>st ia. ^MP Glasnik izdaja Delavski svet sozda IMP — Industrijska montažna podjetja v 7.200 izvodih. Uredništvo: Ljubljana, Likozarjeva 6, telefon (061) 321-043. Glavni in odgovorni urednik je Janez Votek. Člani odbora za obveščanje sozda IMPso: Ladislav Abraham, Anka Brezec, Aleš Fujan, Bojan Germovšek, Dušan Hočevar, Vinko Jager, Dragica Janežič, Jože Kovač (predsednik), Biserka Lazar, Marija Leskovar, Joži Pipp, Majda Slapar, Silva Škoda, Tomaž Štrakl, Helga Volk, Primož Zupančič, Marjan Žnidaršič. Tiska Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26. 9. 1974 je IMP Glasnik oproščen temeljnega davka od prometa Proizvodov. poslovni odbor ib j Injekcija za razvoj nji e k likvidnostni položaj sozda IMP, o katerem so člani poslovnega od-ie. »ora Interne banke najprej razpravljali, je — v celoti gledano — ugoden. Iz podatkov pa je moč razbrati, da se položaj ni bistveno spreme-v treh, lahko bi rekli kroničnih bolnikih, ki se jim je pridružil še četrti. Gre seveda za Tio, Ten in tozd LSNL, ki se jim je pridružil še Skip. ; Nedvomno je — glede na izkazane rezultate poslovanja in nepokrite bnančne obveznosti — na najslabšem Ten energetika. V tej organiza-®j* imajo nepokritih ali neplačanih obveznosti za 180 milijonov dinar-ie- Jev in za 220 milijonov neplačanih obveznosti za opravljen uvoz. Interklima 87 Na področju devizne likvidnosti se stanje ni bistveno izboljšalo 'n je vse odvisno od položaja poslovnih bank. Pri organizaciji hranilno — kreditne službe je v zaključni fazi izvedba ankete na osnovi vzorca. Če bodo rezultati ankete pozi-J tivni, bomo v IMP-ju organizirali '9 službo. Poslovni odbor je obravnaval —1j tudi predlog za odobritev kredi-tov za prioritetne investicije, ozi-sr torna predlog za združevanje na 1 dohodkovni osnovi za priori-tetne investicije. Poslovni odbor i je sprejel vse 4 predloge in sicer: Klime, Isa, Montaže in Panonije ter investicijo skupnega pomena za tozd Marketing. Vendar investicija za marketing s strani banke ni tako pomembna, saj bi morale za to investicijo organizacije združevati sredstva neposredno. Po ključu, pa naj bi organizacije združevale za financiranje prioritetnih investicij 20 odstotkov sredstev iz poslovnega sklada. Poslovni odbor je sprejel in podprl odobritev kreditov za razvojne naloge iz razvojnega sklada. Vse te predloge mora potrditi še zbor banke. J. V. " " ' .......... Notranji razstavni prostor IMP (več na 4. str.) IMP v Sovjetski zvezi Ruščino izhodišče Otvoritev Avtomatike ^ Konec začetka Avtomatika bo za 40-letnico IMP-ja, pa 40-letnico kovinske dejavnosti na —' Lrati in za praznik vstaje slovenskega naroda odprla 21. julija — dan pred Praznikom —- novo tovarno. Začela jo je graditi lani avgusta in jo zaključila v predvidenih rokih tako, da bo v naslednjih dneh po otvoritvi v njej že začela s Proizvodnjo. ; Z novozgrajenim objektom bo tozd pridobil 9.400 kvadratnih me-0j trov površin — od teh bo 6.300 kva-tratnih metrov proizvodnih prostorov. ostali kvadratni metri tovarniških površin pa bodo namenjeni ra-zvojni, tehnološki in drugi nujni Spremljajoči dejavnosti. Načrt Avtomatikinega razvoja v Prihodnje, s katerim je pogojena realizacija te naložbe je: osvojitev proi-zvodnje vseh elementov regulacijskih krogov za gretje, zračenje in klimatizacijo v enaki ali boljši kvali- teti, kot jo imajo konkurenčne firme. Nova tovarna bo že prihodnje leto omogočila bistveno povečanje konvertibilnega izvoza. Najbolj se bo povečal izvoz v Zvezno republiko Nemčijo, kamor bodo izvažali predvsem elemente avtomatike. Vrednost celotne Avtomatikine naložbe je 5.579.740.000 dinarjev — od teh je 54,35 odstotka lastnih in združenih sredstev, pa 45,65 odstotka kredita Ljubljanske banke in domačih komercialnih kreditov. M. P. IMP je prek predstavništev Metalke in Slovenijalesa za letos uspešno pridobil dela v Sovjetski zvezi, kjer bo v objektih genetskega inženiringa na Biološkem inštitutu v Puščinu izvedel precej zahtevna dela vseh vrst inštalacij. V to delo sta se vključili naši delovni organizaciji mariborska Montaža in ljubljanski Elektromonter. Rok, v katerem moramo to delo opraviti, je zelo kratek — od aprila do konca avgusta. »Sodeč po sedanjem poteku del bomo to delo resnično opravili v pogodbenem roku«, nam je zatrdil naš generalni direktor Franc Kumše. Za ta dela je IMP skoraj v celoti dobavil potreben material in opremo za vse vrste inštalacij, Projektivni biro pa je izdelal projekte. Vrednost teh del znaša približno pet milijonov klirinških dolarjev. Kot je povedal direktor Kumše, je investitor zadovoljen z našim delom in računa z nami tudi v prihodnje. Pozaključku teh del pa, pravi, bomo v Moskvi zadržali enega svojega delavca z namenom, da bo sodeloval pri vzpostavljanju poslovnih stikov, ter pridobivanju nadaljnjih del v Sovjetski zvezi. Zeljo, da pridemo na to investicijsko tržišče, smo v IMP-ju sodelovala koprska Montaža in OV. Sovjetski investitorji zahtevajo kompleksne ponudbe, kar pomeni, da je treba ponuditi kompletne objekte in zagotoviti ustrezno funkcijo — skratka ponuditi je treba v inženiringu ustrezen kompleks. V Sovjetski zvezi so z območja Slovenije s Planinski tabor na Ključu je poleg srečanja ljubljanskih planincev pomenil tudi uverturo v jubilejno leto IMP-ja. Ruščino v svoji podobi gojili že v preteklosti, vendar smo bili angažirani na domačem trgu in nekaterih tržiščih Bližnjega vzhoda v takem obsegu, da nismo potrebovali kakšnega večjega širjenja. Bili pa smo v tistem času vseeno prisotni v Sovjetski zvezi, saj smo za astronavtski center v Ta ruši, ki je približno 100 kilometrov oddaljen od Moskve, sprojektirali in tudi dobavili klima naprave, ki pa so jih montirali Rusi sami. Nabavljali pa smo tudi naprave za hotelsko signalizacijo, ki so jo prav tako montirali Rusi, medtem ko šobili naši strokovnjaki iz Telekoma inštruktorji pri montažnih delih. Poleg tega pa smo opravili tudi nekatera montažna dela s področja strojne montaže za slovenske naročnike, pri čemer sta svojimi predstavništvi prisotni ljubljanska Metalka, Slovenijales, Kovinotehna in Iskra. Od teh sta v ponudbah inženiring storitev na investicijskem področju najbolj aktivna Metalka in Slovenijales. Prek njunih predstavništev smo doslej tudi mi usmerjali svoje ponudbe na to tržišče. MARIJA PRIMC Izjava zadnjih dveh mesecev: Savo TATALOVIČ na sestanku direktorjev vodij služb DSSS sozd IMP: »O delovni disciplini govorimo že, odkar pomnim, vendar dokler ne bomo odpravili depandans IMP-ja, kbt so Kalvan, bife Šibenik in Gospodarsko razstavišče, tega ne bomo dosegli. Zato je treba usmeriti vse sile v to smer.« Nedorečen koncept Sejem Interklima je sestavni del akcizicije in izgradnje imidža — to je torej tisto, kar mora IMP opravljati, če hoče zadržati tržni delež, ki ga ima na jugoslovanskem trgu približno 70 do 80 odstotkov. Sejem je bil uspešen toliko, kolikor nam bo pomagal pritegniti najpomembnejše jugoslovanske projektante in uporabnike opreme, ki od nas pričakujejo strokovno svetovanje pri reševanju njihovih problemov. Za uspešnost sejma je bila potrditev tudi množica obiskovalcev, saj je bilo le-teh 2 do 3 krat več, kot jih je bilo pri naših konkurentih in več, kot smo jih pričakovali. Pomisleki so glede vsebinske zasnove sejma, kajti razstavljali naj bi le kvalitetne nove izdelke — kar pa je ozko povezano s financiranjem sejma. Še vedno razstavljamo kupe pločevine in nešteto izdelkov, ki so bili že večkrat na sejmu hkrati z vsemi poškodbami in odrgninami. Tudi letos ozdi niso zaupali strokovnim službam samostojno kreirati sejma in izbrati eksponate. Naša predstavitev je še vedno odraz nerazdelane poslovne strategije v smislu integralnega marketinga. Pohvalo zaslužijo nekateri naši ozdi — razstavljala na Interklimi, ki se zavedajo, da pri tako velikem tržnem deležu ne morejo računati na povečano prodajo obstoječega programa, zato so se lotili razvoja novih izdelkov. Posebno moramo omeniti novosti, od katerih zaslužijo prvo mesto klima omare, ki so rezultat vzornega sodelovanja Klima montaže, Klimata in Inštituta Zoran Rant. V prihodnje naj bi razstavljali na sejmu le novosti — to je izdelke, ki se vsaj na jugoslovanskem tržišču pojavljajo kot novosti domače proizvodnje — noben izdelek naj ne bi bil razstavljen več kot dvakrat. Sejem je vsekakor —čeprav je obseg tujih razstavljalcev okrnjen — možnost za navezovanje stikov s tujimi partnerji in je ob pomanjkljivi zunanjetrgovinski mreži sozda IMP eden od dejavnikov kratkoročnega izvoza. Kljub nedorečenemu konceptu pa je IM P-jeva sejemska predstavitev vendarle uspela, za kar je posebna zasluga Janeza Zavirška iz Usmerjevalnega razvoja, Igorja Melive in njegove ekipe iz Marketinga za postavitev sejma, vodje IMP-jevega razstavnega prostora — to je vodje našega zagrebškega predstavništva Višnje Manestar, pa njene ekipe it vseh IMP-jevih predstavništev ter sodelavcev iz tistih naših ozdov, ki so na sejmu zastopali svoje tozde oziroma delovne organizacije, je povedal Janez Hartman, direktor sektorja za pospeševanje na jugoslovanskem tržišču (Marketing). Nov korak v sodobnem razvoju Izdelana postaja za sprejem in obdelavo signalov Ogenj v Tehno-montovem skladišču Ponavljajoča se kriza