LETO XXI. — Številka 26
Ustanovitelji: občinske konference SzDL Jesenice, Kranj, Radovljica, 8kofja Loka in Tržič. — Izdaja časo-P'sno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Z: redakcijo odgovoren Albin Učakar
GLASILO SOCIA
KRANJ — sreda, 3.4.1968
Cena 40 par ali 40 starih dinarjev
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Ud 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sice  ob sredah in sobotah
LISTICNE  ZVEZE  DELOVNEGA  LJUDSTVA  ZA GORENJSKO
Ob nedeljski jubilejni prireditvi v
60 let slovenske prosvetne zveze
nedeljo, 31. marca, sta Celovec in z njim celotna Koroška svafn°VaIa pomembno obletnico — 60. jubilej Slovenske pro-j,   °e zveze. V veliki dvorani koncertnega doma so koroški teriVenC' Dr,red,,i vel*ko kulturno-politično manifestacijo, v ka-v k ti* nastoP"° več sto pevcev in recltatorjev, združenih a|dh 10 zborov In skupin. Slovesne jubilejne predstave so udeležili številni ugledni gostje iz Avstrije in Jugoslavije, »ta   n^m' koroški deželni glavar Hans Sima in drugi pred-n,.Vn,'<l Koroške, nadalje predsednik zveze kulturno-prosvet-n organizacij Slovenije Branko Babic, predstavnik IS Slove-Ce      Jan Lubej, predstavnik društva slovenskih pisateljev »ta"6 .Vipo,nik' predsednik občine Kranj Slavko Zalokar, pred-hlKVn'ki gradiščanskih Hrvatov in zastopniki občinskih kultur-
nih
2ve* iz Kranja in Radovljice in še drugi gostje.
Ve
lavnostnem delu prosla-sToJe spreS°voril predsednik venske prosvetne zveze dr. v,?"0! Zwitter. Orisal je raz-JJJ dogodkov na Koroškem ustanovitvc osrednje organi ac'je Slovencev na Koro-do današnjih dni. Pred-
hodnica sedanje SPZ (Slovenske prosvetne zveze) je bila nekdanja krščansko-socialna zveza, ustanovljena leta 1907 na ustanovnem občnem zboru in v javnosti legalizirana naslednje leto. Tedaj je združevala 12 izobraževalnih društev. Po prvi svetovni vojni 1921. leta se je preimenovala v Slovensko prosvetno zvezo in je ta naziv ohranila do današnjih dni.
Ves ta čas 60-letncga razvoja je odločno zastopala nacionalne interese narodne manjšine in delovala več ali manj uspešno. V letu 1941 pa jo je razpustil tedanji rei-chovski režim in začel hkrati sistematično in surovo izseljevati slovenski živel j na Koroškem.
Vendar pa so se Korošci odločno uprli fašističnemu nasilju in v Zilji, v Podjuni in v Rožni dolini je zazvene-la partizanska pesem. Koroški Slovenci so vzdržali tudi v najtežjem času, ko jim je že  grozilo  iztrebljenje. Po-
Celovcu
na Koroškem
skus raznarodovanja pa ni popustil in obstoj manjšine je bil vseskozi ogrožen.
Pomembno poslanstvo v tem boju je opravila žilava vztrajnost in upornost ljudi, ki so ljubili svoj jezik in kulturo.
Danes, ko stopa KPZ v sedmo desetletje svojega obstoja in dela, lahko ugotavljamo, da je prav kulturno življenje, ki ga Korošci vneto gojijo skozi desetletja, opravilo veliko poslanstvo. Zato ni naključje, da je danes na Koroškem vrsta dobrih zborov, ki z vso ljubeznijo gojijo slovensko pesem. To je izpričala tudi nedeljska kulturna prireditev in že prej še vrsta drugih, čeprav ugotavljajo, da je v zadnjih desetih lotih odpadlo precej učencev od slovenskega jezika, so pa na drugi strani po zaslugi vztrajnih starejših kulturnih delavcev pridobili v vrste slovenskih kulturnih organizacij in skupin precej mladine.
Celotni literarni del svečanosti so izvedli dijaki iz doma slovenskega šolskega društva, razen tega smo pa opazili mnogo mladine v vseh zborih, ki so nastopali. Med njimi je bilo celo nekaj mladinskih zborov.
Na nedeljski jubilejni svečanosti  se je  zbralo blizu 800 obiskovalcev, večinoma koroških Slovencev. Nastopali pa so zbori iz Hodiš, Pli-
(Nadalj.na 2. str.)
»tfki rohI83 koncerta ob 70-letnlci kranjskega pihalnega orkestra so se udeležili tudi predstav-^bn    Iz SkofJe Loke, Tržiča, Žlrov, Hrastnika, Mengša in Železne Kapic. Na koncertu so "elaj J Priznanja podelili osmim članom, ki delajo pri godbi že več kot 30 let in sedmini, ki v«č kot 15 let. - Foto: F. Perdan
Bohinjski hotel
Menda pri nas že dolgo časa o neki zadevi ni bilo toliko polemike kot v zadnjem času o gradnji bohinjskega hotela. In sicer polemike, v kateri so nekateri v imenu večine dokazali, da imamo Slovenci smisel še za kaj drugega kot pa samo za ohranitev naravnih lepot. Tako smo zopet enkrat dokazali, da nismo drobnjakarji, ampak da smo se vedno pripravljeni in se tudi »znamo« zavzeti za širša, globlja, predvsem pa pomembna vprašanja. Da je to r^s, nam prav gotovo potrjuje bohinjski hotel.
Naj takoj povem, da sem v dosedanji javni razpravi sodeloval zgolj kot opazovalec. Priznati pa moram, da sem nekajkrat pomislil, kaj menijo oziroma kakšno stališče imajo glede gradnje Bohinjci. Res je, da jih v tej razpravi ni nihče vprašal, kaj menijo, vendar sem bil prepričan, da imajo v tej kopici »za« in »proti« tudi oni pravico povedati svoje.
Ne bi hotel biti neobjektiven, nenačelen, pristranski v tej razpravi. Prav tako ne bi hotel biti žaljiv, kot so bili morda nekateri pred menoj. Rad bi povedal le to, da se strinjam s tistimi, ki so na seji radovljiške občinske skupščine poudarili, da sprejemajo vsako objektivno kritiko, ki lahko prispeva k čimboljši rešitvi tega vprašanja, ne strinjajo pa so z najrazličnejšimi očitki in žalitvami.
Dosedanji podatki kažejo, da prizadevanja Bohinjcev in drugih — tudi republiških organov — za razvoj turizma v tem delu naše dežele niso nova. Pred leti je bil sprejet program za razvoj Bohinja, izločena so bila že zemljišča, ki ne sodijo v okvir zavarovanja zemljišč ob Bohinjskem jezeru, eno izmed leh zemljišč (Vrtovin) je že nekaj časa namenjeno tudi za gradnjo hotela A kategorije in ne nazadnje še podatek, da je tik pred potrditvijo tudi urbanistični program območja Bohinja. Vsi ti podatki kažejo, da je že pred leti širša strokovna javnost sklenila, da ima Bohinj vse možnosti za nadaljnji turistični razvoj. S tem so se strinjali tudi Bohinjci. Celo več. Sodelovali so v vseh teh razpravah in si v dosedanjem razvoju nenehno prizadevali, da ne bi oskrunili naravnih lepot.
Prav lahko razumem Bohinjce v vseh dosedanjih prizadevanjih. Konec koncev razvoj turizma na tem področju pomeni zaslužek, kruh, zaposlitev. Posebno danes, ko smo prav za bohinjski kot že nič kolikokrat slišali o težavah zaradi nezaposlenosti. Prav zato jih tudi razumem, da so se zavzeli za gradnjo hotela, ki ga je pripravljen zgraditi ljubljanski hotel Lev na Vrtovinu. Menim tudi, da pri zavzemanju za gradnjo tudi niso prav nič neobjektivni, saj je za Vrtovin že nekaj let predvideno, da bo na njem stal hotel.
Pa vendar se je prav zdaj zataknilo. Zataknilo zaradi bojazni, da bo Bohinj izgubil svoj naravni čar. »Ko takole razmišljam, se nehote vprašam, kaj bi danes postavili na sredo blejskega otoka, če tam že ne bi stala cerkev, in skoraj za trdno sem prepričan, da bi se danes na blejski skali (kjer je grad), če bi bila še prazna, kaj kmalu odločili za gradnjo kakšnega televizijskega stolpa. Menda je bila včasih celo gradnja sedanjega zaščitenega mostu v Bohinju precej sporna. Hočem namreč reči, da bi čez čas tudi za primeren hotel na Vrtovinu lahko ugotovili, da prav lepo sodi v tisti okvir,« mi je dejal neki radovljiški občan.
Nekdo mi je rekel, da se mu zdijo nekatere sedanje razprave žaljive. Strinjam se z njim. Prav gotovo niso dosti prispevale k rešitvi tega problema in pravilnemu turističnemu razvoju Bohinja, za katerega je bilo že zdavnaj ugotovljeno, da je nujen. Ne razumem tudi, kako lahko nekateri strokovnjaki tako hitro menjajo stališča. Se tako rekoč včeraj na predvideno lokacijo niso imeli nobenih pripomb, danes pa so proti njej.
Sicer pa moram povedati tudi, da se je pred kratkim pokazalo, da sedanji projekt res ni bil usklajen s predvidenim. Vendar za to niso bili krivi Bohinjci oziroma občani radovljiške občine. Ti so se le zavzemali za gradnjo hotela. Koliko pa zanje pomeni objekt, ki bo prispeval k razvoju turizma in se hkrati prilagajal naravnim lepotam, je najbrž odveč ponavljati. Zato je tudi prav, da se to vprašanje pravilno in sporazumno reši. škoda je le, da je bilo izrečenih in napi-{2 sanih toliko neobjektivnih in nestrpnih besed, ki so bile ob o primerjavi z bohinjskimi lepotami vse prej kot lepe, predvsem ■ pa odveč. A. žalar
BP
GLAS * 2. STRAN
NOTRANJA POLITIKA
SREDA — 3. APRILA 1968
Nov delovni čas
Težav ni, so pa problemi
Tajniki gorenjskih občin predlagajo naj bi upravni in drugi organi gorenjskih občinskih skupščin začeli delati po novem delovnem času 1. maja letos
Do sedaj so se pri nas težnje po drugačni razporeditvi delovnega časa uresničevale zelo različno in enostransko. V vseh primerih pa so bile rezultat proste sobote v mesecu. Vendar pa so različne delovne organizacije imele tudi različno število prostih sobot na mesec. Pri vsej tej neenotnosti pa je bilo skupno le to, da so se manjkajoče sobotne ure nadomeščale med tednom. Pri tem pa se do sedaj ni upoštevalo, da delovna storilnost proti koncu delovnega časa močno pade. Prav zato se je skupaj s težnjami po petdnevnem delovnem tednu pojavila tudi zahteva po drugačni organizaciji dnevnega delovnega Časa.
Kaj je petdnevni delovni teden? Po eni strani naj bi bila to sodobna potreba delovnega človekai, po drugi strani pa naj bi ta oblika prispevala, da bi bili delovni rezultati čimvečji. Ce upoštevamo ta dva pogoja, si moramo prizadevati, da bo delovni čas organiziran tako, da bo delovni uspeh čimvečji, hkrati pa naj bi takšen delovni čas Človeku omogočal čimveč možnosti ta oddih in razvedrilo. Ob upoštevanju teh dveh pogojev pa se je zdaj pokazalo, da naj se začetek delovnega dne premakne na poznejše ure. Res je, da za takšne trditve oziroma predvidevanja nimamo pri nas še nobenih Izkušenj, vendar pa to dokazujejo izkušnje v drugih državah, kjer ponekod že leta delajo tako.
Ravno te ugotovitve pa so narekovale potrebo po enotni ureditvi delovnega časa v državnih organih in organizacijah, ki opravljajo zadeve Javnega pomena. Tako so Zvezni upravni organi, zvezni sveti in zvezne organizacije začele delaj i po novem delovnem času ze 1. januarja letos. Prav tako so to dose-daj uredili tudi že v vseh
republikah. V Sloveniji, kjer smo se nazadnje lotili tega, smo to uredili oziroma začeli urejevati z zakonom o petdnevnem delovnem tednu. Zakon sicer ne določa, da morajo vsi organi in organizacije, ki opravljajo javno službo, naenkrat preiti na nov delovni čas, ampak določa le, da morajo začeti delati po novem delovnem času najkasneje do 1. septembra letos. Ker pa se je do sedaj pokazalo, da ravno to, ker na nov delovni čas ne prehajajo vsi hkrati, povzroča največ težav, so se slovenske občinske skupščine v posameznih območjih začele dogovarjati, da bi v občinah hkrati prešli na nov delovni čas. To je pomemibno tudi zato, ker je v nekaterih področjih medobčinsko sodelovanje tako razvito, da bi različno prehajanje na nov delovni čas povzročalo vrsto neprijetnosti. Bno takšnih območij je tudi Gorenjska, kjer med občinami obstoja nad dvajset medobčinskih dogovorov in več skupnih služb.
Zato so se predstavniki gorenjskih občin do sedaj že nekajkrat pogovarjali o enotnem prehodu in o enotni ureditvi novega delovnega časa. Eden takšnih posvetov je bil tudi v ponedeljek v Kamniku, kjer so se tajniki gorenjskih občin pogovarjali o tem vprašanju s predstavniki sekretariata za pravosodje in občo upravo ter drugimi.
Dosedanji podatki iz analiz in anket, ki so jih naredili v posameznih gorenjskih občinah, so zdaj precej presenetljivi. Kažejo namreč, da s prehrano in otroškim varstvom ne bo tolikšnih težav, kot je kazalo na začetku. Tako se je v upravnih organih kranjske občinske skupščine pokazalo, da nihče izmed zaposlenih zaradi novega delovnega časa ne bo imel težav z otroškim varstvom, za
(Nadaljevanje s 1. strani)
Šestdeset let...
berka, iz Železne Kaple, iz Loge vasi, z Radiš, iz Sko-fič in Bilčovsa, iz Kotmare vasi in iz St. Vida v Podju-ni. Med požrtvovalnimi zborovodji smo opazili znana kulturna delavca na Koroškem Valentina Hartmana ter Vladimirja Prušnika, med drugimi pa so zbore vodili še: Janez Pfichholzer, Simej VVrulich, Tone Umek, Valentin Pavlic, Valentin Kapus in Janez Kežar. V literarnem delu so mladinci dijaškega doma izvajali recital, ki ga je pripravil prof. Janko Mes-
sner, Kajuhove pesmi pa je recitiral Feliks Wies<fr.
Posebno so gledalci z navdušenjem sprejeli nastop združenega zbora s 140 pevci, ko je zapel prečudovito pesem Radovana Gobca 0, Pod-juna. Odličen je bil tudi mešani mladinski zbor iz St. Vida v Podjuni pod vodstvom Janeza Kežar j a. Celotna kulturna prireditev pa je izzvenela kot resnična manifestacija zborovskega petja, ki ima na Koroškem toliko ljubiteljev.
Jože Bohinc
prehrano v stavbi občinske skupščine pa se zanima le 6 zaposlenih. Prav tako so tajniki povedali, da tudi v drugih občinah podatki niso pokazali posebnih težav. Le v škofjeloški občini se je pokazalo, da bo z novim delovnim časom treba rešiti otroško varstvo za 41 predšolskih in šolskih otrok. Ko pa bodo vse uprave v podjetjih v občini prešle na nov delovni čas, bo treba rešiti otroško varstvo za okrog 440 otrok. Vendar pa so na posvetu ugotovili, da bo do podobnih problemov prišlo tudi v drugih občinah, ko bodo vse organizacije, ki opravljajo javno službo, prešle na nov delovni čas.
Posebej pa je bilo na ponedeljkovem posvetu poudarjeno, da trenutni podatki res niso vznemirljivi, da pa je treba računati s problemi, ki se bodo pojavih kasneje. Problem otroškega varstva se kaže že sedaj, zato ga bo potem treba še bolj resno reševati. Prav tako bo predvsem na začetku, preden se bodo ljudje navadili, precej težav zaradi prehrane. Čeprav je zdaj predvideno, da bo tako rekoč v vseh občinah mogoče rešiti med odmorom problem prehrane, bodo težave nastopile zato, ker smo danes Slovenci navajeni na drugačno prehrano, kot bo potem potrebna. Prav od prehrane pa bo največ odvisno, da bomo z novim delovnim časom res dosegli, da bodo delovni rezultati res največji. Zato Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani že pripravlja posebno knjižico o prehrani.
Sicer pa v okviru vprašanj, ki jih bo treba hitreje, kot do sedaj, reševati po prehodu na nov delovni čas ne sodi samo otroško varstvo in prehrana. Nedvomno bo to pospešilo tudi reformo našega šolstva in razvoj, nekaterih drugih dejavnosti.
Nazadnje pa so tajniki na posvetu sklenili, da morajo vse gorenjske občine hkrati preiti na nov delovni čas. Predlagali so, naj bi upravni in drugi organi pri občinskih skupščinah začeli delati po novem delovnem času 1. maja. Prav tako so se dogovorili, naj bi odmor za malico oziroma prehrano med delovnim časom trajal eno uro. Razen tega so tudi sklenili, da bodo v vseh občinah naredili sezname tistih delovnih organizacij (servisi in javne službe), ki bodo morale najkasneje do 1. septembra letos preiti na nov delovni čas. O prehodu na nov delovni čas pa bodo v tem mesecu razpravljali in sklepali odborniki na sejah občinskih skupščin. A. Zal ar
Nekaj podatkov o kadrih v SZDL
V Sloveniji je v 60 občinah 59 občinskih konferenc socialistične zveze Večina teh konferenc oziroma njenih članov je bih izvoljena v prvi polovici minulega leta. Podatki republiške konference kažejo, da je število članov občinskih ko.iferenc v posameznih slovenskih občinah dokaj različno. Prav tako je sestav občinskih konferenc v primerjavi s sestavom bivših občinskih odborov SZDL precej drugačen. 1966. leta je bilo v občinskih odborih 17,9 odstotka neposrednih proizvajalcev, sedaj jih je v občinskih konferencah 26 odstotkov. Kmetov je bilo 5,6 odstotka, sedaj 12,5. Profesionalnih družbenopolitičnih dleavcev je bilo 1967. leta 8,4 odstotka, sedaj pa jih je le še 2,2 itd. Teh nekaj podatkov nam torej pove, da se je z reorganizacijo socialistične zveze tudi kadrovska struktura njenih organov bistveno spremenila.
Podatki tudi kažejo, da so pri večini občinskih konferenc SZDL predsedniki neprofesionalni politični delavci. Tako je profesionalnih predsednikov v Sloveniji le 12. Med temi pa je v devetih občinskih konferencah predsednik tudi edini profesionalec pri konferenci.
Več pa je pri sedanjih občinskih konferencah profesionalnih sekretarjev (41). Hkrati pa se je pri občinskih konferencah socialistične zveze pojavilo več stro kovnih političnih delavcev, ki jih v prejšnjih letih ni bilo.
Dobra polovica sedanjih profesionalnih političnih delavcev pri občinskih konferencah je starih od 33 do 43 let, večina teh pa je bila prej zaposlena v negospodarskih deajvnostih. Prav tako se je v zadnjem času spremenila izobrazbena struktura profesionalnih političnih delavcev. Medtem ko je bilo v bivših občinskih odborih SZDL največ takšnih s srednjo izobrazbo, ima danes več kot polovica profesionalnih političnih delavcev pri občinskih konferencah SZDL visoko izobrazbo.
Prav tako pa so zanimivi podatki o neprofesionalnih političnih delavcih na občinskih konferencah SZDL. Tako je v Sloveniji 46 neprofesionalnih predsednikov. Izobrazbena struktura teh pa je boljša od profesionalk nih. Razen tega je med neprofesionalnimi predsedniki večina zaposlenih v gospodarstvu.
A. 2-
V Kamniku referendum za uvedbo samoprispevka
Na svoji zadnji seji je kamniška občinska skupščina sprejela tudi odlok za razpis referenduma o uvedbi samoprispevka v občini Kamnik. Referendum bo 20. in 21. aprila, s sredstvi samoprispevka, seveda, če bodo Kam-ničani glasovali zanj, pa bodo rekonstruirali Tuhinjsko cesto, zgradili'ter adaptirali šole in financirali ureditev krajevnih potreb.
O uvedbi samoprispevka, to obliko zbiranja sredstev so v kamniški občini uvedli že pred tremi leti, so razpravljali že zbori volivcev. Na vseh zborih volivcev so bili volivci soglasni, da je ta oblika zbiranja sredstev najbolj primerna, ker s temi sredstvi dejansko razpolagajo krajevne skupnosti. Zbori volivcev so bili tudi soglasni v tem, da bodo sredstva samoprispevka namenili za modernizacijo Tuhinjske ceste, za adaptacijo in gradnjo šol v kamniški občini ter za ureditev komunalnih potreb posameznih krajevnih skupnosti. Zbori volivcev v Tuhinjski dolini — v Ncvljah, Pšaj-novici, Smartnem, MoLniku, Spitaliču,  Lokah,  Selah in
Zgornjem Tuhinju — so s3&[ nih, da bodo 80 odstotkj* sredstev   iz samoprisp^3 namenili za Tuhinjsko cest' 20 odstotkov sredstev pa l. potrebe krajevnih skupno^' Druge krajevne skupnost1 kamniški občini bodo f*jj, tako dale del sredstev za 1 hitnjsko cesto in za P°lJfZ krajevnih skupnosti, mcćr^ ko bo nekaj krajevnih ~^L. nosti razdelilo sredstva *z Va mopri spevka za gradnjo in za komunalne potrebe.
