rN«jv«žji slovenski dnevnik v Združenih državah I _ Zm inozemstvo celo leto t» Velja lato $6.00 $3.00 Za pol leta Za New York celo leto - $7.00 $7.00 GLAS List .slovenskih .delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays I and legal Holidays* 75,000 Readers, •» ijg^ in.__ r""™" i mu iif^f TELEFON: CHelaea S—3S7S Entered as Second CI us scatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congrem of March 3. 1879 TELEFON: CHetaoa 3—SS78 NO. 143. — STEV. 143. NEW YORK, FRIDAY, JUNE 19, 1931. — PETEK, 19. JUNIJA 1931 VOTITMB Htl« _ I.FTWI* Htl> PREMOGARJI NOČEJO NIKAKEGA POSREDOVANJA osem premogarjev je bilo ranjenih v boju z rovskimi stražniki v belmont okraju Strajk se širi z veliko naglico. — Governer Pinchot je sklical konferenco za zaščito delavcev. V West Virginiji bo danes glasovalo sedemin-šestdeset lokalnih unij, če naj se članstvo pridru-druži štrajkarjem ali ne. — Skebe importirajo iz New Jerseya in Connecticut^. — Matere, katere so zaprli z otroci vred, so bile izpuščene. * ST. CLAIRSVILLE, Ohio, 18. junija. — V Belmont okraju je danes nastal vroč boj med rovskimi stražniki in unijskimi piketi. Osem mož je bilo ranjenih. Nekega premogarja so morali odvesti v bolnišnico, in zdravniki imajo malo upanja, da bi o-kreval. Rovski stražniki so se posluževali krepelj-cev in plinskih bomb. Proti večeru je bilo oddanih več strelov na pomožnega šerifa Dobyja. Nahaja se v Martins Ferry-Hospital, in zdravniki dvomijo, da bi okreval. Najhujši spopad se je završil ob vhodu v Florence rov v bližini Martins Ferry. Tam »o se spopadli štrajkarji s kompanijskimi stražniki. Straj-karji so se posluževali kamenja in železnih drogov, stražniki pa plinskih bomb. Na povelje okrajnega pravnika Paula so bili izpuščene danes iz ječe tri poročene ženske, katere so bile včeraj aretirane. — Znjimi vred so bili zaprli tudi njihovih sedem o-trok. Ženske in otroci so piketirali pred rovom. Danes je dospela sem delegacija petdesetih štrajkarjev, ki so prosili šerifa Howarda Duffa, če smejo vprizoriti demonstracijo po okrajnih cestah. Serif jim je dovolil pod pogojem, da se bodo mirno obnašali in nikogar izzivali. HARR1SBURG, Pa., 18. junija. — Delegacija tavkujčih članov radikalne National Miners Union, ki seje odcepila od organizacije United Mine Workers, je protestirala danes pri governerju Pinchotu, ker je začel posredovati med premogovnimi baroni in United Mine Workers. Voditelj delegacije Frank Borich je očital Pinchotu, da to posredovanje ni nič drugega kot zarota, da se zlomi št raj k. Borich je governerja tako ostro napadal, da mu je slednji odvzel besedo. Nato je vložil pisan protest. » V protestu je rečeno, da deluje governer roko v roki s premogovnimi baroni ter da skuša speljati štrajkarje na led. Pinchot je odgovoril delegatom, da nikakor ne more ugoditi vsem njihovim zahtevam. Rekel, da nima nad sodišči in šerifi nobene oblasti ter da ne more preprečiti izganjanja majner-jev iz kompanijskih hiš. Obljubil je pa delegatom, da bo storil vse, kar bo v njegovi moči. Danes se je završilo tukaj zborovanje zastopnikov desetih držav. Posvetovali so se glede izboljšanja zaščite delavcev. Zborovanje je sklical governer Pinchot ter je i-mel daljši govor, v katerem se je prav posebno zavzemal za enakomerno zakonodajo. Iz pittsburskega okraja in West Virginije poročajo, da se stavka premogarjev širi z veliko naglico. Danes bo v West Virginiji odglasovalo sedem-inšestdeset lokalnih unij, če naj se članstvo pridruži štrajku ali ne. Kakih 3500 mož je že odložilo delo. V Pennsy Ivani ji se je razširil strajk na neki na-daljni