Tena Režija ubija V Telekomovem Razvoju so izdelali novo glavno postajo za sprejem in obdelavo televizijskih, radijskih in satelitskih signalov v kabelskih razdelilnih sistemih (CATV). Omenjeno napravo so v začetku julija odpeljali v Zagreb in jo montirati v tamkajšnjem kazalištu mladih (mladinski studio). Postaja bo omogočila distribucijo dvanajstih TV programov v mono in stereo izvedbi. To je prva profesionalna postaja z dvojnim mešanjem, kar omogoča neomejeno možnost izbire kombinacij pretvorb kanalov. Modularna oblika in električna zasnova omogočata enostavno naknadno širjenje postaje. Postaja je namenjena za večje kabelske distribucijske sisteme. Naročenih pa imajo tudi nekaj drugih tovrstnih sistemov (naselje »Bili brig«, naselje Skopjanska v Skopju, Bevško pri Trbovljah, Krajevna skupnost Skorno — Florjan pri Šoštanju), nekaj sistemov pa je še v pripravljalni fazi. mercialni uspeh in bliskovit razvoj kabelske televizije v svetu. Pri nas postajajo kabelski razdelilni sistemi vse bolj zanimivi predvsem zaradi prednosti, kijih imajo v primerjavi s skupnimi antenskimi sistemi: — odpadejo sprejemni antenski sistemi na vsakem stanovanjskem objektu. Tako odpadejo številne okvare in lomi na zunanjih antenah zaradi močnega vetra ali sneženja; Telekomov razvoj izdelal novo glavno postajo za sprejem in obdelavo televizijskih, radijskih in satelitskih signalov v kabelskih razdelilnih sistemih Pogodbo za omenjeno postajo v Zagrebu so naši Telekomovci sklenili letos maja z delovno organizacijo Vlado Četkovič. Dela pa so se lotili takoj po podpisu pogodbe. Ta naprava je delovni organizaciji Telekom prinesla 4 milijarde dinarjev. Nosilec te razvojne naloge je ‘bil Franjo Dolinar, vodja Telekomove razvojne skupine. V Telekomovem razvoju so nam povedali, da bo potrebno še veliko vlagati v kadre in opremo — vse to nujno potrebujejo za izgradnjo kompletnega kabelskega sistema CATV. Glede na potrebe tržišča je področje kabelske televizije ena od najperspektivnejših vej Telekomovega proizvodnega programa. Kaj je kabelski razdelilni sistem (CATV)? To, kar pomeni skupni antenski sistem za eno zgradbo, po- meni kabelski razdelilni sistem za celotno naselje, kraj ali mesto. Ideja o povezavi več stanovanj- skih zgradb v enovit kabelski si- stem je v svetu stara že nekaj desetletij. Prvi kabelski sistemi so bili zgrajeni zaradi preskrbe s TV signali v krajih, ki so bili v senci oddajnikov ali" pretvornikov. Kasneje pa so se v zaprtih kabelskih sistemih začeli pojavljati prvi interni TV programi. S tem pa je bil postavljen temelj za razvoj kabelske televizije — CATV." Izraz kabelska televizija — CATV je angleškega izvora in je tudi pri nas že precej udomačen. Njegov pomen je zelo širok, saj poleg raznovrstne prenosne telekomunikacijske tehnike pomeni tudi bogato industrijo PAY — TV programov, strokovno izdelanih za zaprte kabelske razdelilne sisteme. Prav ti plačljivi programi so omogočili velik ko- — odpadejo visoka vzdrževalna dela, zmanjšajo se stroški vzdrževanja streh objektov; — ohranja se estetski izgled naselja; — omogočeno je napajanje vseh objektov v istih kabelskih razdelilnih sistemov z enako kvalitetnim signalom. To je velika prednost predvsem v strnjenih naseljih, kjer sicer zgradbe druga drugi onemogočajo nemoten in kvaliteten sprejem radiodifuznih signalov; — omogočen je rentabilen sprejem satelitskih TV programov. M. P. V Tehnomontovem skladišču repromateriala in gotovih izdelkov pri Lesnini-Gramex na Ve-rovškovi 72 je 25. junija ob 17. uri zagorelo. Požar so prvi opazili v sosednjem objektu Merka-torja, ki so o požaru tudi obvestili gasilce. Ogenj, ki je uničil večji del skladišča, so približno eno uro po začetku požara pogasili. Kriminalisti doslej še niso ugotovili, kdo je povzročitelj požara, vendar v Tehnomontu domnevajo, da je do požara prišlo zaradi pregretja elektromotorja, ki se uporablja za dviganje plastičnih kupol na strehi skladiščnega objekta. Ta motor je namreč ves dan sumljivo in nenormalno ropotal, kar je bil znak, da jez njim nekaj narobe. Pri raziskavi požara so kriminalisti ta elektromotor, ki je padel med požarom v skladišče, vzeli v analizo. Vrednost škode, ki jo je povzročil požar, je ocenjena na 525 milijonov dinarjev. V Tehnomontu upajo, da jim bo Zavarovalnica Triglav povrnila škodo, ki je nastala. Po požaru je Tehnomont odstranil iz požganega dela skladišča preostalo uporabno blago in ga preselil v regalno skladišče v isti objekt. Tehnomont prosi vse svoje poslovne partnerje, naj upoštevajo probleme, ki so nastali v zvezi s požarom in jim hkrati zagotavlja, da bodo dobili naročene materiale kakšen mesec ali dva kasneje, kot je bilo prvotno dogovorjeno. M. P. O slabih poslovnih rezultatih v Tenu se je že nekaj časa govorilo, vendar j* Ost občutek, da gre bolj za opozarjanje kot za resnejše motnje v poslovanju. T<1ja S( bi lahko pritrdili tudi v sedanjem trenutku, kajti če bi upoštevali pa tudi izMaau iz samo enega kazalca to je obsega proizvodnje v polletnem obdobju, pote# vprašanja sploh ni treba zastavljati. Namreč ob upoštevanju tega kriterija lat1' y ugotovimo, da je Ten »uspešna« organizacija. Zastavljeni proizvodni načrt je j namreč presegli. Torej težave, za katere bi lahko rekli prehodnega zna>ia vendar temu ni tako. Ti rezultati naj so dejanski ali navidezni, so varljivi in 'j 1 ter ne morejo biti slika sedanjega položaja. No, pustimo to modrovanje^ strani in pojdimo po vrsti, tako kot so nam akterji stanje odslikali in kot V7I0 bili o stanju obveščeni iz sredstev javnega obveščanja. yhj. 'Orač Sanacije v sanacijo s tehnologijo, ki toliko stara je ki kor, je star Ten, je iluzorno pričaj h vati kakšne boljše dosežke, kot T dosegajo sedaj. Pozitivni obeti paa,Z: verjetno lahko proizvodnja nizko™!]; petostnih stikal BAL, ki zastaja #“ite mesece, predvsem zaradi trga, aršg kooperant ni osvojil tehnologijelo^ vgradne dele. Vprašanje tržnih 1)^ gojev je prav tako odprto, kajti jL se v sedanjem položaju ni sposdV-prilagajti zahtevam trga. To je r *h mnenju vodilnih iz Tena izk!jučc pc posledica sedanjega materialnthoš položaja Tena. M. I •tim Ove Druga plat medalje ^ Po oceni plansko analitske slu^L sozda so v Tenovem sanacijskem'°ue Črtu manjkale nekatere bistv*>Sti točke za sanacijo. Eden od priori|lSeb nih problemov je področje p^Ora zvodnje, ki je v tem trenutku predjjj-^ Oporoka Umre mož, za katerega je za njegovega življenja bilo videti, da ima kaj pod palcem, saj ni živel nič kaj skromno. Ko se zbero dediči, da bi zvedeli, kaj je kateremu namenil po svoji smrti, odvetnik odpre pokojnikovo oporoko in jim prebere: — Ker sem bil do konca svojega življenja pri zdravi pameti, sem porabil ves denar, kar sem ga imel... Pred nedavnim so se sestali predstavniki Tena, sozda in Izvršnega sveta skupščine občine Bežigrad. Takrat je bilo govora o alarmantnem stanju v Tenu, ki ga ne bo moč sanirati z ukrepi, ki so jih predvideli v sanacijskem programu vodilrn možje v Tenu. Zato so dobili nalogo, da ta načrt dodelajo. Takrat jim je bilo namreč očitano, da zaposlujejo preveč režijskih delavcev v primerjavi s proizvodnimi delavci. Režijcev je več kot polovica zaposlenih. Vzroke za ta položaj vidijo v Tenu v dosedanjih reorganizacijah. Zato je osrednji poudarek v dopolnitvi sanacijskega načrta dan enemu od največjih problemov Tena v tem trenutku, to je zmanjšanju režijskih delavcev in obdržati strokovne delavce v delovni organizaciji. »V tem trenutku želimo prezaposliti od 33 do 35 ljudi. Deloma naj bi jih prmestili v proizvodnjo, en del zaposlili v druge delovne organizacije IMF, nekaj pa jih bo zajela naravna fluktuacija — torej upokojitve.« Je dejal direktor delovne organizacije Šegula. No, k razreševanju tega problema so se že lotili. Kar se tiče prezaposlovanja oz. zmanjševanja režije, so to akcijo podprle družbeno politične organizacije in sindikat. Janez Korpič, predsednik sindikata pravi, da so po proučitvi nastalega položaja podprli vodstvo delovne organizacije in zavzeli stališče, da čimprej ukrepajo, seveda ob vseh teh ukrepih ne sme biti ogrožena socialna varnost delavcev. Resda lahko pričakujejo nekatere osebne travme, vendar bi v skrajnem primeru ukrep, seveda če bo dosledno izpeljan, le prinesel pozitivne rezultate. Tudi predstavniki družbe-nopolitičnih organizacij so prepriča-ni, da je sedanji položaj razmerja med proizvodnimi in režijskimi delavci zgodovinsko pogojen z reorganizacijami. Po prepričanju Janeza Korpiča pa problem s tem še ne bo rešen, kajti po mnenju sindikata bo potrebno okrepiti tudi srednjevo-dilni kader. ga- Enostavno niso konkurenčn. !gUl svojo proizvodnjo, ki je odvisna vhodnih materialov, medtem , konkurenca za te materiale s3»uI proizvaja sestavne dele. Hkrati 'Od; razpolaga z najdražjimi produlAra skimi faktorji, kar je sicer objektModl pogojeno. V mislih imamo se'i\0c delovno silo, dajatve, ceno kapitani ki so nad jugoslovanskim povp(L jem, kot je dejal Uroš Korže. L sedaj k temu dodamo še neučin’ vito organiziranost in režijske sluA6a Var 7manišiiie nnerativnost kar vse zmanjšuje operativnost p" zvodnje, potem je položaj Tena hal sen. Ne smemo pa zanemarjati 'ko dobavnih rokov, ki jih pogosto ziek