13-
vek po naslednji razdrt ' delavci — 2 % od neto os^f nih dohodkov, zavezanci r. spevka od kmetijstva, 0 ni ki, nepavšalisti in 235 * # gostišča - 2% od da**., osnov, drugi zavezanci, JJj spevka od obrtništva Z /• ci davčnih osnov ter upoM 5. s pokojnino, ki znaša rn ^ no nad 750 N din — -pokojninskih prejemkov-
Referendum o uvedb' „ jevnega samoprispevK pii. kamniški občini bo za v' [0l
Kamniški občani bodo p čevali   krajevni 6
co in Kamnik ze
!>'lV
20. aprila, za druge ^xp-enote pa v nedeljo, **
V.
Pred začetkom turistične letalske sezone na Gorenjskem
Nove oblike dela, nove možnosti
Letalci Alpskega letalskega centra v Lescah se pridno pri-P'avljajo na začetek letošnje turistične sezone. Prepričani so Namreč, da bodo z boljšo organizacijo letalskih prevozov in predvsem z razširjeno mrežo obveščanja ter prodajo vozovnic 23 aerotaksi lahko število letalskih prevozov zvečali. _ 2e lani so kupili moderno štirisedežno turistično letalo essno 172, ki je staremu letalu priskočilo na pomoč v sre-sezone. Poleg tega pa so upoštevali želje turistov in dopolnili program turističnih poletov. Tako si gosti s ptičje Perspektive lahko ogledajo Bled s širšo okolico, dolino Drage, J 7a nekaj dinarjev več pa Bohinj z okolico ali pa poleti jo ^o sam Triglav.
Lani se je z leščanskim aerotaksijem peljalo 3500 turistov,
co katerimi je bilo 25 % domačih, med tujci pa so prevladali gostje iz Nizozemske, Nemčije, Italije in Avstrije. Zani-
ar)je tujcev za takšne letalske preveze je tako veliko, da °.„se v Alpskem letalskem centru odločili, da z začetkom turila .lcne sezone vpeljejo tudi enodnevno izmenjavo turistov med
eJskim turističnim območjem in našimi najbolj znanimi . Tiotskimi letovišči, kot so Opatija, Portorož, Split in Duhovnik. Za takšno izmenjavo so se še posebej zavzeli turi-oh   I delavci naših obmorskih letovišč. Z razširjeno akcijo
veščanja in prodaje letalskih vozovnic, katere se bodo r°s'ei Prodajale v vseh pomembnejših turističnih uradih in Ce?epc'iah hotelov po Gorenjski do Ljubljane, — morda pa Dr° v .s'ovenskcm Primorju, — v centru računajo, da bodo
'*tnili najmanj 37 % turistov več kot so jih lani. _v.~*dnjih nekaj let pa fc v Lescah pojavlja še ena nova kat^    zaaovoljevanja specifičnih potreb tujih turistov, med
tcrimi je prenekateri letahe. Letališče Alpskega letalskega n nt_ra sodi med lepša letališča v Evropi, s svojimi strokov-t !™ kadri in letalskim parkom ter padali pa omogoča kvali-tu.na in začetniška šolanja v vseh letalskih panogah. Zato
" letalci radi prihajajo v Lesce. V Alpskem letalskem
n>ru so se odločili, da takšno dejavnost vključijo v redni . °gram sezonskega letenja. Povpraševanja tujih ietalcev pa
Zelo, da ima takšna oblika dejavnosti v Lescah še velike m°*nosti. - T. P.
V jeseniški občini
Kdo ima prednost pri komunalnih investicijah
O komunalnih investicijah so razpravljali sveti za gospodarstvo, za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, krajevne skupnosti in stanovanjske zadeve ter za družbeni plan in finance. In ne samo ti organi'. O komunalnih investicijah so občani največ razpravljali na zborih volivcev. Zanimivo je poročilo občinske skupščine, ki navaja, da je bilo na zborih volivcev 43 predlogov, od tega jih je bilo 28 upoštevano v letošnjem programu komunalnih investicij. Zbori volivcev torej le niso neka formalna oblika samoupravljanja.
Program komunalnih investicij je sestavljen tako, da so investicije razporejene v prvo ali drugo prednostno skupino glede na nujnost in pot rebo.
Pri cestah so v prednostni skupini naslednja dela: rekonstrukcija ceste od kina Plavž do bolnišnice na Jesenicah; rekonstrukcija cc.te Jesenice — Planina pod Golico; Tomšičeva cesta; nadaljevanje asfaltiranja ceste I la na odseku Mojstrana; popravilo ceste v Vrata in asfaltiranje ceste skozi naselje Rateče.
Pri mostovih sta v pred-
Tri razstave Murke
du t!?8t,va,ni dvorani na Ble-lzvau,°,VSko P°dJeUe in pro-*i 5S ,razs,avlJajo gradbe tlovet ' 0*,r°nia vse, kar hlSe *P°trcbuje pri zidavi Števil«.' ured'tvi stanovanja. "M obiski razstave kaže-
jo, da se občani zanimajo za razstavljene predmete, saj sa v teh spomladanskih dneh mnogi zasadili lopate in pričeli zidati hiše.
To je letos že tretja razstava   Murke.   Januarja je
Murka organizirala na Jesenicah razstavo pohištva, v začetku inarca pa v Radovljici. Na Jesenicah so prodali za 20 milijonov, v Radovljici pa za 30 milijonov S din pohištva.
J. V.
nostni skupini novi most v Mojstrani in popravilo mostu na Spodnjem Plavžu prek železniške proge, v drugi skupini pa dograditev Zvagnove-ga mosta in popravilo mostu čez Pišnico v Kranjski gori.
V prednostni skupini je tudi označitev prometnih znakov v mestu ter prometnih cest v mestu z belo barvo. Sem spada tudi ureditev pločnikov v samem mestu Jesenice od hotela Korotan do hotela Pošta. Ureditev kanalizacije pri Zdravstvenem domu na Jesenicah in na Blejski Dobravi prav tako spada na prednostno listo.
Letos se bodo nadaljevala dela na vodovodu Peričnik in vodovodu v Ratečah.
V jeseniški občini je poseben problem ureditev hudo-
urnikov ter obsežja reke Save. Zato prednostna lista zajema naslednja dela: obrežno zavarovanje Save v Podme-žaklji; zaščitna dela na obrežju pri mostu čez Savo iS Podvoza, leva in desna stran; obrežno zavarovanje hudourv nika Jeseničica; zavarovanjo cevovoda iz Peričnika; ureditev hudournika Hladnik; zavarovanje obrežja Save T Martuljku ter ureditvena dela na hudourniku Ukova.
Elektroenergetsko omrežje in javna razsvetljava zajema, ta toliko dol, da je nemogoče vseh našteti, zato bomo o tem poročali prihodnjič. Predračunska vrednost komunalno investicijskih del znaša osem milijonov nov,h dinarjev.
J. Vidic
Kamniški proračun sprejet
Kamniška občinska skupščina je na zadnji seji, bila je v potek, 29. marca, sprejela občinski proračun za leto 1968.
V uvodni razpravi je predsednik občinske skupščine Kamnik Vinko Gobec poudaril, da je imela občinska skupščina težko nalogo pri usklajevanju potreb in želja občanov ter dejanskih možnosti proračuna, sa so bile objektivne potrebe občanov kar za 362 milijonov S dinarjev večje kot pa proračun. Pri sprejemanju občinskega proračuna je imela kamniška občinska skupščina pred očmi naslednja dejstva: novi proračun naj ne bremeni gospodarstva, temveč naj da gospodarstvu možnost, da s svojo razširjeno reprodukcijo daje osnovo za celotno življenje v kamniški občini; proračun naj zagotovi najnujnejše zahteve občanov (predsednik kamniške občinske skupščine je v razpravi dejal, da letošnji proračun zagotavlja le najnujnejše zahteve in želje).
Letošnji občinski proračun bo imel 12,218.321 N din proračunskih dohodkov, od tega je temeljni izobraževalni skupnosti Kamnik namenjeno 5,035,743 N din in občinskemu ikladu za urejanje mestnega zemljišča 807.578 N din, tako da ostane na koncu za sam proračun 6,325.000 S
dinarjev, ali 1,3 odstotka več kot lani. Glavni potrošniki kamniškega občinskega proračuna so socialno skrbstvo, komunalna dejavnost, krajevne skupnosti ter društva in družbenopolitične organizacije.
Na seji kamniške občinske skupščine so tudi ugotovili, da občinska skupščina z letošnjim proračunom ne bo mogla zagotavljati celovitosti v prosveti, kulturi in zdravstvu, poleg tega pa je v letošnjem proračunu opaziti xman j sevanje gospodarskih iti negospodarskih investicij. Kot lahko iz tega precenimo, je letošnji proračun kamniške občine precej »skromen«, saj je nekdo na seji občinske skupščine pripomnil, da vsa od leta 1957 v kamniški občini še ni bilo tako slabe proračunske situacije kot ravno letos. Vse to pa, zlasti pa dejstvo, da je bilo kar za 360 milijonov S din več potreb in želja, kolikor jih dejansko lahko proračun uresniči, priča, da so se v Kamniku odločili za razvoj najpomembnejših dejavnosti, medtem ko bodo morale druge, tiste, ki trenutno še ne potrebujejo tako nujnih finančnih sredstev, pač počakati na kasnejšo proračunsko »odjugo«.
V. Guček
GLAS * 4 STRAN
NOTRANJA POLITIKA — GOSPODARSTVO
SREDA — 3. APRILA 1968
Proračun kranjske občine za letos
111 ml Ji jonov za krajevne skupnosti
Po poprejšnji razpravi o predlogu proračuna kranjske o>%ine za letos ter na podlagi pripomb, ki eo jih na predlog posredovali sveti občinske skupščine, organi skladov, zbori volivcev, družbenopolitične organizacije in društva ter drugi, sta oba zbora kranjske občinske skupščine na zadnji seji (21. marca) sprejela, proračun občine za letos.
Letošnji proračun kranjske občine znaša dve milijardi 456 milijonov osemsto tisoč starih dinarjev dohodkov. Med dohodki letošnjega proračuna so na prvem mestu predvsem prispevki iz osebnega dohodka. Predvideno je, da se bo teh dohodkov nabralo prek milijarde dvesto milijonov 6Larih dinarjev. Toliko denarja pa se bo v proračunu nabralo, če se bodo osebni dohodki v gospodarstvu letos zvečali za 10 odstotkov, v negospodarstvu pa za 8. Pri tem pa moramo pripomniti, da so takšna povečanja dokaj realna, saj se
Elektrodelavnice
Ing. Dullnig
Celovec — Klagenfurt,
Pischeldorferstrasse 4 8 Maistrasse 33
Električni stroji, orodja naprave, surovine, žice, kabli.
Dobava — popravljalnih poceni in hitro.
precej razlikujejo od prvotnih, ki so bila v predlogu proračuna. Precejšen dohodek v proračunu pa je predviden tudi od davkov (635 milijonov) in od dohodkov po posebnih zveznih predpisih (prispevkov za uporabo mestnega zemljišča, prispevek od premij za požarno zavarovanje — 365 milijonov). Od taks je predvidenih 165 milijonov starih dinarjev itd. Ce pa k letošnjemu proračunu prištejemo še sredstva za financiranje izobraževalne skupnosti, potem bodo vsi dohodki v kranjski občini letos znašali okrog štiri milijarde starih dinarjev.
Med izdatki letošnjega proračuna kranjske občine so na prvem mestu izdatki za delo državnih organov (560 milijonov), sledijo izdatki za negospodarske investicije (266 milijonov), za kulturno-prosvet-no dejavnost (258 milijonov), za socialno skrbstvo (209 milijonov) itd. Razen tega pa je letos za delo krajevnih skupnosti v kranjski občini predvidenih 111 milijonov starih dinarjev. Posamezne krajevne skupnosti bodo denar dobile po naslednjih kriterijih: za kilometer ceste 2100, za svetlobno telo 150, za meter kanalizacije 4, za kvadratni meter parkov 4, za spominsko obeležje 300 in za druge stroške po prebivalcu 2 nova dinarja. Razen tega pa so v sredstvih krajevnih skupnosti všteta tudi sredstva za kulturne ustanove, in sicer štiri milijone starih dinarjev.
A. Z.
Reelekcija direktorjev v jeseniški občini
Na območju občine Jesenice bodo letos opravili v 25 delovnih organizacijah razpise delovnih mest direktorjev. Glede na tako število je komisija za volitve in imenovanja opozorila delovne organizacije na zakonska določila,
ki urejajo ponovno imenovanje direktorja v delovnih organizacijah. Bližnja reelekcija direktorjev naj bi potekala v drugačnih okoliščinah kot prva. V tem času so za nami bogate izkušnje izvajanja gospodarske reforme, ki je po-
Festival bratstva in enotnosti
V petek, 29. t. m., Je bil v Kranju sestanek glavnega odbora za pripravo festivala Bratstva in enotnosti. Po desetih letih bo tako mesto Kranj spet gostitelj mladine in gostov iz Bitole, Bosanskega samca, Gornje Radgone, Nikšiča, Niša, Prištine, Reke, Slavonskega Broda, Su. botice in Zagreba.
Festivala se bo udeležilo prek 600 mladih športnikov ter folklorne skupine in ansambli iz vseh sodelujočih
mest. Od 29. maja do 1. junija bo tudi razstava mladih likovnikov iz Zagreba, Subo-tlce, Bitole in Kranja v obeh kranjskih galerijah. Kulturno umetniške skupine bodo gostovale v vseh večjih krajih v naši občini, v eni izmed dvoran delavskega doma pa bo literarni večer mladih pesnikov in pisateljev.
Program festivala bo zelo pester in upamo, da bomo z njim najlepše končali mesec mladosti, praznik vse naše mladine. B. Macarol
Letovanja za borce
Partizanski dom Vodiška planina na Jelovici bo letos že šesto leto med sezono odprt za letovanja borcev. Za letos je predvideno, da bo v domu letovalo 14 izmen. Tako bo prva izmena prišla na desetdnevno letovanje že 21. maja, zadnja pa bo zapustila dom 8. oktobra.
Do sedaj so v Partizanskem domu letovali že borci Izole, Nove Gorice, Sežane, Ajdovščine, Ljubljane, Maribora, Domžal, Škofje Loke, Kranja, Zagreba, Reke, Splita itd. Razen tega pa so v domu letovali tudi drugi, ki niso člani ZZB NOV in tudi gostje iz inozemstva, še posebej pa je letovanje v Par-
tizanskem domu na Vodiški planini priporočljivo za zdravstveno šibke borce; predvsem za tiste, ki bolu-jejo na živčnem sJstemu in srcu. Zato uprava doma tudi letos vabi borce in druge, da pridejo na oddih na Vodi-ško planino na Jelovici.A. Z.
stavila delovne organizacije v bistveno nov položaj. Osnovna stališča v pripravah za izvedbo reelekoije naj bo temeljita in vsestranska ocena poslovanja, s poudarkom z* programsko usmerjenost de lovne organizacije.
Po podatkih, ki so jih dale delovne organizacije, se mora letos v skladu z veljavnimi predpisi opraviti reelekcija direktorjev v naslednjih delovnih organizacijah na območju jeseniške občine:
Železarna, Veterinarska postaja Jesenice, SGP Sava, Žičnica Vitranc,' trg. podjetje Rožca Jesenice, okrevališče Franc Rozman, Triglav Mojstrana, Kovinoservis Jesenice, Komunalno podjetje Jesenice, Vodovod Jesenice, osnovna šola Prežihov Vo-ranc, osnovna šola Tone ću-far, Posebna osnovna šola Jesenice, Glasbena šola Jesenice, šola za zdravstvene delavce Jesenice, Mesarsko podjetje Jesenice, Železarski industrijski center Jesenice, delavska univerza Jesenice, občinska knjižnica Jesenice, Kinematografsko podjetje Jesenice Rešilna postaja, VVU Cilke Zupančič Koroška Bela, socialno zdravstveni za* vod dr. Franca Berglja, zdravilišče Sonja MarinkoviČ ter obrtno podjetje Cokla Blejska Dobrava.        J. Vidic
»Delavcev zdravstvene službe ni preveč«
je odločno dejala Mira Jazbinšek, ravnateljica šole za zdravstvene delavce na Jesenicah
Prcdsedni
občinske skupščine Radovljica Stanko Kajdiž je v soboto popoldne odprl nov Kompasov garni hotel na Bledu. Nov blejski hotel, veljal je okoli 740 milijonov S dinarjev, ima 179 ležišč - enoposteljnih, dvoposteljnih in apartmajev. Turisti bodo lahko v hotelu prenočevali, dobili pa bodo tudi zajtrk, medtem ko bodo turisti, ki bodo v hotelu bivali dali Časa kosih v hotelih Kruti in Lovec. Poleg sob ima Kompasov garni hotel na Bledu še dnevni prostor s kavarno - 60 sedežev, zajtrkovalnico s 65 sedeži in teraso z 80 sedeži. Za razvedrilo gostov Imajo na voljo Šahovske garniture in karte, poleg gledanja televizije pa bodo turisti dvakrat na teden gledali tudi folklorno skupino, (vig) Foto: F. Perdan
Obravnavamo strokovno šolstvo. Kar prek noči smo ugotovili, da v Jugoslaviji strokovno šolstvo bohotno raste v takšni razsežnosti, kot nikjer na svetu. Pravijo, da si kaj takega ne privoščijo niti najbogatejše države na svetu.
Od takšnega stališča do praktičnih sklepov ni daleč; nekatere srednje in višje šole bomo morali ukiniti. Želel sem slišati, kaj o tem me-njo v šoli za zdravstvene delavce na Jesenicah. To je edina tovrstna šola na Gorenjskem, v Sloveniji pa so še v Celju, Mariboru, Murski Soboti, Novem mestu, Piranu, Šempetru, Novi Gorici in Ljubljani.
šola za zdravstvene delavce na Jesenicah je bila ustanovljena 1962. leta po sklepu občinske skupščine Jesenice. Šolanje traja štiri leta in je to popolna srednja šola. Do sedaj sta šolanje končali dve generaciji, skupno 52 učenk. Trenutno je na šolanju 128 učenk, predvsem z Gorenjske, največ pa iz radovljiške in jeseniške občine. Ambulant-no-bolniška smer šole daje po končanem šolanju učenkam v roke spričevalo o doseženi kvalifikaciji za medicinske sestre.
Ze nekaj časć. pa slišimo
namigovanja, da je tudi t vrstnih šol v Sloveniji P1^
več.
»Ni res, da je preveč Y&<Za. v zdravstveni službi,« je °r ločno dejala Mira Jazbin^ ravnateljica šole, in nadali vala, »to ni samo moje inn nje, temveč je takšnega ni šljenja   večina zdravstven^ delavcev.  Ze dolgo časa trudimo, da bi ukinili W*J je ter kader pridobivah ključno iz šol. Ce katere šole ukinemo, bo »n.^ lu  primanjkovalo  kadra .j zopet bomo pričeli s * usposabljati kader.      . |e Za medicinske sestre J*■ -nešteto praznih mest v je-no-varstvenih ustanovah, lovnih kolektivih.  VređS -
pre-
tistih, kjer je zaposlena težno ženska delovna . Tudi naša terenska #> patronažnimi sestrami n:.'ta, sedena niti dovolj TVojra Manjka pa tudi precej * s0 v naših bolnišnicah. Z*rJ ^
govorice, da je prev
eč $c
zdravstvene delavce, Pre*^ & majavih nogah. Ne vf^a'tere bomo s tem rešili W** ekonomske težave.« ,a za Letos bo jeseniška s & zdravstvene delavce •*£jSfci*l šolala 29 novih med*' ^ sester. Skoraj vse ""^t* zagotovljeno delovno ^c
varstveni oddelek so na loški osnovni šoli lahko namenili le skromno sobico, v kateri je
todl pouk promejne vzgoje. Sedaj imajo zajetih v varstvo 44 otrok. Zaradi pomanjkanja prodora pa jih ne morejo sprejeti več. — Foto: F. Pcrdan
Kako je na škofjeloški osnovni šoli?
Najbolj pereče je pomanjkanje prostorov
Na enega učenca pride le 0,85 m2 prostora, torej enkrat manj *°t to določa normativ — Triizmenski pouk v nižjih razredih — Kabinetni pouk v sedanjih prostorih ni mogoč
obJ?an'kanJe Šolskih prostorov v nekaterih krajih škofjeloške st- lC **e *e ^asa P°8ost predmet pogovora. Tudi na se-vn < kraJevn,h organizacij SZDL te dne razpravljajo o tem t-!t   anJu m ° nujnosti uvedbe samoprispevka, saj bi edino
kar najhitreje rešili stisko šolskih prostorov
Skofjel
j ,   --loška   osnovna šola 01 a zgrajena pred tride-setimi JeLi
namer
ti in  je bkla tedaj
šol r.n,ena samo za osnovno **« pouk dečkov. Deklice stanUmreć P°ucei%'an v samo-sika'1 tedaj pa se je mar-s J spremenilo. Prebival-Pa i 'e Povečalo, s tem otrok ^tevil° šoloobve*nih dečk■'• ^azen te8a Pa sedaJ K1 m deklice hodijo skupaj v •
ljiVo .^'o in povsem razum-več ri^' ^a "zdanja šola ni so ??VolJ prostorna. Kako vila Lli V011* voii°8* *td-sto °tr0k Pri onakom Pr°-ter sploh o tem, kakšne
so del
,°vne razmere na osnov.
**£oZ ?kofii Lok-i'smo se
ravnJ    te*a Pogovarjali z
Vidi,    jem    io'e Francem farjem.
zaradi
velikega števila
otrok smo prisiljeni imeti pouk v prvem, drugem in tretjem razredu v treh izmenah. Ker sta pri večini družin zaposlena oba od staršev, le-ti želijo, da ima otrok, če je le mogoče, pouk dopoldne, tako da je medtem ko onadva delata, v šoli. Take želje so seveda upravičene in razumljive, saj v varstvenih ustanovah v Loki ni dovolj prostora za šoloobvezne otroke. Takim željam pa seveda šola zaradi pomanjkanja prostorov le težko ustreže.«
»S kakšnimi težavami se še srečujete na šoli?«
»Kmalu po vojni so k obstoječi osnovni šoli prizidali še trakt gimnazije in poklicne šole. Pri tem pa niso sorazmerno povečali sanitarnih prostorov.   Tako   skoraj v
vseh nadstropjih primanjkuje stranišč.
