ZA IZBOLJŠANJE LISTA
Vait Mu vtlfe. Vnk, Id "Glat N»r«da" »11 ga trotnika, Van b« bv«l«. k« »t® atu odprli pot k tam Irpeoo utfanivtHBu ftivo. t s	::
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
★
OTATHJI OPOZARJAMO,
da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako se niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poskušnjo.
TELEPHONE: CHelsea 3—1.'42		Kntered t» Second ciatM Malier September 21st, at Ihe fost Offle® « New l'ork, N. Y., under Act of tongress of March 3rd, 1875».	ADDKESS: 216 W. 18th ST., NEW YOBK
No. 263. — Stev. 263.		NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 12, 38—SOBOTA, 12. NOVEMBRA, 1938	Volume XLV1. — Letnik XLV1.
v v v			V
CESKO ČASOPISJE OSTRO NAPADA DR. ED. BENESA
ČASOPISJE ZAHTEVA ZAPLEMBO VSEH POSESTEV IN LASTNINE BIVŠEGA PREDSEDNIKA BENEŠA
Proti Benesu je tudi vnanji minister dr. CKvalkov-«ki. — Benes je pobegnil pred razburjenostjo naroda. — Bivši predsednik je bil baje velik prijatelj Zidov, ki sedaj zelo žalujejo za njim. — Madžarski regent dospel v Kasso.
Roosovelt bo rešil leta 1940 New Deal
2000 AVTNIH FEDERACIJA ZA DELAVCEV JE | VIŠJE PLACE
ZAŠTRAJKALO Vsaka ameriška družina
bi mogla imeti $4000
Zastavkali so, ker je vodstvo Buddove tovarne odpustilo dva uslužbenca. — Stavka baje ni u-pravi cena.
PREDSEDNIK SKUŠA IZBOLJŠATI SEDANJE SOCIJALNE POSTAVE
KASSA, Madžarska, 1 I . nov. — Danes dopoldne je dospel v to mesto, ki je najvažnejše v ozemlju, katerega je dobila Madžarska od Cehoslovaške, madžarski regent admiral Nikolaj Horthy. Mesto je bilo v zastavah, in po vseh cerkvah so zvonili zvonovi.
Regenta so spremljali: njegova žena, nadvojvoda Jožef, ministrski predsednik Bela Imredy, ne kaj članov kabineta in vsi madžarski generali. Jahal je na belem konju po cestah, ki so bile polne 'tor United Automobile Work
navdušenega prebivalstva.	ers'unije, je rekel, da je izvi-
r »i	c i	i i	«t -	silni odbor Odobril stavko, ko
tarot Johann hsterhczv, dosedanji voditelj ma- j4. kompailija prepovedala u-džarske manjšine na Cehoslovaškem, se je zahva-jjiij-kim delavcem deliti propa-lil regentu, ker je "osvobodil 100,000 Madžarov," J^mtlne haiijke. ter ga prosil, naj zaščiti tudi Slovake, ki so sede* j ( I.I,J> v '\xr.[ >.°
. .. .	__/	-	J »troje, odkorakali iz
letnih dohodkov. Razmere se počasi boljšiljejo.
IZ-i
! WASSJ1INGTOX, 1). C., I >
..........— nov. — V svojemu mesečnem po
DETROIT, Micli., 11. nov.— ročiln pravi Ainefiška delav-Bu(id Wheel Company je da- ska federacija, da se gospodar-nes odpustila dva uslužbenca, ske razr;\'ie od dne do dne i;;-
IZ ŽIVLJENJA TURŠKEGA PREDSEDNIKA
Newdealerji so doživeli v torek prejcejšen pora?. Ataturk je neumorno de- n v . .	. ... .	.
jaj _ y prostem ča^u azeni slcer niso popolnoma, toda njihove
pa je mnogo pil, plesal izgube so občutne. Njihove oči so vsledtega uprte
v predsednika Roosevelta, ki bo nedvomno reišl, kar se da rešiti, in izboljšal, kar se da izboljšati.
in kvartal.
ISTANBUL, Turška, 11. no
» -r I
vembra. — (ihazi Mustafa Ke , mal Ataturk. ki je bil velik.;
Ko se je to zgodilo, je zasrav-kalo lMMK) delavcev.
William J. Fai<an, o za
boljšujejo ter da morajo čaka ti delavski voditelji ugodne prilike, in ko se ta prilika po nudi, naj zahtevajo za deia\ -8(
j Pod vodstvom 1 ckesa, tajni -
vojskovodja in vstanovitelj no-[taturk, m-e Turkov. In od te-a'kli za notranje Zadeve, izjav-
ve moderne Turčije, je veera ... k:i„ ..........i liajo Booseveltovi pristaši, da
umrl, >lar ."»> let.
Podlež i je btilczui na je
višje mezde oziroma plače- jtrili- Ta bolezen [»a je bila sa Ameriško gospoda rst vo je
Ataturk.
iz razvalin turške;
:a
vključeni v Madžarski.	'tt r jo začeli piketirati.
V svojem odgovoru se je Horthy zahvalil Nemci-j — Ntrajk ni postaven,
lista viL lova rite
tako dobro razvito, da l»i mo t*la imeti vsaka delavska družina štiri tisoč dolarjev letnih dohodkov. Prej bi bilo pa ,-ev«*- j da treba narodno bogastvo b<>' j< enakomerno pora/.tleli t i, kar. bi se dalo doseči potoni kolek- '
ji, Italiji in Poljski, ker so s tako vnemo podpirale	^mimnijski manager t i vne-a barantanja.	j
i ,	jAJarvin A. Ueidt. — Dosti de-! Ameriška produgegu bi mo-[
madžarske zahteve	(lavcev je hotelo delati, pa so rala biti bolj smotrena, kajn i
|e pod t fin pogojeni bi se daio j il Nati;j- odvrniti nevarnost fašizma 1 ziroma komunizma v Zdrnzo-, niti državah.
| Xadalje je rečeno v poročil i,
da je dosegla nezaposlenost 1 - .... 1 svojo najvišjo točko lueseej
maja iu junija. Izza onei^a č;;-sa je dobilo delo nad en milijon nezapo-denih. Meseca ok .tobra so privatne industrije zaposlile približne .".oO,IMM» moških tli žensk.
PRAGA. Cehoslo vaška, 1 I. novembra. — Zna- J3"Z ^a/ievo ieVjo^mvi ki, da se na Cehoslovaškem vrše radikalne izpre-nal Labor Relations Board.
inembe, se vedno večajo.	S -— —
Nazadnjaško časopisje vodi veliko kampanjo I C1I7TC A VIR A proti bivšemu predsedniku dr. Edvardu Benešu inj	IO
gre celo tako daleč, da zahteva zaplembo njegove- J SKLENITEV
ga premoženja. Ta kampanja je prišla že tako da -j	nnruin it
leč. da je bil sestavljen posebni odbor, čegar na- i	* KEJllllvJ A
:nen je dr. Beneša braniti pred napadi.
Posebno veliko kampanjo proti dr. Benešu vodi list 'Narodne Noviny*\ čegar urednik dr. Jan Kre-mar. je bil vedno velik nasprotnik predsednika dr. Beneša. List prinaša izjavo, katero je podal voditeljem raznih političnih strank vnanji minister dr. František Chvalkovski in ki se glasi:
"Razvoj naše vnanje politike sem opazoval iz
Med AFL in CIO bi bil
že lani dosežen spora-
zum, toda Lewi, ni Ko- GOV. MURPHY BO DAL PO
tel niti za las odstopiti od svojih zahtev.
LITIKI SLOVO
LAX SIX G, Mich., 11. nov.—
veera. 'časa je bilo njegovo ime Kemal	Booseveltovi pristaši,
je Roosevelt edini, ki more l\-' jamčiti deželi dosežene uspehe cesar- ,|a ga je vsled tega treba le stva je leta 192.*) ustvaril novo, ta VJ4U vllovit-. izVoliti za pred moderno iu ugledno republiko. !sedllika. predsednik Roosevelt Odpravil je običajno turško po- je resnieni liberalni voditelj v krivalo fes in je ženskam pre- .|eželi, in vsledtega se mu ni .povedal nositi pajčolan.	|zdela potrebna ustanovitev tre-
i Leta 11»J1 je Grška s privo- stranke, hjenjeni zaveznikov na poved a-1 — ^e hi bile v torek pred-.la Turški vojni. Ghazi je na- ^ednikove volitve in ee bi R zbral "narodno*' vojsko in Roosevelt kandidiral, — je 13. septembra, 1921 vstavil gr- rekel Ickes, — bi bi! nedvomno ško armado pri Sakarriji. Med izvoljen.
bitko pri Dnrala Puvarju '2C>.\ ~ Kes je, da je bilo precej avgusta. 1922 je izdal dnevno' republikanskih kandidatov i/. povelje: "Vojaki, vaš eilj je voljenih, — je nadaljeval Irke-, j Sredozemsko morje. Naprej!'* — -s u'ni lm nikakor ni rečeno. Nekaj dni nato je pognal gr- ,|a Izmeni njihova zmaga [ško armado v morje. Nato je B«H>seveltov poraz, oziroma po-Iprodiral proti Carigradu in raz njegove liberalne in elov ! Dardanelam in je z zavezniki čilske politike. Iv Mulaviji sklenil premirje mj K|mer p Andrews, adinin:-
tem dosegi*! diplomatsko strator nove delavske i»ostave • rp "* * >
/.jiiaiio za i ureijo.	s glede minimalnih plač in mak
1. novembra 1922 je Gliazi' ^imalnega delovnega ča>a. j.-
jdejal: — Dosti kandidatov, ne
WASHIXGTOX, 1>. C., 1(5. novembra. — Poseben odboi
tujine. Kot dilomat sem izpolnil svojo dolžnost in Ud,ies.	Workers »i-
r	J	je, ki je bil imenovan, da zbli-
ža Ameriško delavsko federacijo, je sporočil, da je stališče Johna L. Lewisa prekrižalo vse načrte. Prvi poskusi zbližanja so se vršili že lani, nato pa letošnjo pomlad.