zamujajo. Možnosti za sanacijo^ torej iskati v odpravi zadolžitve, 'ov bi bilo moč rešiti z odprodajo v. prostorskih kapacitet, z zmafiL-njem režije in prezaposlitvijo ljuO z aktiviranjem novih investicij (pjosl zvodnja bal stikal) ter z realiza" Pi programa tehnološke obnove, b v osebnih dohodkih pa je nujno ha, trebno zasledovati vsaj inflaciji 1 gibanja, da ne bi prišlo do negati'jjra selekcije. Vsekakor, če ti ukrepi . bodo dovolj, bo potrebno razmišf o drugih, vendar najsi bodo ti tal”' ] ali drugačni, treba je poudariti- ju zastonj denarja za sanacijo ni, je Tip Fakturirana realizacija v maju 1987 Na proizvodni ravni, če se ponovno povrnemo k tej, verjetno ni pričakovati kakšnega posebnega booma, vsaj kar se učinkovitosti tiče. Namreč zmišljal Uroš Korže. J. VO’ 1 OV-jevcem spet priznanje Obisk s Slovaške Ovejevci Alojz Medic, Nada Radonjič, Franc Florjančič — to je Ovejeva projektivna skupina, pa njihov zunanji sodelavec Bojan Žabkar, tehnolog iz Leka so 29. junija prejeli priznanje za uspešen prenos novih tehnoloških rešitev v prakso. Posebno priznanje jim je kot izvajalcem projekta »Priprava ultra čiste vode« v Iskrini tovarni polprevodnikov Trbovlje s sklepom svoje skupščine dodelila občinska raziskovalna skupnost Trbovlje. Podeljeno pa je bilo na svečani skupni seji zborov Skupščine občine Trbovlje in Občinske raziskovalne skupnosti Trbovlje. M. P. iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiHiiiiiiiii 140 let IMP1 silllliUilltUllillllllllllUIllUllUUlUlUUlllIllIiniillP Kolesarji zbor Na praznik vstaje slovenskega naroda 22. julija se podajmo na kolesarski maraton Franja! Start bo ob 8. uri v Tacnu. Pot, po kateri bomo kolesarili, bo peljala skozi Šentvid, Črnuče, po Titovi cesti, Brezovici, Vrhniki, Logatcu, Godoviču, Idriji (tu se bomo osvežili), pa prek Cerknega, nato pa v Škofjo Loko in Tacen. Na cilju bo vsak udeleženec dobil spominsko medaljo, osvežilno pijačo in golaž, pa kolesarske majice z emblemom IMP — to je darilo sozda za njegov 40-letni jubilej. Vsi na kolo za zdravo telo! V petek, 26. junija je sozd IMP lobiskala slovaška delegacija, ki se je mudila v Ljubljani — pobratenem mestu s slovaško Bratislavo — ob veliki ljubljanski prireditvi »Kmečka ohcet«. Na obisku v IMP-ju so bili skupaj s predsednico ljubljanske mestne skupščine Nušo Kerše-van, prvi partijski sekretar mestnega odbora KP Bratislava in član predsedstva CK KP Slovaške Gejza Šlapka, ki je bil vodja delegacije, župan mesta Bratislave in član CK KP Slovaške Štefan Bartak, namestnica župana Bratislava Magdalena Lo-rencova, prvi sekretar območnega komiteja KP Slovaške — Bratislave Jan Šuchan, dekan fakultete za arhitekturo slovaške tehniške univerze Bratislave in član mestnega sveta Bratislave Jan Hutal. Slovaško delegacijo, je povedal generalni direktor sozda IMP Franc Kumše, smo seznanili z IMP-jevo dejavnostjo. Prek Marketinga pa imamo stike z bratislavskimi poslovnimi krogi, pa smo tako vključeni v natečaj za gradnjo novega gleda- lišča. M. P. Pritisk — Odločil sem se, da ne bom več pil ne kave ne žganja ne piva... — Kaj te daje pritisk? I— Da. Vsakokrat, ko se katera od teh reči podraži. DO TOZD Plan v 000 din letni 5 mes maj IzvrSitev maj 5 mes.87 5 mes.86 Indeks izvršitve let.pl pl.5 m pl .maj 1. ov 11015127 4472153 867575 1016979023 3634603707 1827997574 33 81 117 2. KM 6115000 2047116 451749 357020298 2080233619 1002432003 34 102 79 3.. MK 6219700 2082978 459014 492052890 2092710587 1057317202 34 100 107 4. Mt 10837750 3508183 877883 781028971 4020135877 1742763479 37 115 89 5. PMI 5375800 1670900 435500 325043473 1316955833 663217028 24 79 75 5.1. IB 275800 89300 22400 12342665 96105404 90229107 35 108 55 5.2. PROJ 500000 161700 4000 42866874 137293489 75115692 27 85 106 5.3. EKO 4600000 1419900 372600 269833934 1083556940 497872229 24 76 72 6. EM 9747000 3706000 782000 788390878 4061223286 2119349862 42 110 101 brez izvozi 8800000 3347000 706000 761473182 3826560484 1847483591 43 114 108 7. DVIG 3954400 1503306 317133 276060941 1250905398 580098606 32 83 87 8. TEN 5300000 1976455 421791 390522222 2007125645 910817804 38 102 93 9. TELKOM 4350000 1650000 340000 338755111 1726710208 777198109 40 105 100 10. ISO . 4447150 1805900 ■ , 350400 551630068 1787282848 787724110 40 99 157 ir. KLIMAT 8500000 2930000 700000 730036812 2769077351 1567553550 33 95 104 12. TIO 5940000 2008640 492063 465050073 2136103562 1025796643 36 106 95 13. PANONIJA 14359446 5724010 1183000 1270326202 5161647272 2374117979 36 90 107 13.4. BLISK 3578872 1144724 285000 267299733 1108163527 566713201 31 97 94 13.5. KMP 10780574 4579286 898000 1003026469 4053483745 1807404778 38 89 112 14. IKO 27000000 9873000 2394000 1974705491 9879250618 5190848872 37 100 82 14.6. AVTOMATIKA 10400000 3536000 832000 779256375 3646159563 1854553696 35 i03 94 14.7. ČRPALKE 7800000 3198000 858000 635770293 3501379991 1714315418 45 109 74 14.8. ITAK 3900000 1326000 312000 311665090 1458506902 765048619 37 110 100 14.9. SKIP 4900000 1813000 392000 248013733 1273204162 856931139 26 70 63 15. LIVAR 18776575 6552700 1582400 1441573065 6371998315 3258209042 34 97 91 15.10. LSNL 10895205 3990000 950000 851498256 3875961335 1882190834 36 97 90 15.11. TA 3798770 1061500 268000 272035435 1072279779 607959376 28 101 102 15.12. VIPO 2017000 784200 200000 164456375 714311243 291326496 35 91 82 15.13. LBK 2065600 717000 164400 153582999 709445958 476732336 34 99 93 16. KLIMA 15374170 5331540 1158570 917569852 4585861889 2666253452 30 86 79 16.14. IP 9877000 3407540 740770 627692379 3054457070 1743338611 31 90 85 16.15. MP 5497170 1924000 417800 289877473 1531404819 922914841 28 80 69 17. IZIP 9150893 3384300 752500 884837966 3594779013 1208219438 39 106 118 17.16. INŽ 2149060 872600 169300 476612689 1232834956 267845548 57 141 282 17.17. MARK 1352433 549300 106600 102624750 545105231 209746904 40 99 96 17.18. PB 1730000 625900 125400 135889067 474312960 185990194 27 76 108 17.19. TEHNOM 1800000 620500 171200 110484888 511842126 211650448 28 82 - 65 17.20. ALCH 2119400 716000 180000 59226572 830683740 332986344 39 116 33 - CK 546103 221700 43000 42050130 187943094 86086513 34 85 98 - SD 81637 32600 6400 7201464 28370488 14933780 35 87 113 - PD 290428 38000 7000 0 15954439 7988551 5 42 0 IMP 167381179 60519481 13621978 13050834930 58708873049 28868923597 35 97 96 87/81 2\ . lfa J 2jkt, Pr« 1° ?° 'losi ih j I 2iržiš 23® i 2 Ad /Air Al 2*oi lov 2kav i? i?t( 2f J jas j/vi 'je jfjha nk lW! 2*ot l*>v -Vo V»0C Vite, iftsp > fr yvi fr ;3pc " o' 2fai jisi Z. R. seje delavskega sveta Pot k prestrukturiranju Akumulacija na ničelni stopnji '^'Osrednjo pozornost na minuli seji delavskega sveta, ki je bila 16. ju-.iKso delegati namenili poslovanju sozda IMP v prvem četrtletju ter |Z|e/,|u za letošnje leto. ač,LV primerjavi z lanskim letom, načil Je bilo po besedah Uroša Kor-in i?ta eno najuspešnejših v prete-mjt e[n desetletju, letošnji rezultati oisnovanja niso tako ugodni. Legije leto je bil uveljavljen nov '“računski sistem, zaostrile pa so e tudi razmere na tržišču. V ičatTl'*h treh mesecih je sozd ustvari v 35 milijard celotnega prihod-i paa» za razporeditev je ostalo 12,5 zko*>lijard dinarjev. Iz tega so pojavite obveznosti iz dohodka do -a: | še družbene skupnosti, osebni J?j>°dki in skupna poraba ter i'tj CUtnulacija. Čeprav podatki ,s0tN povsem primerljivi z lan-je F® letom, vseeno vidimo, da se ljua, so tu še subjektivni proble-Teh seveda ne moremo defi-repillrat* ta*co’ kajti tudi ti so pogo-^išfti od zunaj. Gre za zmanjšanje ^vpraševanja po izdelkih in riti,ls|ugah IMP-ja. To pa je treba , jeTipisati zmanjšanju oz. prepo- oTt Jelavski svet 78' "5 Sprejet plan Osnovni poudarki v planu za ^tošnje leto so dani povečanju ofkonomske moči in uspešnosti '°slovnega sistema, ki temelji na večji in agresivnejši prisotno-2(ti IMP-ja na domačem in tujem 2l^išču, stabilni rasti, rentabilno-2?1' naložb in neodvisnosti. Na-2-cdnji moment, ki je izredno 2-°memben, pa je povečevanje Kalnih osebnih dohodkov, ki 2®orajo presegati raven dohodov v sorodnih panogah. Ob zadavljenih kvalitativnih kriterijih ,?sti v IMP-ju pa ne gre zanema-kvalitativnih kriterijev, ki so A 'em trenutku za IMP poseb-(Cle£a pomena. V letošnjem letu 2o'e je že uveljavil razvojni sklad sofinanciranje razvojnih nalog ji."lšini 30 odstotkov in financira-')e prioritetnih naložb, kjer j^aša ta delež 20 odstotkov. Najdlje bo temeljil razvoj sistema l*a krepitvi delovnih organizacij, 2*°t temeljnih poslovnih subjek-Ifv ter na prestrukturiranju proizvodnje. Temeljni kriterij, ki ga L°do uveljavili v poslovnem si-7’emu, je kriterij ekonomske 1 'spešnosti; Z uveljavitvijo tega 2^'terija pa bo konec socialni črnosti delovnih jrganizacij. 2f0c>alno varnost bodo imeli de-2iavci znotraj sistema. Se pravi 2felovna organizacija, ki ne bo ijPosobna ekonomično poslovati, o bo treba ukiniti, delavcem pa izgotoviti delovna mesta znotraj laterna. 