Tudi šolsko kuhinjo smo /aradi pomanjkanja prostorov morali urediti kar v kletnih prostorih. Kuhinja je bila prvotno namenjena samo za potrebe osnovne šole, sedaj pa se v njej hranijo še učenci gimnazije, poklicne šole in posebne šole. Tako kuhinja danes pripravlja 1400 obrokov, torej še enkrat več kot je bilo prvotno zamišljeno.«
»V stiski ste s prostori. AH ste lahko uvedli kabinetni pouk kot Je bil predpisan z reorganizacijo šolstva?«
»Na to še pomisliti ne moremo. Na šoli imamo 33 oddelkov, učilnic pa le 17. Pri tem pa smo morali posebno učilnico za likovni in glasbeni pouk pregraditi m tako smo iz ene učilnice napravih dve. Na enega učenca pride le 0,85 m1 prostora namesto 1,7. Torej enkrat manj kot določa normativ. V prostorih naše šole pa deluje še posebna
Učil
8la8l ca 2 a razreda, ki so jo pridobili tako, da so prostor, ki Je bil namenjen za likovni in *•». t?iiPOuk' Pred-'H» z vmesno steno. Seveda Je ra-*cd prepoln in Je zato pouk v njem vsak ie2JI- - Foto: F. Perdan
šola, ki smo ji odstopih dve učilnici.
Tako pri nas še vedno učimo po starem. Učenci ki učitelji prenašajo za pouk posameznih predmetov učila iz razreda v razred. Zato ni dvoma, da so možnosti za dober pouk precej manjše kot pri kabinetnem pouku, kjer so učila lahko bolje urejena in učenci laže sodelujejo pri uporabi posameznih učil. Le za tehnični in gospodinjski pouk imamo posebni učilnici, vendar v kletnih prostorih.«
»Težave pri pouku torej niso majhne. Kako pa je s telesno vzgojo?«
»Šola ima ono telovadnico, v kateri bi radi imeli telovadni pouk osnovna šola, gimnazija, 'poklicna in posebna šola. To je seveda nemogoče. Iz stiske nas je rešila občinska skupščina, ki je dala gimnaziji v upravljanje dve telovadnici v domu Partizana. Čeprav imamo točen razpored, katera šola kdaj uporablja telovadnici, moramo posebno v nižjih razredih še vedno združevati po dva razreda. Tako včasih en učitelj telovadbe poučuje hkrati tudi po 38 otrok.«
»Ali imale na šoli varstveni oddelek?«
»Trenutno imamo zajetih v varstvo 44 učencev. Ce bi bil prostor in denar, pa bi jih seveda imeli precej več, saj je dosti zanimanja za to. Vozačev je približno 170 in tem moramo omogočiti pouk v dopoldanskem času, ker tako imenovanega podaljšanega bivanja v šoli učencem zaradi pomanjkanja prostorov ne moremo omogočiti. V nižje razrede se otroci vozijo iz Hrastnice, Zminca in Bodo-velj, od 5. razreda naprej pa v našo šolo hodijo tudi učenci iz Poljanske doline vse db Loga in iz Selške doline do Bukcvščice.«
»Koliko oddelkov bi po vašem mnenju morala imeti nova šola, da ne bi imeli več takih težav kot sedaj?«
»Z novo šok) bi morali pridobiti še najmanj 20 oddelkov, ker računamo, da bo v prihodnjih letih imela centralna šola v Loki 40 oddelkov. To dokazujejo statistični podatki o rojstvu otrok in že letošnji vpis. Vpisali smo 161 učencev, medtem ko sm^ jih pred letom dni le 130. Pri 40 oddelkih bi torej lahko zagotovili kabinetni pouk v eni in pol izmenah. Seveda bi morali sedanje prostore tudi ustrezno preurediti.«
»Kje pa* naj bi nova šola stala?«
»Lokacija še ni točno določena. Precej razlogov govori za to, naj bi bila v Stari Loki. Zajela bi otroke iz Groharjevega naselja, Novega sveta in še druge. Seveda bi bilo potrebno sodelovanje s staro šolo, da bi se število šoloobveznih otrok enakomerno razdelilo in da bi bili prostori smotrno izkoriščena.«
S. Zupan
Gledališko
stavbo bodo rešili
K nadaljevanju članka »Jeseniški gledališčnikl brez dvo. rane?«, objavljenem minulo sredo, lahko z veseljem pripišemo, da so predstavniki skupščine občine Jesenice in uprave gledališča našli reši« tev, ki bo odvrnila nevarnost, da bi bila gledališka stavba s 1. aprilom ob električno energijo in s tem ob možnost uporabe stavbe v javne namene zaradi dotrajanosti električnih napeljav in naprav. Rok za dokončno ureditev električne istalacije je postav« ljen do 1. oktobra letos, stavbo gledališča, ki jo je doslej upravljalo samo gledališče, pa bo v upravo prevzelo stanovanjsko podjetje, ki bo tudi kreditiralo sanacijo električne instalacije. Seveda pa bo stanovanjsko podjetje upravljalo stavbo uspešno le, če bo« do zagotovljena zadostna sredstva za najemnino zdajšnjim uporabnikom stavbe, to je gledališču, knjižnici, radiu in železarski godbi. Prav gotovo bi bilo zdaj napak, če bi skrb za dotrajano in doslej neizdatno vzdrževano stavbo prepustili zgolj stanovanjskemu podjetju in najnujnejšim sredstvom, ki jih bo morala dati skupščina občine Jesenice. Edino pravilno bi bilo, če bi v akcijo za adaptacijo stavbe, ki služI vsem kulturnim prireditvam na Jesenicah in ne samo gledališču, stopile tudi gospodarske organizacije in vsi de. lovni ljudje, ki Jim Je pri srcu razvoj kulture na Jesenicah. Formalna ureditev uprav. Ijanja stavbe in najnujnejša zagotovitev nove električne napeljave sta trenutno rešena, obstaja pa še zmerom nujna adaptacija celotne stav. be In zlasti še ureditev tako zelo potrebnega ogrevanja. Z omenjeno rešitvijo so odpr. te vse možnosti tudi za čimprejšnjo ureditev teh problemov kar prav gotovo ni samo velika želja kulturnih de. lavcev Jesenic, temveč tudi številnih in rednih obiskoval« cev jeseniškega gledališča, drugih kulturnih in zabavnih prireditev in ne nazadnje tudi knjižnice.
B. C.
kava mercator
Koncert pihalnega orkestra občine Kranj ob 70-Ietnici
ustanovitve
Godbeniki na koncertnem odru
V soboto, 30. marca, se je številnim poslušalcem in gostom ob 70-Ietnici ustanovitve predstavil 31-čianski pihalni orkester. Pod vodstvom dirigenta inž. Tomaža Završnika so godbeniki v dvorani kina Center izvedli poldrugo uro trajajoč jubilejni koncert, ki je po kvaliteti igranja presenetil marsikaterega poslušalca. Pokrovitelj slavnostnega koncerta je bil predsednik skupščine občine Kranj Slavko Zalokar, ki je uro pred koncertom priredil v prostorih občinske skupščine za vse člane orkestra slavnostni sprejem.
Za sobotni koncert so se godbeniki temeljito pripravili, »še enkrat zaigrajmo, to mesto ni dobro, bolj piano...« je bilo slišati glas dirigenta inž. Tomaža Završnika na vsakokratni vaji. Od vaje do vaje so se tako oblikovale skladbe, tehnično in muzikalno. Vsak član se je trudil dati čimveč vsega tistega znanja, ki si ga je bodisi v desetletjih pridobil pri igranju v godbi bodisi si ga je šele na novo osvojil v glasbeni šoli. In rezultat znanja, prizadevnosti, volje in truda ter sposobnosti dirigenta je bil sobotni koncert, ki je tako po kvaliteti igranja kot po izboru skladb presenetil marsikaterega poslušalca.
Ko danes ljudje slišijo, da bo igrala godba na pihala, imajo navadno pred očmi igranje koračnic. Res so koračnice najbolj priljubljena oblika skladbe slehernega tovrstnega orkestra. Toda kdor je pričakoval od kranjskih godbenikov samo takšno zvrst glasbe, se je zmotil. S svojim koncertom so dokazali, da zmorejo še več. V njihovi interpretaciji so skladbe, pisane za simfonično zasedbo, izzvenele glede zvoka tako, kot da bi imeli pred seboj celotni simfonični orkester. Takšnega podajanja skladb pa so zmožni le ruti-nirani pihalni orkestri in v tem pogledu lahko kranjskim godbenikom samo čestitamo.
Program slavnostnega koncerta je obsegal C. A. Sliva San Lorenzo, uverturo G. Rossinija Italijanka v Alžiru, C. M. VVebra Concertino za klarinet in orkester op. 26 (solist Vinko šorli-klarinel), 1. stavek Schubertove Simfonije št. 8 v h-molu, imeno-
Razstava kiparja Marjana Dovjaka
5. aprila bo v loškem muzeju odprta razstava akademskega kiparja Marjana Dovjaka. Predstavil bo 35 svojih del od leta 1961 do danes.
Dovjak je študiral na akademiji za slikarstvo pri profesorju Kosu in leta 1952 končal specialko pri Stupici. V svojih starejših delih ponazarja predvsem socialno motiviko, sedaj pa ga privlačijo tihožitja in industrijski objekti.
vane »Nedokončana«, in Rada Simonitija Potrkan ples. Posamezne skladbe je napovedoval in komentiral Marko Studen.
O vtisih s tega koncerta smo po nastopu povprašali tri znane glasbenike.
Peter Lipar, direktor kranjske glasbene šole:
»Jubilejni koncert me je prav prijetno presenetil iin sicer z dveh vidikov. Spored koncerta je bil za amaterski orkester zelo zahteven glede tehnične izvedbe, interpretacij in intonacije. Dirigentu orkestra je v razmeroma zelo kratkem časovnem obdobju uspelo tem kompozicijam dati vse tisto, kar le-te zahtevajo. Ustvaril je zvočno celoto, ki se je odražala v prav vseh stopnjah dinamike. Drugo, kar me je nadvse zadovoljilo, pa je bila izbira koncertnega sporeda, ki je temeljil na sodobni zahtevni programski politiki, kar je zagotovilo za nadaljnjo rast izvedbe zahtevnej Si h kom ponad}. Takšna usmerjenost ne reprezentira samo izvajalske zmogljivosti orkestra, temveč tudi nadvse vzgojno vpliva na poslušalce in zadovoljuje njihove estetske potrebe. Za dosežen uspeh gre vsekakor zahvala požrtvovalnosti i,n disciplini vseh članov orkestra in dirigentu, ki so s svojim nadvse uspelim koncertom prispevali svoj delež k nadaljnji rasti kranjske glasbene kulture.«
Doro Hvalica, sekretar odbora za glasbeno dejavnost pri republiškem svetu ZKPO Slovenije.
»Zelo   sem zadovoljen in presenečen nad tem, da je bila proslava 70-letnice malo širše zasnovana. Dirigent je v tem kratkem času, ko godbo vodi, pokazal visok umetniški nivo. Nadvse me je presenetil piano  in simfonični zvok. Še posebej me navdušuje program sam, ki je nenavaden za pihalna orkester, če upoštevamo, da orkestri navadno igrajo koračnice. Repertoar   orkestra   je treba razvijati v koncertno smer. Solist je bil resnično izvrsten. — Orkester bi radi videli na republiškem tekmovanju pihalnih orkestrov v Kopru, ki bo konec junija. Do sedaj je prijavljenih 37 orkestrov iz Slovenije in zamejstva in pričakujem tudi prijavo Kranjčanov.«
Gašper Puhar, nekdanji dolgoletni član in predsednik eodbe:
»Po tem, kar smo slišali, lahko rečem, da je koncert zelo dobro uspel, za kar gre zahvala vsem nastopajočim, ki so ob tem jubileju pokazali pripravljenost igranja v orkestru. Z njihovo izvedbo sem bil zadovoljen; izkazali so se tako v tehničnem kot muzikalnem pogledu. Veselilo bi me, če bi tudi na vajah vedno videli tako lepo število izbranih godbenikov in ne samo na tem koncertu in podobnih prireditvah.«
Ob tem jubileju so kranjskim godbenikom čestitali predstavniki pihalnih orkestrov iz škofje Loke, Mengša, Zirov in Hrastnika ter predstavniki republiškega in občinskega sveta zveze k uit u r-no-prosvetnih organizacij Slovenije ter Prešernovega gledališča. Predsednik občinskega sveta ZKPO Kranj Milan Tepima pa je najbolj zaslužnim sedanjim in prejšnjim godbenikom podelil posebna priznanja.
Čestitkam ob 70-letnici delovanja pihalnega orkestra se pridružuje tudi naše uredništvo.
Dušan Stanjko
Skupina 333 v Gradec in Maribor
V petek bo odpotoval v Gradec vokalno-instrumentalni ansambel Skupina 333 iz Kranja. V tem avstrijskem mestu bo drugi del tekmovanja ansamblov med Jugoslavijo in Avstrijo. Drugi del s podelitvijo priznanj in slavnostnim zaključkom bo naslednjega dne v Mariboru.
Za to tekmovanje je Skupina 333 pripravila štiri skladbe po lastni izbiri: Raise vour hand (Edie Floyd), I'm mad again (Animals), Respect (Otis Redding) in VVhole sale love (Arthur Conlev).
Sestav Skupine 333 bo na tej prireditvi nekoliko spremenjen. Vasja Vižintin (ritem kitarist) je te dni odšel k vojakom in namesto njega bo nastopil Ladislav Medvešček, ki igra trobento. Zaradi te spremembe bo moral ansambel spremeniti in napraviti nove aranžmaje za skoraj celotni repertoar.
D. S.
Ivo Plestenjak iz Škofje Loke
rezlja že trideset let
Družina Plestenjak iz Sk. Loke je znana umetniška družina. Hči Dora Plestenjak-Slana je znana akademska slikarka. Ivo Plestenjak je rezbar, izdelovalec spomin-čkov.
Figurice je začel izdelovati pred kakimi tridesetimi leti. Tega ga je naučil njegov oče. Danes je znan kot izdelovalec modelov za mali kruhek. Doslej je izdelal že več sto modelov različnih velikosti. Največ dela po naročilu, prav rad pa naredi kaj tudi za prijatelje. Modeli navadno krase stanovanja ljubiteljev lesenih izdelkov ali pa jih uporabljajo za peko kruhka. Po-
sebno ponosen je na deset velikih modelov, ki jih je lani izdelal za posebno sobo v dvorcu predsednika Tita na Brdu.
Ivo Plestenjak najraje re»-Ija hruškov in javorjev les» lipa se mu zdi za rezljanj« premehka. En modelček izdeluje dva do sedem dni, odvisno od velikosti in pa od okraskov. Izdeluje pa tudi drugačne spominke. Lesene kozolce, gorenjske hiše, kužna znamenja, zibelke, čebelnjake in drugo. Letos namerava izrezljati tudi več lesenih reliefov Škofje Loke.
S. Jesenovec
Nocoj glasbe-no-baletni večer
V Kranju bo nocoj ob 1*« url v koncertni dvorani D** lavskega doma GLASBENO-BALETNI VEČER.
Glasbeni spored bodo Izva jali učenci višjih IetnlkoV kranjske glasbene šole iz raz-' redov profesorjev: Jožice Av" guštinove, Igorja Kalina, Kunst — Dolganove, Lie Lt" parjeve, Josipa štepica in Ja" nje Zupančič.
Skupina baletne šole b° nastopila s pantomimo Delavnica lutk. Scenarij in koreografija Milica Buh; glasba.' P. Čajkovski —■ fragmenti » baleta Hrestač, Jullus Fuči*
— Marinarelle uvertura
Op-
voljo
215, Stanislav Moniuszko iz uverture Halka.
Vstopnice bodo na vc uro pred nastopom pri bla' gajni v Delavskem dom«' vhod št. 6.
Naslednji glasbeni večer* novim sporedom pa bo v Z* trt**, 25. aprila 1968. O P£ drobnem programu tega večera bomo še poročali. "a
CIane kranjskega pihalnega orkestra Je v soboto sprejel tudi predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar. Na sprejemu pa je o delu in uspehih kranjske godbe govoril tudi edini še živeči član prve ustanovljene godbe Alojz Erman. —■ Foto: F. Perdan
Prodamo
dostavni avtomobil
IMV kombi
leto izdelave 1964
za N din 3.500.— Ogled vozila je možen
vsak dan od 6.-14. ur* *
podjetju. Pismene P°nU
bc sprejema
industrijski kombi«« PLANIKA KRANJ
/mm
Te dni do svetu
ANKARA, 29. marca — Na •tridnevni uradni obisk v Tur&jo je dopotoval pred-•editfk zveznega izvršnega 8Ma Mika Splljak. Glavna tema njegovega obiska je jugoslovansko-! urško sodelovaje in aktualni mednarodni ^oblemi.
beograd, 29. marca — v ^gi polovici aprila bo pred-6cdnik Tito z državno-partij-sko delegacijo obiskal Mon-goliJo in Iran.
MOSKVA, 29. marca — Moskva sc je danes poslovila °* tragično preminulega pr-!;e«a vesoljca in pilota Jurija Gagarina, katerega posmrtne Stanke so položili ob kre-""•Uski zitl na Rdečem trgu.
fiONN, 29. marca — Zvez-nemška republika je *a ^°iega veleposlanika v naši rj-^avi imenovala socialdemo-featskoga poslanca Petra eiaehsteina.
PRAGA, 30. marca — Ce-Joslovaska ljudska skupščina fj ^volila novega predsedni-*a CSSR Ludvika Svobodo.
imajo za simbol enotnosti in S(>cia.listične demokracije. Ob njegovi Izvolili za predsednika CSSR mu
Tlto*eSti<al  tUdl predsedrlik
New DELHI. 30. marca — ° dvomesečnem zasedanju ** v indijskem glavnem me-^ zaključila svoje delo dru-■J konferenca OZN o trgovi-^ «n razvoju.
j"Pon«ka Javnost in ljudstvo o£reno  pozdravljata bližnji »sk  predsednika   Tita na Jonskem, sta izjavila jamski premier Sato in zuna-"»inister Miki. Po mnenju ^»nskit, uradnih krogov bo ^J0* obisk še bolj pripomo-m^. k  Prijateljskim stikom ^ đriavama.
vstockholm, 31. marca — H 3v°diskem glavnem mestu VpJ^P^U sporazum o no-*ed !Tlt'cmar(>dnem plačilnem Koto8 s katerim bodo za-iivah neovirario in čedalje ■v!???**0 svetovno trgovino. bS^? U eP°Tazurn ni pod-V n j kor mtn>- da je izhod dražitvi zlata.
uS2",SEU'31- marca -v
•»(-m S° so kon<;de parla-80 d ne volitve, v katerih k* 0swlanje večinske stran-*lPs|7'*Ubi,c n<vRaJ Poslanskih
JJWJ YORK, 1. aprila -»reSpSVelovna Javnost je s sPre.necenJ(m in olajšanjem *a 1- * Johnsonove predloge ^ami tek P^ajanj o viet-cijp 1 v°Jai- Svetovne agonij J?ročajo. da v Scver-Joh„ lcllllmu že preučujejo V^onove »>r('<"oge in da Vorii- V kratk&ni času odgo-r'U nanje.
Ljudje
Johnson ne bo kandidiral za predsednika ZDA
Zadnjega marca, pazno zvečer, je predsednik ZDA Johnson presenetil vso svetovno javnost z Izjavo, da ne bo kandidiral na predsedniških volitvah, hkrati pa dejal, da ne bo prosil niti sprejel imenovanja za predsedniškega kandidata na novembrskih volitvah.
Marsikdo tej Izjavi nI verjel in jo je imel za dobro pr-voaprilsko šalo. Vendar tokrat so se tudi največji optimisti ušteli. V svojem govoru, namenjenemu ameriškemu ljudstvu, je Johnson poleg izjave o svojem odstopu od kandidature na novembrskih predsedniških volitvah, napovedal, da bodo ZDA občutno zmanjšale bombandiranje Severnega Vietnama. Nadalje je Johnson dejal, da nobeno drugo vprašanje v tolikšni meri ne vznemirja ameriškega ljudstva kot mir v Vietnamu in v Jugovzhodni Aziji. Zato Je odveč vsako odlašanje pogajanj, ki lahko končajo to dolgo, krvavo vojno. »Ponavljam pobudo, ki sem jo dal lani avgusta, da bi us-
tavili bombandiranje Severnega Vietnama. Zahtevamo, da se pogajanja začno takoj in da se resno pogajamo o bistvu miru. Domnevamo, da med temi pogajanji Hanoi ne bo izkoristil naše zadržanosti.«
Predsednik ZDA Johnson je nadalje povedal, da je ukazal letalom in vojnim ladjam, naj ne napadajo Severnega Vietnama, razen v območju severno od demilitarizirane cone. Johnson je pozval Veli. ko Britanijo in Sovjetsko zvezo, da kot sopredsednicl ženevske konference in kot stalni članici varnostnega sveta OZN storita vse, kar lahko, da bi prišlo do resničnega miru v Jugovzhodni Aziji. V svojem govoru, ki so ga prenašale vse ameriške radijske Iti televizijske postaje, je Johnson povedal, da je določil veleposlanika Averella Har-rimana za svojega osebnega predstavnika na pogajanjih. Pridružil pa se mu bo še ameriški veleposlanik v Moskvi Levvellvn Thomoson.
Govor predsednika Johnso-na je zbudil takojšnje in raznovrstne odmeve in komen-
tarje po vsem svetu. Severni Vietnam je posredno izjavil, da že preučuje Johnsonov predlog in da bo kmalu odgovoril nanj. Johnsonov govor je zbudil presenečenje tudi v saigonskih krogih in v diplomatskih krogih OZN, medtem ko glavni ameriški listi ugotavljajo, da Johnson v svojem predlogu o zmanjšanju vojne in o začetku mirovnih pogajanj ni omenil južnovietnamske osvobodilne fronte.