Vse je bilo že lepo uglajeno, ko se je iznenada pojavil Le wis s svojo zahtevo, da mora Delavska federacija sprejeli
sem vlado, posebno pa vnanji urad, vedno obveščal o položaju.
Pogosto sem svaril in prosil, toda moja poroči-la so bila zatrta v gotovih uradiH in nikdo se ni zmenil za moje nasvete.
"V vnanjem ministrstvu so listine, ki povedo, kaj sem delal in te listine bom prinesel pred poslansko zbornico."
"Narodne Noviny". pravi, da je bil tedaj Kamil Krofta samo po imenu vnanji minister, v resnici r-|dati vsaki posamezni čarter
je bil dr. Benes.	j
"Benes je pobegnil," pravi dalje list in efenzor je i
fodstavil sultana, ki jt» 17. no Gl.azi Mustafa Ktinal A t sit uric' vembra pobegnil na turški boj- 'oziraje *e na stranko, je kari
• * *	*"	' • i | *• m • I •	•	• ili/K»iil<( •>» inlfn niiitHiulnil
,ni ladji. 1 i'i ilm pozneje se je nio neposredni vzrok njegee pričela mirovna konferenca v smrti, telilnejše vzroke je tic- Lausanne. Na konferenci je "iba h.kati v mnogih letih, kajti njegov sijajni zastopnik Izmet G o ve r ne r Frank Murphy, ki .jeijg^vi zdravniki so se vedno paša dosegel veliko diploniyt-bil v torek pri volitvah por;-	,|sl more vsled naporne sko zmago in 29. oktobra, 1923
ga dela tako dolgo živeti.	je bil Mustafa Kemal pasa iz-
Takoj, ko je strmoglavil otu>oli®n za P^a predsednika mansko cesarstvo, je postal ne- turske	^	ostal
zen, se bo zopet lotil svojega prejšnjega, odvetniškega poklica.
Najprej je bilo rečeno, da bo imenovan za delavskega tajnika, za člana najvišjega sodišča ali pa za komisarja Filipinskega otočja.
i i + i, * A, predse«Ini-k <lo svoie smrti, umoren delavec, toda svoje <ie- 1
lo je končal vsak dan ob «* i	___ _ _
j ———
zvečer. Nato pa se je pričelo 1
njegovo razveseljevale, pil je KAJZER OB OBLETNICI BEGA
Ta pogoj je bil pa za Fede-
didiralo na jako naprednih platformah. Po mojem mnenju ni demokracija v nobeni nevarnosti, pa če jo označite z malim ali z velikim 4tD'\
S prihodnjim kongresom bo imel predsednik Boosevelt precejšnje težave. Boriti se bo moral namreč tudi s sta roke-'pitnimi demokrati, ki so pri I zadnjih volitvah potegnili z re-ipublikanci.
j Zadnja poročila javljajo, da |je bilo enajst republikancev iz voljenih za governerje, osem
'mnogo, je pokadil po 150 eigu
I ret na dan, plesal in se zaba	^	(.	„„ 0____________ _______
.	val z ženskami.	j !><>OR;N, Holandska, 11. no 'j-^ prigi0 v senat, osemin-
racijo nesprejemljiv.	..........| vembra. — Bivši nemški cesar '5n,inm(wPt riJl v nn«lansko
Dokler se Lewis ne premisli J 1N> šestih je eno uro počival, j vnjem? ki je 10. novembra,	P
1,1 postane bolj voljan, bi ^	pripravil na nočno	ob g zjutraj zapustil svo <	' ____
nazaj vse CIO organizacije m -bila vsaka nadaljna pogajanja razve.eljevanje. \ najzakot- -Q armado in je bežal 6ez mej0
brez pomena.	jnejših krčmah m kavarnah se ua Holandsko, je dan dvajse
je v nočnih urah zabaval z žen- te obletllit!e svojega bega pre-
poročilo pustil v javnost, pred razburjenostjo na roda Zaplemba njegovega premoženja, kolikor ga je se ostalo v republiki, pa ne more nikdar po praviti izgub, katere smo pretrpeli.**
Časopisje pa tudi napada dr. Benesa, češ, da je bil velik prijatelj Zidov. Agrarski list "Veče" piše: "Prav nič nismo bili presenečeni, ko je dr. Bene£ od Zidov prejel mnogo ovacij po svojem odstopu. V se drugo bi bila nizkotna nehvaležnost.
"Ne čudimo se, da je Zidom žal za Benešem: nam za njim ni žal. Pogled na zemljevid današnje Cehoslovaike jasno kaže, zakaj."
Slovaški minister dr. Ferdinand Durciansky. ki zagovarja prijateljstvo z Nemčijo, je odpotoval v Berlin in ž njim voditelj nemške nacijske stranke na Slovaškem Karmasin,
ANGLIJA SE OBOROZUJE V ZRAKU kkami. Xa vsakem kolenu mu živel k()t običajno> da se je rie_
--•	navadno seilelo po eno de- ka j -asa izprehajal svojein
POSKUSEN SAMOMOR BIGA-MISTOVE NEVESTE.
LONDON, Anglija, I I. nov. — Zračni minister ^^T.1'r m ^'Mvrtn in je bral sveto pismo.
.	j •	^-iciuiii iiiinisLci dokler ni nil omamljen,
sir Kingsley Wood je v poslanski zbornici danes , ....... . . i Izgleda pri dobrem zdravju
povedal, da bo prihodnje leto Anglija izdala za '	* "	^ « »*' »■»"• ^narjati o
.	_ _	vo" prostim imenom Mustala leta
jaške aeroplane 200,000,000 funtov šterlingov ll.sso v Solunu kot »in turškega
(eno miljerdo dolarjev), tako da se ne bo izplača-|1*ar,,,skt*lxa unwl,l,k« Njegov
?o nobeni državi napasti angleške zračne sile. T'1^	v vojs-ki pn-
rj	. ... ^^ ®	momiv «mv.	!|»ravljalni »on mu j«» zaradi do
frvotno je bilo za prihodnje leto določenih - brili n^n-hov da! ime Kem*:, 5600,000.000 za zračno silo.	kar |*omeiii pravilnost.
Sir Kingsley Wood je rekel, da bo zgrajenih od I Ko j.- pri-M-l do voditelja Tur 5000 do 60000 vojašV-ih aeroplanov, čijih namen 11111 j«!.»»"»I i«»l>-lil na-bo pregnati sovražne bombnike.
dogodkih v Nemčiji, odkar nahaja v izgnanstvu.
JAPONCI SE MNOŽE
»lov i«»ša. In najviM- z-odovin «e je ja|M»n>ko prebivalstvo te j*o govorili, je
S. _ .	i a i-- i i	i	■	!>kih činov je napravil pod i-jkom /-idnjeirJ« leta pomnožilo feo mleka in jo
tem je pokazala Anglija, kako naglo se oboro-;,^,,«,,, Mu.tafa Kemal |«ša 1 --------- *	-
NEW BRITAIN, Conn., 10. nov. — Osemnajstletna Hel*-n Cabel se je zaljubila 26 letnega Martina Besta in pobegni-da ž njim. V Valparaiso, Ind., eta se 30. oktobra poročila, diši je Best že poročen izza leta jliKto. V Chieagu sta bila are-i tirana, in Helen je bila >osla-^	i na v pobol jsevalnieo. Prosila
ToKId. Japonska, 11. nov. 1 je, naj |M>šljejo k nji Besta in — Navzlic- vojni na Kitajskem {njegovo ženo. Ko so nekaj ča
prijela stekleni-razbila, nato si
žuje in komaj sest tednov zatem, ko je ministrski predsednik Neville Chamberlain po monakovskem sporazumu naznanil, da je bil sklenjen "mir dana-j^ šnjega časa/*
Ko je leta 1!K>4 »»dredil, d« »o odstranjeni v m naslovi :n da mora vs^ik Turk iiueti dru-žinsko ime ali priimek, si je sam za svoj priimek izbral A«
za !Hft»,IHM)
Prebivalstvo Japonske je znašalo 1. oktobra 72,220,700 Navadno se japonsko prebivalstvo na leto pomnoži is en miljon.
je pa z ostrim »teklom }»rerezala žile na rokah.
Zdravniki npajo, da ji bodo rešili življenje. Best je zaradi bigamije pod
$15001
^Qji A Ji
JUL2 0 J> A"—New York
Saturday, November 12, 1938
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
U
ft
GLA$ NAJtpDA
(TOICB or TUB PBOPuk)
,,Owwd art Published bj N UVBNIG PUBLISHING GOUT ANT
(A Corporation)
-t ...... J. Lapabt, Set.
■ of above officers:
NEW YORK, N. V.
ef tke corporation ud eddi
45th Year
XMOBD IVIII DAT KXCFPT SUNDAYS AND HOLIDAYS
Advert!«
it oo Agreement
b etio leto velja 11* at Aaerlko la Kanade ..............t&OC
pel leta ................$a.'*>
Ka frtrt left ...*... . •• 4 • fl.IV}
Za New fork u celo leto ..	$7 00
Za pol leta ..........*a.ro
Za lnocemstro a* celo leto ..	S7..X)
Za pol leta ................$3^0

Yearly »«_
"OLJLS NARODA" IZHAJA VSAKI DAN
PRAZNIKOV
IZVZ^MSl NEDELJ TN
"GLAS NAHODA". 210 WEST l*b STREET. . . _ . TELEPHONE: GBdaua 8—ItiSe
••• ^ 'i » •	K	• « J.	_ .
N^w YORK. N. T.
'7 i * j - i> r- r ' . \ t r •
JUGOSLAVIJA PO EVROPSKI KRIZI
Ženevski list "Journal de Geneve" prinaša pod naslovom "Jugoslavija po^evropski krizi" na uvodnem mestu članek, v katerem ugotavlja, da je v Jugoslaviji kakor v Angii-ji v navadi začasen razpust parlamenta. Nato pravi:
Dr. »Stojadinovič Se je odločil za razpust parlamenta v tienutku, ki ie zanj zelo ugoden. Kajti evropski dogodki so pokazali, kako modra je bila njegova politika nevtralnosti.