okraj. mellon pri macd0naldu Amer. državni zakladnica r Mellon se je posvetoval z angleškim min. predsednikom. — Pogovor je bil baje privatnega značaja. LONDON, Anglija, 19. junija. — Andrew W. Mellon, zafcladniški tajnik Združenih držav, je bil danes sprejet od minLs-trskega predsednika MatiDonalda ter se je raagovarjail ž njim iveč kot eno uro. Ko se je Mellcrn (vrnil v hotel, je izjavil, da je bil pogovor z ministrskim predsednikom zgolj družabne narave in da nima niikaketja, političnega ozadja. PARIZ, Francija, 18. junija. — Zunanji minister Aristide Brian d in ameriški poslanik Edge sta. se dcmes posvetovala v zunanjem ministrstvu glede obiska držunrnega tajniki Stimsona, katerega pričakujejo v Parizu dne 15. julija. Stimson bo najbrž ostal v Parizu cel (teden ter ibo ves ta čais gost ameriškega poslanika. Sprejet bo od zunanjega ministra Brian da. rusija bo financirala polet na sever Sovjetska vlada b o financirala polarni polet grofa Zeppelina na Severni tečaj. — Udeležba znanstvenikov. HRIKDRjIOHSHAFEN, Nemčija. 18. junija. — Dr. Hugo Eckener je iz/, (vil danes, da bo vprizoril še v tekočem poletju palet na sever, da pa je to nemogoče, fker ne more dctfalti nikogar, ki bi financiral tak polet, v&led tega je izjavil, da bo najbrž ruski sovjetski komisar financiral vožnjo. Po-leta se bodo udeležili nemški, ruski in švedski znanstveniki. Priče tek poletla je bil doloCen za dan 20. julija. Avgusta meseca bo vprizorjen nadaljni po-let v Brazilijo. HOOVER JE GOVORIL V SPR1NGFIELDU SPRINOFTBLJD, Ili., 18. junija. — Včeraj 6e je na povratku iz Mariona ' ustavil tukaj predsednik Hoover ter , imel precej dolg govor, v katerem je rekel, da je postava 'najvišja sila v deželi, s tem je najbrž hotel namigniti na čtikatškega gangsterja Al Cajpanp, ki je te dni »pred zveznimi oblastmi priznal Svojo krivdo. BOJI V AVSTRALIJI. SYDNEY, Avstralia, 18. junija. — V Ibojih med policijo in nezaposlenimi je ibik> danes ranjenih devet policistov in šestna jst komunistov. To so so bili najhujši boji te vnste y zgodovini mesta. suhaške sile bodo 0jacene Nova kampanja s e b o pričela 15. junija. — Prohibicijski ravnatelj Woodcock pravi, da hoče z vso silo navaliti na "sovražnika". WASHINGTON, D. C., 18. junija. Nova kampa;nja> proti prepovedani trgovini z žganjem, se "bo pričela 15. julija — je izjavil prohibicijski rav-ravrr-'telj Woodcock. Rekel je, da bo onega dne nastopila nova armada prohibicijskih špijona/. Dne 15. julija bo namreč vposle-nih 350 novih ajgentov, 'ki so bili izbrani iz velike množice. Razdelitev agentov se bo izvršila po 17. juliju. Vsi bodo deležni posebnega vežbanja. Ker ibo dobilo mesto New York 62 posebnih agentov bo poskočilo število agentov na 340. debata glede podporv detroit, mich. Chicago moči. bo dobil le 55 novih V splošnem je treizx zasesti le 350 mej ta. Prijavilo se jih je dosti, med njimi tudi ženske, katerim ne smrdi ta "čedna" služba. portugalska bo kmalu brez d1ktat0rstva Marca meseca se bodo vršila administrativne volitve, nakar bo voja-ški diktator Carmona odstopil. LIZBONA, Portugalska, 18. jun. Prihodnje leto ibo konec vojaškega diktatonsbva pod poveljstvom gene-nala Oscara Carmone. Predsedmsik Carmona in njegovi miniotri so se v zadnjem času že velkiut izrazili v tem smislu. Včeraj je dejal general Carmona, da se diktajtoH9tvo ne more dolgo vzdržati s pomočjo bajonetov ter da se vedno bolj približuje :čas, ko bo vlada mirno izročila svoje posle in odgovornosti ustavnemu režimu. Navzlic temu je pa izjavil diktator, da bi ne bilo priporočljivo poskušati sedanjo vlado s silo strmoglaviti. Ob priliki