Johnsonovo odločitev sta komentirala tudi kandidata za predsednika ZDA senator Robert Kcnnedv in senator Eugen McCarthv. Robert Ken. nedy je na tiskovni konferenci povedal, da je zaprosil za nujni sestanek z Johnsonom zaradi njegovega sklepa, da izstopi iz predvolilne kampa-nije. Nadalje je Robert Ken-nedv povedal, da upa, da bo nova mirovna pobuda za ko. nec vietnamske vojne uspela. Drugi predsedniški kandidat Eugen McCarthv je dejal, da je Johnson s svojo »velikodušno oceno razčistil pot za spravo ameriškega naroda.«
V Moskvi do sedaj še niso
Tečaj v Tamarju
Službeni, sledilni in obrambni psi bodo pomnožili število lavinskih
Zaradi vedno številnejših tragičnih planinskih nesreč posveča komisija za gorsko reševalno službo pri Planinski zvezi Slovenije največjo pozornost vzgoji vodnikov lavinskih psov in šolanju psov samih.
Vodnike lavinskih psov čakajo vedno večje naloge in obveze. V zimskih mesecih morajo biti vedno mobilizacijsko in akcijsko pripravljeni pomagati kjerkoli v zasneženih gorah. Pri nas se grade in urejajo vedno večji zimski smučarski rekreacijski centri, kjer se zadržuje vedno več navdušenih ljubiteljev bele opojnosti. Vse planinske smučarske postojanke In objekti v rekreacijs/k.ih centrih, ki so pozimi odprti in oskrbovani, morajo nujno imeti dobro izvežbanega lavinskega psa, ki je takoj pri roki, kadar je treba posredovati, iskati ali reševati ponesrečenca iz objema smrti.
V drugih alpskih deželah imajo že staro preizkušeno in dobro organizirano lavinsko službo. Vodniki lavinskih psov se rekrutirajo iz vrst najboljših smučarjev in preizkušenih gornikov. Dobro iz-ve/hani lavinski psi so poleg novih, modernih tehničnih sredstev še vedno najboljši pomočniki in sodelavci gorskih reševalcev, kadar je treba v sneženih zametih in ledenem mrazu zim iskati ali reševati pogrešane in pone-
srečene smučarje, gornike, plezalce in alpiniste.
Zato smo tudi pri nas, v naši gorski reševalni službi, takoj po osvoboditiv, ko je visokogorsko smučanje dobilo vedno večje število navdušenih pristašev, začeli organizirati posamezne odseke lavinskih psov pri posameznih postajah GRS na najbolj ogroženih terenih.
Komisija za GRS pri Planinski zvezi Slovenije vsako leto, pred glavno zimsko smučarsko in alpinistično sezono, pripravi vse potrebno in organizira ter izvede dobro pripravljeni tečaj oz. vajo lavinskih psov. Ta vaja in tak tečaj sta nujno potrebna, da psi in tudi vodniki obnove in izpopolnijo nujno potrebno znanje iz poglavij o nevarnostih v gorah, pozimi, v megli, v pla/.ovih in da obnove in izpopolnijo znanje iz prve pomoči, tehnike reševanja izpod plazov in pospešenega, varnega transporta, prenosa ali prevoza ponesrečencev iz nevarnih območij v dolino.
Ob koncu vsake planinske smučarske in alpinistične zimske sezone pa priredi tek tečaj in vajo tudi sekretariat za notranje zadeve Slovenije, na katerem vodniki službenih, sledilnih in obrambnih psov dobe osnovno znanje iz lavinske službe. Tečaj sekretariata za notranje zadeve je letos od nedelje, 31. marca.
do sobote, 6. aprila, v Tamarju pod mogočnimi stenami Travnika, Sit, Jalovca in Ponc. Na tečaju bo sodelovalo prek dvajset vodnikov službenih psov iz posameznih postaj milice na ogroženih področjih, kjer lahko vsak čas pričakujemo večje ali manjše lavinske katastrofe.
Tesno in vztrajno sodelovanje komisije za GRS pri Planinski zvezi Slovenije in Uprave javne varnosti Slovenije je največje jamstvo, da bomo povečali varnost in omogočili varno in prijetno bivanje  številnih ljubiteljev |
uradno niti pol u radno komentirali Johnsonovo odločitev, medtem ko se kanadski politični krogi vesele vsega, kar lahko pripelje do mira v Vietnamu. Britanska vlada je pozdravila to najnovejšo mirovno ponudbo in se obvezala, da bo po svojih najboljših močeh prispevala k pomiritvi. Danski premier Hilmar Baunsgaard pa je Johnsonov sklep, da ne bo kandidiral, označil kot osebno tragedijo.
In še sklepna ugotovitev ameriškega tiska, ki pravi: »če bi Johnson še naprej vztrajal v predsedniški kam-paniji, bi utegnil doživeti še vrsto porazov, od katerih si ne bi več opomogel. Tako pa mu preostane samo še upanje, da ga bodo na konvenciji demokratske stranke Imenovali za predsedniškega kandidata — seveda, če bi se javnost prepričala, da Je Johnson res skušal končati vietnamsko vojno s pogajanji.
Upajmo torej, da ne gra morda za nov Johnsonov politični manever, temveč za spoznanje, da Je vojna v Vietnamu nesmiselna.
V. Guček
<in dogodki
zasneženih in v led vkovanih gorah.
Vodstvo tečaja službenih in obrambnih psov posameznih področnih postaj milice v Tamarju je zaupano preizkušenemu vodstvu Janeza Kle-menčiča in Uroša Zupančiča, ki sta zadostno jamstvo, da bo tečaj lavinskih psov v vsakem pogledu uspel in dosegel svoj namen.
K dosedanjim izšolanim lavinskim psom iz Prevalj, Kamnika, Jesenic, Bohinja in Mojstrane se bodo pridružili novi. To bo velika in pomembna pridobitev za našo reševalno lavinsko službo.
U. 2.
;enj in kri
Na občnem zboru občinske gasilske zveze Jesenice je predsednik Tomal Klinar v poročilu med drugim dejal:
Predsedstvo bo predlagalo bližnjemu kongresu, naj bi gasilska zveza Slovenije sodelovala z Rdečim kritem Slovenije pri organizaciji krvodajalske akcije. Biti nam mora razumljivo, da je ta akcija potrebna, saj ne vemo, kdaj lahko nekdo potrebuje to pomoč, včasih nujno za rešitev življenja. Zato priporočam vsem delegatom, da s to akcijo seznanite vse člane naše organizacije. Gasilci moramo biti v prvih vrstah krvodajalske akcije, in to ne samo kot propagandisti, temveč predvsem za zgled pri množični oddaji krvi. Prva krvodajalska akcija bo organizirana na VI. kongresu gasilske zveze Slovenije maja v Kranju. Zato vabimo vse delegate, ki bodo izvoljeni za VI. kongres, da sodelujejo pri oddaji krvi in s tem dokažejo resnično manifestacijo našega humanizma:
K temu bi samo dodal: če bi vsi fantje sveta ...Ne drugače. Ce bi vse družbenopolitične organizacije Slovenije ...
Ali se razumemo? če bi vsi sledili gasilcem, bi imeli preveč krvi in preveč krvodajalcev.
J. V.
Poslovoclkinja je bila v hudi zadregi. Spre-tidela je, da ni več časa niti za puder niti ta rdečilo, samo na svoje bele zobe pa se tudi ni hotela zanašati, zato se je odločila, da bo sprejela obiskovalca s primerno vzvišenostjo.
»žal ml je,« je rekla precej hladno in obrnila glavo vstran, »toda Mr. Hubbard danes Se ni prišel.«
Corner se Je pri tem sporočilu globoko oddahnil ln njegova korektna vljudnost se Je razrasla v očarujočo ljubeznivost. »Potem pa Imam nalog, gospodična Babberly, oddati vam tole pismo Mrs. Irvine. — Izredno me veseli, da sem vas spoznal in upam, da me boste pri Izpolnjevanju težke aaloge podpirali.«
Konstanclja njegovih besed sicer ni dobro razumela, vendar je smehljaje sprejela pismo, ki ga jI Je ponudil. Bilo je le nekaj vrstic i nedvomno lastnoročnim podpisom Mrs. Irvine. V pismu je sporočila šefinja Mr. Ilubbardu, da mora v nujnih zadevah za aekaj časa odpotovati in da je za čas svoje odsotnosti vodstvo podjetja zaupala Mr. Cor-•erju. Konstanclja Je z branjem pisma morala začeti i« enkrat, preden ga je povsem razumela. Na tak preobrat v podjetju nikakor nI bila pripravljena in se je morala lele zbrati, da bi mogla oceniti vso dale-kosežnost sprememb. Takoj pa si J« bila na Jasnem, da Je Mr. Corner mnogo bolj simpatičen kot Mrs. Irvine, in da bodo dnevi,
ko bo lahko plavala med sekretarjem ln Mr. Cornerjem, zelo prijetni.
»Prosim, prosim,« je hitela sladko ln vrnila Cornerju pismo. »Potrudila se bom. če bi kaj želeli. . .«
»Prosil bi vas le, da bi mi povedali, kaj je Mrs. Irvine doslej reševala osebno. Odpotovati je morala tako naglo, da me o tem ni mogla podrobno informirati.«
Konstanclja je potegnila slamnato rumene obrvi navzgor, ozke ustnice pa navzdol in se samozavestno nasmehnila. »Mrs. Irvine se Je večidel zanesla name. Le glede blagajne je ukrepala sama in vsak večer smo ji morali poslati ključe od podjetja, kakor tudi dnevni izkupiček v njeno stanovanje. V ostalem pa se je ukvarjala le s korespondenco ln nujnimi naročili, ki pa smo jih navadno predlagali ml.«
Ta skromni obseg dolžnosti je Cornerju zelo ugajal, saj ni zahteval od njega nobenega posebnega znanja niti napora in odločil se je, da si bo uredil svoje življenje v podjetju »Pri tisoč rečeh« kar se da prijetno. Takoj je spoznal, da je pošlovodklnja nečt-mrna ženska in sklenil je, da Jo bo povsem pritegnil nase in jo podredil svoji volji.
»Upam, da nimate nič proti temu, če se naselim v pisarni Mrs. Irvine,« je dejal skromno. »Ne bi vas rad kakorkoli nadlegoval.«
Konstanclja Je z osvajalnlm nasmeškom pokazala, da o nadlegovanju ni govora, vendar je pohitela, da bi Izpolnila njegovo željo. Sefova soba Je bila vedno zaprta, drugi ključ pa je visel v njeni pisarni. Uporabljala ga je vedno snažilka.
Uslužno je odklenila vrata, v naslednjem hipu pa prebledela ln se opotekla. Trepetaje Je z roko Iskala opore, kajti prepričana Je blia, da vidi prikazen ...
Za pisalno mizo Mrs. Irvine Je sedel, udobno naslonjen nazaj, 8 cigareto v ustih, tako bolestno pogrešani Mr. Hubbard in njegov obraz je pričal, da ni le popolnoma zdrav, temveč tudi zelo dobre volje.
»Dobro jutro, Mr. Corner,« je dejal prijazno in tovariško pokimal prišlecu. »Nekoliko pozni ste. čakam vas že debeli dve uri.«
F.nooki je bil tako presenečen, da niti na pozdrav ni mogel odgovoriti. Po Strongbrid-gejevih namigavanjih je zanesljivo računal s tem, da lega človeka ne bo več srečal tu. Jezil se je na Strongbridgeja, jezil se je nase, da se je spustil v to pustolovščino, ne da bi bil zahteval prej popolno jasnost. Zdaj pa je taval v popolni temi ln to Je bilo pri nasprotniku Hubbardovega kova več kot neprijetno.
»Če bi bil to vedel, bi bil seveda prišel prej,« Je dejal. »Ker se mi pa zdi, da vam je namen mojega prihoda znan, mislim, da bova kmalu na Jasnem. Oddati vam moram nekaj vrstic od Mrs. Irvine, ki vam bodo povedali vse. Kaj drugega se pa Itak nimava pogovoriti.«
Sekretar je malomarno segel po pismu, ga naglo preletel ter mirno vtaknil v svoj žep. »Pismo je naslovljeno name in menim, da j j bilo zaprto. Kje pa je ostala ovojnica?« je vprašal pedantno.
Corner je nestrpno namrščil obrvi in skomignil z rameni. »Dali so mi ga brez kuverte,« se Je izmikal. »Sicer pa ni vredno prič-kati se zaradi take malenkosti.«
»Prosim! Ce mislite, da je vaš vrat malenkost, pa preldiva to točko. — Kaj torej želite?« je vljudno vprašal sekretar.
l.nooki je nervozno mencal na svojem stolu. »Nič drugega kot to, kar je odredila
Mrs. Irvine,« Je odvrnil in se trudil, da bl ostal miren ln zbran. Sekretar Je preudarn0 otresel pepel s cigarete In se nasmeh*"' »Pa ste prepričani, da se bom uklonil ka* tebi nič meni nič? Mister Corner, kljub »V*" jim že osivelim lasem — oprostite, da gov0' rim o tem vpričo dame — ste naivni k°' šolarček, Vaš mojster in gospodar Strong" bridge pa ni samo velik malopridnež, iesa' več tudi velik tepec«
Možu s prevezo ta način govorjenja ni b" pogodu, ime Strongbridgeja pa ga je še bolj razljutilo. Planil je pokonci ln se le s težavo še obvladoval. »Prišel sem kot namestnik Irvine,« je ostro ugovarjal, »in zahtevam ■ •
Hubbard Je mimo zamahnil z roko ln &a segel v besedo. »Nikar se ne trudite, da b' me nalagali, ker sem najbrž bolje pou««" kot vi. Prišli ste kot zastopnik vse ^ vrednega Mr. Strongbridgeja ln dovoliti 0" morate, da ravnam z vami kot takim. 0 t"° pa, kako naj ravnam z vami, sem si *e "* jasnem. Sicer bi vas lahko mirne duše vrge skozi vrata in to z največjim veseljem, •" pa poklical policijo, kar pa bi spet t» ne bilo posebno veselo, vendar bom ub srednjo pot in vprašal pravnega zastopa"1* Mrs. Irvine za svet. Zadeva naj se ure<HJ^|
^renjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje
^anjskogorčani J«i naši sosedje ^cani-Trentarji
Gorenjski kraji in ljudje • Goren
OgrskPreJšnJih časih, za Avstro-biV7 m?narhije in šc prej, smo Pove2ara.nJsk°g°rčani veliko bolj Vs t s . Trentarji kot dan-Prve     0 Je trajalo do konca
Di-
rektno in mirno, pri tem pa bi rad tudi zanesljivo   pričo. — Gospodična berly,« se Je obrnil k poslovodklnjl, i ves čas pridno vlekla na ušesa, »proal"1-^^ clte Lil, naj vzame avto ln takoj P"P jl sem Mr. Summerfielda. Sporoči naj m"> gre za zelo važno In nujno zadevo.«
(Nadaljevanje)
iNtoo vujuc.  ocuaj pa
k jn 'sPet prosto pot v Tren-Xre^e. dlje, vendar je danes
svetov
ne vojne. Sedaj pa
VTre
. vendar je _ drugače kot je
bilo
*ih slak?11 Je bil° življenje vča-
n?i' y.?ina Trentarjev, P°-"^dih, Je odšla v Nemči-}na*ne druge kraje na delo -uti jn^e' da so si prislužili Nni L lkaj Prihranili. Bili so N rlu, elavni ljudje. Mi smo Sa i, i_Bučanl» Pa če so bili ienice do
N rS.delavni »Judje. Mi smo K i?;Bu&lni- Pa če so • P kje h  rente- Soče, Srpei «0vCa. "l.u«Je v kakšni vasi v. Kta n.l..Slno vsakega nazivali
so to ljudje dobrega
žilf so doma trdo življe Pje re? So naJveč od kozje in ?• da ki 2emlJe niso imeli veli-
I Wh 1110211 seJati kakšno ži" ^ mJ° - kot ^ danes -m, kjlr vrlače med skalovja' M0 Posadili krompir. ^0Jnpirnjlh°va hrana je bila n skuta ali pa polen-
ta in sir. Imeli so veliko drobnice — ovac in koz, zakaj vsa naselja so v hribovitem svetu.
Že v začetku junija so prignali Bučani vsak teden po petnajst do dvajset kozličkov v zakol v Kranjsko goro, domov pa je vsak nesel življenjske potrebščine, npr. koruzo, nekaj bele moke za kuho, sladkor, sol, vžigalice itd. Vsako jesen v oktobru je bil v Kranjski gori smenj (semenj), ki je trajal točno ves teden. Godba (harmonika, bas in gosli) je igrala v štirih gostilnah kar tri dni in noči skupaj. V sredo so prignali Bučani prve ovce in koze naprodaj, drugi pa še v četrtek in petek. Tudi kupci so že prihajali iz raznih krajev. Ko so Bučani prodali živino, so nakupili čevlje, obleko, perilo itd. Skoraj vsak Bučan je imel na glavi dva, nekateri pa tudi po tri klobuke, da jih ni zmečkal.
Za Kranjskogorčane je trajal semenj cel teden. Stojnic (»kram«) je bilo polno pri cerkvi od lipe pa na obeh straneh ceste do gostilne pri Balkanu. Gneča je bila na cesti taka, da se je človek težko skozi preril. Večina Bučanov je v nedeljo odšla domov, nekateri bolj vztrajni pa so šli tudi šele v ponedeljek ali torek. V ponedeljek in torek je bil pa smenj v glavnem za Rutarja-
ne in Srjane (se pravi, za II j udi iz Gozd Martuljka, Loga in Srednjega vrha). Zdaj pa se je to vse predrugačilo. Bučanom so po drugi svetovni vojni prepovedali kozjerejo — razen v primeru, če je imel kozo vse leto doma v hlevu. Pravijo, da koza uničuje gozdove. Prav, ampak čudno se mi zdi, kako so potem zrasle smreke in bukovina, katere je dal posekati g. Zakotnik, saj je bil prav v Trenti pravcati pragozd. Hlodi so merili v premeru tudi meter, da jih v Trenti na žagi niso mogli rezati. Bil sem tam pri g. Francu Udermanu, ki mi je pokazal hlode, ki jih ni mogel rezati; bili so predebeli, videl sem jih na lastne oči.
Bučani so redili več koz kot ovac, ker so bile bolj dobičkonosne. Po mojem mnenju koze ne uničujejo tako hudo gozdove kot žaga in sekira.
Peter Jakelj Kranjska gora
»Strah« v Srednjem vrhu v parmi (šupi)
V 18. stoletju in še prej je bila navada, da so obrtniki hodili po kmetih v štero. Kmet je npr.
potreboval za svojo družino ter hlapce in dekle nove čevlje, pa je vzel na dom čevljarja, ki je šival pri njem, pri njem je imel tudi hrano in stanovanje, dokler pri hiši ni vse opravil, kar je kmet potreboval. Ko je bil tam gotov, je šel naprej k drugemu kmetu. Tako so jemali kmetje v zimskih dneh razne obrtnike na dom, npr. krojače, čevljarje, mizarje itd.
Leta 1904, ko sem bil izučen mizarske obrti, me je prosil neki kmet iz Srednjega vrha, naj pridem k njemu v štero. Napravil sem mu nova vrata, javorjevo mizo in še drugo. Šel sem rad, imel sem dobro hrano in plačo. Kmet je imel starega hlapca, ki je bil že več let pri hiši. Bil je bolan in z njim je šlo h koncu. Gospodar je to videl, pa mi pravi zaupno, če bi mogel napraviti še krsto za hlapca, ker tako ne bo več dolgo živel. Rekel mi je pa, da ne vidi rad, če bi kdo drug vedel za to, potem bi bilo videti, da mu je v napotje in da bi se ga rad čimpreje odkrižal. Razumel sem in pritrdil, da je pametno tako. Pri tem je ostalo; nihče ni vedel, razen naju dveh. Napravil sem krsto, vse je bilo pripravljeno, le skupaj zbiti jo je bilo še treba. Zaklenil sem se v so-
bo (delal sem namreč v sobi, kjer so stanovali), da ne bi kdo videl, kaj delam. Potem sem krsto spravil v parmo (v uto) — v prostor za vozove in kuhanje prašičje hrane. Tam sem jo črno prepleskal, na pokrov pa narisal bel križ in bila je gotova.
Primerilo pa se je, da je šel prav takrat kmetov sin Janez čakat lisjaka. Zvečer je šel v parmo in se tam usedel. Bilo je precej temno, sčasoma pa so se mu oči le malo privadile na temo. Tedaj je na deskah zagledal mrtvaško krsto, ki je bila namenjena za hlapca (čez dva dni jo je že potreboval). Janeza je kar vrglo iz parme v hišo, kjer je ves preplašen pravil, kaj je videl. Pomiril se je šele, ko mu je oče pojasnil, za kaj gre.
Peter Jakelj Kranjska gora
POPRAVEK
V Glasu št. 24 (27. marca) smo .v članku Planšarstvo v okolici Gori j (8. nadaljevanje) pomotoma objavili, da je bila partizanka Vida žena znanega in že pokojnega prvoborca Ivana Zvana (Dravskega). Prejeli smo popravek, da je bila ta partizanka Vida žena narodnega heroja Andreja Zvana-Borisa.
Filmi, ki jih gledamo
MOST NA REKI K VAJ — film scenarista in igralcev —
Preden karkoli zapišemo o filmu, je treba zapisati letnico 1957. Tega leta so film posneli. Dvanajst let je torej minilo od takrat, ko je režiser David Lean odšel s filmom na pot po svetu. S poti je prinesel vrsto nagrad. Ce zdaj razmišljamo in skušamo ugotoviti, zakaj tolikšen hrup okoli filma, ki danes skoraj ne pomeni nič več drugega kot člen v verigi ameriških akcijskih filmov, ki še vedno nastajajo iz leta v leto, potlej se moramo ustaviti ob scenaristu in igralcih. Režiser, ki tudi sicer v ameriškem načinu proizvodnje filmov ne predstavlja prvenstvenega avtorja, je film spretno posnel. Filmsko izrazno je ostajal v okvirih, ki še danes veljajo za preizkušene in za gledalca običajne, neposebne in potemtakem tudi konvencionalne. Kljub temu je Leanu v posameznih sekvencah uspelo mimo teh okvirjev, ki so mu jih seveda narekovali tudi producenti, izpovedati marsikatero misel o ljudeh. Podčrtal je tiste sekvence, ki sicer v scenariju ne predstavljajo poglavitnih vozlišč, in prenesel na platno celotno zgodbo tako, da je kar najbolj razumljiva slehernemu gledalcu.