Pred tremi let; se je Jugoslavija nahajala v težkem položaju. Bile o težave «z zamejstvom, z Italijo, Madžarsko. Z Italijo iu Avstrijo so bili odnošaji silno napeti, le z Nemčijo so bili korektni
Belgrad je uioral računati zgolj na daljno pomoč zahodnih demokracij.
Zasluga dr. Stojadinovica leži v glavnem v tem: Takoj v začetku je sprevidel, da -e Jugoslavija ne more popolnoma zanesti glede svoje varnosti na zahodne sile. Uvidel je, da bi bila pomoč Sovjetov, na katero so računali v Pragi in Parizu, zmerom negotova in neučinkovita. Od takrat je sklenil, da bi bila politika naslonitve na Moskvo nevarna, ker bi olajšala mi črte nasprotnikov in jim pomagala do uspeha.
Že mnogo pred ustvaritvijo osi Riim-Berlin je dr. Stoja-dinovič uvidel, da se je treba izogibati sporov z Rimom in
Berlinom. Zato je začel pogajanja >za pomiritev in dosegel | glavo, in miorska bolezen pre stvarne gospodarske ugodnosti, na podlagi česar more voditi | neha. Ta naprava bo iiwtali-do svojih močnih sosedov razumno politiko nevtralnosti. j rana -tudi t na -nekaterih jugo-
IJilo bi nespametno gledati v takem stališču Jugoslavije, pomanjkanje zvestobe do zaveznikov v Češki in Franciji. Te zveze niso bile nikdar odpovedane. Po drugi strani pa ^e ja dr Stojadinovic, kolikor se. je le mogel potrudil v korist Češkoslovaške. Toda znal je dobro izbrati svojo pot ter ni ščuval Prage k nepopustljivosti.
Jugoslovanski ministrski predsednik je smatral, da majhna država ne more brez nevarnosti voditi politike veliko sile.
Že nekajkrat je svetoval voditeljem ('eškoslovaške,. naj urede s-voje odnošaje z Berlinom. Toda Benes tega ni storil, ker.se ni hotel odreči paktu s Sovjetsko Rusijo in s tem 'zrušiti temelje svoje.politike, Beneš se k temu koraku ni mogel odločiti, pa je zato Jugoslovanski nasvet ostal neuslišan.
Znane so težke posledice, ki jih je zaradi tega C-SR pretrpela. Dr. Beneš se je moral kljub temu odreči svoji politiki, zraven tega se odpovedati svojemu mestu in privoliti v razke sanje države, ki bj ga .prej morda &e lahko preprečil. Ti tragični dogodki dajejo dober pouk vsemi.
Zverinjak maharadze v Sibeniku.
t ..
V SSbeni^keui pristanišču je pristal italijanski parnik "Fu-stana*' ki vozi -za maha rad žo od Hajdaralbada cel zverinjk. Zveri so bile po večini kupljene v hainfburškeni zoološkem vrtu. Ker je ostal ittalijaruski parnik zaradi ukrcavanja 150 to.n aluminiju, ki -bo poslan na Japonsko, več ur v pristanišču, so limoni meščani dbiskali ladjo in z velik i in zanimanjem ogledovali uiialiaradže. Zveri bodo i^krpane v Boanbayu od tam od-premljene v maharadžev <l» or.
Sedemletno deklico
' 4' * * i • * • ' * ustrelil iz zasede.
storjen je isgtfbila 7-letna A n k i ca
osnovna šola na <><> kvadratnih kilometrov in je zaradi tega tam komaj od UO do 30 odstotkov pismeni ga prebivalstva. V bugojanskem okrajni, kjer je mul 4(),(K)0'prebivalet-v, jt- sam«* 18 osnovnih -šel. Ta okraj obsega 141)0 kvadratnih kilometrov in pride tako i na šola na veliko področje 108 kvadratnih kilometrov, (ionijevakufska občin;* e.bscga 2<>*J kvadratna kilometra in prid; tam na eno šolo nad 4000 prebivalcev. V 1M šol okraja je vpisanih nad t24KM> «>-trok, šolo pa obiskuje nalilo 1700 otrok. Slabega šolskega ribiška ni kriva zanikrnost ljudstva, ker otroci ne morejo v šolo zaradi revščine in prevelike rddaljeiiosli. P«) osvo-bojenju »o we prosvetne razme-V Zoi^kovcu pri Karlovcu je' re nekoliko zboljšah, i. :o se bil storjen tnža'k zločin. Živ- občuti
j veri I 100,000 din in izginil. Ker so ga zaman vsepovsod iskali, 'so domnevali, da je pobegnil : preko meje. Oni dan pa so ga zalotili v 1 jeskoveu in mož je . pripovedoval, da mu je b'.! ves potieverjen denar ukraden v vlaku. Z<laj so našli na dvorišču nji govega ihj-jm v vasi Kušnici -zakopanih 99 tisočakov.
tlllllli,. jHllllllli!.,11111111(11,tl,||lMUl|„ .Hint

samo imajo boljše gospodarsko še, pri vsem \?p rečno po Rosne še ni
v pokrajinah, ki iceste in kjer so razmere ugodnej-napredku pa po-vaseh centralne nad 10 odstotkov
Spoljarevič. Deklica se je vračala. z vlakom iz «ole iz Kar-lovca in opremljal jo je 8-let ni Ivan. Na postaji v Zofkoveu je čakal otroka oče. Komaj jo1 pismenih vaščanov. je poljubil, je počil«* iz zasede j
več strelov. Deklica je bila za -1 Pomilostitev na smrt oH-deta v glavo in izgradila se je' mrtva. Ena krogla je zadela njenega očeta v nogo, v roke je 'bil pa zadet n« k železničar. Ko so streli utihnili so planili ljudje ,p roti grmovju od k oder je neznanec streljal, oda zloči nec je bil že pobegnil.
:» --jf, H' f. IiIi-iKa
posiljatve
denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem
kurzu
f J04MMLAVU0
ca | ...............Din. 100
t UD ...-------Dia. 200
Dte.N0 Wn.
..........1000
..........Din. 2000
V ITALIJO
Z» s «89
s 12.es $ 29.50 roroo
»lHiBO

I Ar 100
.....Lir »0
.....Ur «00
..... IAr 1000
.....Ur 30*0
.....Ur 8000
SB
p

"j,. V f 1 ^ •	^ T
>AJ Httao |fl]NJAJO 80 NAVSDBNa CBN®
IBI OOU AU DOLI
f ' » AJ.-i. . .	w--
b
Hfi^lMiUaJiM M Mjto pfk.
ameriških dolarjih
F i ■)<■■■ 1» doU ▼ ataM kraja lspUHlo v doUrjlU.
%.*H» J.- « 'iff d< HVoa dMi-tt' »afj.sr f* .Vpfn f v
BOJMA MAKAMDLA	CAB1JI LITTBB BA
II Narodi"
^ <i«) t
d. ». V*
Naprave proti morski bolezni na jugoisl. parnikih.
Nizozemec dr. Uternohh n je izumil pred dvema letoma napravo za izatiranje anoivkc bolezni. Na to napravo nasloni človek med guganjeni parnika
slovanskih parnikih.
6.1. i■ . ■ -1 ■■• G .— Nepismenost v Bosni.
AJkx'ija, ki so jo uveilla hrvatska prosvetna društva za pobijanje nepismenosti, je imela iprvo leto svojega obnto;- lepe uspehe, zbrala pa je tudi dragocen statistični material, ki Ibo dobiu podlaga organiziranega d^Ir. za pobijanje nepismenosti Ta statistika bo prav tako dobre sluzi'a 'prosvetnim ciradom in ustanovam, kakor tudi piivatui iniciativi. Naj bolj porazne številke izkaauje ta statistika iz Ko-ne. V sredini Bosne pride povprečno ena
sojenega hajduka.
Hajduk Igu jat i je v h*-K o reja ima čudovito -rečo. Lani ga je okrožno sodišče v Kragujevni zaradi mnogih zlečinov obsodilo na ?»mrt. Majiluk je vhvžil prirziv in revizij«* rešitve pa v j či tii d(H*nk;d. ker j«- uiekel menda k .|x>močjn nekega jetni-škega paznik.i. Njegov beg je 5>il velika senzacija, ker so na nevarnega zločinca skrbno pazili v zaporih. IJivke! pa je vendarle in imel je tudi .iugo veliko srečo, i;». ga .rso dili orožniki, ki so ga isk.di z najveejo \niemo. Izginil ji, kakor da bi se \<lrl v zemljo. Zdaj pa ga je doiitela tn tja sreča. Njegova smrtna kazen iz-prenienjena 'po uk^zu kraljevega naimestništva v dosmrtno ječo. TViziv je bil sicer odbit, a <>č hajduka se -je obrnil na najvišje nn st<» in njegova prošnja za pomilostitev j" imela uspeli. Ker ves čan. ka r je ute-kel iz ječe, ni zagrešil nobenega novega zločina, se hajduk lahko vrne brez nevarnosti za svojo glavo.
Pone ver jene tisočake je zakopal.
Svetozar Filipovič, zastopnik in potnik neke večje beograjske tvrdki , je pred ted:ii pone-
BLAZNIKOVA
Prati ka
za leto 1939
Cena 2Sc
a poštnino vred.
"Glas Naroda"
216 West 18th Street New York. N. Y
• •
Zgaga
Žrtve podivjanosti na Stojdragi.