praznovanja pete obletnice, odkar je prevzel Carmona vajeti, je dospelo v Lizbono iz raznih provinc na -tisoče in tiscdie njegovih pristašetv, ki so mu navdušeno čestitali. Meseca oktobra se bodo vršile občinske voil'twe, marca prihodnjega leta pa volitve v administracijo. Kaikorhitra bo izvcfljena nova. vlada, bo Carmona odstopil ter se podal v privatno življenje. Fordova kompanija očita mestni upravi kriminalno nemarnost pri delitvi podpor nezaposlenim. DETROIT, Mich., 18. junija. — Med Ford Motor Company in mestno upravo je nastal oster spor. Pred nekaj dnevi je nekdo sprožil vprašanje, zakaj Ford ne skrfbi za delavce, katere je odpustil iz službe, ko ld mu vendar tekom svojega zapo-slenja nakupičili na milijone in milijone dolarjev. Tafloj je bM ogenj v Strehi. Ford^ Motor Company je obdolžila mestne uradnike kriminalne malomarnosti pri delitvi mestnih podpor nezaposlenim. Senator Samuel Couzens, eden I ustanoviteljev družbe iter detroitski župan leta 1921, je danes aktivno branil župana Franka Murphya in principe mestne podpore. — Pomožna akcija je tako dobro organizirana — je izjavil — da ni bilo treba krušnih vrst in kuhinj, v katerih bi delili juho brezplačno. Po raznih mestih so nezaposleni vpr'-zarjali nemire, dočim je bilyDe-troit popolnoma miren. Pravni zastopnik FordoKre kom-panije Louis Olamibo je -rekel Tho-miasu E. Dolanu, inenik, postavljen v spomin predsedniku Marriingu, kateri je umrl zelo zagonetne smrti. Nekateri namreč domnevajo, da je 'bil Harding u-smrčen oziroma, da si je sam vzel življenje. Ta trditev je vsaj vsebovana v knjigi, katero je iz dal pred kratkim neki bivši vladni špijon, ki je bil na tančno informiran o tedanjih razmerah v Beli hiši in o vsem, kar se je vršilo v Hardhigovi okolici. Ob priliki posvetitve sta govorila bivši predsednik Coolidge in sedanji predsednik Hoover. Posvetitev bi se imela vršiti že pred več kot enim letom, ker ^ta se pa do zadnjega časa Hoover in Coolidge branila prisostvovati, se je zadeva precej zavlekla. Hoover in Coolidge, oba sta bila člana Hardingove administracije. Hoover je bil trgovski tajnik, Coolidge pa podpredsednik, ki se je na posebno Hardingovo povabilo »udeleževal vs^b kabinetnih sej. Z drugimi besedami rečeno: — tako Hoover kot Coolidge sta bila natančno informirana o zanikrnem gospodarstvu, ki se je vršilo pred njunimi očmi. Oba sta .^ta molčala in sta v gotovem oziru sokriva škandalov in-zločinov, ki so spremljali Hardingovo administracijo. Predvčerajšnjim sta razbremenila Hard in ga vsake krivde ter s tem hotela tudi s sebe izbrisati črni madež. Hoover je rekel, da je imel Harding temno slutnjo, da njegovi prijatelji izrabljajo njegovo zaupanje in prijateljstvo v svoje lastne namene. To je pa le deloma res. Uarding je namreč dobro vedel o umazanih poslih, J.; jih je vršil notranji tajnik Pali, ko je oddajal v najem zvezne petrolejske zaloge. Kot pravijo, je precej podkupnine oteklo tudi v Hardingov žep. Handing je umrl na Zapadu, bodisi od svoje lastne roke, bodisi mu je kateri njegovih prijateljev pomagal na drugi svet, ker ni bilo mogoče nadaljue prikrivati te koristne zadeve. Da se izognejo velikanskemu škandalu, je bil Harding spravljen s poti. Hoover in Coolidge sta v Marionu tajila resnico, ko sta predstavila Hardinga kot nedolžno jagnje, ki je postalo žrtev spletk in prevare. Nista hotela povedati tako kot je bilo, v namenu, da rešita republikansko mašino iz nevzdržne situacije. Harding ni bil hinavec in ni bil farizej. Bil je grešen človek, toda dosti bolj pošten kot je marsikdo, ki skuša tajiti njegove grehe. Ko je bila podpisana