Vrsta detajlov, nepotrebnih za celotno zgradbo filma, pa nam priča o scenariju, ki ga je napisal scenarist — pisatelj, ki pač bolje pozna pisano besedo kot izrazne možnosti filma. Vendar nas marsikdaj Most na reki Kvaj spo-
minja na tragedijo. V mislih imamo seveda tragedijo, ki se je razvila v gledališču. Tragično, skorajda v pomenu starih grških piscev, stopa pred nas v tem filmu. Usode ljudi so nenavadne, podrejene ena drugi in prepletene tako zelo, da ne vidimo vzroka. No, vzrok seveda je. Vojna! Ta pa je zasedla nekoliko tudi scenarista. Marsikaj v filmu se pred nas razgrne le kot akcija, v kateri nastopajo ljudje. Ti so pred nami zato, da nam pokažejo, kako lahko porušijo most. To pa je filmu le v škodo in ne v korist.
Zapisali smo: film igralcev. Mimo scenarista, režiserja so tu še igralci. Odlične igralske kreacije, igra, ki jo zdaj že izpodriva Elia Kazan s tako imenovano šolo Actor's studia, in ki je tedaj pomenila vrhunec določenega načina umetniško-kreatLvnega izražanja igralca, stopa v ospredje tako zelo, da jo lahko štejemo za eno od poglavitnih kvalitet filma.
PRESNETI DONOVAN — John Ford bolj za salo ln
manj zares — Pravzaprav ne vemo, če je John Ford film posnel z vso umetniško vnemo. Res pa je, da nas komedija z Johnom Waynom prav malo nasmeje. Kmalu nam postane dolgočasna. Spomni nas na vrsto podobnih komedij in vse se kaže pred nami tako, kot smo že marsikaj videli, čudno! John Ford in John Wayne sta posnela že vrsto odličnih filmov. To pot jima je spodletelo.
MARNI — Hitchcock ne preseneti — Z dokaj trdih tal žarna, ki ga je Hiitchcock sam ustvaril, se je spustil ta avtor na spolzko področje filmsko-psihološke drame. Res je, še vedno nas zna prestrašiti in prikleniti na sedež, vendar ne tako kot včasih. Zdaj nas niti ne preseneti več tako, kot je to storil v Ptičih. Nekaj naturalizma je v tem njegovem filmu, tistega naturalizma, ki ga je v dramatiki uveljavil Ibsen.
In če nadaljujemo misel, potem se Marni razgrne pred nami kot nekakšna meščanska drama, prenesena na filmsko platno. Kot takšna pa seveda   ni   brez vrednosti.
Avtor se virtuozno poigrava z junaki. To pa je tudi stara Hiitchkokova vrlina.
B. šprajc
Rešitev križanke št. 29
1. KRVAVEC, 7. SORGE, 12. AMONAL, 13. APETIT, 14. RATAR, 15. TLA, 16. INA, 17. SNET, 18. ERIKA, 20. AN, 21. KONGSBERG, 24. KP, 26. LAIKI, 27. TREN, 30. LEK, 32. PPA, 33. PIANO, 34. ACETAT, 36, TASMAN, 37. NASAD, 38. ARKTIKA.
Razpisna komisija pri Splošnem mizarstvu Radovljica RAZPISUJE po 112. členu tem. zakona o volitvah delavskih svetov bi drugih organov upravljanja v delavskih organizacijah in 101. členu statuta podjetja
delovno mesto
DIREKTORJA
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še enega od naslednjih:
—- da je visoko kvalificiran delavec v mizarski stroki ali
— da je kvalificiran delavec z najmanj 5-letno prakso v mizarski stroki
Vlogi mora kandidat priložiti: overovljeno dokazilo o strokovni izobrazbi, potrdilo o dosedanjih zaposlitvah s kratkim življenjepisom in potrdilo o nekaznovanju.
Vloge je poslati na naslov razpisne komisije pri Splošnem mizarstvu Radovljica, do vključno 25. aprila 1968.
Miha Klinar: Mestgs^cgž^^HljJiiha Klinar: Mesta, ceste in razcestja J§ Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestia
Miha Klinar: Mesta,
Donita
III. DEL
med ^^4^ marveč tudi -:.^KeS^ njena
Posebno Rozika, ki ima svojega fanta, je oprezna. «■
pogosta pota v Kobarid ali celo J M tre,gU «jena mili, da se tam skrivata Andre.l%4Jr ^ da bj šlj {:^r naznanit žandarjem. Ljudje A širile hi
se govorice in prišle na ušesa <*Jj,i , m   ;K> Vsl< 2 vprašujejo Rozike, kaj bi ji"1      L        06 brez besede odhajajo za njo v hišo. e fflh^i ne.
»Kaj pravite k temu?« P°f°;5>ft UnJ,lefakov »Tu piše, da so na francoski fronti ^  «• * ^ "n»euj0c    * *u
»Poraz?« oče seže po letak* >n i ^ejkj, prebral. N(,f^fr.( Jlh
»Kje?« nehote vpraža Sten.     * nto Veže Lah
mannova usoda. Nikne
°nt* li021' k<> *e
»Na Marni! Deset in desti ^
spomni, da je prav na tem ^ePJkJ opazi, kako je Stefi ob *W*Jfei>ty^*i »Da, zares! Tu piše: unituj^ i
Bošnjaki, Hrvati in Slovenci! ^jg«L^o s^ZV* vaša zmaga! Antanta vam Podjar^1(n de-
mokracijo, pravico svobodne * ^ *     % Spr^Jene?a naroda«, bere oče, ne meneč J^u. pogleda Rozi: »Kje si to doD»   $ Tj ^g»lz zraka,« odgovori V * ti l^k™™Ct»-
valo neko letalo, ki je br^^ijjgl      Piav**l n^c
T^r>r,i  nrn/l,:crm  slnvanskim d .^e^A
nj"eni" predvsem'slovanskim ^vc^ft* , A,,atisnje-
ni so v češčini, hrvaščini i°\ete in . •! 2
Oče vzame drugi letak avstro-ogrskih narodov, B J
ISSfesu
2atiranih
na naš račun je laž,« pra
A Stefi ni več. Novic , ubila njeno misel, da bi P/s' -jflOP je, da je še pred Rozikinun v
----60
Predstavniki
avstro-ogrskih narodov, «" julija1" || sklenili prijateljstvo med ,rtir}Mitl jugoslovanskih narodov ;       i t,{  alljo ^
»Vidiš vse tisto o neka*    .fl i^ifliu
naš račun je laž,« PraVV ne^^C ^"i front- • A Stefi ni.več. *^&^»«*
storila
Lehmannom konec. Zdaj misli samo še na deset in desettLsoče mrtvih, med katerimi vidi samo Lehmannov obraz ...
Ta noč je za Stefi zopet ena tistih noči, ko se je spanec noče in noče usmiliti. Nebo je polno zvezd, ki jim gosljajo črički. Zrak vonja po nageljnih in drugih dišečih poletnih rožah in travah. Z dna doline šumi-Nadiža, šumi spomine in Lehmannove pesmi, nežne rimane besede, nezadržni šepet ljubezni, bolj odkrit, kakor so bile besede, ki jih ji je govoril in pisal v pismih, ki jih je maja in v prvi polovici junija prejemala skoro sleherni drugi dan, potem pa so z začetkom poletja nenadoma prenehala. Sprva si tega ni gnala k srcu. Čakala je teden, dva, tretji teden pa mu je pisala kartico in nato dolgo pismo. Nič mu ni očitala. Niti z besedico mu ni omenila, kako si v svoji osamljenosti želi njegovih pisem. Samo njegove pesmi mu je hvalila in mu zaupala, tla jih zna že prav vse na pamet, da jih prebira in prebira, a se ji zde vedno lepše. S tem mu je hotela povedati, da čuti do njega tudi sama prav to, kar je v pesmih čutil on do nje. Naravnost si tega ni upala pisati, zato pa je toliko več pisala o očetu in nesreči, ki jih je doletela, o časih, ki so jih junija in v začetku julija doživljali, o člankih, ki jih je prebirala, zlasti o Cankarjevih, o katerih je menila, da bodo zanimali tudi Lehmanna, isaj je Cankar mimo drugega govoril v svojem junijskem govoru v Ljubljani tudi o kulturi.
Dolgo je bilo tisto pismo, toda pisala mu je konec julija še eno, | a na nobeno ni prejela odgovora. Tako je šele v tem času spoznala, | kaj ji Lehmannova pisma in pesmi pomenijo. Čakala je nanja, postajala sleherni dan bolj nestrpna, se le s težavo brzdala, da svoje nestrpnosti ni pokazala in se pred Marijo, s katero sta se v minulih dveh mesecih sprijaznili in si zopet postali zaupljivi kakor v otroških časih, skušala v pogovorih, kadar so nanesli na Lehmanna, skoro docela brezbrižno, češ da čuti do Lehmanna samo prijateljstvo, mimo tega pa je poročena in mora čakati na Francovo vrnitev, čeprav ji Franc to leto ni pomenil niti toliko, kolikor ji je v mislih še pomenil v Penzbergu.
Tudi zdaj ji Franc nič ne pomeni, čeprav se je nocoj zaradi njenih odnosov z Lehmannom že oglasila vest in to celo tako močno, kakor doslej še nikoli. Celo krivo se je čutila pred njim. A zakaj? Franc, ki jo je vsa leta. ki jih je preživela z njim, varal, nima nobene pravice, da bi ji očital prevaro in nezvestobo, četudi bi se kdaj kakor po čudežu vrnil. Slavko, seveda, le malo ali skoro nič ne ve, kakšen prepad je med njo in Francom. Zato mu je po cčetu težko in si želi njegove vrnitve. Vsaj nocoj jo je presenetil s tem, ko je tako žalostno in hrepeneče rekel, ali bo tato še kdaj videl. Torej se še vodno ni sprijaznil z mislijo, da je Franc izginil v vojnem metežu, ali pa ji je s tem hotel celo očitati njena pomladna srečanja z Lehmannom in jo spomniti, da bi morala misliti na Franca, na moža, na Slavko-vega očeta.
Je tako mislil?
»A če je,« je sinovo hrepenenje po Francovi vrnitvi ali celo očitanje njenih odnosov z drugim moškim ne boli več. Nekoč bo Slavku vse povedala in on jo bo razumel.
Moral jo bo razumeti in ji dati prav, je v svojih mislih kakor sleherna zaljubljena žena sebična. Počasi se bo sprijaznil, da je Franc izginil v vojni in da ga ne bo več. Ne bo se vrnil in nje ne bo več vezal zakon na moža, ki jo je s svojo nezvestobo že tolikokrat onesrečil, družino pa že nekajkrat pritiral na sam rob bede. Ko je o tem tisti večer, ko so jo izpustili žandarji, pripovedovala materi in Mariji, je Marija celo rekla, da je Federla doletela kazen božja, ker je bržkone obležal na bojiižču med množico nenajdenih in nerazpoznavnih mrtvih.
»Mrtev je. Seveda je mrtev. To bi bilo še najbolje za vse. Ne bo ga več. Potem .. .« se Stefi zdrzne, ker ji željo, da bi se Federle res ne vrnil več iz vojne, preseka zopet misel, da je mrtev tudi Lch-mann; misel, ki jo pekli že od trenutka, ko je Rozika pokazala tisti letak, ki poroča o uničujočem nemškem porazu na zahodu in ki je v njej prižgal podobo mrtvega Frieovega obraza. »Ne, ne . . . ne sme biti mrtev! Ne sme biti,« si ponavlja in si prav tako, kakor si je želela, da bi Federle izginil v vojni, želi, da bi Lehmann ostal ž.v. »Mora ostati! Mora . . .« šepeta v želji, da bi odpodila iz sebe strah in slutnjo o morebitni Lehmannovi smrti.
Toda strah je močnejši kakor želja.
»Nemški poraz na Marni so si lahko samo izmislili,« bi- Stefi rada verjela, da je letak samo navadna propaganda, kakršne se že od junija poslužuje antanta s pomočjo letakov, ki jih trosijo antanlna letala v zaledje za Piavo. Avstrijski časopisi so še pred dnevi poročali, da Nemci še vedno, čeprav počasneje kakor v začetku svoje ofenzive, a trdno korak za korakom širijo mostišče na oni strani Marne v smeri proti Parizu. Ko bi prišlo do antantne ofenzive in prodora antantnih vojska, bi tudi avstrijski časopisi tega ne mogli zamolčati, poizkuša v želji, da bi ostal Lehmann živ, Stefi razničiti antantno poročilo na letaku v navadno propagando, v laž, ki naj bi razmajala že tako razmajano disciplino in bojaželjnost slovensk;h, hrvaških, čeških in bosanskih vojakov, a predvsem hrvaških in slovenskih, ki jim avstrijsko poveljstvo skuša utrditi neodjenljivost in bojevitost z novicami o tajni pogodbi med Italijo in antantnimi velesilami, po kateri bi se v primeru antantne zmage Italijani polastili velik del slovenskih in hrvaških pokrajin, in jim dopoveduje, da lahko samo avstrijska in nemška zmaga nad antanto zagotovi Slovencem in Hrvatom vključitev Primorja, Trsta, Istre in Dalmacije v samostojno jugoslovansko državo v okviru avstrijskega cesarstva.
Oboje je propagandna vojna.
GLAS k^rn*M
GLAS * 9. STRAN
Modrijan iz Bohinja
(dr. Janez 1838 -
(Nadaljevanje in konec)
Obljubili smo v prejšnjem našem zapisu, da bomo v tem, zadnjem kramljanju o Mencingerjevim pisateljskem deru spregovorili kaj več o poslednjih dveh, vsekakor najpomembnejših njegovih stvaritvah, o »Abadonu« in o »Moji hoji na Triglav«.
Toda znašli smo se v resnični zadregi: o teh dveh zapletenih, malone skrivnostnih delih, pisanih v tako nenavadnem slogu, se celo z obširno študijo le stežka dokopljemo do pravilne razlage in označbe vsebine — le kako naj bi se nam moglo to posrečiti v tem skromnem in hitrem zapisu?
Predvsem: obe deli, »Abadon« in »Moja hoja na Triglav«, nista pisani za zabavo. Pisatelj sam ne prikriva, da hoče mislečega bralca. Morda je prav zato Mencingerjevo delo še dandanašnji mnogim, ki hlastajo le za lahkim branjem, tako tuje?
ABADON
Leta 1893, po skoro desetletnem pisateljevem molku, je Mencinger objavil obsežno delo »Abadon, bajka za starce«. Vsa prejšnja Mencingerjeva pisanja so nepomembna spričo »Abadona«, ki po globokoumnosti in izvirnosti nima vrstnika v dotedanjem in celo sedanjem slovenskem slovstvu. Saj je pravi mozaik filozofije, politike, utopije in nedoločenega sanjskega sveta. Površno pogled an o bi utegnili na prvi mah v »Abadonu« opaziti Mencingerjevo grajo pesimističnih nazorov tedanje slovenske visokošolske mladine, strah pred razvijajočim se svetovnim kapitalizmom — hkrati pa tudi strah pred anarhičnimi oblikami boja za kruh in pravico nove družbene sile — prole-tariata.
Danes nas bo gotovo zanimala, če že ne presenetila, še tale plat »Abadona«: že 1. 1893, torej v času, ko človeštvo še ni moglo slutiti strahot prve in druge svetovne vojne, je Mencinger s plamtečo strastjo obsodil militarizem!
Pisal je, »da vsi državljani ječe pod neznosnim bremenom stalnih vojn, ki ovirajo mladino v razvoju, starino pa v pokoju in varčnosti. Militarizem daje stoletju občega napredka nečastno znamenje osurovelosti«. — Da se je v Mencingerju zares naselil pravi preroški duh, priča tudi ta njegova misel: »ustanoviti je treba mednarodna sodišča, zahtevati razorožitev in zabraniti sleherno vojno«. — To je pisal bohinjski modrijan že pred 75. leti!
V faustovski okvir, ko se v romanu glavni junak Vesel in Samorad   zapiše Abadonu,
Mencinger -1912)
kralju pekla, je Mencinger združil v umetnem leposlovnem okviru izsledke svojih globokoumnih modrovanj in obsežnega filozofskega znanja, plodno fantazijo in kremen it o značajnost svojih starih let. Vse pa le zato, da v zaključnem akordu, potem ko svet na splošno, Slovenci pa še posebej, prestane strahotno preizkušnjo, izzveni knjiga v optimističnem zanosu in s klicem po složnem, resnem in poštenem delu za blagor svojega naroda in človeštva. — Seveda pa je »Abadona« treba čitati — prijatelj mi je rekel, da je bila ta Mencingerjeva knjiga vprav pošastno realistično branje v črnih dneh laških in nemških internacij. Bila je podoba, uresničitev — a tudi upanje, rešitev ...
HOJA NA TRIGLAV
Povsem nekaj drugega pa je zadnje dokončano Mencingerjevo književno delo »Moja hoja na Triglav«. Tudi ta povest, ali potopis, če jo smemo tako imenovati, je po svoji zgradbi Ln vsebini nekaj posebnega. Ni tako mračna kot »Abadon«, ni pa tudi tako lahko čtivo za kratkočas-je. Na hitro, četudi zelo pomanjkljivo, bi smeli to »Hojo...« imenovati poslednji Mencingerjev spev ljubemu rodnemu Bohinju, še enkratno snidenje s sošolci in literarnimi prijatelji Vajevci m — slovo od mladosti... Seveda pa je Mencinger med vse to vpletel tisočero duhovitih misli, svoja gledanja na socialni, politični in kulturni razvoj Slovencev — skratka v »Hoji...« je povedal vse, kar mu je še ležalo na srcu. Napisal pa je to delo, ko si je nadeval že sedmi križ.
Smeli bi ob branju te knjL ge celo reči, da se je samo še Prešeren tako pretresljivo poslavljal od mladosti, kot se je od svoje poslavljal Mencinger v »Moji hoji na Triglav«. — Nikoli ni stopil ta Bohinjec na vrh Triglava — zdel se mu je nedosegljiv, kot so nedosegljivi vsi ideali ...
V teh dveh svojih najpomembnejših literarnih delih je Mencinger, kot nekoč, spet ves živ, polemičen. Ne sodi le svoje mladosti, pač pa kritično spregleda tudi sivoje sodobnike in svoj narod.
Mencinger je smatral kar za svojo dolžnost, da brani slovenske velmože, ki se jim je storila krnica. Hud je bil na Lovra Tomana, ki mu je Koseški več pomenil kot Prešeren in Levstik, za Simona Gregorčiča se je zavzel v kar več svojih spisih in zavrnil z vso ostrostjo enostransko Mahničevo kritiko.
Prav posebej pa je skočil v bran starega Janeza Blei-
vveisa, ki je v Mencingerjevih dneh postajal že deležen omalovaževanja in smešenja. Nepristranost bohinjskega modrijana je vprav pri obrambi »očeta naroda« prišla v najlepši luči do prave veljave. V Abadonu, svojem največjem delu, ki po svoji humani razsežnosti presega celo Goethejevega Fausta, je Mencinger dal poseben poudarek prav dnevu »5. malega srpna« 1843, ko je izšla prva številka Bleivveisovih Novic.
BLEIVVEISOV ADVOKAT
»Ta dan je za Slovence toli pomemben, da ne vem važnejšega v 19. stoletju. Te Novice so potlej stale nad strankami, čepečimi dlako in narod, in so napredovale oprezno, korak za korakom, da jih je narod lahko dohajal, in tiho, da niso nasprotniki pomondrali rahle cvetke. Oče Bleivveis je v preudarni razbomosti deloval na slogo, na zmernosti med nasprotujočimi, sredobežnimi težnjami in na premišljen, stalen napredek. Njega jeklenemu značaju, njega ognjeviti ljubezni, odeti sicer z ledeno skorjo, njega obče priznanemu ugledu in razboritomu ravnanju je uspelo, da je vzdrževal slogo in vzajemnost ter nad celo dobo človeškega rodu vodil narod po vsej Sloveniji kakor nihče pred njim in nihče za njim. Ko pa je prvak zatisnil oči, so naglo vstali dediči, kakor v pripovedki sinovi Setopolko-vi, ter hiteli drobiti prvako-vo dedovino, cepiti se v razne stranke in borilti se za zgolj načela in za prvaštvo. Narod pa je plačeval stroške teh prepirov.«
Le čemu tudi v tem zapisu znova citiramo besede v obrambo starega doktorja Bleivveisa? Ali le zato, ker smo mu v prvih povojnih viharnih letih vzeli v Kranju ime ulice, v kateri je bil rojen? To so storili tudi v Ljubljani, vendar so mu vsaj pustili spominsko ploščo na hiši, v kateri je preživel več desetletij. Le Zagreb se še no sramuje imena našega rojaka, ki je bil kot prvi Slovenec imenovan za rednega člana Jugoslovanske akademije v Zagrebu. Torej prvi Slo-venec-akademik!
Naše ravnanje z Bleivveiso-vim imenom je podobno nojevemu: nočemo videti njegovih ogromnih zaslug pri narodnostni, gospodarski in kulturni rasti našega naroda. Bil je več decenijev doslovni učitelj najširših slojev. Učil, vzgajal, svaril pred boleznimi vseh vrst, nudil prve opore mladim slovenskim pisateljem, stal leta in leta v areni kot spreten borec za narodnostne pravice, proti germanskim raznarodovalnim težnjam. Kot vsak politik pa je imel seveda tudi sončne plati (kdo od politikov jih pa nima?), a vendar jih zasluge in trdo delo kar štirih desetletij zlalika odtehtajo.