2(l ___' Več pozornosti bo deležna 2Pdi kreativnost, ki naj bi se odra- _ J Tekmovanje kovinarjev Od 25. do 27. junija je na Gorenjskem potekalo 11. delovno srečanje kovinarjev Slovenije, na katerem so tekmovali tudi tisti IMP-jevi delavci — kovinarji, ki so na majskih regijskih tekmovanjih dosegli prvo, drugo ali tretje mesto (o teh smo pisali v junijski številki IMP Glasnika). Poglejmo, kam so se uvrstili na republiškem tekmovanju: Pri strugarjih je bil celjski regijski prvak Jože Stepišnik iz Klime Celje v republiški skupni uvrstitvi na 14. mestu. Panonijin rezkavec Ludvik Sever iz tozda Kmetijska mehanizacija, ki je bil na regijskem tekmovanju na 2. mestu, na republiškem na 15. mestu, na 12. mestu v skupni republiški uvrstitvi pa je bil Isov konstrukcijski ključa' čar Ivan Lovec. M. P. Rezervni deli V soboški Panoniji so stekle zadnje priprave, oziroma uvajanje v novo proizvodnjo rezervnih delov za šivalne stroje. Do tovrstne proizvodnje je prišlo na pobudo soboške Mure, ki si je že nekaj časa prizadevala, da bi začela s proizvodnjo teh delov doma, bodisi v drobnem gospodarstvu ali pa v kakšni manjši organizaciji. vedi odpiranja novih naložb. Zaradi tega in delno zaradi vremenskih razmer je bila kritična zimska sezona, povpraševanje se je povečalo v marcu in aprilu, medtem ko je v maju in juniju čutiti močan padec povpraševanja. Bistvenih sprememb ne kaže pričakovati do konca leta, zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla industrija in neurejenih kreditnih pogojev na področju stanovanjskih naložb. Vse bolj postaja vprašljiv tudi status IMP-ja kot aktivnega izvoznika. Opazno je, da se je izvoz zmanjšal, uvoz pa se povečuje v primerjavi z istim obdobjem v lanskem letu. Pri osebnih dohodkih je bila kljub interventnemu zakonu ohranjena začrtana strategija, da se lovi inflacijo. V drugi polovici leta pa bo izplačilo osebnih dohodkov potrebno prilagoditi družbenemu dogovoru. Večjih motenj pri poslovanju v sozdu zaenkrat še ni bilo,če izvzamemo delovni organizaciji (Tio in Ten), kjer so poslovali z izgubo, medtem ko je izguba v tozdu Armature posledica specifike v plačilnem sistemu. Delavski svet je zatem še potrdil sofinansiranje prioritetnih naložb iz združenih sredstev sozda in sicer za razširitev in modernizacijo nizkonapetostnih avtomatskih stikal v Isu Slovenske Konjice, razširitev in modernizacijo proizvodnje v Klimi Celje in gradnjo pokrite površine za em-baliranje in skladiščenje v Montaži Maribor. Delavski svet se je seznanil tudi s programom sofinanciranja razvojnih nalog, ki jih je devet. Potrjena je bila tudi nova vrednost točke za obračun osebnih dohodkov na projektu FIBH — Puščino v Sovjetski zvezi. Vrednost točke znaša sedaj 510 dinarjev (mišljena je neto vrednost). Nova vrednost točke je določena tudi za ostala gradbišča v tujini in sicer 444 dinarjev. Na koncu so delegati sprejeli in potrdili dopolnitev pravilnika o podeljevanju priznanj sozd IMP. jv Pozneje so za to pokazale interes tudi nekatere druge večje tekstilne organizacije v Sloveniji. Na tej osnovi je bila v sodelovanju z mariborsko Univerzo opravljena raziskovalna naloga o možnostih domače strojne proizvodnje nadomestnih strojnih delov za tekstilno industrijo. Izhodišča, ki so vodila tekstilce k proizvodnji teh delov, so bila: v znižanju proizvodnih zastojev in s tem v zviševanju obratovalnega časa strojne opreme, znižanju naložb obratnih sredstev za zaloge nadomestnih delov in v zmanjševanju potreb po uvozu ter razbremenitvi vlaganj deviznih sredstev za uvoz teh delov. Pred začetkom izdelave poskusne serije je bilo ugotovljeno, da doma razpolagamo z dovolj kakovostnimi materiali za izdelavo teh delov. Poleg tega so na razpolago tudi ustrezna strojna oprema in kadri. V Panoniji so začeli s poskusno proizvodnjo, vbodnih plošč, transporterjev, šivalnih nog in vreten. Vsi izdelki, ki so jih poslali na testiranje v proizvodnjo, so uspešno prestali vse teste. To kažejo tudi poročila delovnih organizacij, kjer so rezervne dele preizkušali. Ugotovitve tozda Oblačila iz Mure, Tovarne perila in konfekcije PIK in Korsa iz Rogaške Slatine so si namreč enotne, da so nadomestni deli povsem ustrezni in da ne zaostajajo za podobnimi deli iz uvoza, zato tudi ni zadržkovrza začetek redne proizvodnje. Sama naložba, kot nam je povedal direktor razvojno tehnološkega oddelka inž. Štefan Ferenčak, ni zahtevna, saj bodo morali nabaviti nekaj novih strojev. V programu je predvidena nabava rezkalnih strojev, vrtalnih strojev, ploskovnih brusilnikov, čistilnega in polirnega stroja. Enega ali dva od omenjenih strojev so že dobili, nabava ostalih pa je predvidena do konca leta, ko naj bi stekla tudi redna proizvodnja. V začetku bo delalo na tem programu 27 delavcev v dveh izmenah. Program bo zaposlil rezkalce, strugarje, brusilce, in ključavničarje. Problema z usposabljanjem delavcev nimajo, saj so delavci v glavnem že usposobi ljeni za ta nov tehnološko zahteven program. Morda zveni beseda' »tehnološko zahteven« preveč retorično, vendar ne gre prezreti dejstva, da glede na zahtevnost in natančnost, ki sta potrebni za tovrstne izdelke, le gre za spremembo odnosa »proizvajalca« do svojega produkta, ki jo je moč doseči s spremembo delovnih navad in z dodatnim usposabljanjem delavcev. Vse je že tako daleč, da lahko rečemo, da se Panonija pojavlja na trgu z novimi izdelki, ki so tehnološko zahtevnejši in delovno intenzivni. Nedvomno gre za korak prehoda iz delovne ekstenzivnosti. Vendar 27 delavcev na novem programu je vsaj navidezno premalo. No, temu ni tako, nam je zagotovil Štefan Ferenčak, to je le začetek proizvodnje za znane naročnike, v tem trenutku pa opravljajo raziskavo trga. Odmevi kažejo, da je program naletel na odobravanje, kar potrjujejo naročila. Skratka Panonija ima s tem že vsa izhodišča, da začenja razmišljati o širitvi ponudbe rezervnih delov. Dolgoročno gledano bi to pomenilo dejanski preobrat v sestavi Pa-nonijine proizvodnje. Po denarni plati gre za naložbo v vrednosti 205 milijonov dinarjev, le to bodo v višini 40 odstotkov pokrivali s kreditom temeljne pomurske banke, 40 odstotkov s kreditom DO Mura in 20 odstotkov v lastno udeležbo iz kredita združenih sredstev za prioritetne investicije sozda. Na koncu se ozrimo na to naložbo še po »profitni« plati. Po zagotovilu inž. Ferenčaka gre za proizvodnjo, kjer vrednost vloženih surovin znaša komaj dober odstotek, oziroma pri transporterjih 5 odstotkov vrednosti gotovega izdelka. jv 2‘j Zakaj plan šele sredi leta? Razlagalec plana Uroš Korže je povedal, 1"? je to predvsem posledica še nedodelanih sistemskih kriterijev in ij^tov. Toda kljub vsem pomanjkljivostim je plan nujno potrebno Prejeti. »Adijo biznis!?« Temeljni indikator »položaja« Inženiringa je v tem trenutku dejstvo, da nam realizacija planskih obveznosti do tozdov in DO v letu 1987 še ne zagotavlja planiranega celotnega prihodka TOZD in, da je med nami močno izpostavljeno vprašanje preživetja in perspektive za naprej. Vseh socialnih, kadrovskih, organizacijskih, poslovnih, delovnih učinkov tega dejstva ne bi niti navajal, ker morajo biti vsakomur jasni. zala znotraj ustanavljanja novih malih delovnih organizacij ipd. Na kadrovskem področju naj bi prišlo do bistvenega premika v smislu vlaganja v zaposlene, kar bi nedvomno vplivalo na njihovo kreativnost. Predvidene so tudi določene organizacijske spremembe, ki naj bi bistveno vplivale na uspešnost IMP-ja. Zlasti je tu izpostavljena vzpostavitev zunajtr-govinske mreže in reorganizacija nekaterih drugih služb skupnega pomena. jv Dejstvo je tudi, da o Inženiringu ni mogoče govoriti ločeno od sozda IMP, kajti stanje v njem se neposredno odslikava v Inženiringu — z nekaterimi še posebej potenciranimi učinki. V zvezi s tem lahko rečem, da še posbej občutimo: — neenotnost, neusklajenost dela komercialnih služb, k čemur močno prispeva razdrobljenost, organizacij-sko-kadrovska, ekonomska, iz nje pa izhaja pluralizem interesov in brezkompromisna borba za obstoj med posameznimi deli sistema — neupoštevanje dogovorov komercialnih služb — izkoriščanje razdrobljenosti in neenotnosti sistema investitorjev in naročnikov — težava pri zagotavljanju sredstev za financiranje priprave in izvedbe večjih poslov — neenotna politika OD — neurejeni pretok kadrov znotraj sistema — pomanjkanje jasno operativno razdelane poslovno prodajne politike in iz nje izhajajoče tehnično razvojne usmeritve Iz vsega gornjega razumljivo izhaja tudi nezadovoljstvo v kolektivu, ki je še dodatno »stimulirano« z zaostajanjem v rasti OD, zlasti v letošnjem letu, kar dodatno vpliva na učinkovitost. Tržni nastop Našteti razlogi seveda omejitveno vplivajo tudi na uspešnost našega nastopa na domačem trgu in v tujini. K navedenemu lahko v tej zvezi dodam, da smo na domačem pa tudi na tujem trgu nekonkurenčni s ceno svojih storitev in da sta edino kvaliteta monterskega dela ter velikost podjetja (ki daje garancijo s stroko in tudi finance), tista elementa, ki nam dajeta nekaj prednosti na trgu. Vendar te prednosti vedno tudi ni moč uveljaviti, ker enostavno naročniki zanjo niso zainteresirani. Prodor na tuji trg je dodatno povezan še s podporo države, ki se odraža v ustvarjanju ugodne klime za naš nastop na določenih tujih trgih in v čisto konkretnih ukrepih, ki omogočajo finančno podporo našemu nastopu (kredit za refinanciranje poslov, barterposli...) —ta podpora je danes šibka, je pa kljub izpolnjevanju ostalih pogojev našega