lateranaka pogodba, se je z obeh pogodbenih strani v najvišjih superlativfh proslavljal njen veliki pomen. Nekateri so celo trdili, da se pričenja z la-teranuio pogodbo nova zgodovina za Italijo, 4*a. tudi nova za katoliško cerkev, ki too imela sedaj vse drugačne možnosti za razširjenje svojega poslanstva. Kljub vsem tem slavospeivom z ene ln drilje strani, pa že .takrat jii manjkalo glasov, da fca/teranske pogodba ne bo dožtovela dolgega življenja, ker da je hotel Mussolini samo izkoristiti katoliško cerkev, da bi tudi ta podpirala fašizem. Ni trajalo dolgo in že So posamezni dogodki potrjevali to pesimistično mnenje. Izvršile se razne konfinacije duhovnikov in sicer v očitnem nasprotju z lateransko pogodbo. Prišel je veliki spor zaradi dela duhovščine v zadrugah in na vse zadnje celo do razpusta nekaterih katoliških zadrug. Ali vsa ta nesoglasja so bila samo uvod k velikemu načelnemu sporu, ko ima pravico vzgajati mladino in v kakšnem duhu se naj ta vzgaja. Fašisti so hoteli imeti v svojih mladinskih organizacijah sodelovanje duhovnikov, toda le v štafažne namene. Navzočnost duhovščine pri svečanostih fašističnih mladinskih organizacijah, naj bi v te privabila tudi katoliško mladino, a v organizacijah samih pa naj bi se mladina vzgajala v strogo »fašističnem duhu. Vsa mladina naj bi bila prepojena z l^ilitarističnim in impeTijalistič-nim duhom in ta propaganda je šla tako d a Idi, da naj bi se Uidi deklice večbale v updrabi orožja. Proti tej Imperijalistični vzgoji je morala nastopiti cerkev, ki je pač sklenila lateransko pogodbo zato, da bi megla neovirano vršiti svotfe poslanstvo in v pravem katoliškem duhu vzgajati mladino, ne pa zato, da bi postalo se ona priganjačica fašistične stranke, s »katero so j'o od nekdaj ločile velike moralne in idejne razlike. i Spor se je tako Stalno večal, kljub temu se je katoliška akcija krepko razvijala in katoiiške mladinske organizacije so postajale vedno mcčnejše in mdžnejše. Že je njih članstvo naraslo na 300,000, že pa je tudi bfto' vidno, da je to komaj priče tek njihovega razvoja. Nastajala je tako v Italiji močna organi-2*3cfja, ki je btla po svojem duhu o*-fentsiftna, ki prst ni bila fašistična. Ta njena nefasiističnast je bfla vedT no jasnejša in posledica tega je bila, da je pričela uživati simpatije tudi v onih nefašfcftrčnih krogih, ki so bili nasprotni katoliškemu sve tOvnemu nazoru. Toda dejansko sta nastajale dve fronti in resna je bila nevarnost, da fašistom nasprotna fronta vsak dan bolj naraste. To nevarnost so spoznali tudi fašisti in zato so pričeli proti katoliškim organizacijam, zlasti pa mladinskim, brezobziren boj po svojem receptu. Pričelo se je uničevanje in pustošenje 'lokalov katoliških organizacij, pretepava!! so njih člane, na vse zadnje pa celo oficijelen razpust katoliških društev. S tem je prišlo do odprtega konflikta med faštemcttn in Vatikanom in že se je ■pričelo govoriti o prenehanju diplo-matičnih odnašaj efv med Vatikanom in rimsko vlado. Ne govori ravno o sili fašizma, da se je tako resno zibal katoliškega gi- MAHOVE DRŽAVE — VELIKI banja. Ali na drugi strani je z oziram na ves razvoj fašistične stranke razumljivo, da je prišlo do naštela faS'stov proti Vatikanu. Nikdar ni fašizem dopustil, da foi bila v Italiji le eha organizirana skupina, ki (bi mogla veljati pred svetom kot mogoča naslednica fašiz-ralo živeti v prepričanju, da je boj ma. Italijansko prebivalstvo je mo-proti fašizmu nesmisel en tudi zato, ker nI niko&ar, -ki bi mbgel prevzeti fašistično dedščino. Na ta način so hoteli fašisti v kali zadušiti vsako naTmenje, da se prične