\ Kravja k u pri fcitoj.lragi, koder prebivajo znani potomci u>k< k<»v, je posestnik Dragotin Krpljenovič napadel 7. lovsko j»u.;jk«» soseda Petra Klisuriča ter njegovo ženo Man* in Janka Kli.suriča, k- r so wc poslužil poti, na kati ri itina Janko Klisurič služnostno pravi do. Rapljeno-vič jih je.p< zval. naj se odstrani jo in naj n<' vozijo po poti, ki vi hI i čez njegovo z*'ml j<». i\or se ni<o zmenili za 11 jezov poziv, je Rapljenovič. začel -streljati. Za<l< t v prsi ,se je zgrudil Janko Klisurič, Mara ie dobila
ill	. *. . ,	i'ivi};u, <1.1	je lAj
stre-l v levo nogo ni je izkrva- y„ ,„•• ■	,
I 1» . L-?-	• I	J»	bil
vela. JN-ter Klisune |*a se je] ^
pognal proti Iiapljenovič«. Tai 4t.. . ^ , ..	. . , .. Ko sem prvu
•e pograbil cei.111 m te udaril „ .. : ti-	* 1 \ i - Inaciiif p<»roea. '
l\lisurii*a ti ikra t ,1*0 glavi. K«>, .. t ... . .	, , 1.	.. P svoji post« I ji. z obrazom
ie Klisurič nad*'l, na ie K:n»lie-i
... , .,	. . . vzgor.
nov M" -se udaril po levici 111 mil
jo zlomil. Mara ji- mrtva. Janko in Peter pa borita .si, ..
1	kun.h si
Angleški ministrski predsednik Neville Chamberlain se je mogoče začel zavedati, kaj je storil, ko je izroči} Cehoslovn-ško na milost in nemilost Hitlerju.
Skoro gotovo ga je začela I peči vest, in sedaj se tolaži kot se pač more in zna.
Nedavno je govoril po radio I Njegov govor je bil prenesen j tudi v Združene države.
Chamberlain se je povzpel
i,,H|||tlI»>"»iH|,jt|lll»«i'il!l.tinillti|(i5|ilf»WHt I. loslanico iiiii^iiiimmi!"!!,,,,,,,,!!?!!,,........lili,,,......i poslanice.
j do abotne trditve, <ia je s svo-i _1 ^ Evropi božične
• jim dejanjem (»hranil j mir in sicer v smislu
^aano,
kekrat je
<*, da
t raji 1 p« 1-ku _____
je izgubil zavest.	'
•ekund **mr
I Mir ljudem na zemlji,
__ fda se Hitlerju ustreže. . j Kaj je bilo na tehtnici: — tako 'Betleliem steel ali betlehemske
• pe; 'lili
kusil ta

žal
11a
na-
Z Dunaja poročajo, da je dunajski kardinal Innitzer močno zastražen. Straži ga noč
ga jabolka.
mrt
Oče zaklal sina.
VilM
Hi
purno rdii pr ko men t ra nji mi
in dan nemška tajna policija.
Ko je sklenil Hitler osvojiti
Avstrijo, je bil lmiitzer ta nje
gov sklep tako nav«Iušeno po-zmn.i sprva pur Z(,ravil> (hl ^ je |)|0ra| pflpež
/ ob« ma rokama t-em • tiriti-nil na okolico Adamove-1 Nekako v peti ise-
P' t i-m
Pred
••rn za^tor no-
fC^^LUilFlHIlM^tJ+HTtimrHfirmWHHUmilU4Hllint|tl|tl!iliiU:'lll: iiUMlUUMi^UUUUillin^MIUifi;i-^jI'nH ii lili«:! li.. ii ^ ' ..lliliijl inll!ji! WiiTJir. ■ 0:.'!! J
I BOLNIŠNICE IN ZDRAVJE PRVI POGOJ 1 ŽA BODOČE UGODJE United Hospital Campaign Committee 370 Lexington Ave., New York, N. Y.
^4twiiUiiaiiauiiiuTutTi!)iu4iiisimHnMiuittum:iMnimwirnnw	.......... KxuinhiiMi^ii.	m;:« =
Te dni ji> ;bil storji-n v Vojak«*vački Kloštiir na vatski m težak zločin. ."»O-h'tni Marko (Jn^-jiarič je zaklal svo-. jega 20-letm ga -ina iStevo. < )č,.j < in sin ise ž dolgo nirita razu-mela. Oče je .bil priden, sin pa lenuh, pijanec in kvartopirec. Oč je moral spati v hlevu. Nedavno je >iu Ziiljubil v lepo sosedovo hči rk« iu pognal je vse, kar je oče zasluži1. Končno oče ni mogel več prenašati tega, pograbil je kuhinjski nož in za'bodfl sina.
. . »"'J'™1 »": pošteno ukori 1. oemi se menjavah, jn ko |e
pozvati v Rim, kjer ga je prav
na
tem *em z ičutii! nekaj kakor strašno eh ktrično sprožitev in vse pe-stalo črno. Izgubil si m
DVANAJSTKRAT NA PRA GU SMRTI.
Dr. Minovici. ravnatelj zavodu za juristično mmlicino v Bu-karešti je mož, ki se je med vsemi ljudmi gotovo najbolje seznanil s rimrtjo. Nešteti -a-momori, ki jih je moral poklicno raziskati — in v zadnjih petih Mih je ušlo za nič manj ne-go .'5.3,024 takšnih primerov — so ga pripravili do 11 ga, da se je xiprašanju smrti še posebej posvetil. Da bi pa material, ki .11111 je 'bil na razpolago dopolnil, se mu je vi«le]o potrebno, izvršiti tudi z lastno osebo. O Kvojili izkušnjah v tem pogledu poroča neki novinar sledeče:
Dvanajstkrat se je dr. Minovici obesil ali zadavil in vsa-
montiral v svojem laboratoriju pripravo za obešanji* in fce je dal dvijjinti dva metra visoko, " Njnpi*\-o so >e mi veke .s silo stisnile. Ko mi je zaprlo -apo. j;* nastalo v mojih ušesih sih vito -miienje. Kmalu potem glasu služabnika ki j» vlekel vrv. nisem več slišal'. .
44Ka.j >pa smrt?*' je vprašal jw»n>Čevalec.
Dr. Minovici se j.- nasmehnil in govoril -amo o krvnih napetostih in 'dihalnih krčih. Smrt nastopa šele onkraj njegovih poskusov in o tem ni mogel seveda nič sjjr prvednti. ll«).spel je vedno samo do .praga lesne smrti.
REM ZIDOVJU.
nov dom pred sednika roosevelta v hyde parku
t/*?
Predsednik je dal zgraditi na svojem posestvu v Hyde Parku novo hišo, ki nm bo služila za pofetiu odpo«"itek. Načrte
„, _____ ; : 1 " je napravil sam.	. - .
, .. . .	.. T1 . ... n-v, jvr Hitler tlospel
prizori z bliskovito nag ico.	• - , , .. ,
1	j Dunaj, je bil Lnmtzer eden pr-
vih dostojanstvenikov, ki g:» je pozdravil kot osvojevalca.
V	zvezi s tem se pojavi kar dinalno vprašanje: kdo je boli kriv — kardinal ali Hitler?
\ Volitve so torej končaue.
V	Ameriki je navada, da pošlje premagani kandidat svojemu zmagovitemu nasprotniku brzojavne čestitke.
Menda ni nikjer toliko hinav-ščine kot jo je v tistih čestitkah.
Če bi poraženi kandidat hotel v brzojavki izraziti svoje resnične občutke, bi, dasi ni v Ameriki cenzure, brzojavni u-rad brzojavko enostavno zavi nil.
V	Ameriko je dospela nemška filmska igralka Leni Rie-senstalil, ki velja za Hitlerjevo ljubico.
Ona sicer to trdovratno taji, toda v Nemčiji čivkajo to "skrivnost" že vrabci po strehah.
. Hitler je poslal ljubico v Ameriko, sani se je pa umaknil v samoto. Hoče se namreč o<i počiti.
Dvoma državama — Avstriji in Čeli os lo vaški je storil silo, in zato mu je zaenkrat ljubica odveč.
V	Parizu je neki poljski Žid usmrtil uradnika nemškega konzulata.
Maščevati se je hotel nad uaeiji, ki strahovito grdo ravnajo s poljskimi Židi.
Med naciji je zavrelo. -Saj ste čitali o pogromih, ki no jih začeli naciji vprizarjati v Nemčiji.
Morilca označuje nemško ča: sopisje kot " ploskonogega, strahopetnega Žida.'*
Pa bi pravzaprav morali i-meti respekt pred njim.
Saj menda nimajo -samo naciji patenta za nniore.
Torkove volitve so neizmerno osrečile moža, ki sicer ni kandidiral, pa je navzlic temu zmagal.
Ta mož je Tom Mooney, ki je že nad dvajset let zaprt zaradi zločina, ki ga ni ^oril.
Governerski kandidat Olson je javno obljubil vsej ameriški javnosti, da bo M#oneya osvobodil, ako bo "izvoljen. In Olson je bil izvoljen.
V Bolcanu na južr.em Tirolskem so te dni podirali staro poslopje, ki je bilo nekdaj kopališče. Med podiranjemi so v zidu našli 21 zlatnikov, ki vsi izvirajo iz o. in (i. stoletja po Kristusu ter so bili kovani za vladanlja vzhndnorini'-kih c<> sarjev Leona. Žena, Baz lik a Anastazija, Justina in Justini-jana. Stroikovnjaki trde, da so bili ti zlatniki kovani »'et'ji del v Italiji.
axons
SftWtday, November; 12, 193ft
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
Sofcijalrii t&ten v Zagrebu
Preti polno dvorano je prvi nastopil profesor zagrebške teološke fakultete dr. Andrija Žrvkovie, ki je govoril o osno-
vidimo neizmerne uspehe, ki jih je aktivna krščanska ljnlbv-»en dosegla v delu za btagor človeštva. Temeljne nioraln -
KLEOPATRIN A DIŠAVA
Henry Oontonlje, profesor zgodovine, je bil nadvse prijazen, Ko je njegova lepa soproga Diana izjavila, da je v nekim modnem listu eitala, kako strastno je Kleopatra ljubila dišave, ker je z njiii pomočjo privlačevala moške v svojo bližino, je bil talrbj pripravljen I »ogledu ti v k« j igo, <la "bi izvedel, kakšne dišave je uporabljala lupa Egipeaifta.
"Tako bodo tvoje nepotreb-ne knjige visa j enikrait malo ko-rkalile meni," je menila Diana in pokazala « prsloin na tisoče vezanih hrbtov, ki so kra-siH stene in 4>oJice delovno sobe zgodovinarja Goutorbe-a.