Javno in znova predlagam, da vsaj v Kranju, rojstnem
mestu dr. Janeza Bleivveisa, vrnemo ulici njegovo ime (zdaj je ta ulica le podaljšek prejšnje Tavčarjeve, po Bleivveisu naj bi se imenoval le oni del od steklarja Čolnarja do hotela Evrope; tu stoji tudi njegova rojstna hiša — zdaj št. 25). Nič napačnega ne bomo storili, če končno le omilimo preostre črte v sodbi Bleivveisovega delovanja in postavimo na bolj pravično mesto njegovo ime v našo narodnostno gospodarsko in politično zgodovino.
LETA SLOVESA
Zaneslo nas je to rezoniranje (saj živimo v času raznovrstnih rehabilitacij) in zašli smo zato kar nehote z ravne poti pripovedi o pisatelju Mencingerju. ,— A nič zalo! Kajti le malo še lahko pokramljamo o njem: življenje bohinjskega modrijana se je kar iznenada prevesilo v premišljevanje o bližnji smrti. Ni več pisal, motile so ga tudi sence v družinskem življenju.
Malokateri znan slovenski človek se je tako dolgo pripravljal na odhod. Domala celih sedem'let se je oziral v onostranstvo. Cital je le šc filozofske in ' religiozne knjige, ki si jih je izposojal pri svojem mladostnem prijatelju Tomu Zupanu.
Najbolj pa mu je ugajala, tako je povedal v svojih spominih okroglanski vlastelin, v nemščino prevedena knjiga francoskega pisatelja L. Poulina »Vers 1' Eternite« (Na poti v večnost). — Ker se skušam slehernemu vel-možu, o katerem teko ti zapisi, tudi človeško kar najbolj približati, da bi bolje razumel njegove odločitve, sem to knjigo — o kateri pravi Mencinger, »da je globoko mišljena in da prepričuje z vso francosko vnemo« — prebral (slovenski prevod je izšel 1. 1917). Vendar pravega odgovora, zakaj je prav ta knjiga resnobnemu in nenavadnemu možu tako ugajala Ln ga potolažila, nisem znal najti.
Morda bi utegnil odgovor tičafci v starosti in razočaranjih, ki so mu zagrenila zadnja leta. Prijazna življenjska sreča in vedrina duha sta ga povsem zapustili. V grenkobnih mislih se je nekoč tako šegavi Nejaz Nem-cigran poslavljal s tega sveta: »Moje telo se še precej krepko počuti. Duh pa je oslabel in zapušča me zlasti spomin.« Tako je bolni mož pisal Tomu Zupanu dne 27. 9. 1911 — torej dobrega pol leta pred smrtjo.
NEKONCANA PRAVDA
2e davno prej pa si je tudi sam sestavil .napis, ki naj mu ga dediči vklešejo v nagrobni kamen; »če mu ga bodo postavili«, je še pripomnil. In ne le to. Celo grobno parcelo si je po vseh predpisih odkupil v trajno rodbinsko last. Navada je sicer, da si prostore za grobove najemamo; posebnež, kakršen je Mencin-
ger bil vse življenje, pa si je svet od Cerkve kupil in poskrbel, da ga je geometar odmeril in vpisal novega lastnika v zemljiško knjigo. Bržčas je to edini primer, vsaj pri nas. Hotel je najti mož počitek v svoji zemlji* hotel je najbrž preprečiti tudi kake nadaljnje prekope iti podobno. Skratka, še dandanašnji je ta kos zemlje na svetokriškem pokopališču P" Krškem v katastrski mapi označen kot Mencingerjeva last!
Iz teh dni, ko si je 9tari Sivor po vseh pravnih predp1* sih kupoval svoj grob, se Je ohranila tale anekdota: i0, ometer Gspan in pisatelj Mencinger sta šla proti P0* kopališču, da bi določila i0 odmerila svet za grobišče; W prideta do pokopaliških vrat* sta si začela, po kavalir^} šegi tedanjih dni ponujati prednost, kdo naj vstopi prej; Mencinger pa se iznenada in kar hitro odloči: »Da, tu imam pa res jaz pr^ nost,« menil je pač, na P0*1 v Neznano ...
Hiša, staro enonadstropno poslopje, v kateri je Mencinger prebival domala tri dese let, še stoji. Tudi utica na vrtu za hišo, v kateri je pisa' tel j z geometrom Gspanom (ki je tudi v tej hiši staflOj val) tako rad igral nedolžn »pike«, še stoji. Le stark»*g freske na pročelju hiše, ** je predstavljala »Marijo d^ brega srca« ni več, prebeljerl je»
Pač pa se je mesto Krško, ki mu je Mencinger župa« val v letih 1894—1896,^ zalo s spominsko ploščo hiši Cesta krških žrtev Kj '
»V tej hiši je živel od 'el. 1882 do 1912 slovenski pisateu dr. Janez Mencinger.« =
To in pa napis na nagroo plošči je vse  kar spomni v   Krškem   na »modrU3^ Slovenstva«. Prav bo, nik z gorenjske strani, utegneš v Krško, da ob grobu velikega rojaka prebereš:
»Tukaj vstajenja čaka ^ Janez Mencinger, advokat-Svojega življenja pravdo ' začel 26. 3. 1838 in n^0^ no končal 12. 4. 1912. — 9 mu sodba milostljiva!«
Pisateljev grob še današnji ni pozabljen in z ^ ščen. Lepo je negovan in „ že cvetje ga krasi. Le j„ naj se za to
zahvalimo-postavimo Krško za vw % vsem onim krajem, na Ljubljano, zaradi za-neItLrrtin
nega Navja, kjer je . r„ na njihove velemože *■
grobove pa prerasel P
ČRTOMIR Z
PRIPIS: Prav v ^P^ujft sem odložil pero z m da se od Mencingerja P. . o
k1'
ljam — me je pre
šudl?
vedrih uricah starega ^ ja, ki jih je preživljal ^ijl jem vinogradu na & p* (vrh krške Trške goj'{,0H» nisi nič napisal! Stori« ^ to prihodnjič, naj b°ciW epilog teh zapisov v * šib. tonih obarvan!
SREDA — 3. APRILA 1968
GLAS * 11. STRAN
Zakopan v snegu
Svoji izredni vzdržljivosti •« Una zahvaliti dvajsetletni Grenlandec Egede Jorgensen, je ostal živ v neurju. Ne-^ga nedeljskega popoldneva ; k odrinil v odprtem čolnu lz na«elja Kangek v glavno mes-to Gothaab. V čolnu je bil še neki sovaščan.
Na večer je nastopilo neurji veter je obrnil njun čoln ™ °ba sta se znašla v vodi. ^8ede Jorgensen je komaj do-
segel obalo. Tresoč se od mraza je skopal v sneg luknjo ln se zavlekel vanjo. Bilo mu je jasno, da bo le tako lahko preživel. Sovaščan je utonil.
šele čez dva dni so ga začeli Iskati. Našli so ga v sredo opoldne. Takoj so ga prepeljali v bolnišnico. Zdravili, ki so bili presenečeni, ko so ugotovili, da je popolnoma nepoškodovan.
Nesreča res ne pride sama
KiliH
Neki Šved je nedavno tega doživel take stvari, ki bi jih po pravici lahko vzeli tudi iz burke kakega nemega filma. Novinarji so njegove doživljaje večkrat preverjali, tako je bilo vse skupaj nenavadno. Vendar vse je bilo resnično.
Omenjeni Šved je zvečer legel v posteljo. Nekakšen hrup na vrtu ga je prebudil, zato je stopil k oknu, da bi videl, kaj se dogaja. Za njim je neslišno pricapljal k oknu tudi njegov pes. Mož je opre-zal ob zaprtem oknu, pes pa mu je — po pasji navadi — z mokrim smrčkom povohal bose pete. Mož se je nenadnega dotika tako ustrašil, da je padel skozi zaprto okno na vrt. Zena se je prebudila in našla moža vsega poreza-nega od stekla na vrtu. Pomagala mu je v kopalnico, ga umila in mu očistila rane. Nato je poklicala taksi, da bi ga odpeljal k dežurnemu zdravniku. Po vrnitvi je počistila tla stanovanja, saj je bilo vse polno krvavih madežev. Madeže je čistila s petrolejem in papirjem. Papir je kasneje vrgla v stranišče.
Kmalu zatem si je mož na stranišču prižgal cigareto, pri tem pa so eksplodirali petrolejski hlapi. Ogenj mu je
opekel vso zadnjo plat, tako da ni mogel več sedeti. 2cna je morala poklicati rešilni avtomobil. Položili so ga na nosila in medtem ko sta se bolničarja z njim spuščala po stopnicah, jima je pripovedoval kaj je doživel. Ni še povedal vsega, ko sta se začela bolničarja na vso moč smejati. Nosila so jima zdrsnila z rok in nesrečnež si je — zlomil nogo.
Rešeno življenje
Med nedavnim potovanjem so dr. Bernarda vprašali, če lahko z vso gotovostjo reče, da je rešil kako življenje. Slavni kirurg ni dosti pomiš-ljal ampak je novinarjem povedal naslednji doživljaj.
»Pred dvajsetimi leti sem
Dobra orientacija
V londonski megli sta se dva turista izgubila. Cez čas sta se spet srečala in eden vpraša: »Na kateri strani pa je Temza?«
»Točno za mano,« odgovori drugi.
»Pa ste prepričani?«
»Seveda, saj pravkar prihajam iz vode!«
Saj ni treba, če se noče
Neki nemški turist se je pozanimal za sobo v nekem hotelu na italijanski rivieri. Njegova žena je medtem čakala v avtomobilu. Šef recepcije je z obžalovanjem povedal, da so vse sobe zasedene, lahko pa dobi sobo za mladoporočence.
»Ampak midva z ženo sva vendar poročena že petnajst let, prosim vas«, se je prestrašil Nemec.
»Nič za to,« je odgovoril šef  recepcije.   »Pred nekaj
Šestnajstletni upokojenec
Nedavno tega so 16-Ictnega Angleža Jamesa Grama upokojili. Maja 1966 se je kot prostovoljec vpisal v vojsko. Toda vojaška uniforma kaki barve mu ni prijala. Ko je zbolel, so zdravniki ugotovili, da je fant alergičen na kaki barvo. Odpustili so ga iz vojske z majhno mesečno pokojnino.
Manija pospravljanja
Ephraim VVouters iz Haaga je vložil tožbo za ločitev zakona. Na sodišče je privc-. del celo stanovalce iz istega nadstropja, da bi pričali proti njegovi ženi. Ta je namreč vsako noč okoli druge ure po polnoči s sesalcem za prah začela čistiti stanovanje in spalnico seveda tudi. Mož je ločitev dobil.
dnevi smo nekemu paru postavili posteljo v plesno dvorano našega hotela. Verjemite mi pa, da nista plesala.«
Zakonski pogovor
John Wonmck iz Houstona v ZDA in njegova lena sta po zakonskem pogovoru poklicala zdravnika. Žena je namreč imela zlomljen kazalec. Z možem je bilo po pogovoru nekoliko huje. Iz raz-'\ bitega nosu mu je tekla kri. Razen tega je imel izpah-njen nožni palec, zlomljeno rebro, v očesu pa drobce stekla od razbitih očal.
Razpoznavno znamenje
Neki igralec se je vrnil s turneje predčasno. Odločil se je, da bo malo prestrašil ženo. Preoblekel se je v peklenščka. Vendar se žena sploh ni prestrašila, čeprav je bila moževa preobleka skoraj popolna. Rekla je:
»Pozdravljen možiček.*
»Kako si me vendar prepoznala?« je osupnil mož.
»Po rogeh vendar, dragi,« je odgovorila ženička.
bil splošni zdravnik v nekem manjšem mestu. Dobil sem obvestilo, da je nekdo hudo bolan. Imel je pljučnico. Temperatura je bila visoka; 43 stopinj Celzija. Napravil sem vse kar sem mogel. Bolnikovi ženi sem rekel da bom moral prebedeti celo noč pri bolniku. Okoli tretje ure zjutraj se bolnikovo stanje še ni izboljšalo. Gospodinja je skuhala kavo in me vprašala, če sem res vse napravil, da bi rešil njenega moža. Potrdil sem, nato pa je predlagala nekaj čudnega, glede na to, da se bolnikovo stanje še ni izboljšalo. Ponudila mi je domače zdravilo, ki naj reši njenega moža. To naj bi bila koza. Kozo se namreč zakolje, njeno kožo pa se ovije okoli bolnikovih prsi.
No, po sedmih letih študija medicine se nisem ogrel za to metodo iz kamene dobe. Reke! sem, da bom počakal še eno uro in če takrat ne bo bolniku obrnilo na bolje, bo pač treba poskusiti s kozo. Sreča je bila na moji strani. Cez uro je padla temperatura na 37. Poslovil sem se od bolnika in njegove žene. Zunaj je, privezana na kol, meketala koza. Ko sem šel mimo nje, sem ji rekel: ,Koza, rešil sem ti življenje/ To je bil sedaj edini primer, ko sem bil prepričan, da sem rešil neko življenje.«
Če piščanec...
Oče nagovori svojega petnajstletnega sina: »Sin moj, mislim, da je sedaj že čas, da se pogovoriva o nekih stvareh... ne kot oče in sin, ampak kot možje. Ce hočem biti bolj natančen, moram reči, da se mi zdiŠ že dovolj star, da spoznaš tudi drrii spol...«
»Seveda, oče. Kar povej, kaj te zanima, pa ta bom razložil.«
Nekaj problemov lovstva na Gorenjskem
Na Gorenjskem imamo v zadnjem času v organizaciji lovstva nekaj resnih problemov. Ti so postali tako pereči, da so že davno prodrli iz okvira lovskih družin in da o njih razpravlja že širša javnost. Prav je tako! Zelo smo tega veseli! Prav pa ni, da javnost o tem ni pravilno in objektivno obveščena, zato bo težko tudi ustrezno sodelovala in presojala. O tem pričajo razprave v časopisih in javnosti.
O čem je problem? Naj ga na kratko osvetlim.
Na Gorenjskem imamo Zvezo lovskih družin, v katere so bile včlanjene vse lovske družine na Gorenjskem. Take zveze so povsod v Sloveniji. Vse Lovske zveze pa so včlanjene v Lovsko zvezo Slovenije. Do sem je vse v redu. Problem pa je nastal, ko so se lovske družine STOL, BEGUNJŠCICA in JELOVICA odločile, da bodo izstopile iz Zveze lovskih družin Gorenjske in osnovale svojo organizacijo. Kakšno, ni uradno ničesar znano. Ne bi pa rad problemov napenjal in pretiraval, ker sem prepričan, da bodo prizadeti tovariši dali za to svoje argumente. Na te bomo šele lahko jasneje odgovorili, ko jih bomo zvedeli. Do takrat pa bom nanizal sam nekaj misli o tem, po mojem, zelo kočljivem problemu.
Osnovni princip vsake sodobne organizacije je, da se ta opravi tedaj, ko so za to zreli pogoji in kar je posebno pomembno VZROKI, da po starem ne gre in je potrebno po novem, toda povedati je treba KAKO, da bo boljše od prejšnjega.
Tega pa tovariši iz omenjenih družin niso prepričljivo povedali! Slišali smo »argumente« kakor: dosedanja organizacija je preživela, da ne daje dovolj strokovne pomoči, da so stroški preveliki, organizacijski prijemi pa zastareli, nedemokratični in podobno. To so težke obdolžitve. Da, morda tovariši, samo pozabili ste povedati, kar je najvažnejše KONKRETNO, kaj, kako, kje in kaj predlagate, da bo boljše?
Ničesar nimam proti reorganizaciji, samo moramo se najprej sporazumeti, spopasti se je treba z dejstvi, analizirati vzroke in se skupaj odločiti.
Prostor mi ne dovoljuje delati strokovne analize, toda nekaj dejstev želim razgrniti pred javnost, ki naj o tem presodi.
1. Organizacija Lovske zveze Slovenije vključuje 18 zvez lovskih družin, te pa vključujejo skupaj 408 lovskih družin. Ali je morda organizacijska oblika iz praktičnih razlogov boljša, če bi bile lovske družine vse direktno včlanjene v Lovsko zvezo Slovenije, mimo sedanjih 18 področnih lovskih zvez? Ali ni to malo okorno, ali ne bi bilo malo čudno, če bi se na primer krajevne skupnosti vezale mimo občin direktno na republiko? Zanimivo pri tem je, da se za tako organizacijo v Sloveniji navdušujejo samo še tri lovske družine na Gorenjskem, zakaj se drugih 405 ne?
2. Zakaj in kje je bila kršena demokratičnost? To mi ni jasno! Organi Gorenjske lovske zveze, kakor tudi drugih zvez po vsej Sloveniji so voljeni direktno, vsak član, lovec je neposredno volil. Ali je to nedemokratično? Mislim, da je demokratično, če zveza opravlja Je tista dela, katera lovske družine dogovorno prenesejo nanjo. Potem ta »greh«, mislim na nedemokratičnost, nosijo vse zveze lovskih družin v Sloveniji. Nimam tega vtisa. Končno je članstvo še prostovoljno, tako v družini kot v zvezi, tudi v tem vidim demokratičnost. Omenjene tri lovske družine so se odločile lani na svojih letnih
Razpisna komisija pri ELITA moško in žensko krojaštvo BLED
razpisuje po 112. členu temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah in 74. člena statuta podjetja DELOVNO MESTO
direktorja
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da je visokokvalificiran delavec v oblačilni stroki in da ima 10 let prakse na delovnem mestu VK delavca v svoji stroki.
Vlogi mora kandidat. priložiti overovljeno dokazilo o strokovni izobrazbi, dokazilo o dosedanjih zaposlitvah s kratkim življenjepisom in potrdilo o nekaznovanju.
Vloge je poslati na naslov razpisne komisije pri ELITA, moško in žensko krojaštvo Bled, do vključno 25. 4. 1968.
občnih zborih, da bodo samostojne, kar jim nihče ne brani in, da bodo organizirale nekak svet svojih družin. Toda, kot mi je znano, ga do danes še ni. Saj večina članov niti ne ve, kakšna pravila ima ta svet. Ne ve se tudi to, kakšne naloge so te tri lovske družine prenesle na svoj svet? Kakšen je delovni program sveta? Lovske družine niso volile svojih predstavnikov v svet. Pravijo, da so se kar sami izbrali itd. Če po enem letu obstoja ta svet res nima stvari pravilno urejenih, so to za člane verjetno zadosti prepričljivi dokazi, da se že tudi razpravlja o nezaupnici taki organizacijski obliki.
Ali ne bo ta svet nekaj posebnega v naših lovskih organizacijah? Nikjer nisem še zasledil, da bi tudi drugod postavljali take svete. Ali ni za javnost nekaj čudnega, da se, kot zgoraj rečeno za to ogrevajo samo tri družine? 405 pa jih bo, kot je videti, ostalo pri dosedanji organizaciji. Morda je v tem nekaj novega, pa še nismo mogli doumeti, da je boljše.
Ce je po sredi nedemokratičnost, je potrebno javno reči kje, vendarle javnost ne more imeti vtisa, da se »vlečemo« za nedemokratične posege. Pripravljeni smo razpravljati!
3. Kako je danes z združevanjem sil, je zelo znano iz našega gospodarstva. V to nas sili mnogo dejstev. Zato ni potrebno biti posebno prizadeven pa hitro spoznaš, da je perspektiva v združevanju na vseh področjih ne le sodobna, pač pa edino pravilna in nujna. Lovstvo ima toliko skupnih problemov, da si izoliranosti ne smemo in ne moremo dovoliti. Združevanje sil pomeni skrb za boljše gojenje divjadi in organizacijske ukrepe v zvezi z lovom. Agrotehnični posegi močno negativno vplivajo na število divjadi. Ali ne bi mogli bolje in uspešneje skrbeti za razvoj, če se družine povezujejo, stične točke usklajajo, posege, ki so čisto gospodarske narave, rešujejo v sodelovanju med seboj in kmetijskimi in gospodarskimi organizacijami. Ali ni izolacija nevarnost, za zapiranje v samo lokalne probleme? Ali smo res tako veliki in bogati, da si kaj takega lahko privoščimo? Zveza lovskih družin Gorenjske bi bila z vsemi iovskimi družinami tudi finančno močnejša. Ali ne bi bila tudi finančna moč vseh lovskih družin večja, ko bo potrebno nastopati s skupnimi sredstvi za gojitev in zaščito divjadi. Prav bi bilo, da bi se zgledovali, kar zadeva združevanja in povezovanja pri drugih sektorjih, gospodarstvu in upravi? Ali naj to, kar je bilo že združeno, razcepimo in raz-parceliramo, ko bomo jutri uvideli, da smo kršili enega izmed najpomembnejših načel, enotnost akcije.
4. Kako rešiti dileme?
Kadarkoli se rešujejo težka vprašanja, je vroča kri in nestrpnost najslabša pot, ki ne prinaša zadovoljivih rešitev. Menim, da morajo o tem trezno odločati samo argumenti, prepričevanje in ekonomski račun. Težko bo argumentirati, da je razcepljenost ekonomična, zapiranje v ozek krog učinkovitejše in da ustreza sodobnemu razvoju in potrebam lovstva. Težko bo tudi zagovarjati, da cepitev pomeni večjo skrb za celotno področje lova na Gorenjskem. Zelo težko je tudi pritrditi, da bi kdorkoli potrdil obtožbe o nedemokratičnosti, zastarelosti organizacije, če pa to ni argumentirano, če ni konkretnih dokazov za take obdolžitve. Sem za spremembe, toda vedeti moram, kakšne in zakaj. Menda nas je življenje o tem le nekaj naučilo, vemo da morajo za besedami stati dejstva.