organizirati edipor proti njim. To kardinalno fašistično pravilo pa so kršile katoliške organizacije dejainsko, čeprav nehote. Niso sicer hotele organizacije katoliške akcije direktno za-lesti v politiko, niso imele na svojem praporu boja proti fašistom, toda že 'samo to, da so sploh obstojale, je bifla že politična zadeva, ker bi mogle priti v boj s fašisti. Tako priostren je položaj fašistov, da se mora jo boriti tudi proti že sami božnosti nove politične organizacije in zate so prišli v konflikt z Vatikanom, pa čeprav si tega niso mogli želeti. Kajti jasno je, da v boju z Vatikanom ne bi fašisti mogli žeti posebnih lovorik. Boj dveh Rimov bi Italijo samo oslabil, simpatije sveta pa gotovo ne bi bile na strani fašističnega Rima. Vedno ostrejši spor z Vatikanom pa bi mogel povzročati tudi državljansko vojno, v kateri bi postal -Vatikan predvodiitelj vseh an-ti fašističnih skupin, če bi pa bil fašizem tej skupni fronti svojih nasprotnikov kos, pa je z ozirom na gospodarsko krizo Italije le malo verjetno. Ni zato pričakovati, da bi šel fašizem do skrajnosti, temveč bo skušal svoj nastop proti katoliškim organizacijam uporabiti v to, da bi te organizacije preplašil in jim vzel vsako Voljo do odkritega boja s fašizmom. Toda vprašanje je, če je tak kompromis še dosegljiv in če ni mnogo bolj verjetno, dat bo kompromis zmanjšal prestiž fašistovske stranke, ki hoče v vsakem pogledu imeti absolutno besedo, usodnega pomena. 111)1 NOVE ARETACIJE SLOVENCEV ,V JULIJSKI KRAJINI. Z Reke prihajajo vesti o novih aretacijah na Goriškem. Iz okolice Kana ki Je prišlo pred nekaj dnevi ve£je število Slovencev na telet v Trst. Tu so se dali fotografirati c meftiko ln srpom, kmet-rkfcna znakom«. PoilcUski agentje, ki so jih zasledovali, so videli v tem lh s pridom sprešal, in bi ti ne bilo treba zdaj obujati pokore. — Ali še veš, kako nepreividno si mešal zmleto grozdje? Tukaj je dr-čaia katpljilca po kadi, tam je pljus-knilo na tla. — Ah, če Ibi imel zdaj. tiste kapljice in tiste pljuske? In ko je v sodu vrelo ter prekipevalo, si rekel »v svoji pregrešni o-šabniosti: — Oh, kaj izato, pa naj kipi in naj gre po tleh, saj so same pene! Do obeh uses bi se obliznil, ko bi jih mogel danes popiti. — Ali se res več ne spbmniš, kako si še grešii? Večkrat si namestu z vodo z ibožjo kapljico oplaknil kozarec, in če ti je potem grlo odpovedalo, da nisi mogel vsega pogoltniti, si pljusknil ostanek v steno ali pa v premog ter o-Sabnjo izrekel nekako' bcgoklčtsfifO fekač: — Kar v koln ž njim, da bo po zimi bolj go-redo. Tafldh in pockubnih grehov bi ti lahko še na stotine naštel, pa nočem, kčsr se mi smiliš, dragi rojak. Nočem, ker me ni vodja še nadalje obujati vesti, kajti tvarine za pokoro je že itak dovolj. Ker ne kaže dragega, se je poč treba pokoriti, hudo pokoriti ter delati trdne sklepe, j ALEKSANDER JAKOVLJEV: Vse poletje je Sjemka dobro prebil v "lapuhovem hotelu", kakor so brezdomni otroci imenovali s plevelom in lapuhom porasli zapuščeni vrt fabrikanta Bykova. Lapuhi so, — kakor tropični gozd s širokim listjem, — na gosto rasli vzdolž napol gnilega in preperele-ga plota, od plesnobe že povsem pozelenelega, in pod njimi je bilo moči prenočevati ob najhujših poletnih nalivih. V jarku si je Sjemka pri koreninah stare girlande napravil ležišče — iz sena, listja in starega pre-diva, ki ga je bil že spomladi u-kradel v Nagibovki z nekega plota, ko so ga bili baš sušili. Kol^co klatežev je ložiralo to poletje v lapuhovem hotelu. Prišli so in všeč jim je bilo. — Oho, kakšni prostori! Kako pa je kaj s policaji? — Še nikoli jih ni bilo sem. — Potem bo že