Henry «pa se je pri»zanes4jivo Hmehljal. Bil je pri petdesetimi letih doe i m jt njogova žena imel« za seboj »komaj tri križe, s skrbjo nego pa je pomaknila verjetnost svoje starosti še za sest let navzdol. Diana je bila **vojo la,hk(nni-elnostjo. površnostjo in svojimi muhami pravcato nasprotje svojega soproga, k'i jo je vz«*| za ženo, menet\ se. Iva in dvajsetletna Diana zanima za kulturno zgodovino. Sel e pntecn, ko je po-tala Diana njegova žena, je spoznal, kiuko -e je v rezal. Diana je bila Čedna ženiieica. toda njena kulturna zgodovina se je uehala tam, kjer so se začenjali podatki v •prMfHfcah in kostumih. S frizurami in oblekami je hotela •prekositi rsvoje prijateljice in znanke — to je bilo v*e. Šele leto dni <petrm, ko sta se je Diana omožila sauio zaradi tega, ker je videla, tla ji more soprog zagotoviti mirno in udobno življenje . .
Diana je bita kakor uiacka. Imela je pae lusko zanimanje za umetnost, znanost in književnost, za sport in ljubezen. Henry je moral dolgo boriti s seboj. preden je to zakonsko skupnost privedel na ravan mlačnega »prijateljstva pri katerem je ostalo v njunem zakonu. 1'pal je pa, da se bo Diana zadovoljila s 'površnim zanimali jetn tudi v občevanju z njegovimi prijatelji, plesnimi partnerji in kozerji. Vsaj želel je, da bi v tem pogledu ostalo povsod le (pri površnem flirtu.
. Ko se je Diana naslednje dni z<*pet zanimala za vprašanje, kaiksne dišave je uporabljala Kleopatra, je pojasnjeval Men-
ry: ... i
"Dra^a moja žena, nažalost
ti ne morem povoda*i, kaksnili parfumov se. je posluževala lepa Egipeanka, da je začarala moške. Pluta A, k\ precej na-tarieno opisuje srečanje Kleo-patre z Maricam Antoni jem, je pqpolnoma ipozatbfl navesti, s kalnimi <lišar\"aani je Kleopat-ra zfciufciila njegovo pozorno^. V aplošnetn pa so precej znane di^Sve, TcaterVh se je poslnze-v-ali stari Bgiipcani. Powiali oo v prvi. visti arabsko miro* ki sp jo hranili v majhnih srebrnih ali zlatih dozah. Uporab-
ljali so s«, veda še druge parfume . .
"Dragi moi, to, kar si mi udajle povedal, me prav malo zanima/' je dejala Diana. 44Saj vidiš, da si na podlagi tega ne morem na*pravifti nobenega parfuma. Ali nimaš nobene knjige, ki bi opiw>vala kako se napravi tafcšna dišava? To je tisto, kar me zanima.**
"Pač, pač, zdi ^e mi, da finimi knjigo, v (kateri opisuje Apolon to, kar želiš vedet i.**
"Nil, ti>to mi piše i, pa bova bot!" je rekla profesorjeva žena.
Goutorbt ji je prinesel knjigo in rekel:	,
"Vidiš, tukaj stoji nekaj o esenci posebne vifete . .
44 Neka j, caj vidian, da ne znaš nič povedati,M ga je prekinila žena. "Vidi se, <la ti ni nič do parfumov ..."
"Do teli mi res nič ni, zato pa poznami zgodovino," je od' vrnil mož.
"Kaj bi mi tiste zgodovinske regis trat ure!" je vzdihni-la Diana. "Meni pomeni kapljica svojeviteitne dišave vee nego vsa zgodovina tega sveta." •
"Draga moja, č* pa ti povem, da so živele tudi znamenite ženske, ki niso hotele prav ničesar slušaiti o kakšnih dišavah. Na primer Ana Avstrij-t-flea. soproga Lud ovitka XIII. ali princesa de Tjamiballe . .
"Henry, probim tem, končaj mi .s temi nt vami i. Jaz nape ujam možgaue, <da bi sestavila nov parfum in ž njimi porazila svoje prijateljice in dAairke, ti pa mi predavaš nekakšno zgodovino. Podpri me rajši v mojem prizadevanju."
Henry Gou torbe j t vedel, da bo imel mir šele ] jo tem, ko bo ženi preskribel recept za egiptovsko dišavo. Ko je šel z doma, je mimogrede stopil v bližnjo inirodilnico. Kupil je ste-iklenico dišave "Pensez a moi" jo zmešal s tekočino i*z steklenice "Suis je assez balle" ter primešal dišavi nekaj cliypra. To mešanico je prinesel domov svoji ženi.
'"Bokaj imaš parfum, s katerim je Kleopatra očarala Har-ka Antonija," je relkel.
Dišalo je res peklenlaiko. Mo-sanica je ipo svoji intenzivnosti prekašala vsak parfum. Dia-ua je žarela od sreče in je prisegla svojemn možu, da bo dišavo preiskufcila v najkrajšem času.
* . *
Tri dni possneje — bilo je ravno zadnjega v mesecu — je pajarvil Marcel Regnv svoj otoink fjiri profesorju Goutorbu. •Mancel je bil sin umrlega tovariša profesorja Goutorbe-a. Profesor j<e vedel, kaj pomeni njegov pribocL Mladec se je javil samo, kadar je bil v denarni zadregi. .
Prfld profesorja je stopil
Regny-z bajko o izumu neke-♦ _'
roror
KADAR nameravate potovati v atariltra j;
KADAR Ko&ete poalati denar v MČt&h
ftjiflipp. - v- ■ v - ;.^jMw«^ k zaupno obrnite na nas. ia
r l. f ■ ' V	.	f.	AW-1**"** *
m boste točno m pošteno. Dolgoletna altušnja Vam to jamči.
MilU po brezplačna navodila in pojaaaiia na
Cd.
"GLASANARODA
*«w York, V. T.
ga prijatelja, mladega kemija, ki uro je nujno potreben denar za nadaljevanje eksperimentov,.,
Gout-onbe jja ni hotel veljati za bedatka in je obiskovalca prekinil,. , . ,
"DeŽHko9 -tebe bodo tvoje ljur bežni še Ufprojpaštile."
Marcelu je beseda obtičala v grlu. Potem pa se je nasmehnil, da je (pokazal vfeo svojo blesteeo piladost. Rekel je: - "Profesor, .vi ste velik poznavalec ljudi! Priznavam torej, da gre topot za resnično veliko ljulbezen."
"S tvoje strani seveda," je rekel profesor.
"Thadi z njene strani," je pristavil mladec.
" Koliko denarja potrebuješ?"
"Dva tisoč frankov. Rad bi napravil izlet."
Goutoi%e je segel v žep in privlekel iz njega čekovno knjižico. Ko je pisal, je poglc* dsl mladca iz lica v lice. Marcelu so <e svetile oči. Imel je mastne črne lase, »koro ženske poteze na obrazu in lepo oblikovan život. Gotovo, taikšen lahko vedno vnema ženske srtfe, si je mislil.
Goutorbe je izpolnil ček in ko .se mu je obiskovalec približal na kor-alk razdalje, je začutil, da puhti od njega vonj K leaf >a tri nega parfuma, ki ga je p^am amešal.
"S kakšno vo<lico pa se poli vaš. dečko?" je vpraAal.
^^Oh, to so le kolinske ka]>-Ijice,*1 je elejal Marcel.
"Mogoče si se preveč približal dami, ki si mi o nji pravkar govoril?" je poicffvedoval G«u torbe.
"'Mogoče, vse jv mogoče —"j je rf*kel Marcel.
'Profesor je vedel, da se ne moti. Raztrgal je ček, vzel pero vnovič v roiko in napifeal namesto dveh. tijsoč frankov dvajset tisoč franikov.
"Saj sem vendar prosil samo za dva tisoč frankov, vi pa Iste mi napisali desetkrat toliko! " se je čudil mladec.
"•Le vzetmi in pojdi, tako je prav. Mogoče je tvoja dama
zapravljivega, kakor si misliš.' • * *
l>iana je prišla ta dan domov pozaio zvečer. Pripovedovala je Henryju, da je srečala evojo prijateljico Jeanne, s katero je Odšla na sprehod v "Jardin des plahtee«."
"In ves kaj še?" je pristavila, "Prijateljica me je povabila za teden dni na izlet a avtomobilom v Cannes."
4iSijajno!" je odvrnil profesor. "Tudi jaz se bom odpeljal na oddiih."
■"Pa menda, ne v Cannes?" je poizvedovala Diana.
"Kaj še! Na. Japonsko poj-dem in osainem laaii več let."
"Kaj nag to pomenit" se je čudila, profesorjeva žena.
"EFraga Diana, to pomeni, da smeš ostati pri ovoji prijateljici Jeanni ali pa pri Marcelu Regnyju dokler tioceš. Ko ho Ločen najin zakon, se tudi laMco poročita." In 5« nekaj časa je prista-
▼H. -.'-t
"Čestitam tela in o&i, da jt dosegel Kleopatrin parfum ua&m učinek.'*
VSA NBWYORŠKA SLOVENSKA DRUŠTVA naj izvolijo po dva zastopnika za »kupni sestanek, dne 27. NOVEMBRA v Slovenskem Narodnem Domu, 253 Irving Avenue, Brooklyn, N. Y.