konkurenčnega nastopa odločilna. Za uspešen nastop v tujini, kakršnega smo realizirali v Iraku, morajo biti vsi navedeni pogoji izpolnjeni, predvsem pa je potrebno imeti v podjetju za dela motivirano ekipo, sposobno obdelati vsa pomembna tehnično komercialna in finančna vprašanja. Reorganizacija in kadrovsko vprašanje V smernicah plana 1986—90 je zapisana reorganizacija celotne DO IZIP. Konkretni predlogi še niso znani. Dejstvo je, da nobena reorganizacija ni formula za rešitev iz ekonomskih zagat. Res pa je, da dobro izbrani organizacijski model olajša delo in omogoči večjo učinkovitost. V tej zvezi je za nas ta trenutek aktualna tesnejša povezava s tozdom Projektivni biro — razmišljamo pa tudi o predlogu združitve z jedrom tozda PB, ker bi zagotovili višji tehnični nivo naših storitev ter bolj usklajen nastop v smislu kompletne obdelave investitorjev (od idejne zasnove do zagona naprav). Jasno je, da ob tem tudi tozd Marketing ne bo mogel ostati neprizadet. V Inženiringu trenutno nimamo večjih problemov s fluktuacijo. Strokovno jedro tozda zaenkrat ostaja, res pa je, da utegne tudi to postati problem, če se bodo sedanje težave nadaljevale. Rešitev vidimo v uskladitvi kadrovske politike med tozdi, kar pa je zaenkrat še zelo trd oreh, ker v podjetju še ni dozorelo spoznanje, da je to nujno potrebno in za vse koristno. DUŠAN HOČEVAR Poletni ocvirki: Deske v večji avto Govori se, da so si nekater-niki v delovni skupnosti Panonije omislili nov službeni avtomobil. Dosedanji avtomobil citroen BX, ki je star še ne polno leto, naj bi zamenjali zaradi neudobnosti. Resda gre za zamenjavo staro za novo, vendar navkljub vsemu, bo treba doplačati kar zajeten kup denarcev. Če je službeni avtomobil odraz uspešnosti neke firme, potem .je to izredno progresivna zadeva. Toda o tem so se morali izjasniti delavci delovne skupnosti. Kot kaže nekih posebnih problemov ni bilo. Problem je bil le z delavci v razvojno-teh-nični službi. Ti se z zamenjavo nikakor niso mogli strinjati. Saj je nemogoče, da bi neka-terniki imeli boljše delovne pogoje od njih. Ne, tega pa ne dovolijo! Kako tudi bi, saj imajo sami v svojih nakladnih panjih (Avtoradgone) zares »vrhunske« pogoje za delo. Mimogrede povejmo, da je bila temperatura v (kontejnerjih) čebelnjaku 30. junija 36 stopinj Celzija, L julija pa že za eno stopinjo več. Upajmo, da se naravna temperatura ne dviguje z vsakim dnem za I stopinjo. Sicer je že tik pod vreliščem. Čepa se srečata obe ali celo vsa tri vrelišča različnih »materialov«, potem je vprašanje, kaj se bo iz tega izcimilo. Spet bo eksplodiralo. Risalne deske pa bodo postavili v nov udoben avtomobil. Sklep »kolegija« Oddelek za informiranje je na svojem »kolegiju« sklenil, sicer brez pristanka tistih, ki svetijo nad njim, da bo zaprl parkirni prostor na vrtu SVETNIŠKE VILE na Liko-zarjevi. Razlogi: 1. edino na ta način bomo ohranili pri življenju dve ali tri smreke in jih obvarovali pred »kislim dežjem«. 2. »kolegij« se je trdno od- ločil, da bo z zasedbo vrta rešil svojo prostorsko in zdravstveno stisko. Dne 20. 7. bomo namreč preselili svoje delovne pripomočke na vrt Likozarjeve 6. Po naši oceni bo akcija večstransko koristna in sicer: 1. le tako bo naše delo izpostavljeno očem javnosti, 2. s pripravo projekta smo zaposlili nezasedene kapacitete projektivnega biroja, s selitvijo pa inženiringa. Krušna peč Izhajajoč iz priporočila, sprejetega na sestanku direktorjev in vodij služb delovne skupnosti sozd, da je treba delo racionalizirati in nuditi servisne usluge tudi zunaj sozda — vse to namreč v smislu pridobivanja dohodka — smo se na »delavskem svetu« informativne službe odločili, da po izpraznitvi prostorov, le teh ne bomo prodajali, ampak Z majhnimi »korekturnimi« posegi, ki nam jih pripravlja projektivni biro, prostore preuredili v lokal »posebnega družbenega pomena« — v PIVNICO — delavski svet je namreč po samoupravni strokovni oceni ugotovil, da je prostor ustrezno infrastrukturno opremljen za točenje in peko. Lokal je že opremljen s krušno pečjo. Upajmo, da bo dobro zatočišče za nekatere službe, ki nimajo ustreznih prostorov za serviranje arhivskih buteljk, žganj, drugih eksotičnih napitkov. Na zdravje! V središču dogajanja Uh, ti pasji dnevi! Ali drugače rečeno — v sili tudi slon muhe žre! Nič kaj prijetno ni našim tovarišicam, ki so se znašle v »tajniški« pisarni direktorja. Kar naenkrat v središču dogajanja, bi lahko rekli. Da je temu res tako, so potožile kar same. »Oh, kaj misliš, da sem iz železa!« je pomoledovala ena od njih. »Saj še scat ne morem!« Nič zato, »fajn bi bilo, če bi ji posodo dali kar pod mizo, pa servirko zraven.« je pristavila ena od strank v pisarni. Medsebojni odnosi Znanje ali naklonjenost Znani so vam odnosi med kolektivi in posamezniki v njih. Za ustvarjanje ustvarjalne klime, je potrebno odkriti vse pozitivne strani posameznika in skupine. Ker pa ima človekova osebnost tudi senčne strani, se pogosto dogaja, da se uveljavijo nepravi, celo škodljivi inte- resi. Tako tudi med delavci, ki vodijo kako proizvodnjo;prihaja do trenj, zato ker je nekdo bolj prodoren, kot drugi, morda celo od tistega, ki je nad njim. No in v takem »cenkanju« jaz tebe, ti mene, pride do tega, da bi se kdo koga rad znebil. To storijo z raznimi izgovori, podtikanji. Pogosto je ta, ki mu spodkopavajo tla tudi po svoje brihten in se ne da kar tako ugnati. Z argumenti kar »čez noč« dokaže, da ravnanje z njim nima osnove in je lako strašno, posebno, v našem primeru, ko gre za razvojne naloge. Človek na tem občutljivem področju si navadno dolgo časa nabira poleg znanja še izkušnje za položaj, da lahko vodi,, razvoj. Ker je sedaj razvojno-inovativna dejavnost celo pogoj za eksistenco, potem so igračkanja na tem področju toliko bolj občutljiva. V naših tozdih v sozdu IMP lahko v preteklosti in še sedaj odkrijem, da je prej obraz odločal, kaj si in boš, kot pa znanje, ki je nujno potrebno za razvoj. In če se sedaj povrnemo k sebi, potem lahko odkrijemo grde sence, ki so in še nastajajo zaradi površnega in oblastnega obnašanja posameznikov do sodelavcev, ki imajo tudi odgovorne nalo- ge. Te pa negiramo vse do skrajnosti, ko se hočemo nekoga na nek način znebiti. Glede na to, da oblastnik ima v rokah škarje in platno, mu ni težko doseči, da se odkriža kogarkoli, pa tudi, če pri njem vse ne »Štirna«. Toda zaklel se je... »ta naj gre, na njegovo mesto bo prišel drugi, ki je meni všeč«. »Menjave«, ki niso narejena na strokovni osnovi lahko pripeljejo do stanja, ko začneta učinkovitost in uspešnost padati. To seveda povzročitelj ne prizna. Ti pojavi so škodljivi, posebno, ko se gre za strokovno uporabljene delavce, zato morajo vsi količkaj odgovornih poseči vmes in preprečiti »odpis« obraza, ki nekomu ni všeč, ter poskrbeti za usklajeno, strokovno , razvojno delo na vseh nivojih tovarne v tem konkretnem primeru. In kje je? Morda tudi pri vas! FRAN VODNIK Srečen zakon — Kakšen je po tvoje srečen zakon? — Takšen, da tudi takrat, ko je žena tiho, mož ves čas ponavlja: »Prav imaš, dragica!« Interklima je za nami Kje je poslovna strategija? Janez Grubar, direktor komercialnega sektorja Klimata: Ob dejstvu, da investicijska gradnja upada, da so plani prodaje neizpolnjeni, da zaostajamo z razvojem novih izdelkov ter da je razlika vse manjša, je Interklima gotovo priložnost, kjer se pokažejo perspektive trženja posamezne organizacije združenega dela. Vzroki za omenjeno stanje so po mojem mnenju v tem, da smo si morda v Klimatu napačno predstavljali, kaj je usmerjevalni razvoj in kaj je aplikativni razvoj . Tako, kot smo tudi napačno razumeli razvoj — marketing, ki naj bi bil predvsem alociranje razvojnih in proizvodnih potencialov v smeri tržno zanimivih izdelkov. Žal na simpoziju Interklime 87 ni bilo predavatelja iz našega sozda, pa smo tako zamudili priložnost, ko bi strokovnjake s področja klimatizacije prepričali, da sozd IMP le ne spi. Uspešna predstavitev Klima-tovih novih izdelkov na Inter-klimi 87 naj bi bila garant za uspešno trženje v prihodnje. Kot razstavljalec spremljam Interklimo že od leta 1979. Od tedaj dalje so zelo zmanjšane razlike med proizvodi konkurenčnih firm v Jugoslaviji in Klimata tako, da lahko o letošnji. Inter-klimi rečemo, da so razlike že minimalne. Po mojem mnenju pa je Kli-mat skupaj s Klima montažo le predstavil najboljši sejemski eksponat — to je klima omaro z možnostjo energetsko varčnega obratovanja, ki je plod IMP-je-vega znanja in znanja delavcev Inštituta Zoran Rant. Za ta izdelek so se obiskovalci sejma zelo zanimali. Delavci Klimatove komerciale pa sicer s predstavitvijo Klima-tovih izdelkov ne moremo biti zadovoljni, saj z izjemo klima omare, regulatorja pretoka in rekuperatorja nismo na sejmu pokazali nič novega. Le to pa nas spravlja v negotovost pri trženju v prihodnje. Interklimin sejemski prostor, kjer je razstavljal IMP, je klimatizirala klima omara, sicer pa je bil premajhen oziroma je bilo na njem preveč izdelkov. Še napotek za prihodnje sejme! Potrebno bi bilo razmisliti o tematskem nastopu na sejmu (variabilni sistemi, varčevanje z energijo, opfema za izkoriščanje sončne energije itd.). Očitno je, da je bil IMP-jev sejemski prostor najbolj obiskan del sejma Interklima 87 — torej dejstvo »na tržišču imidž IMP-ja« še vedno velja. Vesel pa sem„da se nam je na Interklimi 87 posrečilo preseči tozdovsko atomizacijo in smo se vsaj po razstavljenih izdelkih sodeč predstavili kot IMP. Od tod bi se morale nadaljevati že nekaj let načrtovane, a žal neuresničene aktivnosti IMP-jevega skupnega nastopa na domačem tržišču.