šlo. Komaj pa si se enega čez teden dni dodobra navadil, že ga je mahoma zmanjkalo. — Kje je? — V past se je ujel. Segel je v tuj žep, pa mu je izpodletelo. Tako Je bil Sjemka končno sam, — edini stanovalec v lapuhovem hotelu. Hrupno velemesto je um«-lc in bobnelo, noč in dan za plotom, v hotelu pa je bilo zmerom tiho, !e girlanda je pritajeno šumela nad Sjemklno glavo. Samo v dežju in burji je bil vrt poln tegobnega šumenja, lapuhi so se upogibali pod vetrom In kazali svojo sivo podlogo, ln take dni je Sjemka postal žalosten. Sredi poletja se je z girlande pričelo vsipati listje. Rumeni in zviti listi so padali na lapuhe in na Sjemkino ležišče, dan za dnem Jih je bilo več in skozi vejevje je bilo videti nebesno slnjino. Ko je nastopilo tisto pusto jesensko deževje, Je bila girlanda že povsem gola, veter je ko okraden vlastelin srd a vel mimo njenih vej. V hotelu Je postalo vlažno, prazno ln treba si je bilo poiskati novo zavetje. Klateži so se zbirali, — po štirje, po pet, — in odhajali nekam doli k Odesi, na Krim, kjer je baje zmerom toplo in kjer Je zmerom moči kaj stisniti. Vabili so Sjemko: — Greš? — Ne, ne grem! Tega mesta, velikega, hrupnega, pestrega, je bil Sjemka že tako navajen. Ce ni šlo drugače ln če Je bil varen pred mlljtonom (sovjetski policaj), tedaj je znal tudi v neki zakotni ulic! malo poprosja- SJEMKA Za oslabele in izčrpane Ako se počutit? s Labor nI ln ljfcpanl ali ako vnfilm organom primanjkuje tlvljenske moči, tedaj vzemite Nuga-Tone. čudovito zdravilo, ki vna naredi mo< tu» in zdrave. Nuga-Tone ojaf-uje V*«- organe k delovanju. Očisti tivot bolezenxklh cHvle, pomaga tivoem ln mlAli-am, odpravi zaprtniro. glavobol, omotico In druge enake bolestne. "Prav K>»tovo vzemite Nuga-Tone. Je na prodaj v lekarni. Ako lekarnar nima teg:i, t« daj mu recite naj lafega naroči za vaa od lrg«vr» na debelo. —Adv't. čiti in polagati, da se ga je končno vendarle kak mimoidoči usmilil. — Srček, ni očeta ni matere nimam. Tri dni že nisem jedel. Dajte kopejko! — Eh, ti, tolstozadi, — so se mu smejali tovariši, — le kar sedi tukaj. Poginil boš od gladu. — Ne bom, je odgovarjal Sjemka. — Ne bom poginil, — je premišljeval Sjemka, zakaj našel je bil že, kamor se bo preseljl čez zimo iz lapuhovega hotela. V Medeni ulici, na vogalu, je stal lesen kiosk. Ko je Sjemka nekoč trgal z njega lepake, da bi si z njimi zakuril, je skozi špranjo opazil, da je v kiosku prostorno in suho.... Ko se je prepričal, da daleč naokrog ni nobenega milj tona, je Sjemka otrgal spodnjo desko, pogledal v kiosk, — in zimsko stanovanje je bilo najdeno. Ta večer se je vrnil "domov" pozno, lačen in jezen. Ves dan je padalo ledeno pšeno, škripalo pod nogami, veter je uhajal v hlačnice in po telesu so gomazeli mravljinci. Sjemka, ki se mu ni bilo treba več batf, da bi ga konkurenti nabili, je beračil po najobljude-nejšl ulici, toda ljudje so hiteli mimo njega z navzgor zavihanimi ovratniki in čepicami, potisnjenimi oči. Sjemka je drgetal. Tako je drgetal, da so mu zobje šklepetali.... S premrlimi rokami je dvignil desko in zlezel v kiosk. Mahoma pa ga je nekdo iz teme sunil naravnost v lice ln siknil: — Kam ležeš? Sjemka je presenečen odskočil. Minuto je postal in se oziral. Kaj je to? Nekdo je z močnimi rokami, ki jih je bilo videti skozi temno kioskovo špranjo, vlekel desko nazaj na njeno mesto. Sjemka se je sklonil: — To . je moj prostor! Kakšen vrag te je prinesel sem? — je dejal polglasno in srdito. — Ti bom že dal tvoj prostor! Poberi se od tod, sicer te naklestim, da boš do poletja pomnil! — To je moj prostor! — je ponovil Sjemka, zdaj že