vab in idejalh krše. socijalne fi-( resnice^o pri vseh narodili.en:*-lazofije v družabnem redu. Iz ke. Prirodni in pozitivni božj! zgodovine Oer.kve, iz zgodovine zakon jepotllaga zdravegadiu-človeštva in kulturnih narodov j za'bnega reda. Vse družabno _________^izlo izvira od tod, ker ^e je človeštvo oddaljilo o : prirtwlnei^M in pozitivnega božjega zakon-i Krščanska socijalra filozofij:-oznanja in poudarja zlasti naj potrebi^ejše socialne eednoVt:, ki rastejo iz duha evaugtljskr ljubezni in pravičnosti. Najvažnejše .socialne čednosti so: 1. preligija, to je zvfza med človekom in Bogom. Zat.> trdimo, da ni mogoče pr'nesti zbolj-
•GLAS NARODA \ [pošiljamo v staro do- ^ [movino. Kdor ga ho- & krče naročiti za svoje J sorodnike ali prijate- p lje, to lahko stori. —jk Naročnina za star i'^
\raj stane $7. — V jlžania družaSbnega re<la naro-
Rv i., f. v f dom na podLagi brezbostva; .2. talijo lista ne----*
posi- A
\


300 S W mm* « u *	i n I Jt 1.1\/ ^ ^
v življenju in.po smrti ao dcteiai 41 a al *'M«ine fcv«z« i* Afriko." Člarti-rln« enkrat za vedno 25 centov za vsako oaebo, živo ali umrlo. Naalov: DRUŽBA SVr perftA KLAVERJA .xa afriške mltiion«, ------3&24 W. Pine^lvd.;	«t. t-ouii, Mo.
rr i
Ijuibezeu do naroda in domovine. Religija ne nasprotuje zdravemu in pravičnemu nacie
naltzmu, .niarvve -ga nasprotno kr^pi in plemeniti.-..{Tretja so ciaUia čednost je kartias, to :,v u »i nil jena Ijubeeen do človeka-brata. Ta ljubezen ie mbčitej ša od .pravičnosti in pomaga tam, kjer pravičnost ' oVipoVe. Peta čednost je velikodilspost in isirokogrudnost. Šet^ta socialna čadnosHn iival^inost, ki zaJiteva od vsakega mnoičo duhovne kulture. Cefltev^Je izdelala svoj socialni sistem, ki je ut« imel jen v naravnem in pozitivnem 'božjem zakonu Priročno pravo ni fikacija, kot ugo t a vija jo moralisti, temv_"-. ' ja in n temelju je najo-i: ovncrjli?. človeške pravice.	člove-
Hke pravice so —_ njegova pra-vjeado življenja, <i<> svobOdV^
i. r *	.
do nedotakljivosti in do dobivanja potrebnega'ime^ka.
Na prvem predavanju je ipredf^hltk 'Socialnega tedna 'dr. Šfcetmke prt 'bral obzirno papeževo pismo, ki ga je svr oče pbslal po hrvaškem 'metropoli-tu dr. Al. Stepincu Socialnemu tednu. V tem pi^rmi sv. oče po-^Iravlia k^oHnjr Soemlnt teden In niti. želi unpeh t< r pošilja
;v<um ^pciistelski b lagalo v.
Kavno tako je prejel predsednik trto i brzojavko apostolskega nuncija izf Beograda, ki pray. Uiko pošilja svoje j>ozda-ve in blagoslov. Xazadnje oa je pozdavi 1 še Kkupino km »tov, ki so' te' hr raznih krajev hi*\*aAke doijiovine uileiežiluter ga hrvaškega socialnega tedna.

spisi:
AHN*S NEW AMERICAN INTERPRETER. —
Trda ves. 27» atra n'	Cena $1.10
Učna knjig« u Nemce In z* one. ki so nem-Kine smoinl.
AMERIKA IN AMERlKANCl. BpiMl Rev. J. M. Trunk. (608 strani.) Trdo vezano
Opis posameznih držav; prišeljevaaie Slovencev ; Djihova drufitva in drua* ttaruuae ustanove. Bogato ilustrirano.
Cena $5.00
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Semvll dr. F. J. Kern. Veranr	Cena $2.00
BURSKA VOJSKA. 95 strani.
Cena 40c
BODOČI DRŽAVLJANI naj nara*- knjitleo — "How to become a eJtlien of toe United States".
V tej knjigi so vsa pojasnila In nko-ul sa naseljenr	Cena 35c*
BREZPOSELNOST IN PROBLEMI SKRB8TVA ZA BREZPOSELNE. 75 strsni.
Cena 35c.
DENAR. Spisal dr. Kari EngllS. 236 strani
Denarni problem Je zelo zapleten In težaven in ga ni mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je snan Cefikl narodno-gospodsr-s ki strokovnjak. Je rasftiril bvo1® delo tako, da bo sloSUo slehernemu kot orientuCni apla
9 denarju.	Cena 80c.
DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spisal Fraojo tm-
lar. 278 strani. Gena trda ves Cena $1.50 Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznih bolezni ln zdravljenje; slike.
DO ORHIDA DO BITOLJA. 1« -tranL
Zanimiv potopis ■ slikami *s«tlh krajev naie stare domovine, ki ao Slovencem le malo snanL
Cena 70c.
GOVEDOREJA. Splml R. Legvart. 143 strani.
S slikan*'	■ .
Cena $1.25
IZ TAJNOSTI PRIRODE. 88 strani.
Poljudni spisi o naravoslovju In svesdosnan-
Cena 50c.
KOKO6JEREJA. Sestavil Valeutln Rasinger, 04
strani. Cena t f d oves .... JI Broft. .... JS
KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strmal
Cena 30c.
KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SBBOV. 88 strani
Cena 30c.
t . —
KNJIGA O
VEDENJD. (Urbsnl.S Ves.
Cena $1.25
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str.
Cena 50c.
kvbicna ucnoci tki iu
ga to tosanega^soT^"^
Cena 75c.
LJUD0KA KUHARICA, sajnotejig to ptrnktUaa aavodU sa kuhinjo ta ta.''
Cena 50c.
dr. Loto 0»
Kuharske
KNJIGE
LJUDSKA KUHARICA
Najnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c.
KUHARICA
965. navodil, 255 strani. Cena: broi. $1.25, ves. $1.50
MATBOJA to
MU,r9 lil Nauk o a« U^dao fkisana rupnra o
mili, H itthal 180 stra*1
■ »i* ** •• u
Nauk o atomih, molekullh ta
H2Q
1 . ' ' L • Pm. 8 slikami
MLEKARSTVO. Spisal
188 strsni.
Knjiga gg mlekarje to UaMtaUo
•Ploh.	j |
SLOVENSKA
Kuharica
Najpopolnejša izdaja, 728 strani.
$5.oo
NAROD. Ki IZUMIRA. 101 utrsnl
PolJnOcu ouin najsevemej^ejra naroils na svatu. oiegove ftefcre lo navade.
Cena 40o.
naAe Škodljive živali v podobi in besedi. Opisal Fran Krjavec. 1TJ4 strani. Broft.
Cena 40c.
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Ves...
Knjiga je namenjena y prv| vrsti Ta stavbno, " umetno ln strojno ključavničarstvo *«r iele-sollvarstvo.
. Cena $2.50
odkritje' AMERIKE, spisal H. MAJAB. Trlja / deli: ltTJ. 141. 133 strani. Cena mehko ves Poljuden ln natančen opis odkrltta novega sveta. Spis se člta kakor zanimiva povest tor je sestavljen po najboljših virih.
Cena 50c.
PRAKTIČNI RAČUN AR. Trda ves. 251
Priročna knjitlea, ki vsebuje vse. kar je pri nakupu ln prodaji notrcbno.
Cena 75c.
PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE
Spisal dr. F. Veber. 341 strani.
Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki so F
hoče seznaniti a glavnimi ČKami sodobno
filozofije.
Cena 70c.
ruski realizem. Spisal dr. Ivan Prijatelj.
413 strani.	/
V	knjigi so opisani predhodniki in Idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske struje.
Cena $1.50
SPOMIN L ^Cllsi: Jote Lavtllar.) »3 »t rani. 4'<
V	tej knjgl obuja naS sna nI potoplsec župnik I>avtl2ar spomine na svoja brezštevilna *K>-tovanja.
Cena $1.50
%
SPLOŠNI PODUR, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE.
Gena broš.	Cena 50c.
SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGLESKO-SLOVKN-
SLOVAR. 148 strani. -	Cena 00«.
SLOVENSKONEMSKTSLOVAK. 148 str.4
Druga, polovica knjige vaefcuje* nemako4lb- " venski slovar ln kratko slovnico slovenskega in nemSkega jezika.	^ -Cena iOc.
UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Frane Vabor. 862 strsni.	©ena 75c.
X.
UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc Povie.
Cena bro«.	5(fc.
VELIKI VSEVEDEŽ. 144 stranfc
Zbirka aanlmivih In kratkočasnih spretno- ff stl; burke lnSaljlvl poskusi; vedeJevalna tabela; punktlranje; zastavice. •
Cena $145
VODNICI IN PREROKI. 1^8 strsni. '
Knjiga je IsBa v salotbi Vodnikovo draRe -Z1 ter vsebuje fivljenjepise moi. k« so s svojim delo« privedli slovenski nato« 1« sušenjstva
V	svobodo.	, Cena 00*
ZNANSTVENA KNJIŽNICA, 78 strani. * . Zmri»lFostft t* twftm Sgodovlno ta nataač« " opis vojafike republike saporoftlb koMtkor.
"Z	Gena 50c.
ZDRAVILNA ŽELlSČA. 82 strani >
_*_ •	Cena 50c.
' VERNE DUŠE V VICAB -
Spisal Prosper Merimse. 80 strani. Gena.. H
IS!	S^fM«^ JWhlK
vseta ls naiega kmststtga Kvljenja.
$1.00
?OLB SPOKORNIK (i
t 8
— im
i *« , . t j -zadnji dnevi nesrečnega KRALJA _9*



"GLXB MBODA"-New York ' V
Saturday, November 12, 1938
STyOVENE (YUGOSLAV) DAILY
tiuiiyufffti^
^šiniMiiiiiiih^
ROMAN JZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS HARODA" PRIREDIL I. H.