5. Še enega problema bi se rad dotaknil, to je vpliva razvoja tehnike in znanosti na lovstvo. Znano je, da razvoj in uvajanje različnih agrotehničnih ukrepov, kot so umetna gnojila, zaščitna sredstva, mono kulture vplivajo na lovstvo. Na eni strani bi želeli povečati stalež divjadi za rekreacijo občanov in uvajati v čimvečji meri tudi lovni turizem, pa se zaradi različnih sodobnih ukrepov v kmetijstvu in gozdarstvu nujno zmanjšuje stalež divjadi. Razumljivo je, da različne kemične sestavine, ki uničujejo škodljivce in plevele nujno, ne da bi to želeli ali hoteli, uničujejo tudi divjad. Nimam namena govo- j riti proti razvoju v našem gospodarstvu, vsi ga močno podpiramo, toda dogovoriti se moramo o tem, kako skladno ne le ohraniti, pač pa povečati število in vrste divjadi.
To je mogoče narediti le z močno in enotno lovsko organizacijo, ki lahko poskrbi tudi za razširjeno reprodukcijo, če bo sposobna združiti vse sile.
Takih namenov, kakor sem jih omenil zgoraj, pa ne more uresničiti cepitev lovskih družin. Lovstvo po konceptih take organizacije, kakor so jo pokazale omenjene tri lovske družine, ne bi bilo sposobno združevati najboljše strokovne moči za ohranitev in razširitev staleža divjadi. Vse lovske družine Gorenjske so komaj sposobne vzdrževati vsaj eno strokovno osebo, ki skrbi za uresničitev strokovnih ukrepov za vso Gorenjsko. Tako bi takoj nastala dilema za nastavitev dveh oseb. Ce pa to ne, se moramo vprašati, ali se vse delo lahko opravi samo na amaterski bazi in zastonj, kakor baje trdijo nekateri zagovorniki nove organizacije.
Še enkrat moramo opozoriti, da se vsak dan želi vse več občanov rekreacijsko izživljati v lovu in da moramo tudi raz- = vijati lovni turizem na Gorenjskem.
Zato si ne moremo privoščiti neučinkovitih in nestrokovnih = organizacijskih oblik ter ukrepov, zaradi katerih bi lovstvo na 5 Gorenjskem lahko utrpelo občutno škodo.
O tem naj razmislijo vsi, ki jim je razvoj lovstva na Go- = renjskem pri srcu! Hafner Anton 5
I   Z občnega zbora
kranjskega I turističnega društva
Potrebna I    je cesta na Krvavec
5 Eden izmed sklepov na so* E botnem občnem zboru kranj" g skega turističnega društva i« § bil, naj društvo podpre grad-E njo ceste na Krvavec. Ze dol* § go je znano, da žičnica 1 kos vsako lelo večjemu P«"** = metu. Govorice im predvide-I vanja o graditvi dodatne fl* H niče na Krvavec, ki naj j>* 5 ublažila naval, po mnenju 5 tovariša Tičarja, direktorja = Avtoprometa Kranj, niso re~ I alne, saj bi z graditvijo ž'** = niče ostal proble-m dostopa E na Krvavec nerešen. Vsi z*10-S ski centri v drugih alpski H deželah so do višine 2000 E metrov povezani z dolino P° j§ cesti in ne po žičnicah. Sij = stem žičnic je urejen Šele od = te višine dalje. £ Cesto na Krvavec bi speli ljali prek Jezerske in Krišk« = planine. V makadamski = vcdbl bi stala okoli 600 mil'-I jonov Sdin. S tem ne bi b',a S samo razbremenjena žičnica-= Pač pa bi se lahko turistično £ razvijali tudi kraji, kjer t» E Peljala cesta.
5    Letos   praznuje kranj«*0 S turistično   društvo devetde-§ setletnico. O tem je sprego-§ varil njegov predsednik J°ze = Praprotnik in obenem nave-| del, kaj je turistično društvo i naredilo  v  preteklem lei* 5 Med svoje večje uspehe &ie' § jejo izdajo prvega bai*v«c*v 5 prospekta  imesta Kranja I 50.000   izvodih.   Za last«** I tujskih   sob   so organi*«''*1 1 seminarje, ki so sc J**1 udT I ležili prav vsi lastniki tuj § sklh sob. Za njih so blU °* I ga ni/J rani   tudi   večji tet*'1 = jezikov.
I Z zadovoljstvom so U£*J I tovili, da ima Kranj ^ I možnosti, da se še na,p.ja, š uspešno turistično ra^v. v I Do junija letos bo tudi ^ I Kranju urejen mali g*11, ^ 1 bo poleg zimskega ba7,cn^aji-= preurejenega v letno Jt0pne. šče,   teniškega   igrišča ■ ^
S dvommo   spet lepa
a pridobitev   tako  za ptCv~ = kot tuje goste. Letos J1 atjje viden tudi začetek res^ ^
gul*c
Kolere pri Ovčanu rekreacijski center
t0&
§    Nekaj pripomb je ^uJ* = na račun čistoče V I ki ni ravno najboljša-
1    Udeleženci   občnega J %r I so poslušali tudi «^rSlv<> I voda za spornemsKo ^ I o ohranjanju in v***^* $e I rega dela mesta. d* 1 bilo najbolj zanimiv« irlil S Titov trg ne bo ve & prostor. Preselili ga kokrški   most.   na v0d-mesto pa bodo poS*»v
njak, stal.
ki je
tam
M-
A
Strokovna kmetijska predavanja v KZ Škofja Loka
V okviru občine škofja Lo
je delež kmečkega prebivalstva nekoliko pod repub-^kim poprečjem in znaša 2l.9%. Kmetijske površine v omenjeni občini in hkrati tu. di na območju KZ Skofja Lo-ka merijo okrog 17.000 ha. Prav gotovo je dolžnost druž-da se tudi na teh 17.000 hektarih pridela čimveč hra-ne- To pa se lahko doseže z Vse večjim znanjem, tako teoretičnim kakor tudi praktič-nirn. Zaradi vsega omcnjene-& je KZ Skofja Loka skle-da uvede na svojem ob. toočju, ki zavzema cel terito-Jjj občine Skofja Loka, kme-J;jska strokovna predavanja. Udeležili naj bi se jih zlasti mlaiši kmetje — kooperanti, kaW tudi bodoči gospodarji na naših kmetijah.
Seveda se običajno začne reševati stvar tam, kjer je Najbolj pereča. Kmetijski Proizvod, ki je izpostavljen najhitrejšemu kvarjenju in najlažjim ponaredkom, je J*ko. Kako pridelati kvalitetno mleko, kakšno mleko Je sploh normalno, zdravo in neponarejeno ter kakšni so običajni vzroki za nenormal-r° mleko, je bila snov strokovnih, predavanj   v jeseni
anskega leta. Organiziranih Je bilo H predavanj na cevnem teritoriju škofjeloške ^metijske zadruge. Ker je ve.
'na kmetov za to, da pro-°a svoje tržne viške mleka, £ °ila udeležba na teh prejšnjih zares velika. Udele-r'° * Je preko 80% koope-jS*. ki oddajajo mleko, in] v ali so strokovnjaki jjae^arskega instituta iz Ljub-
def? Z'mo smo v ^a^1"11^ I* Proer?!? T**6 Področje širši
tov~rtm izobraževanja kme-PredviH001^^"10^- Program skJ2Va' da »i v dveh zim-Po^J?0"^ predelali vso Proizvfvi"ejŠO &nov kmetijske Stev%?dnje>. ki Pride v po-5°^e Prnat „ kmetijsko pod-
dei
bt
°vanj«
gotovo je to pri-*rme na travnikih
ka- nJii?h-'  pr°izvodnja mletje mlade g^jg ži.
vlJ1e ter .",K,ae goveje ži-^'nesa ; ^»zvodnja merkan. Pirj^    " ženskega krom-
^rnfad ,v .dcže,° Prišla
rno
ali
kai lahko
ugotovi-
poPo|ni^    2a strokovno iz-
^SrS6 kmeiw-ce po-
,ern sJ,' Ti srr,o storili, polom J?  ^ko s svojim de-aj deIno zadovoljni. V
. Očiščene
,n ^nir/njene sorske ribe
v Prodajalnah
drugi polovici januarja 1968 smo začeli s prvim ciklusom strokovnih predavanj za kmete, in to v petih krajih loške zadruge: na Sovodnju, v Gorenji vasi in Lučinah, na Trati pri škofji Loki ter v Sel-cah. Predavanja so bila v vsakem izmed omenjenih krajev enkrat tedensko od 3 do 4 ure. Skupaj je bilo opravljenih 135 ur predavanj s poprečnim obiskom 20 — 25 slušateljev, včasih pa tudi več. Predavanj se je udeležilo tudi precej mlajših ljudi, ki bodo pridobljeno znanje koristno uporabili.
Snov predavanj je bila povezana. Osnova kmetijske proizvodnje je zemlja in je seveda zato bilo nujno, da smo sc v prvih predavanjih posvetili prav nji in ugotovili, kaj vse ji manjka, da bi-lahko dajala več in bolje kot doslej. Zato ni čudno, da so bila predavanja o mineralnih gnojilih dokaj dobro obiskana in da je kar deževalo vprašanj o tem in onem umetnem gnojilu.
Travnati svet, ki ga je v Sloveniji okrog dve tretjini kmetijskih površin, na Gorenjskem pa nič manj, je bil deležen posebne pozornosti. Izboljšanja pridelovanja krme na travnatem svetu ter zmanjšanje izgub pri konzer. viranju že pridelanih hranilnih snovi je naloga, ki jo bo moral izpolniti vsak, Vi bo hotel rediti poceni živino in pridelati mleko, ki ne bo dražje, kot ga bo pripravljeno plačati tržišče.
Ob koncu predavanj letošnje zimske sezone je povzel besedo občinski veterinarski inšpektor, ki je seznanil kmetovalce o preventivi in kura-tivi pri boleznih naših domačih živali, še enkrat pa jih je opomnil, da se bodo spet
začeli topli dnevi, s tem pa tudi nevarnost kvarjenja mleka. Kaj je največkrat vzrok, da mleko ne ustreza predpisanim normam, so bile sklepne besede strokovnih predavanj za kmete kooperante KZ škofja Laka v zimski sezoni 1967 68.
Predvidevamo, da bomo jeseni začeli že v drugi polovici novembra, tako da bomo do prihodnje pomladi lahko predelali vso snov, ki jo predvideva program. V glavnem bo poudarek na pridelovanju krme na njivah, nato pa bo sledil cel ciklus predavanj o govedoreji, ki sodi med prve panoge našega hribovskega kmetijstva.
Na posvetovanju o govedoreji na Gorenjskem, ki je bilo 20. 3. 1968 v prostorih K2K Kranj, v organizaciji 2VZ Kranj, jc bilo večkrat poudarjeno, da je zadnji čas, da se nekje dobe finančna sredstva za pospešeno delovanje kmetijskih strokovnih služb, ki naj bi usmerile naše privatno kmetijstvo v najracionalnejšo proizvodnjo glede na dane možnosti posamezne kmetije. Zato menim, da je KZ Skofja Loka s svojo strokovno službo utrla pravo pjt in da bo potrebno delo samo še pospešiti in razširiti.
Jurij Kumer,
dipl. inž. agronomije
Razstava pohištva v Škofji Loki
Te dni je trgovsko podjetje Murka iz Lesc pripravilo v dvorani TVD Partizana v Škofji Loki razstavo pohištva in druge stanovanjske opreme. Vsi razstavljeni predmeti — stanovanjska oprema vseh vrst, preproge, gospodinjski stroji, dekorativne tkanine itd. — so tudi naprodaj. Kup. ci lahko plačajo v gotovini ali pa dobijo blago na kredit. Razstava bo odprta do 12. aprila.
NOVOST V BONBONIERI — Trgovsko podjetje Živila Kranj Je v svoji poslovalnici Bonbo-niera v Prešernovi ulici pred dnevi namestilo mešalec za brezalkoholne pijače. Nedvomno se bo ta novost izkazala šele v vročih poletnih dneh. — Foto: F. Perdan
Rdeči petelin v sejni dvorani občinske skupščine
Na občnem zboru občinske gasilske zveze Jesenice, ki je bil v nedeljo dopoldne, je izbruhnil ogenj jeze iz protestov, ker se tako pomembnega zbora ni udeležila niti ena družbenopolitična
organizacija občine
Občnega zbora so se udeležili predstavniki vseh gasilskih društev občine, kot gostje pa predstavniki občinskih gasilskih zvez iz Radovljice, Tržiča, Kranja, Škofje Loke ter predstavnik republiške gasilske zveze iz Ljubljane.
Ker bo maja v Kranju šesti kongres gasilske zveze Slovenije, je tudi zbor razpravljal o vprašanjih, o katerih naj bi se govorilo tudi na kongresu.
Tomaž Klinar, predsednik občinske gasilske zveze, je v obširnem, toda zelo utemeljenem poročilu poročal delegatom o organizacijskih vprašanjih ter delu organizacije za preteklo obdobje.
Na področju občine Jesenice deluje 13 prostovoljnih ter ena poklicna gasilska enota. V teh društvih deluje 428 aktivnih članov, 82 mladin-
cev, 59 pionirjev, 100 rezervnih članov, 20 častnih in 734 podpornih Članov. Sploh se mladini posveča dosti pozornosti.
Lani so praznovali tri jubileje gasilskih društev, in sicer 75Jetnico društva z otvoritvijo novega gasilskega doma, na Koroški Beli 70-let-nico z otvoritvijo obnovljenega gasilskega doma in v Planini pod Golico 40-letnico društva. Lani je bilo odlikovanih 34 zaslužnih članov gasilskih društev.
Zavarovalnica Jesenice je v zadnjih dveh letih pokazala veliko razumevanja za boljšo opremo gasilskih društev in je v ta namen prispevala gasilcem okrog 60 milijonov S din. S tem denarjem so zgradili nov gasilski dom v Kranjski gori, kupili novo črpalko za društva v Podkorenu, Mojstrani in Zabreznici (zadnji
dve sta tudi sami precej prispevali), gradnjo novega bazena v PlavŠkem rovtu in Prihodih in popravili so bazen na Dovjem.
Gregor Novak, poveljnik občinske gasilske zveze, je poročal o pestri dejavnosti gasilcev. V zadnjih dveh letih so imeli 200 gasilskih vaj, več tečajev, seminarjev, posvetovanj, tekmovanj in izpitov.
Podatki kažejo, da gasilci veliko pozornosti posvečajo preventivni službi. V dveh letih so opravili 548 pregledov in pri tem našli 3834 pomanjkljivosti. Tako je bilo odpravljenih 2900 , različnih napak ali pomanjkljivosti, ki bi lahko povzročile ali pospešile morebitni požar. V zadnjih dveh letih je bilo v jeseniški občini najmanj požarov. Kljub temu znaša škoda, ki so jo povzročili požari v letu
1966/67, 29 milijonov S din.
Niso pa samo požari nevarnost, ki jo skušajo gasilci ukrotiti ah vsaj ublažiti. Pri poplavah 1966. leta so opravili 60 reševalnih akcij.
Predstavnik republiške gasilske zveze je obravnaval nekatera vprašanja, ki bodo predmet razprave na kongresu gasilske zveze Slovenije. Kot prvo nalogo je omenil ureditev zakonodaje na področju gasilstva. Menda imajo do zdaj že deveti osnutek zakona, pa še ne vedo, kako bi stvar uredili. Tudi inšpekcijsko službo za protipožarno varnost je treba urediti in strniti v zakonske okvire.
Na občnem zboru so za vestno delo in zasluge prejel gasilsko odlikovanje III. stopnje naslednji tovariši: Ivaa Jan, Peter Kejžar, Franc Karel (vsi Jesenice), Marija Re-kar — Mojstrana, Jože Cuz-nar — Podkoren, Anton Mer-tel — Podkoren, Viktor Košir — Podkoren, Franc Dobrave, Milan Mrak, Jože Zaje, Franc Tavčar in Janez Bohinjc iz gasilske enote Železarne.
J. Vidic
Prešernovo gledališče v Kranju
ČETRTEK — 4. aprila —
ob 16. uri Simončić-Pengov: MEDVEDA LOVIMO — lutkovna predstava, gostovanje na Golniku, ob 19.30 red KOLEKTIVI — PETEK L. Dju-kić: BOG JE UMRL ZAMAN, gostuje Mestno gledališče ljubljansko
PETEK — 5. aprila — ob 19.30 red KOLEKTIVI — PETEK L. Djukič: BOG JE UMRL ZAMAN, gostuje Mestno gledališče ljubljansko
Jesenice RADIO
3.   aprila   japonski barv. film NA SODU SMODNIKA Jesenice PLAV2
3. aprila ameriški barv. film OD TOD DO VECNO-NOSTI
4. aprila franc. romunski film ZVEZDA BREZ IMENA
5. aprila franc. romunski film ZVEZDA BREZ IMENA
Žirovnica
4. aprila franc. ital. barv. CS film V SENCI PIŠTOLE Kranjska gora
4. aprila japonski barv. film NA SODU SMODNIKA
5. aprila amer. ital. barv. CS film V SENCI REVOLVERJA
Kamnik DUPLICA
3. aprila angleški film NAGLICE JE KONEC ob 19. uri
4. aprila angleški film NAGLICE JE KONEC ob 18. uri
Skofja Loka SORA
3. aprila franc. barv. CS film ŽANDAR V NEW YOR-KU ob 18. in 20. uri
4. aprila amer. film MESTO BREZ MILOSTI ob 20. uri
5. aprila amer. film MESTO BREZ MILOSTI ob 18.
in 20. uri
Avto je zgorel
V ponedeljek nekaj pred polnočjo je na cesti tretjega reda med Jesenicami in Planino pod Golico, kaka 2 kilometra od Jesenic, zgorel osebni avtomobil opel olim-pija starejšega tipa. Ogenj so gasili poklicni gasilci z Jesenic. Lastnik avtomobila ni znan, ker je bil avto brez registrskih tablic.
Samo v kranjski občini lani
9 prometnih nesreč zahtevalo 14 življenj
Podrobna analiza o nesrečah, pri katerih so bili udeleženi
Lani se je zgodilo na območju občine Kranj 266 prometnih nesreč. To so le tiste nesreče, pri katerih je prišlo do telesnih poškodb in materialne škode nad 1000 novih din. 9 prometnih nesreč je zahtevalo 14 življenj, pri 204 prometnih nesrečah pa je bilo 142 ljudi huje in 141 laže ranjenih. Pri 53 prometnih nesrečah je bila povzročena le materialna škoda.
Pri nesrečah je bilo udeleženih tudi precej šolskih in predšolskih otrok. Tako je bilo pri 16 prometnih nesre-
Pogosti gozdni požari
Zaradi toplega in suhega vremena je prejšnji teden nastalo več gozdnih požarov. Več požarov so zanetili otroci, nekaj pa jih je nastalo tudi po krivdi odraslih.
V gozdu Mirca nad Jesenicami je pogorela trava in gozdni podrast na površini treh hektarov. Dvakrat se je vnela trava v čirčah pri Kranju. Požar so pogasili poklicni gasilci. Gorelo je tudi na Javorniku pri Kranju, vendar je škoda minimalna. V Gozd Martuljku so domačini in poklicni gasilci pogasili požar na površini enega hektara. Škoda ni velika, saj je gorela le trava in listje.
V nedeljo je začelo goreti tudi v gozdu Lubnik nad vasjo Vešter pri škofji Loki. Pogorelo je okoli pol hektara površine v bukovem gozdu.
Škoda ni velika, ker se je vnelo samo listje in suho vejevje. Požar so omejili prebivalci Veštra. Na kraju požara so postavili gasilsko stražo. L. M.
šoloobvezni otroci
čah 10 učencev težje, 5 pa laže ranjenih. Pri še več nesrečah pa so bili udeleženi predšolski otroci. Teh prometnih nesreč je bilo lani na območju občine Kranj kar 18. Pri tem sta se 2 predšolska otroka smrtno ponesrečila, 14 je bilo težje, 3 pa laže ranjeni.
Analiza prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženci otroci, kaže, da je najbolj pogost vzrok nesreč nenadno prečkanje ceste in neprevidna vožnja s kolesom brez nakazovanja smeri.
Prav zato, ker so otroci pogosto udeleženi v prometnih nesrečah, je komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu pri SO Kranj te dni razposlala vsem šolam podrobnejšo analizo vseh lanskih prometnih nesreč, pri katerih so bili udeleženci šo-
Prvenstvo Kranja v streljanju
Po hudem trpljenju nas je v 65. letu starosti zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat, stric in svak
Janko Pa jer
žagar drv
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 4. 4. 1968, ob 16.30 izpred križišča na kranjsko pokopališče. Do pogreba leži na svojem domu, Tekstilna ulica 19, Kranj — Primskovo.
žalujoči: žena Lojzka, hčerka Marinka, sin Janez, zet Martin, snaha Sonja, vnukinje: špelca, Sonjica in Tatjanca, brat Jože z družino ter drugo sorodstvo.
Kranj, Jesenice, Radovljica, 2. 4. 1968
Preteklo soboto in nedeljo je bilo letošnje občinsko prvenstvo Kranja v streljanju za ekipe in posameznike v konkurenci članov in članic. Nastopilo je 68 tekmovalcev in tekmovalk iz desetih strel, skih družin. Prvenstvo se je končalo s precejšnjim presenečenjem. Zmagala je namreč ekipa SD Stane Kovačič, ki je letos spet začela.z resnim delom. Med posamezniki pa je
Nesreča zaradi preizkušanja zavor
V petek, 29. marca, nekaj če drugo uro popoldne se je Ivan Gostan z mopedom zaletel v osebni avtomobil KR 19-57, ki ga je vozil Marjan Ropret. Nesreča se je pripetila na cesti tretjega reda med Cerkljami in Gradom. Voznik osebnega avtomobila je preizkušal zavore in ko je ustavil se je mopedist vanj zaletel. Pri nesreči si je Ivan Gostan zlomil nogo.
Zahvala
Ob smrti naše drage žene, mame in stare mame
Marije Ravnihar
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izraze sožalja, vsem ki so z nami sočustvovali, ji poklonili vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Hribcrniku za dolgoletno zdravljenje. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Janez, sinova: Janez in Mirko z družinama, sestre ln brat.
bil najboljši Božo Malovrh, ki je tokrat pustil za sabo favo. rita Freliha. Med članicami pa je bila najboljša Vera Šli-bar.