glasneje. — Predivo je moje, seno in časniki, vse je moje. Pusti me noter! CENA Dft. KERKOVEGA BERILA JE 2MŽANA J iy^ • Angleško-slovensko maun itonn madzz> Ruttttt ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA Sit West IS Itmi Kav Tffc Otty D NAttftAVAft PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" na Čknrtto, pa£ pa ni CENE tk 6&A3C SfrZttdtN! ' -yr Počenil je ln s dotaknil kraja deske. Tedaj je pridušen glas dejal iz kioska: — Pritepenec! Proč! AU hočeš dobiti rdečo ovratnico? Ženski glas je gluho zarenčal: — Vrag garjevi! Ali greš ali ne? Takoj se poberi, če he ti dam z nožem v bok! — Izgini! — je spet ponovil moški glas. Sjemka se je zravnal, odstopil za korak in z vso močjo brcnil ° čevljem v kiosk. — Mrcina! Ti si tam z babo, jaz naj pa tu zmrzujem?! V kiosku se je nekaj zganilo, deska je s treskom odletela, v črni špranji sta se zabelila roka in nejasno lice. Sjemka ni utegnil pogledati, kdo leze iz kioska: zbežal je po uHcT Od daleč je videl: iz kioska ni zlezel nihče. Ulica je bila prazna. Svetiljke so se zibale v ve trii. Ledena pšeno je poševno pršilo skozi zrak. Okna bližnjih hiš so bila hladna in temna. Sjemki Je zadrh-tela spodnja ustnica, zajokal bi bil, pa se je premagal. Postal je nekoliko, potem pa se je vrnil h kiosku. Deska je bila spet na svojem mestu. V kiosku je bilo vse tiho. — Morda sta odšla. Razlegel se je gluh udarec po deski, s komalcem ali s škornjem. Še sta tu. Mahoma je Sjemko pograbila jeza. — A-a, m rebri! Pokažem vama! Zgenil se je in s hitrimi koraki stekel na vrt, v lapuhov hotel. Veter je pihal po prazni ulici in po pločniku je zamolklo udarjalo ledeno pšeno. Sjemka se je vrnil s prgiščem papirja, listja in bičja, vse skupajo tiho položil pred kiosk, prav tja, kjer je bilo moči odstraniti desko. Veter je zavel skozi papir in listje. Oziraje es na vse strani je Sjemka zadrževal listje in papir s koleni in naglo izvlekel žvi-galice. — Zdaj pa- zapoj, petelin -ček! Plamen je šinil po zmrziem časniku in ugasnil. Previdno je Sjemka prižgal drugo vžigalico. Papir je zagorel. V kiosku je spet nekdo butil z nogo ali s komolcem. Sjemka je po prstih stekel k plotu. Ogenj, ki ga je bil veter razpihal, je objel papir, list j č ln bičje, in rumeni plameni so lizali kloskove deske. Sjemka je pričet na vso moč bežati NEKAJ ZAPOVEDI ZA ZAKONSKE MOŽE NA JAPON-SHEM NI ee dolgo tega, ko žene na Japonskem niso imele druge pravice, kakor da so vse ubogale in vse naredile, kar je Teket in zapovedal gospod soprog. Nova doba in hovi duh pa zmsjgujeta tudi na Japonskem. V časopisu za ženske "Fu-jo-kal" beremo nefcatede zapovedi za zakonske može, Id vtegnejo zanimati tudi naše žertstvo, nekatere zapovedi pa bi bile tudi našim možakarjem prav. '.'Nikar ne bodite vse življenje nemirni nestanovibneži", piše japonski ženski list, 'ampak vsaj včasih se nekoliko pošalite ki nasmejte, 66-prav niste pri tem posebno duhoviti". "Ne bobnafte pri jedi s sffbjtani paličicami po mizi (Japonci ne jedo z nožem in vtfiaazni, ampak s paličicami, ki jih po Jedi/vržejo proč), kajti tak ropat ni prijeten za ženske 8Av»ce". ,rOpešte»v*jte vaSttt žfcnc. Če vam žena reče, da jo spremljate pti njenih na&ugrth, ipbtem jo opremljajte, čeprav vam je to nerodno. V gostilno pa pojdite, ko greste domov. To ženske rade vidijo". (Možje tudi). "Če 'aMo«e <£&he Ijdbtee ali ne, ne čepite vedno doma, ampak dovolite tudi svojkn ženam, da so včasih same". "Če so v®še ime enkrat posebno lepe, ytm ne pozabite tega povedati, če mJbcf ravnO lelpe, se p* zlažite in Jim iwa**, da so lepe-. "Zopomnite si, da Imajo tudi na-i*e že nos