94 l
BEGUNCI IZ SUDETOV
"Da, tvoj prediog je zelo dober. Takoj jutri dopoldne boni ffcifccl za to, da dobi« vizej za Italijo. Tatkoj, ko bo oporoka odqwta in pnlrrana. boš odpotoval. Sedaj pa gremo .pat; bojim -se pa, da ne bom mogel mnogo ^pati. _Bog naj pomaga, da bomo v>e dovttlli ido dobrega /konča. Oudno pa je bilo, da je alika Rudolfa Strasserja parila s stene ravno v trenutka, ko je «pr«d njo rftalo to detle. Na lio^en način ji ne bom izroeil pisma, ki uii ga je Rudolf SlraiKser prtdal za svojo hčer. Sicer pa — in who audaj se spomnim — kaj, ko bi prosili gospo Leo noro Magmi«, tla fbi prišla sem, da jo moremo postaviti pred titfta dekldta. Matere miajo v trm oziru prav zanesljive c^čutke.'*
Werner amaje z glavo. .
4'To bi celo stvar mogoče še -bolj »modlo. Kot dokaz bi morala tudi ona navesti samo znamenje -na nogi. In obe /eiteki boste (preprodaj pokvarjeni in ;bi mogli niogoee povzro- Skupina beguncev iz sudetskega ozemlja, ki so dobili zavetišče v neki ljudski soli ob Češko čiti že več neiprilik. Na vsak način morate biti svoje stvari	nemški me i i
gotove, da ne bo*tte mogoče s fcafckni naročili na evoje zauipne o«*be v Ita)iji moje naloge ovirali. Tudi na nofoesj način ne sxndte izvedeti, kam pota jem. Za sedaj izpuhti iz igre gospo Magnus/•
Oče in sin se poslovita..
Naslednjega dopoldneva je bila oporoka odprta in Herman Falkner odloči, da ostane vbo samo pri tem, da je oporoka ______^
prt4>rana. Opornika postavlja Dagmar Stras^erje vo kot edino ČLOVEKA dedinjo velikega premoženja. Brijgiti Hartmanovi pa je bila DNE BOLJ BOLE KO za eelo njeno življenje prignana pravica do stanovanja in vziit- (	ZJUTRAJ,
ka v Strasserjevi v!H. Herman Falkner in njegov sin "VVer-	.. . .
ner sta bila za celo življenje, kakor je bilo že prej po pogod- , Zdravnik dr. Jorren v liain-bdh določeno, postavljena kot ravnatelja z obsežno polnomočrjo.,	Je ^mo z nekim zob-
K sreči sta doibila tudi pravico, dedinji odkloniti, iz tvnike\nm\ travnikom napravil Vee -.-zeti več denarja, kot pa ga je potrebno za napredovanje tvrd- PoHnisov, krlaj kaka stvar Člo-ke. Nikdar ni dovoljeno iz tvidke vzeti veOilkih vsot.	]yoh> PrdV 5541 I,rav
Ko je bila prebrana ta tocfca, je Werner posebno pozorno WaJ	bolwmo bolj ob-
KRETAJNJE
PARNIKOV
SHIPPING NEW/?
15. uoveuilmt :
Itremeu v llreuieu
lt>. novembra :
New York v Hamburg
IN novembru :
Vjueeu .Mary v
Cherbourg
l!>. novembru : Rex v Genoa I le <li» Kram v
v llavre
ZOBJE
POPOL- mamilo, ki bolečine nekako za-nluši, ta naj za naprej take reči jemlje kmalu potem, ko je zajtrk oval.
opazoval obe dami, ki ste pri zeleni mizi sedeli v posebno dra gocenfli žalnih oblekaOi. In vidi, da ste bili obe zelo presenečeni. Paginate r*» z nenava<lnimi pogledi. Werner, ki je bil že trdno prepričan, da ima prdd seflx>j signoro in njeno hčer, vidi. da »te si domišljali vse drtvgače in da ste bili zelo razočarani, da niste moj#i zajemati iz ipolne posode.
Niti pfeniga ne boste imeli, misli.
Na vse zgodaj je Še pogovoril z gospo Brigito in ji je spo-i"'*cil we, kar »ta sklenila z očetom. In «tara go»-pa je venela.
Pri tem pa tudi gosy>a Brigrta WeTnerju pove, da je pri zajtrku 7. obtma damama skušala govoriti o starih časih. Mlajša pa ji je vedsio odgovarjala, da ne ne more prav nič spominjati. Na'^o ste ji ol»e Obširno pripovedovali o gradu Con-hirteUi in je tako izvedela, da leži daleč od gtavne ceste in da so tam dolgo let živeli popolnoma sami za sebe, da ves cat* nikdar niso priili iz •gratiu in da ttfdi gostje ni-so k njim prihajali.
4\Potem ^e mi »di, da ko bile denarne zadeve -mojega bratranca Egona na zelo <slaiblh nogali. Denarja ni imel, da bi mogel Bvoji ženi in hčeri dovefliti iti v Rim ali Florenco vsako leto »aj za nekaj tddnov. Najbližja vas. Sorino, je oddaljena dve uri cid gradu. Z gradu so se vozili aamo nekolikrat v t?T1 kočiji. Nato sem zopet obrnila pogovor na markizino i.-čer in sem jo vprašala, ako se ne počuti zelo same. tedaj pa markiza odgovori, da iona Elena rada samoto, d je zelo občutljiva in ee boji ljudi, da je bila vedno taka in da jo skrbi, da se bo to stanje pri njej «&ozi leta še poslalbsalo. Rekla je, da je sedaj za njo najboljše, ako ostane mirno na gradu. Taan je tudi najbolj fpro$krt>ljerm pod varstvom fctare služkinje, ki jo ima zelo raida "
Werner jo zelo pazno posluša.
"Meni pa se vedno bolj doadeva, da je dekle, ki je ostalo na gradu, Da pni ar StraBserjeva."
OcNpa Brlita položi roko na Wernerje«vo ramo.
"Tudi meni se lalko gospod Werner, in gem v velikih *krbch zaradi njen^a zdravja. AH pa hočete na naju napraviti vtis, kot da ie bolma, da se nam ne bi biQo treba čuditi, zakaj ni prišla z njhnaT Ali jo mogoče hoeeite vedno držati na grada, da ji zabranite, da- ne more nastopiti svoje dedwine? Ko bi Rudolf Straeser slutil, da so se celo pregrešili nad njegovo hčerjo — inoj Bog, kako ®elo bi .se mučil z očitki, da ie cVojf^ga otrdka pregnal iz svoje bližine.*'
Werner ji pravi da je njegov oče bil mmljenja, da bi povabil goipo Leonorr, Magm*SOVO, da jo pojavi prevl napa&io dedinjo, toda gospa Bri^ta odločno zamakne z roko
JSe, ne, Leonora mora iaoBtati iz te igre. Pisala ji bom. da seda., «e n-ma ni-Kaflce priložnosti, da bi mo^la Ž njo gOVO-
1 °	in da naj še nekaj časa potrpi. Na'jorei
moramo pnti na jasno."
O Vsem tem «e je Werner z «t)spo Brigito razgovarjal, še predno je bila oporoka odprta in je t»di takoj od nje odšel, ker poeneje ne bi imel več prilike i njo govorih.
"Bok va* »pmutjaj, dragi Werner, in naj vae pelje na
pravo pot," mu je rekla etara gospa globoko sinjena.
• • •
Ko je bila oporoka prebrana, se >bgnor« Katarina in nje-n^ bči peljete domov z gospo Brigito. Svojega razočaranja prav nič ne prikrivate, da je ravnatelj Falkner dolbil tako velike pravice in oblast. Toda gospa Brigita mirno reče:
"O, Rudolf je vede«, (kaj je naredil. To sta dva zanesljive in izkušena -noža iu njem a sveetdba je vzviaena nad dvom. Dagonar se more Bogu zatrvalit«, da je dobila tako nesebična upravitelja «vojega premoženja.*'
"Toda meni kki dovoljeno nobeno raapo4a^wnje z mojo dedičino. 2U v&ak groš ae moram kot nadlega beračiea otaiiti na gospoda Hermana Falfcnerja in njegovega sina M jecoo sikne Elena.
Teta Brigita /pa ostane popolnoma mirna,
vsak gTo« je malo preveg rečeno. Toda zaradi kake veSje vnote moraš dobiti dovoljenje obeli gospodov in t)0 je popolnoma prav talko."
"Prosim — zakaj je to prav taJcot" vpraša markiza
(Dalje prihodnji«.)
čuti. Že poprt j je tlognal. da
KDAJ JE BIL VESOLJNI POTOP?
Vesoljni potop, o katerem pripoveduje sveto pismo, ima izvor v neki smuerijski legendi človekove telesne bolečine niso' iz 1 -(KM) Pre<1 Kristusom. Proves dan enake, marveč da vladovalo je sicer že dolgo na-z dnevnim časom. I hiranje, da je bil ta potop le oni jenega obsega. Odigral t^e
Mprejuinjajo
Oba zdravnika sta preiskala
je baje niekl ozemljem Evfrata kafltih 20 ljudi ter preizkusila in Tigrisa, vendar je doslej na njih, .kako velika je njrhova nianjkalo ddkazov o tej do-občult'ljivost za bolečine. Po- ,nlievi.
skušala sta tako: Z električnim! Raziskovalec Leonard Woo-tolkom ski vzniejuinla zob ter |ov ^ wlaj nj|)|>ravil konw» ugi-fpušfčala nanj toliko električne hjmjtMM (l tt.j stvari. V kal-file, da oni ni mogel več tn>e-j j^j a^ždi, in sicer v Uru,
ti. Po tem sta računala, koli-] 0<ikril dokaze o potopu. Na ka je občutljivost pri enem ali je v ^Tjhniceih kraljev ar-drugeni človeiku. Pri teli po-1 heoločko plast, s taiblieami iz skusdi sta potcan ugotovila tu-1 ^obtja predm«i«i štetjem, di, da <so 1 jod je zvečer bolj ob- Ko so hotrli pokopati plast, čuti ji Vi za bolečine kakor pa Skrili v llji aluvijalno glina primer zjutraj ali dopoldm*. n(> Ko jih ^ Wooley prisilil
Zdravnik sedaj to zadevo tako- k nadaljevanju, st» odkrili v
le razlaga:	• zemlji še starejše plaste z o-
... t , ,	v, I stanki dljsekanib kamnov in
Zjutraj ali dopoldne je elo-| 1>(yharvail-h ,<>ncev Ta pla?t
vek se precej odporen zoper; |wli po nnzWmw Wooleva ne-'bolejcme. Cun bolj pa se dan|rK>hiton dokay Q veliki popiav^ nagiblja, tem bolj popušča nje-	za<}(>ia tv kraje. Potoq>
gova odgovornost, ki se neka-|jo bi, tatoSnegtt	da je
VSE P ARNIKE
in
LINUE
ki so važne za Slovence
zastopa: ^^mm
SLOVENIC PUBL CO.