Rezultati: ekipno (14) — 1. SD Stane Kovačič I (Primskovo) 1348, 2. SD Iskra 1343, 3. SD Tone Nadižar (Cirče) 1326, 4. SD Stane Kovačič II 1310; posamezno — 1. Malovrh (Iskra) 359, 2. Frelih (Brat-stvo-Enotnost) 357, 3. Naglic (Stane Kovačič) 353; članice — 1. šlibar 252, 2. Štefančič 203, 3. Mohar (vse Iskra) 197 itd. B. M.
loobvezml otroci. Komisija želi, da bi vzgojitelji seznanili učence, kako je prišlo do posameznih nesreč.
Skrbno zbrani podatki k0" misije bodo prav gotovo koristen napotek za vzgojitelj* pa tudi za starše, saj boim<» le s stalnim opozarjanjem otrok o nevarnostih na cestt ter z dobro prometno vzgoJ* na šolah lahko zmanjšali število prometnih nezgod otrok-S. ZuP*°
Kegljači Triglava spet prvi
Čeprav še ni konec tekmovanja v letošnji republiški kegljaški ligi, pa Je že znan letošnji prvak v tej ligi. Kranjski Triglav je tudi letos osvojil prvo mesto pred ekipo Jesenic in mariborskim Branikom. Lepim uspehom v lanskem letu so torej odlični kranjski kegljaei dodali letos spet nov dosežek, ki ponovno dokazuje da v Sloveniji nimajo resnega tekmeca. Tretji g»rf njski predstavnik Kranjska gora pa se bo v nedeljo pomeril na kegljišču v Domžalah  s Fužinarjejn
Lokomotivo in ekipo
Slo-
venija-ceste v borbi za stanek v republiški lig1, J. J-
V nekaj stavkih
JESENICE — Zaradi suhega in toplega vremena se g" $ požari kar vrstijo. 27. marca je spet gorela trava na o nad Javornikom. Pogorela je trava in grmičevje. Dan ka *j je je gorelo v gozdu nad Hrušico in nad Mirco. škoda sic velika, ker so bili gasilci vedno pravočasno na mestu. ^
BOHINJSKA BISTRICA — Nekatere hiše v Bohinj«*1^ strici že deset dni nimajo dovolj vode. Pod delom vodo se je ilovnata zemlja toliko ugreznila, da se je vodovod ^ kinil. Začasno so vodo spet speljali po železnih ceveh sta vodovoda. ff
TRSTENIK — Na zadnji seji sveta krajevne skupnosti« stenik so se domenili o tekmovanju pri urejanju yaSl' 0g& bodo skušali čim lepše urediti, prav tako tudi dvorišča, Ag je in vrtove, če bo prostor, bodo uredili tudi parke J» _pri niče. Odstranili bodo nepotrebne ograje, uredili žive rnfJ ^ športnem igrišču v bližini trsteniške šole bodo uredi ^& otroško igrišče. Posebna komisija bo pregledala najbou
jene vasi in jim podelila nagrade. KRVAVEC
Krv*
(00
stotine ljubiteljev smučanja. Vrste pred žičnico so »' ^ velike, da je prišlo tudi do prerivanja. V vrsti je tr?jj(,id»v' reč čakati tudi celo uro ali dve. Kljub prizadevanju f/^jflil*'
žačnice, prevoz ne more biti hitrejši, kajti
zmogljivost
ne ustreza več vedno večjemu obisku Krvavca. frŽi^
TRŽIČ — V četrtek zvečer bo v hotelu Pošta v $0 redni letni občni zbor Turističnega društva Tržič. Za ytft si zastavili nalogo, da bodo pri bencinski črpalki
Ijici postavili svoj paviljon.
rlff
CERKLJE — Vodstvo nove šole v Cerkljah in pa ixiQ „r<:K društvo si prizadevata, da bi bila tudi okolica šole lep ^eP> na do razstave cvetja, ki bo junija letos. Odstranili so jr« starih dreves, prostor pa bodo zasadili z lepotico jem in grmičjem.
SREDA — 3. APRILA 1968
MALI OGLASI
Prodam
Prodam MOTOR puch, 250 ccm. Kobilica, Sp. Gorje 141 1583
Prodam strešno OPEKO borovec. Kranj, Kokrica 62
1633
TOPOLINO 500-C, brez motorja in posamezne dele prodam. Golmajer, Bohinjska Bela 17 1640
Prodam TELICO, ki bo v kratkcm teletiila. Cešnjica 19, Podnart 1641
Ugodno prodam dvodelno novo OKNO — 80 x 120 in "REZO za ograjo, višine 2 m. 'upalicc 59, Preddvor 1642
Ugodno prodam žensko in »Puško KOLO, MOPED T-12 *W, avto TOPOLINO in PLE. TILNI stroj. Kranj, Smlcd-mška 58 B 1643
Prodam športni NSU maks-Pretis 65, tudi na ček. Ogled y^ak dan popoldan. Predoslje Kranj 1644 Prodam 4  PRAŠIČKE od 7° — 50 kg težke in več ma-Uh Po 7 tednov starih. Brejca 3, Kropa 1645 Prodam 3000 kosov OPEKE Pobrovcc,  dobro ohranjeno, ^angeršica 2, Golnik 1646 Prodam    800 kg OTAVE. ^angeršica 7, Golnik 1647 Prodam FIAT — 600 D, dob-
2 °hranjen. Ogled vsak dan °d 15. —
- 17. ure. Bencinska črpalka Labore, Kranj 1648 Prodam  PRAŠIČKE, JAG-NETA, OVCE ČEBELE, SADNI MOST, LATE za kozolec TRAME raznih debelosti. Span, Podhom 4, Zg. Gorje 1649
Prodam 6 PRAŠIČKOV, 6 tednov starih in KRAVO, 9 PTesecev brejo. Bašelj 5, Pred. dvor 1650
Prodam REPO. Kranj, Sta-Te<ova 7 (Cirče) 1651
Prodam MOTOR, 250 cem, BMW. Naslov v oglasnem oddelku 1652
Skoda 1000 MB, zelo dobro ohranjena ugodno naprodaj. °8led vsak. dan od 6. — 20 ^re. Kranj, Gorenjesavska 51 'Pri Kamnolomu) l655
Prodam nov neregistriran MOPED T-12. Kranj, Ukoza-rieva 1 1654
Prodam FIAT 600 D. letnik J%1. Ogled ob 16. uri, Repinc «an, Kranj Koroška cesta 10 IV        ' 1655
Prodam dobro ohranjen 7^-1200, letnik 1965. Ogled ^o sobotah od 15. do 18. ure.
Gorenjski muzej v Kranju
RAZPISUJE
delovno mesto
STROKOVNEGA SODELAVCA
Gorenjskega muzeja za Prešernov spominski muzej.
Pogoji:
visoka ali višja strokovna izobrazba s 5-letno prakso v prešernoslovskem raziskovalnem delu.
Razpis velja 14 dni po objavi.
Kranj, Stritarjeva 6 1656
Prodam MOPED T-12, prevoženih 6000 km. Šmartno 29, Cerklje 1657
Prodam nov PLETILNI STROJ turnus. Kalan, Dru-lovka 4, Kranj 1658
Prodam FIAT 600. Srednje Bitnje 65, Zabnica 1659
Prodam FIAT 750, letnik 1963. Kranj, Jezerska c. 92 1660
Prodam PREBIRALNIK za krompir. Trboje 72, Smlednik 1661
Prodam dve TRAČNICI, dolžina 570 cm, za 25.000 S dinarjev. Debeljak Milan, Sora 37, Medvode 1662
Prodam STROJ za izdelovanje strešne opeke (folc) z jeklenimi modeli. Šenčur 69 1663
Ugodno prodam 18 mesecev staro TELICO. Erjavec, Ve-rje 18, Medvode 1664
Prodam 6 tednov stare PUJSKE in KRAVO s teletom. Soklič, Selo 22, Bled 1665
Ugodno prodam male PRAŠIČKE. Breg 58, Žirovnica
1666
Prodam mlado KRAVO (lisko), zazidljivo PARCELO in nekaj hlevskega gnoja. Zg. Bela 21, Preddvor 1667
Prodam KRAVO in kupim PARCELO v okolici Kranja. Sr. Bela 18, Preddvor 1668
Prodam zazidljivo PARCELO v bližini Kranja. Naslov v oglasnem odd. 1669
Prodam STRUŽNICO, dolžina 600 mm. Naslov v oglasnem oddelku 1670
Prodam semenski KROMPIR igor. Strahinj 64 Naklo 1671
Prodam 300 kg semenskega KROMPIRJA igor. Voglje 41, Šenčur 1672
Prodam mizarski SKOBELJNI STROJ. Sovodenj 40 nad šk. Loko 1673
Ostalo
Ivu Lavriču, Ivanu Okornu, Jaku Vehovcu — novim inženirjem organizacije čestitajo prijatelji iz Iskre 1674
Mlada zakonca z enim otrokom nujno iščeta onosobno stanovanje v Kranju za eno leto in pol. Ponudbe poslati pod »MIRNA« 1675
Oddam neopremljeno SO. BO v Kranju pošteni in zaposleni ženski stari do 35 let za pomoč v gospodinjstvu. Obiski nezaželeni. Informacije vsak dan od 18. — 20. ure. Naslov v oglasnem oddelku 1676
Našel sem moško rogovo KOLO. Dobi se, Britof 125, Kranj 1677
V najem dam dve njivi in travnik. Rakovica 15, Kranj 1678
Obvestilo
Prebivalce Kamnika in Domžal ter okolice obveščamo, da lahko dobijo časopis
GLAS
v kioskih Tobak I in II v Kamniku , v Domžalah pa v  poslovalnici  Tobak I.
Oglase sprejema Ivanka VVahl, delavska univerza Kamnik.
delovna mesta
Upravni odbor Bombažne predilnice in tkalnice Tržič razpisuje naslednja prosta
1. DIREKTOR SPLOŠNEGA SEKTORJA
2. DIREKTOR TEHNIČNEGA SEKTORJA
3. DIREKTOR KOMERCIALNEGA SEKTORJA
4. DIREKTOR KADROVSKO-DDRUŽBENEGA SEKTORJA
Kandidati za delovna mesta od 1. do 4. morajo izpolnjevati enega od naslednjih pogojev:
a) visoka oziroma višja strokovna izobrazba — ekonomske smeri (tč. 1), tekstilne smeri (tč. 2), eko-nomsko-komercialne smeri (tč. 3), s področja družbenih ved (tč. 4) — z najmanj 3-lctno oziroma 6-letno prakso na odgovornejših delovnih mestih.
b) srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri z najmanj 8-lctno prakso na odgovornejših delovnih mestih.
3. POGONSKI INŽENIR - vodja pomožnih obratov
(HC, kotlarne, delavnice) Pogoji: visoka ali višja strokovna izobrazba strojne ali elektro smeri s triletno oziroma šestletno prakso na odgovornejših delovnih mestih.
Komisija za razpis mesta direktorja pri Specialni bolnici za očes. tuberkulozo - Jezersko, razpisuje delov, mesto
direktorja
RAZPIS VELJA 15 DNI PO OBJAVI.
OBVESTILO
CENJENI POTROŠNIKI
Izkoristite popust, ki ga priznavajo Zasavski premogovniki (Trbovlje-Zagorje) od 1. aprila do 30. junija 1968 za premog, ki bo nabavljen v tem času za široko potrošnjo. m_i SE PRIPOROČA
Trgovsko podjetje »KURIVO« KRANJ
SAVA KRANJ
Tovarna
gumijevih izdelkov
zaposli
v času letne sezone, ki traja od 1. maja do 30. septembra v počitniškem domu v Crikvenici:
1. visokokvalificirano kuharico
2. kvalificirano kuharico
3. polkvalificirano kuharico
4. vodjo bifeja
Osebni dohodek po dogovoru. Pismene ponudbe sprejema kadrovska služba podjetja.
iiiiitiiimiiinimiiiiiiuitiiiiniiimiiiniitiiiiiiiiini
TOVARNA VOLNENIH IZDELKOV
obvešča cenjene potrošnike, da ima v Pod-brdu svojo prodajalno, v kateri lahko po
tovarniški ceni
(vključno prometni davek)
nabavite moške in ženske kamgarne v najsodobnejših modnih barvah in vzorcih, izdelanih iz Čiste rimske volne.
OBRATOVALNI CAS PRODAJALNE JE:
— vsak delavnik od 7.30 do 12.30
— in od 15h do 18h
razen četrtka ln sobote popoldan.
Ugoden nakup v naši prodajalni lahko združite z zanimivim izletom po slikoviti Selški dolini prek prelaza Petrovo brdo.
Za podrobnejše W informacije kličite na
T telefon PODBRDO 6
Obiščite nas na spomladanskem gorenjskem sejmu A od 13.—22. 4.1968 v Kranju
SE PRIPOROČAMO! lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllttllicilllllllllllllllllllllllllllllllllllllill?
G LAS
SPCRT
SREDA — 3. APRILA 1968
Adlešičev in Isteničev memorial v Planici
Še zadnjič v letošnji sezoni so se v Planici pomenili skakalci in tekači v dveh spominskih tekmovanjih za Adlešičev (skakalci) in Isteničev (tekači) memorial. Ob lepem sončnem vremenu ter dokaj dobrih snežnih razmerah je nastopilo na obeh tekmovanjih več kot 160 tekmovalcev, med katerimi pa so v teku nastopjili tudi veterani, bivši državni reprezentanti, med katerimi sta bila najboljša brata Gašper in Matevž Kor-dež.
Skakalci so se pomerili na 60-metrski skakalnici, kjer je zmagal Kranjčan Peter šte-fančič in s skokom 65,5 metra postavil nov rekord skakalnice. V mladinski konkurenci so bili že po tradiciji najboljši Pagon, Krznarič in Kobal.
V teku članov je bil zmagovalec Kobilica iz Gori j, ki jc pustil za sabo olimpijca Kerštajna. Največja udeležba pri tekih je bila vsekakor v konkurenci pionirjev.
Uspela tekstiliada na Zelenici
Na letošnji jubilejni teksti-liadi je nastopilo preteklo so. boto na Zelenici blizu 300 članov teksiLilnih podjetij Slovenije. Tržičani, člani delovnega kolektiva BPT, so imeli daleč največ uspeha, saj so pobrali domala skoraj vsa najboljša
SPOMLADANSKI SEJEM
V KRANJU 13.—22. 4. 1968
mesta ter v ekipni razvrstitvi zasedli kar prva štiri mesta, šele peti je bil kranjski IBI in šesti Tekstilindus.
Vrstni red najboljših: senior jI: 1. Ferš (PIK Maribor), 2. Hladnik (Tekstilindus), 3. Primožič (BPT Tržič), 4. Teran S. (BPT), 5. Česen (Teks. tilindus); starejši člani: 1. ša-rabon (BPT), 2. Lang (BPT) .... 4. Franko (šešir šk. Loka); mlajši člani: 1. B. Teran, 2. J. Ahačič, (oba BPT), Gor-janc (Tekstilni šolski center Kranj), 4. Nadižar (BPT), 5. Gajšek (MTT Maribor); mladinci: 1. Šober, 2. štamcar (oba BPT), 3. Robnik (Almi-ra), 4. šmid (TšC Kranj), 5. šolar (Almira); članice: 1. Cu-far, 2. Lukanc (obe BPT) ... 5. Dovžan (BPT); mladinke: 1. Meglic (TŠC Kranj), 2. Križaj (Tekstilindus), itd.
J. Javornik
Odlično drugo mesto za Triglav
Po zimskem prvenstvu Jugoslavije v plavanju
V Zagrebu je bilo tridnevno IX. zimsko prvenstvo Jugoslavije v plavanju. Doseženih je bilo vrsto državnih in republiških rekordov, kar daje upati, da je naš plavalni šport krenil z mrtve točke. V močni konkurenci so plavalci in plavalke Triglava dosegli izvrstne rezultate. V ekipni konkurenci je Triglav osvojil drugo mesto za reškim Primorjem, kar predstavlja veliko presenečenje. Ta uspeh pa je še toliko bolj pomemben, ker ekipa Triglava ni nastopila v kompletni sestavi. Največ pohvale zasluži veteran Sašo Košnik, ki je osvojil dve drugi in eno tretje mesto, hkrati pa zabeležil dva nova slovenska rekorda. Njegov rezultat na 200 m prosto (2:05,5) predstavlja največji uspeh tega plavalca. Zanimivo pa je, da je Košnik izgubil prvo mesto v disciplini 400 m prosto, ker je prenehal plavati pri 350 m, misleč, da je prispel na cilj. Ko je videl; da njegov konkurent Cleković še dalje plava, je sicer nadaljeval s plavanjem, vendar je pri tem izgubil dragocene sekunde, in s tem zapravil zanesljivo zmago. Od moških,' so dosegli še solidne rezultate Andrej Slavec in živko Levičnik, ki sta osvojila tretje oziroma četrto mesto v disciplini 200 m delfin in 100 m hrbtno.
Uspeh plavalk pa je bil še večji. Samo Šmidovi se ni uspelo plasirati v finale. Lidija Švarc je bila dvakrat druga, medtem ko je Breda Pečjak osvojila dve tretji mesti. Presenetila je Branka Mihclič, ki je na 200 m delfin zasedla tretje mesto. Nuška Virnik in Jelka Jančar pa sta se plasirali po dvakrat med 6 najboljših plavalk.
Drugo mesto v zimskem prvenstvu Jugoslavije je vse« kakor velik uspeh plavalnega kluba Triglav, za kar p? imata največ zaslug požrtvovalna trenerja Anka Čolna/ Košnik in Franc Rebolj.
P. Didič
Vrstni red najboljših — Adlešičev memorial: člani — 1. štefančič 2. Giacomelli (oba JLA); mladinci — 1. Pagon, 2. Krznarič (Jesenice), 3. Kobal (Triglav) itd.
Isteničev memorial — člani: 1. Kobilica (Gorje), 2. Kerš-tajn (Jesenice), 3. Res (Radovljica), starejši mladinci: 1. Slovnik (Ihan), 2. Kržan (Jesenice), 3. Lotrič (Triglav), mlajši mladinci: 1. šimnic (Gorje), 2. M. Jelene, 3. Mo-horič (oba Triglav), pionirji: 1. štraser (Dol), 2. Lah (Jesenice), 3. K. Jelene (Triglav), starejši člani (od 35 do 45 let): 1. G. Kordež (Triglav), 2. Brezovšek (Enotnost), 3. Preželj (Jesenice), starejši člani (nad 45 let): 1. M. Kordež (Kropa), 2. Pogačnik, 3. Knific (oba Jesenice) itd. J. Javornik
Breda Pečjak
Štirje v reprezentanci
Po končanem zimskem državnem prvenstvu v plavanju je zvezni kapetan naših plavalcev Bogdan Nenadovič določil mladinsko reprezentanco Jugoslavije, ki se bo 5. do 7. aprila pomerila na Reki z reprezentanco NDR in Poljske. V reprezentanci Jugoslavije bodo nastopile tudi tri mlade plavalke kranjskega Triglava: Lidija švarc, Breda Pečjak in Nuška Virnik.
V istem času bodo na Reki priprave mladinske državne reprezentance v vaterpolu. Prvič v zgodovini kranjskega vaterpola bo na treningu tudi član Triglava, in sicer talentirani Tomi Balderman. Naša državna reprezentanca v vaterpolu bo namreč nastopila od 11. do 14. aprila na velikem Turnirju šesterice v Marseillu. P. Didič
Brzoturnir slovenskih mest
Na ekipnem brzopoteznem prvenstvu slovenskih mest, ki je bilo v nedeljo v Ljutomeru, je sodelovalo 28 ekip.
V polfinalu je ekipa Kranja v svoji skupini zasedla tretje mesto in se plasirala v finale. V finalni sku-
ZA NAŠO PLANICO
ANSAMBEL BRATOV AVSENIK
V Ljubljani, v veliki dvorani hale Tivoli v soboto, 6. aprila, ob 20. uri
Vstopnice in informacije o prevozih dobite v poslovalnicah KOMPASA v Ljubljani, Kranju in na Jesenicah, v poslovalnicah TRANSTURISTA v škofji Loki, Radovljici, Domžalah, Bohinju in na Bledu ter v vseh pošlova'nicah SAP.
Pini je zmagal Maribor s 55,5 točkami, Kran) pa je zasedel 9. mesto s 27,5 točke.
Ekipa Kranja je dosegla naslednje rezultate: Sevnici 6:0, Ljutomer 6:0, Žalec 5:1. Brežice 4:2, Kidričevo 4:2, Hrastnik 4:2, Domžale 2:4, Maribor 1,5:4,5; v finalu Pa Podgorje 5:1, Celje 4,5:1,5, Slovenj Gradec 4:2, Trbovlje 3:3, Hrastnik 3:3, Maribor 2:4, Murska Sobota 1,5:4,5, Domžale 1,5:4,5, Ptuj 1,5:4,5, Novo mesto 1:5 in Ljubljan3 0,5:5,5.
Posamezniki pa so doseg1'-' Bavdek 12 točk iz 19 partij' Mali 10,5 (19), Muvovec 10 (17), Bevtoncelj 9 (18), «J 7,5 (15), Berčič 5 (12), škrfb 3,5 (10) in Djordjevič 2 (*)• V. B-
Izdaja in tiska CP »Go" renjski tisk« Kranj, K°" roška cesta 8. - Narf°» uredništva in uprave Usta* Kranj, Trg revolucije * (stavba občinske »kuP^ ne) _ Tek. račun pri SV* v Kranju 5151135. ~ 'f lefonl:   redakcija 21-8» 21-860; uprava lista, Jj* Iooglasna   In naročnis* služba 22-152 - Nar0^ na: letna 24.-, P°11^ 12.-N din. Cenaposan** nih številk 0.40 N dW ^ Inozemstvo 40.00 N din-Mali oglasi beseda Ofi 1 N din. Naročniki Uri*J 10 % popusta. NepIaWP oglasov ne objavljan*0^.
»