jRtvIv Imeti ivoijc mnenje". Za ZAPOSLENO GOSPODINJO! M Ako Nočete Kuriti . •. Ako Nimate Peči .. < Če hočete vzeti gorak obed na obrežje — na piknik — na motorno vožnjo — Rabite Everhot Electric Cooker ^ Peče — Praži — Duši — Kuha — Pari brez pažnje! mm Veliki Everhot Redno $15—samo do 15. julija $13-95 v gotovini ali $1.95 na roko in $1.27 mesečno, 10 mesecev Mati Everhot Redno $10—samo do 15. julija $$•25 ▼ gotovini ali 95c na roko in 95c mesečno, 8 mesecev našim odjemalcem Poceni — ne rabi več elektrike kot električno železo. Skuhajte cele obede na Everhot, če imate le električno luč. Za hitro kuho — za počasno kuho—aa kuho s pridržano vročino. Naprodaj v naših prodajalnah in potom naših posebnih zastopnikov mm. Consolidated Cas Company Svstem neznani strupi mdtm mmšk Ni še dolgo tega, kar smo brali v časopisih, da so naleteli v južni Afriki na rastlino, to ima tako strupene korenine, da zadostuje za smrt, če tčloVek korenino le podulra. To poročilo je mogoče nekaj pretirano, vendar pa je mogoče, da so odkrili »sv, nam doslej še neznan strup. Mi poznamo sicer nekaj stotin različnih strupov, ne pa še vseh, zlasti ne rastlinskih. Bolj znanih strupov je le okoli 40, in teh se poslužujejo večinoma tudi zločinci ali pa samomorilci, drugi strupi pa praktično sploh ne prihajajo v poštev. Zdravnik dr. Orezhoif, ki proučuje strupe že dolgo let, trdi, da raste na svetu še mnogo raafflin, o katerih kemični sešrtafri nič ne vemo ln med itemi rastlinami je brez dvoma tudi mnogo strupenih. Pri svojih preiskavah je ta učenjak ugotovil, da je listje trave, ki raste v "pampasih." (travnikih) južne Amerike; Izredno strupeno, ker teta v sebi cijanflcal. V enem samem listu je toliko strupa, da vrabca umori. Strupen je tudi krompir: gomolji so užitni, seme pa je strupeno. Tudi rastlina "kaeava", ki nam daje "tapfcvko", hrani s svojimi koreninami na mll&jone Indijancev, sek te raabUne .pa je tako strupen, da že 55 kapljic tega soka usmrti v 5 minutah tacfrkega moto če pa ta sok ianrre, je zdravilen. 11' dE i' g "" '' - * ■ ■ t I Ih. v juui mmrd n«e mai nst-m 1» rti—i bGvamo struip, ki je minajo učinkovitejši kot opij. Pri nas je ta strup malo znan, zato pa ga dobro poznajo domačini. Rastlina '"Asclepia Gi-gaivter", ki raste v Avstraliji, pa že z eno samo kapljico svojega soka človeka oslepi. Na Novi Zelandiji pa raste "An-ga-ongia", ki ima na spodnji strani peres strupene dlačice. Psi, Id tečejo skozi goste šope te rastline, poginejo v 12 minutah. Prav tako vemo tudi prav malo ali nič o strupih, s katerimi zastrupljajo divjaki svoje puščice. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. T. 3 posluje Vsak delavnik od 8.30 dop. do 6/' popoldne. 1 Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ur4 zvečer. ' •-"41 Pwhtffljm* še 4*1 Ures izjemf domači; .1 te stare in stanovitne A moderne kitajke i Pred nekaj tedni je objavil neki kitajski list poročilo, ki zveni kar neverjetno: Na Kitajskem, torej v deželi, kjer so doslej po Konfucije-vem nauku cenili žensko le kot mater sinov, sicer pa gledali v ženski le 'brezpravno -sužnjo moža. ki ni dmela drugih pravic, ka'kor da je smela nositi nodašč pohabljene noge — torej na Kitajskem je naci-jolnalna vlada naročila neki ženski, naj prouči vojaški položaj na j Uano-vehodnem Kitajskem in naj o tem porOSa vladi! Ta ženska, ki ji je bila poverjena tako važna naloga, je soproga igovernerja v Kvan-si, gospa Iiit-šug-ju. Ko je prišla na svoje novo službeno mesto, so jo sprejeli z vojaškimi častmi. Moderne Kitajke pa se uveljavljajo tudi v diplomaciji. Tako je vleda nedavno poslaila v Lhaso,