« KAREL LESKOVAR, DIREKTOR PTUJSKEGA EKA: »Za nas je sejem Interklima zanimiv enako kot jesenski zagrebški sejem. Razstavljali smo industrijski sesalnik abrazivov in ionski omehčevalnik. Na sejmu so se kupci zelo zanimali ža ionski omehčevalnik (predvsem bolnice, klinični centri, vojaške ustanove). Ves čas sta bila na sejmu prisotna dva Ekova predstavnika in sicer delavec razvoja in delavec prodaje tako, da sta se lahko dopolnjevala pri posredovanju informacij obiskovalcem. Od sejma pričakujemo povečanje naročil za razstavljene naprave kot tudi za tiste, ki niso bile razstavljene. S sejmom smo bili zadovoljni tako glede organizacije, kot tudi s sejemskim prostorom. Ti sejmi so postali zelo dragi predvsem zaradi zelo dragega sejemskega prostora in prospekt-nega materiala.« Zvone Štrekelj, vodja prodajnega projekta v Iku: »Na sejem Interklima 87 smo se v Iku glede eksponatov dobro pripravili. Razširili smo program sistema 400 pri avtomatiki, prenovili program nivojnih in tlačnih stikal. Prav tako je nekaj novosti pri senzorjih za vlago in temperaturo. Sistem 400 je na sejmu deloval v klima omari. Potrebno bi bilo bolj pospešiti razvoj na področju merjenja pritiskov, pretokov, nivojev in temperatur, saj se prek nekaterih zastopništev pojavljajo tuje firme. Vse to kaže na naše nadaljnje možnosti za razširitev programa. Veliko zanimanja na sejmu je bilo tudi za koračne motorje in male reduktorje. V tozdu Črpalke je nov izdelek IMPOFOR črpalka, ki se uporablja za črpanje vode iz kletnih prostorov, za pranje in čiščenje avtomobilov ter za sanitarno vodo v stanovanjskih hišah in vikendih. Izdelek pomeni razširitev proizvodnega programa. Tozd Itak je poleg ravno-cevnega in spiralnega prenosnika toplote razstavljal v sodelovanju s firmo GEA—Ahlborn nov ploščni prenosnik toplote, ki je požel precejšnje zanimanje na sejmu. Na Interklimi 87 so se obiskovalci precej zanimali za drsna tesnila, za posebne izvedbe tesnih oziroma nove programe. V Jugoslaviji se pojavljajo proizvajalci sorodne opreme, kot je naša in skušajo zapolniti tržišče z izdelki, ki jih IMP še ne izdeluje ali pa jih namerava izdelovati šele v kasnejših razvojnih fazah. Tako se pojavlja Avto-inontaža iz Ljubljane s prostorskimi elektronskimi termostati in večnivojskimi termostati za posebne namene. Svoj program je razširil tudi Energoinvest Subotica, Mašinska strojna industrija Panonija iz Indije pa je v okviru Strojne fakultete iz Beograda ponudila tržišču ročni regulacijski ventil, s premerom 15 do 20mm, za katerega so se na sejmu precej zanimali. Seveda so vodilne firme, kot so Honeywell, Sauter, SCS, Johnson Controls, Satschvvell dominirale s svojimi najnovejšimi programi centralnih nadzornih sistemov in regulacij. Zato bi bilo potrebno v Iku čim hitreje ujeti korak z drugimi firmami v svetu, da bi zmanjšali razkorak med njimi in nami. Za sejem je Iko dobro poskrbel s prospekti, pri katerih pa bi bilo potrebno več pozornosti nameniti čistosti jezika. Pri bodočem delu bi bile zelo potrebne aplikacije regulacijskih sistemov in navodila ter priporočila za izbiro regulacijskih ventilov. Kar zadeva obiska na IMP-jevem razstavnem prostoru — je le ta presegel vsa pričakovanja, kar' potrjuje pravilna usmeritev Ikovih razvojnih programov. Ob koncu sejma je bil organiziran sestanek naših direktorjev in direktorjev zagrebške topi ar -niške mreže, na katerem so pretresli aktualna vprašanja in se dogovorili za nadaljnje usklajeno delo.« Zdenko Golob, direktor idrijske delovne organizacije TIO: »Interklima v Zagrebu je največji specializiran sejem, od katerega pričakujemo povečanje prodaje naših izdelkov. V Tiu smo se na ta sejem pripravili na ta način, da smo ustanovili ekipo ljudi iz prodaje in proizvodnje, ki so bili zadolženi za pripravo novih izdelkov, ki morajo biti čim bolj kvalitetni in funkcionalni. Na sejmu smo razstavljali protipožarne lopute di-fuzorje za industrijo in za komfortne prostore, stropne difu-zorje s povečano indukcijo, ro-totherm za lakirnice, efaflex hi-tropregibna vrata v aluminijasti izvedbi. Te izdelke smo kvalitetno izboljšali, pocenili in s tem dosegli konkurenčnost na tržišču. Letos je bil sejem bolje organiziran, kot prejšnja leta, seveda pa ni rečeno, da se ga ne bi dalo še bolje organizirati. Valter Špeglič, vodja Kliminega marketinga: »Interklima je za IMP najbolj specializiran sejem. Nanj smo se v Klimi pripravili z novimi in izboljšanimi izdelki, kot sor ak-sialni ventilator LAZ, aksialni ventilator PA, grelniki GNA, aksialni ventilator N-AVV, centrifugalni ventilator 4 CV 10, kombinacija centrifugalnega ventilatorja CVK z grelno in filtrsko enoto ter roto aksialnega ventilatorja z gibljivimi lopaticami. Smatramo, da so ti izdelki po kvaliteti primerni tudi za evropski trg. Letos sem bil sicer nad sejmom nekoliko razočaran in sicer zato, ker je bilo manj tujih razstavljalcev, kot na prejšnjih sejmih in pa zato, ker je tudi sozd glede na 40-letni jubilej namenil Interklimi premalo pozornosti. Opustil je še tradicionalni IMP-jev dan. Kljub temu pa so se domači kupci in projektanti precej zanimali za IMP-jevo opremo in tudi za Klimine izdelke. Za ventilatorje NVV in rotorje z gibljivimi lopaticami so se zanimali Italijani in vzhodni Nemci. Te kupce bomo čimprej primerno tehnično in komercialno obdelali. Na sejmu je bilo mogoče opaziti, da se konkurenca na področju ogrevalne, klimatske in prezračevalne tehnike na jugoslovanskem tržišču povečuje in nevarno približuje doslej vodeči firmi na tem področju — to je IMP-ju. UROŠ PRODANOVIČ, PRODAJNI INŽENIR IZ MONTAŽE MARIBOR: »Na letošnjo zagrebško Interklimo smo se v Montaži zelo dobro pripravili, saj smo se za priprave tudi več angažirali kot prejšnja leta. Rezultat tega je, da smo imeli na sejmu precej več novitet kot prejšnja leta — te novosti pa so bile: radialni ventilator za konstantno delovanje pri povišanih temperaturah, familija manjših aksialnih ventilatorjev, nov tip strešnega ventilatorja, srednjetlačni aksialni ventilator z indirektnim pogonom, sobni klimatizer, strešna regenerativna toplotna centrala, parni vlažilec, za katerega je bilo na sejmu največ zanimanja. Precejšen prodajni učinek pričakujemo pri parnem vlažilcu, ki smo ga doslej uvažali. Za vse naše izdelke smo za sejem pripravili prospektni material, ki ga v prejšnjih letih nismo imeli. Menim, da je bil IMP-jev razstavni prostor prenatrpan z eksponati. Zato moramo za naslednjo Interklimo zakupiti več notranjega razstavnega prostora. Za IMP je ta sejem zelo pomemben, saj je specializiran za tista področja, ki jih zajema večji del IMP-jevega proizvodnega programa, vendar pa se v IMP-ju z našimi proizvodnimi in montažnimi možnostmi premalo obračamo k tujemu kupcu. Imamo dovolj kvalitetne pa tudi cenovno zanimive izdelke za tujega kupca, toda za uspešen plasma naših izdelkov nam manjkajo sposobnost, agresivnost in primerna poslovnost. V Montaži bodo prvi rezultati sejma že v tem, da bomo izdelali ponudbo za holandsko firmo Thermo-air za montažo radial nih koles. Za Kitajsko pa j e dogovorjena pogodba za dobavo aksialnih ventilatorjev. Večji učinki sejma pa se bodo pokazali šele kasneje, proti koncu letošnjega leta, kajti IMP je proizvajalec investicijske opreme in je pot plasmaja naše opreme precej drugačna od poti plasmaja potrošniškega blaga: Pot od projekta do izvedbe objekta je dolga.« MARIJA PRIMC industrijski sesalnik Impofor črpalka jj Povratnik toplote Kanalski ventilator Aksialni in strešni ventilator Centrifugalni ventilator ■ L -.........•* , e* Razbremenilni boks z elektronsko regulacijo in stropni ter talni razpt' Šilci OV-jevi izdelki IMF GLASNIK, STRAN 5 Poletna reportaža Ve se, kdo je prvi in zadnji pri hiši Vsaka še tako majhna hiša potrebuje nekoga, ki jo vzdržuje — tembolj pa je potrebno vzdrževanja tako veliko poslopje, kot je sozdova zgradba na Titovi 37, ki je natrpana z delavci različnih oddelkov, služb itd. Tu kar cela četa 'Judi opravlja nekatera nujno potrebna dela, ki jih vodi Tone Kos, ki je tudi vzdrževalec vseh sozdovih prostorov. Zdaj ga že kar vsi poznamo, saj je vedno pripravljen postoriti, popraviti, kjerkoli je kaj potrebno. Lojze Kresal, vratar na Titovi 37: »Delo vratarja v IM P-ju opravljam 8 let. Z ljudmi ni problemov. Nekaj pa nas vratarje že ves čas žuli: neprimerni osebni dohodki. To poudarjamo, žal zaman, na vseh sestankih. Glede dela nimam pripomb. Težave pa se pojavijo pozimi, ko moramo v slabih vremenskih razmerah kontrolirati objekte (Marketing, Likozar jeva 6...), pa nimamo za to ttstrezne garderobe in škornjev. O vsem tem smo se že pogovarjali s Tonetom Štrusom, vodjem kadrovske službe sozda, vendar ostane vse pri pogovorih. Menim, da bi morala biti tudi v IMP-ju varnostna služba ustrezno opremljena, tako kot je v drugih ozdih (Delo, Varnost,...).