeži in odpravlja vse tvoje skrbi. Vsako prijateljstvo nekaj da in se zapecati v naša srca. Vsako nima srece in lahko hitropotece. Ceti bo kdaj šlona jok, POKLICI ME, jokala bom s teboj. Ne obljubim, da te bom spravila v smeh, ne bom pa pustila, da sama bi bila na tleh. Dobra prijateljica pozna mojenajboljše zgodbe. Skupaj nove ustvarjava in se ob tem ne pretvarjava. Kalina Radulovic, 7. A PRIJATELJSTVO Si kdaj razmišljal, kdo je tvoj dober, pravi prijatelj? Lahko je clovek ali bober. Prijatelj je dober, ko se ob njem pocutiš prijetno, ne pa, kot da si priklenjen na ketno. Prijatelj te bo vedno podpiral in ti vrat za pomoc ne bo zapiral. Prijatelja ne dam, saj mi nasmeh na usta pricara vsak dan. Maj Cuk, 7. A PRIJATELJSTVO Prijateljstvo je vedno treba spoštovati, resno jemati in se pod nobenim pogojem iz njega norcevati! Kdor se prijateljstva drži, se mu nikoli nic slabega ne zgodi in redko kdo ga zapusti. Na prijateljstvo je treba paziti kot na pravo zlato, ki ga ne dobiš kar tako. Prijateljstvu je treba veliko podpore posvetiti, tako kot našemu telesu vode nameniti! Aron Kabic, 7. A PRIJATELJSTVO Prijateljstva ni, ce o prijateljih nisledi, prijateljstvo je takrat, ko si zaupaš kot sestra in brat. Svet brez prijateljstva je kot svet brez pisateljstva. Nihce nam ne bi nudil varnosti, nihce se ne bi branil malomarnosti. Prijateljstvo pomeni, da nekdo se zate zmeni in da rad te ima ter da s tabo se igra. Prijateljstvo mi pomeni neskoncno kot dedku, da bilahko stalpokoncno. Prijateljstvo je pomembno zato, ker je vec vredno kot zlato. Do prijatelja nisi prijazen, ce ga gledaš kot prikazen. Prijazno je, ce ga cesa nauciš, pa tudi ce zato nic ne dobiš. Od prijateljev si želimo, da skupaj z njimi sreco delimo, in cer prijatelj potrebuje pogovor, pozorno poslušamo vsak njegov odgovor. Prijateljstvo krepimo, ce drug drugemu ob strani stojimo in ce radiimamo se, potem prijateljstvo še krepkejšeje. Timon Kunstelj, 7. B PRIJATELJSTVO Prijateljstvo je vcasih bedno, a je tudi dosti vredno. Ce prijatelja izgubiš, tedaj zardiš, se izgubiš. Ko ostanem sam, vsaj mamico imam. A sanjam, da prijatelja cim prej si najdem novega. Aleksandra Pavlic Atlagic, 7. B PESEM O PRIJATELJSTVU Prijateljstvo je kakor sonce, ki pogleda iz megle, je kot droben žarek sonca, ki pokuka iz teme. Prijateljstvo je kakor zgodba, ki se enkrat žal konca, do tedaj pa na oblakih se igrava vse do obzorja modrega neba. Kristina Đokic, 8. A PRIJATELJ IN PRIJATELJSTVO Prijateljstvo je lepa stvar in vživljenju zelopomemben dar. Nekateri znajo biti spletkarski, spet drugi prevarantski. Pravi prijatelj pa je tisti, ki se ne sprehaja po prevarantski pisti. Vedno ti stoji ob strani, tako pacdelujejonjegovimožgani. Prijatelj ti vedno pomaga, tudicega zatostanezmaga. Receti: »Vem,godi se ti slabo, vzdigni glavo,niczato!« Lahkosivesel,cedobrega prijatelja imaš, potemnekomu zaupati znaš. Poznaš smešne,zabavnein žalostnetrenutke, srece,veselja in žalostiobcutke. Eva Subotic, 7. B PRIJATELJSTVO Prijatelj je za to, da nas tolažil bo, oporo dal nam bo, kadar potrti smo. Pravi prijatelj bo vedno tam, nasmeh na usta pricaral nam. Prijatelji smo lahko, ce zaupanja vredni smo. Ko prijatelj smo, podporo dajemo. Pravi prijatelj je tak, da z njim se ne kosa vsak. Vcasih se skregamo, a vedno se pobotamo. Juš Kecelj, 7. A PRIJATELJSTVO Prijateljstvo ni le prazna beseda, ki nima pomena. Prijatelj je nekdo, ki ti stoji ob strani, te brani, a ce te zapusti, ko si v najvecji temi, kar tako, brez sledi, in te cisto samega pusti, to prijatelj pravi ni. Pravi prijatelj te nasmeji, tudi na najslabše dni, in ko nekaj te teži, s teboj se pogovori, da te minejo skrbi in težava se hitro manjša zdi. Prijateljstvo se nikoli ne izgubi, Saj v tvojem srcu Ostane za vse dni. Mia Munih Lakotic, 8. A