YUGOSLAV TRAVEL DEIT. 216 W. 181b SU New Vork. N. V
J-'I. uoveailira :
liattiiu v Uaiiiiiur^
'Si. uov«>uihr.'i :
Kuri»|ia v JI mm'u
uovfiuhru : Vult-aulti v Trst N'»nuamlie v Hm v re Aguitaiiiu r Cherbtiuri
J. distil bra :
Uhaiiiplaiii v Harr**
Qiiitii Murv v eberlMiurK
7. »hifiubra : Coiite ili Savuiu v lifima llnuiliury r Huuiburt;
10. fie«•♦•iubra : XoruiaiHlie Aiioitaiiia v
r Havro Cbtrlxiurn
13.	ilnvinbra : Un'uit'u r Ureuieu
14.	(l«H-vuibra :
New York v Hamburg
lt»'X V (iMIi«
1G. dtt-vuiitru :
Qiievu Mary v L'berbuurg 17. <b*<-«*iiil>ra r
Pari* v Havre 21. il(H'iol>ru :
Uausa v Ilambiir< :!♦!. <le<i'iiihra :
Nonuaiiillc v Havre
»HhjiilliH.ll,,, jHillllim jjjilllli:,,..jilllllllli,.tlflllMlii,..,,!!!!!!)!!, ,|||lllllt||||,|||llll|||| .nf
pravi iia\adno: lep';, je kako da bi bila iz Hroomfielda. 1'rebi-valci Brooanfielda so na ta svoj sloves zelo ponosni in pravijo tla se morajo zanj zidivaliti ne samo ])f)3obiiemu ustroju zemlje okrog iinVita, temveč tudi domači vcnli. < Ibstoja tlelo društvo za zaščito in negovnnje broomfieldske žtnske lepote. Predsednik tega čudnega društva je moral neda\ no kot tak nastopiti z vso avtoi-if« to pred akrainim svetom giofije Rs^ex ker je hotela le-ta priključiti Broomfield, kjer Še nimajo vodovoda, na okrajno
ko ob 6. zvečer skoraj izgubi. To se je pokazalo po tem, tla je razmeroma že majhna bolečina ob šestih zvečer bila kar neznosna. Od 6. zvečer naprej pa Občutljivost znova pojem-Ije ter je ponoči čisto majhna, vsekakor pa znatno manjša kakor popoldne. To pa je na vide® druga-če, kakor trdi mnogo bolnikov, ki pravijo, da so bolečine najhujše ponoči. Toda pripovedovanje bolnikov, o njih bolečinah izvira le iz njihovega subjekti vizne^a počutja ter »o nočne bolečine vsekakor v zvezi tnldi z vplivi na njihovo dnŠevno stanje. Dokazano pa je, da je telesna občutljivost ponoči mnogo manjša ko zveieer ali popoldne. Torej tudi človekove telesne bolečine
neka&o valovijo.
Oba zdravnika c<ta na podlagi teti (preizkušenj izdala tele praktične nadete: Hodite k svojem«, zobnemu zdravniku kolikor mogoče ^odaj popoldne in ne odla&ajte nobenega zdravniškega obiisika, ki bi vam kadcorkoK utečen i 1 -po\-OTočati boloeioe, Ina kasno popoldne. Bolečina proti vecero ni ve^ja 7igolj zanuli tura, ker sence proti ve«6eru jioBtafjajo daljše, marveč tudi zaradi tega, ker elovefk čez dau doživi toliko sitnosti in težav, da postane že cam na sefoi bolj siten ter zaradi tega tudi visako bolečino ibolj občuti, kakor bi jo občutil zjn-jfcrai Kogar torej kar boli, aa primer zo/b, naj se zaveda, da ga bo proti večeru se bolj bolel. Kdor pa ima navado jemati zoper «voge bolečine kako
gotovo uničil vtse ondotuo prebivalstvo in njegovo civilizacijo. Iz posledikov raziskovanja Wooleva je tudi mogoče ugotoviti, kdaj se je odigral vesoljni potop; bilo je to v 37. stoletju pred Kristusom, približno pn^d 5500 leti.
broompield brani
svoje lepotice.
Angleži pravijo, da naj-lqpše ženske v Broomfieldu. Imajo namreč najsvetlejše lase Idealnega odtenka in njihova polt je po nežnosti in barvi nedosegljiva. fie hoče kdo o kaki ženski trditi, da res lepa,
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALI JE, KI SMO JIH PREJELI iz LJUBLJANE
Krnil Ariamit—Ifi JI OOSLOVANSKIH NA KODNI II ITSMl za muški
/bor..........................50
ŠEST NARODNIH PESMI za nto-
ški /itor .................... ..">«
SEST NAKODMH 1*ES.M1 za mešani zbor ......................"iO
Zorku 1'relover—15 SA.MOSI»E\ OV
za glas h klavirjem ..........1.23
ŠEST I'ES.MI ZA (jLAS IN KLAVIR ........................1.—
ALBUM SLOVENSKIH NARODNIH PESMI za jfh»s in klavir 1.—
FEltl>U JU VAN EC:
Zjutraj.......................-Jit
Sluvaugk* ....................'ji^
1'irrKK J K It K11: IVlin rož«; VASILIJ M1KK : PtMl»kniea.........20
/OltKi) 1'KELOVEC:
Ki» so fantje proti vasi sli.....2H
Le eukrat š»» .................
Slava delu ...................20
Hit. VULAKIO: Rožmarin; JUS. PAVČIČ: P«»trkan j.les ......AS
m ZA KI.AVIR All HAR
M0NIK0

SLOVENIAN I) \NCE
VANDA POLKA ..............
PO JEZERU
KOLO .................................
BARČICA
MLADI KAPETANE ......
OHIO VALLEY
SYLVIA POLKA ..............
TAM NA VRTNI (iREDI MAKIIJOK WALTZ ..........
:sj
j(5
JL5

JU
I rane Vent ur i ni—SEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV ......
.63
IZ STARE ZALOGE pa imamo si* naslednje pesmi, katerim smo znižali cone:
Ferdo Juvanee—IZ MLADIH LET, moški ibori .................
Peter Jereb—OSEM ZBOROV (moški tu mešani) ..............
.;>0
omrežje
n-e>Jkegii vrwlovoda. sajna vest o tem, da bo imel Brooin-fiel<l končno vodovod s 7>itno vodo, je vzbudila nit d prebivalstvom pravo grozo. Na mestu da bi se ljudje veselili tega napredka, so sklicali protestni shod, nastopiti je moral predsednik društva za zaščito ženske lopote in zahtevati preklic tega sklepa.
Svoj protest je utemeljil s trditvijo, da je tajna k rane polti broom field škili žen odvisna prav od vode iz brotmifieldskih • vodnjakov, posribno mehke in emii. adamk*': Magodejne. ^e bi .morale žen-i Minira devojka (Itelokranjska...20
naenkralt ipiti trdo vodoj	m ^ ............S
bi izbruhih* svojo lepoto, mesto! pa svoj slmes. a z njimi tudi' vso privlačnost. Broomfield velja za onesto najlepših /enrsk v Angliji. Protcvst je toliko zaletel, da je bil skb-p o pri-kljn-eitvi Broomflelda na vodovodno omrežje grofije Pl-^ex ml ložo n do k ta 1940. *
Moški zbori
OSKAR I »EV:
Hareica : (»j, moj šuct*l je s«»v : Kam mi. fantje, drev v vas poj-deuio .......................2«
OSKAR DEV:
^SreOno. Ijulx-a moja : Ki» ptiri-i*a na tuje ; S«h-i : Moj cm" k a 'uia konjička dva : Ihibir sem pi-Meuice; Slovo; Je vi»ihiiil« luO .-10
Hodi Micka (loiuo: Kaj »liu^c-
ira bočeni: Zdravim .........20
VASILIJ MIKK in A. CKOBMINti: Vetrič: Pt> imi(liui ...........:t0
Ameriška slovenska lini. (Holmar) .50
; Orlovske himne (Vodopiver) .........50
551 Slovenski akordi, 22 mešanih in moških zborov (Kari Adamič) Trije mešani zbori (Glasbena Matica) .........................................
V pepelnitni nori, kantata za sole, zbor in orkester. (Sattner).... Mladini, pesmi za mladino s klavirjem (E. Adamič) ....................
Dve pesmi. (Prelovee) za moški
zbor in solo ................................
Naši himni, dvoglasno....................
(jorski odmevi, (tahamar), II. zvezek, moški zbori ................
ZA TAMBI RICE: Slovenske narodne pesmi za tambu-
raški zbor (Bajuk) .........
Rum šel na planince, (Bajuk),
podpnri ..................................... .50
ZA (TTRE:
Poduk za ritre. — 4 zvezki —
(Kozeljski) .............................. 2.—
ZA KLAVIR:
Buri pridejo. — Koračnica —......20
Josip Pavčič: XAKOD POJ F. (za mlade pianiste)
M slovenskih n.-irodulli pesaii zii
----$1.35
.75
.ao
.541
.00
J8U .25
.75
klavir in z b<*s«>«liloni NaroSlo lMišljite nn :

Glas Naroda
99
216
WEST I8th STREET NEW YORK. N. Y.
V stoterih slovenskih domovih hoste našli to knjigo umetniških alik. Naročite jo čc vi.
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 87 fotografij v bakr tisku na dobrem papirju stane —
vas
•l.
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
Bohinjsko jezero
216 WEST 18th STREET. NEW YORK