« Za kaj vse odgovarja? Za delo vratarjev, kuharic, servirk, snažilk, tele-°nistk, za delo pri osnovnih sredstvih. Povedal nam je, kaj vsa ta četa ljudi opravlja, nekaj pa tudi o problemih, ki jih tako, kot nikjer, tudi tu ne manjka. Začnimo pri vratarjih, je dejal: Štefka Pašalič, servirka v soz-dovem bifeju: »Delo servirke opravljam štiri leta, prej pa sem bila šivilja. V bife sozda na Titovo 37 sem prišla pred tremi meseci iz Tenove menze na Vojkovi. Tu mi je delo bolj všeč, ker je manj nošenja, temperatura je pravšnja, pa tudi odnosi med sodelavkami so dobri. Ko pridejo delavci na malico, moram biti urna in ljubezniva do ljudi. Če je le mogoče, jim poskušam ustreči. Z veseljem postrežem človeku, če so lepe porcije hrane — tako se vsak nasmehne, ko dobi malico. Moški so manj zahtevni glede hrane kot ženske, zato sem z njimi bolj zadovoljna — no, pa tudi nekatere ženske niso izbirčne pri hrani. V bifeju je največ gneče ob deževnem vremenu, ko pa je vreme lepo, gredo delavci malicat ven iz IMP-ja. Več ljudi pride na malico ob ponedeljkih, pa ob torkih —ob ponedeljkih najbrže zato, ker so v nedeljo precej jedli, pa jim še ob ponedeljkih »hodi hrana po glavi«, ob torkih pa je daljši delovnik in si marsikdo privošči kakšno sladico, burek. Osebni dohodki pa so glede na obilico napornega, hitrega in povrhu še stoječega dela le prenizki.« Delajo — kako ne bi, ko jim sveti večna luč §i V sozdu so 3 vratarji, ki delajo v turnusih — tako kot v drugih tovrstnih ozdih. Vsak mesec si naberejo po nekaj nadur, za katere prejmejo izplačilo na osnovi samoupravnih aktov. V dopoldanskem — to je v rednem delovnem času kontrolirajo prihod in odhod delavcev in zunanjih poslovnih obiskovalcev v upravni stavbi na Titovi 37. Obiskovalcem dajejo nekatere informacije o dejavnosti naših ozdov in njihovih oddelkov. Zunaj rednega delovnega časa delavcev pa skrbijo za varnost objektov na Titovi 37, Titovi 48, Likozarjev! 6. V zadnjem času so začeli naši vratarji odpovedovati delovno razmerje, za kar so vzrok premajhni V zadnjem času — to je nekaj mesecev se pri službi telefonistk pojavljajo problemi zaradi bolniških izostankov in socialnih razmer delav-kine družine. Tudi odnosi med delavkami niso najboljši. Težave nastopijo tudi tedaj, kadar sta odsotni obe telefonistki, kajti za občasno zamenjavo nimamo dodatno usposobljenih telefonistov, kar bi bilo sicer nujno potrebno. Tudi to je vrhunska tehnologija osebni dohodki. Drug problem pa je v tem, da jim ne odgovarja turnus zaradi neustreznih prevozov na delo in z dela. Služba telefonistk je ena od pomembnejših služb v okviru službe, za katero je odgovoren naš Tone Kos. Telefonistke — brez njih si ne moremo zamišljati dela niti en dan — vzpostavljajo telefonske zveze med delavci Titove 37, Likozarjeve, z vsemi IMP-jevimi ozdi, z vso Slovenijo, z našimi zastopstvi s celotne Jugoslavije. z zunanjimi firmami — tako s slovenskimi kot tudi z jugoslovanskimi in s tujino. Vida Križan, telefonistka v sozdu IMP na Titovi 37: »V IMP-ju sem od leta 1970. Ves čas opravljam delo telefonistke, za katero sem se usposobila že prej v telefonski centrali PTT podjetja. Delo je zanimivo in ga z veseljem opravljam. Najhuje je tedaj, ko sem sama v telefonski centrali, kajti centrala je preobremenjena. Zelo me bremeni, da moram za delavce klicati ven iz IMP-ja. Vendar bi še nekako razumela, če je treba klicati medkrajevno — teže pa se sprijaznim, če gre za klicanje po Ljubljani. Najbolj sem vesela tedaj, ko delo poteka brez zastojev.« Interni bife je pomembna enota, ki skrbi za delavčevo prehrano med delom. Tu delajo delavci od 6.30 do 14.30. Njihovo delo je fizično precej naporno. V svojem delovnem času morajo delavke v bifeju pripraviti polpripravljeno in delno priprav- Elektromotor iz Metlike Začuda brez kelnerja Preden sem sedel za stroj, sem se zamislil. Podobo reportaže sem sicer imel pred sabo, vendar se mi je zastavilo vprašanje tehnike. Nagajal mi je namreč fotoaparat, zato je bila vprašljiva vizuelna podoba članka. Pa vseeno ostajam pri zamišljenem konceptu. utrinek se prepleta z idiliko Ce je človek sam periferijec, se na ■ Periferijo ali obrobje, če hočete, tudi ■ J' manj razvito območje odpravi z do- ■ *°čeno podobo in značilnostmi takš-I nega okolja, ki so mu znane in se odražajo v takšni ali drugačni obliki, izpf' Sploh je bilo potovanje v Metliko eno od tistih, ki bi mu lahko rekli odkrivanje neznanega IMP-ja. Pravzaprav je to le neznan IMP. Ko sem se hamreč podal na pot, mi je bila pred očmi pot, po kateri priti do Metlike. h*o tja človek pride brez vsakršnih Problemov. Seveda ob prihodu do metlike, ali če zadevo nekoliko zasu-oemo, ki je človeku nekoliko manj Znan kraj, se pač zmeraj odpraviš Oajprej v srž dogajanja. Resnično se zastavlja vprašanje, kaj je ta srž. ali Je to res mestno jedro. Mislim, da v metiiki je tako. Ob tem pa ti ostane °h strani 'oziroma zanemariš vse okrog sebe. Strogi center je zmeraj ‘«0, od koder išče, orientacijo kam naPrej in kje najti tisto, kar iščeš in Zakaj si pravzaprav prišel. Morda je na tovrstna odločitev v mojem primeru iskanja obrata tozda Črpalke neumestna, saj se objekt nahaja na dokaj vidnem mestu ob magistralni Cesti. Pa kljub vsemu je tudi samo mosto izhodišče, ki te najprej impre- sionira, skorajda zavede s svojo tradicionalnostjo, srednjeveško arhitekturo in skorajda arhaičnim utripom. Torej prvi vtis je, da imata kraj in njegova okolica svojo omiko in svoj ritem življenja, ki ga je sodoben čas vrgel iz tira in ga iz okolja samozadostnosti in relativnega izobilja (gledano skozi tradicionalna očala), pa tudi zadovoljstva tega prebivalstva, prelevil v okolje pomanjkanja prenaseljenosti in nezaposlenosti. Pač vse tisto, kar se je dogajalo z vsemi drugimi okolji. Posledice so na dlani, ta spokojnost se spremeni v navidezno revščino in nezaposlenost (kot temu pravimo v industrializirani družbi). Treba je iskati možnosti ali drugače »s trebuhom za kruhom«. Osnova za zadovoljevanje teh temeljnih življenjskih potreb je spet tradicionalna industrija in sicer tekstil, pa tudi kmetijstvo, ki pa po današnji naravnanosti in usmerjenosti ni dovolj. Poti nazaj ni pravijo dialektiki, je samo naprej. Pa naj bo naprej. Tako si lahko razlagamo tudi obrat tozda Črpalk za proizvodnjo elektromotorjev. Kot kaže, se je le-ta pojavil v tem okolju kot tujek glede na vse prej povedano. Po naključju je sama lokacija tovarnice precej iz samega mesta v bolj »civiliziranem« svetu ob magistralni cesti. Po naključju zato, ker je bila zgradba namenjena za občinske rezerve. Če smo nekoliko zlobni, kot da se je samo mestno jedro otepalo tega arhitektonskega pa tudi drugačnega (v svoji biti tudi socialnega) tujka z vsemi štirimi. Birokratov ni! Čeprav je podjetje na robu, pa se je morda prav zaradi tega znebilo ti-i stega, s čemer je obremenjeno tradicionalno okolje pa tudi civilizacija , našega trenutka, namreč odvečnih zajedalcev. Nekoč je bilo to plemstvo in jara gosposka, danes je to tako I imenovana birokracija. Tega eno-' stavno kljub vsem pravilom današ-. njega poslovanja naših podjetij obrat elektromotorjev ne premore. Med 24 zaposlenimi je namreč samo en čisti režijec — to je vodja obrata. Vsi ostali pa so neposredni proizvajalci, če smo količkaj žargonski. Torej tudi ti z roba imajo včasih kaj dobrega v sebi. No pa, da ne ostanemo samo pri tem. Opravičiti je treba vsa ta čreva, ki sem jih zapisal v uvod. Kljub temu, da je proizvodnja elektromotorjev za vgrajevanje v toplotne črpalke novost ne samo v Metliki, ampak v jugoslovanskem prostoru nasploh, je bilo pričakovati, da se tako delovno intenzivna in zahtevna proizvodnja v okolju brez določene industrijske tradicije ne bo obnesla. Ampak, poglej si ga šmenta, ne samo da se je obnesla, celo presegla je pričakovanja in zastavljene načrte. Po začetnih predvidevanjih naj bi po enoletnem obratovanju osvojili delavci tehnologijo in zadovoljili potrebe po vgradnih elektromotorčkih za tozd Črpalke. Toda danes že presegajo to proizvodnjo za skoraj 20.000 kosov. Letno namreč proizvedejo okrog 50.000 elektromo-torčkov, potrebujejo pa jih okrog 30.000. Zato že sedaj osvajajo tehnologijo za večje t.i. GHM in GHR motorje. Po načrtih naj bi proizvedli okrog 20.000 teh motorjev. Resda bi to zahtevalo zaposlitev 5 do 6 novih delavcev, vendar proizvodnih. Pri tehnologiji prav tako ne bo večjih vlaganj, saj orodja za nove elektromotorje pripravljajo v orodjarni črpalk. »Fajn« ljudje Seveda vem, da mi bodo vodilni očitali, zakaj toliko »flancam« o vsem mogočem, vendar to ni nekakšen kronološki zapis o neki fabriki, ampak reportaža. Pa pustimo to ob strani in pojdimo po naši poti naprej. Že od nekoč smo vajeni periferijci enega od komplimentov, s katerim nas obsipajo mestni »brezosebneži«, da smo »fajn« ljudje. Zanemarjajo pač, da je to pogojeno z okoljem, njegovo tradicijo in vpetostjo v naravo. Tako je tudi z Belokranjci, ki kljub industrializaciji in »razmetano-sti« strojev pri tem ali onem oknu za to ali ono stružnico ali varilnim aparatom, nič ne jadikujejo drug nad drugim, ampak vestno delajo in se v prvi vrsti med seboj dobro razumejo. Resda jih je malo, in če bi se že ti med seboj jezno spogledovali, kam bi pa prišli. Da gre pri njih za nek globlji odnos, ne govori samo vzdušje v to- Vsakdo je zamaknjen v svoje delo ljeno hrano, ki jo pripelje šofer s kombijem iz centralne kuhinje v Vojkovi. To je eden od IMP-jevih bifejev, ki ima največjo izbiro jedi in je zato v tem bifeju tudi več dela, kot v drugih naših bifejih. Približno pred dvema mesecema so v tej enoti nastale kadrovske spremembe zaradi upokojitve vodje bifeja. Delavke se v sedanjem sestavu zelo dobro razumejo in je zato tudi delovno vzdušje na ustreznem nivoju. Za delo v tej enoti sta dodatno usposobljeni dve delavki (opravljen imata tečaj higienskega minimuma, imata pa tudi veselje za opravljanje takega dela), ki lahko nadomestita začasno odsotno delavko v enoti. V našem bifeju pa se včasih pojavljajo problemi zaradi napačnega odnosa nekaterih gostov, ki hočejo izkoriščati dneve, ko so boljše malice, sicer pa niso redni obiskovalci našega bifeja. Tudi področje osnovnih sredstev spada v Kosovo vodenje. Glede teh sredstev pravi Kos, nekateri ravnajo z njimi zelo neodgovorno, posebno z avtomobili, s katerimi nekateri upo- Bahra Hotič: » V IMP-ju sem tri leta in opravljam delo snažilke, po potrebi pomagam tudi pri delu v bifeju in v telefonski centrali. Zelo sem zadovoljna, da delam dopoldne, saj se lahko v popoldanskem času posvečam družini. Pri delu nimam težav, tudi z odnosi med sodelavci sem zadovoljna. Pri nas je tako, da si drug drugemu povemo, če nam ni kaj prav in ne hodimo nikamor tožarit. Z osebnim dohodkom pa nisem zadovoljna, saj imam dopoldne več dela kot pa snažilke popoldne — če ni čiščenja, me pa vključijo v delo v bifeju ali v telefonsko centralo — medtem, ko se popoldne snažilka lahko kam skrije.« upravni stavbi na Titovi 37 precej problemov. Največja težava je v pomanjkanju tega kadra, pa v slabi delovni zavesti delavcev, ki opravljajo to delo. Problemi so tudi v tem, da so objekti stari in potrebni temeljite obnove, slabo vzdrževani in oskrbovani. Zato morajo snažilke vložiti v delo več truda. V prostorih ležijo Sožitje pa tako! rabniki ravnajo skrajno malomarno. Menim, da bi morali zaostriti način oddajanja in vračanja vozil. Nekateri tozdi sami nabavljajo osnovna sredstva, potem pa pride do problemov pri evidentiranju in inventurah, saj nekatera od teh sredstev niso evidentirana. Tudi za delo snažilk je odgovoren Kos. Snažilke čistijo prostore v stavbi na Titovi 37, na Likozarjev! 6, Smoletovi 18 (ambulanta), v oddelku investicij in Izobraževalnem centru v BS-3. S snažilskim delom je v vsevprek nekoristni in često neuporabljeni materiali, ki so le ovira pri čiščenju. Potrebno bi bilo vse te neuporabne materiale odstraniti in jih deponirati na ustrezno mesto, pa tako delavkam omogočiti kvalitetnejše čiščenje. V delovni skupnosti sozda pripravljajo drugačno organizacijo nekaterih služb in sicer predvidevajo, da bi čiščenje prostorov oddali zasebniku, prav tako kopimico; vratarsko službo pa bi opravljalo podjetje Varnost ali druga ustrezna organizacija združenega dela. MARIJA PRIMC Vodja proizvodnje je edini »'režijec« vami in med delom. To dokazuje tudi menza oziroma odprt bife brezalkoholnih pijač, ki začuda nima svojega »kelnerja«. Vsak si postreže po svoji potrebi in plača, kolikor stane zadovoljitev te potrebe, ne da bi mu kdo udarjal blok na registrski blagajni. Kaj nas briga bife, boste rekli, pa tisti ficlji za slatino ali kokto, komu pa mar za tisti »bakšiš«. Pa ni res, to je odraz neke kulture odnosov in zaupanja med ljudmi, ki jih žal civilizacija nima več in bi jih še kako potrebovala. V tem pa je tudi čar te »tradicionalnosti in ljudskosti«. Ne nazadnje pa je tudi tu še osebno zadovoljstvo, ki veje iz teh ljudi. Od kje čistost? Ne vem sicer, če to že lahko imenujem sožitje med tradicionalnim in industrijskim, čeprav to še ni in nikoli ne bo. Pa me je ta metliška zasanjanost kljub vsemu prevzela. Odvrnila me je tudi od tega, da bi se podal nazaj proti metropoli po poti civilizacije, ampak sem se raje podal najprej do Kolpe. V njeni čistosti sem poskusil najti kaj skupnega s »čistostjo« in domačnostjo Belokranjca. Ta domačnost in čistost se kljub »industrij-skosti« obrata odraža tudi na njegovem dvorišču, ki je obdano z lepo negovano zelenico. Zelenico, ki jo zopet vzdržujejo sami in nihče drug, pa lepo zloženi »klaftri« drv, ki jih marsikateri gospodar nima tako vzorno zloženih. To me je tudi navdahnilo. da sem šel še do druge doline in se po njej. kot sem že dejal, podal do metropole. Namreč izbral sem dolino Krke, ki mi je pomenila pravo zadoščenje, v primerjavi s potovanjem v Metliko, ko sem se moral, hočeš nočeš, vključiti v nomadski tok brezosebnih in prestižnih dopustnikov. JANEZ VOThk Marija Oven Pogrešali jo bomo Mariji Oven iz Centralne kuhinje, ki se je junija odpravljala v pokoj, so sodelavci pripravili majhno slovesnost. Marija je začela delati v kuhinji pred 27 leti kot kuharica. Delala je v vseh izmenah delovnega časa. Pred 25 leti so bili delovni pogoji slabši kot danes, delavec pa je imel tudi manj pravic. Vendar pa za pridne delavce ni bilo ovir — te imajo povsod radi. »Vso delovno dobo sem bila dokaj zdrava — v bolniški sem bila največ petkrat,« je pripovedovala. »Najteže sem se v svojem poklicu navadila na začetek dela v zgodnjih jutranjih urah, saj je bilo treba vstati ob treh in oditi na delo, ko so se nekateri nočni popotniki še potikali po ulicah in se je večkrat zgodilo, da sem morala pred vsiljivci teči. Imeli so tudi mene za nočno ptico. Največ strahu sem doživljala na poti na delo v času, ko je v Ljubljani krožila vest o ubijalcu žensk. No, pa tudi to smo skupaj s sodelavci preživeli. Darilo Mariji Oven v Centralni kuhinji sem začela delati od njenih začetkov". V kuhinjo sem rada hodila. Delo v težkih pogojih pa me je utrudilo in načelo zdravje, zato tudi predčasno odhajam v pokoj. Vsem sodelavcem želim uspešno delo.« Delavcem Centralne kuhinje je Marija veliko pomenila in jo pri delu zelo pogrešajo. Ovnovi je dal IMP priznanje za njeno delo in jo odlikoval z medaljo dela. JOŽE ŠUBIC Janez Jaklič iz DO Dvigalo Utrinek s poti po Kanadi Bili smo na koncu ceste, na koncu naseljenega območja. Pred nami je bila neoskrunjena divjina. Še vedno zaspani in leseni od jutranje vožnje smo si zavezovali planinske čevlje in nadevali popotniško opremo za tridnevno bivanje v divjini, ki se je nadvse skrivnostna in neprijazna pred nami odkrivala pred nami v meglenem, hladnem jutru, ki je že dišalo po dežju. V takem vremenu je bilo opozorilo na prospektu, ki smo ga dobili ob vhodu v Mount Robson park, še bolj grozljivo: »Ste v deželi medvedov!« Prvi hitri pregled prospekta mi je povedal, da bi utegnili biti naši gostitelji sila neprijazni! Počutil sem se nekam nelagodno in ideja »priti v Kanado« v Skalno gorovje se mi ni zdela več tako dobra, kot doma. Obotavljaje sem si oprtal težak nahrbtnik in se odpravil za prijateljema Tomažem in Matejo, ki sta strumno korakala ob divji reki Robson navzgor. narave še vedno prepirajo, ali je to najlepši gorski park v Kanadi ali ne, zagotovo pa je eden najlepših draguljev Skalnega gorovja. Za nama z Matejo je bila že dolga pot: polet z avionomiz Zagreba v Toronto, nato pa skupaj s Tomažem ponoven polet proti zahodu v Edmonton, mesto, kjer so se prav tisto poletje odvijale študentske športne igre. Tu smo se vkrcali na avtobus z zaščitnim znakom dirjajočega hrta in ta nas je varno pripeljal v mesto Jasper, v podnožje Skalnega gorovja. Slikovito malo mestece v tipičnem ameriškem stilu, kjer se lesene hiše, trgovine, hoteli in gostilne raztezajo ob edini glavni cesti, je bilo izhodišče za vse naše poti po okoliških parkih in gorah. Utaborili smo se zunaj mesta v prijetnem kampu med veličast-' ni mi borovci in smrekami. Tu je bil naš bazni tabor, naš štart na bližnje višinske točke, medtem Vzrok, da smo se odločili za ta del Skalnega gorovja, je bilo dejstvo, da se popotniki in ljubitelji Vrh Robsona Prehod čez reko Robson H kulturi razvojno Verjemimo v iluzijo in dvomimo o realnosti Na pobudo občinskega sindikalnega sveta Grosuplje, sem se udeležila republiškega seminarja za organizatorje kulturnega življenja v ozdih in krajevnih skupnostih, ki je bil v Radovljici od 8. do 13. junija kot predstavnik sindikata SO Grosuplje in IMP Livar »Viktor Kole-ša« Ivančna gorica. Od seminarja sem pričakovala nasvete in napotke, da z njimi razširim obzorje in miselnost ljudi o kulturi. Ker pa recepti v kulturi ne obstajajo, sem bila de- Pristop h kulturi DO ležna veliko dorečenih in nedorečenih misli, ki jih bom še veliko časa premlevala v svoji notranjosti, jih prenašala v svojo okolico, od tod se bodo porodile nove, iz teh pa postale motiv za moje nadaljnje delo in gradivo za naprej. Poleg predavanj znanih kulturnih in družbenopolitičnih delavcev smo se udeleženci organi- zirali v delovne skupine in v njih aktivno sodelovali glede na podane teme. Daro Hvalica, strokovni sodelavec Zveze sindikatov Slovenije, obenem tudi organizacijski in duhovni vodja seminarja, nam je orisal pojem in pomen delavske kulture oziroma kulture dela. Ugotovili smo, da se mora posameznik zavedati tega pomena, k temu pa lahko pripomore kulturni animator, da nevsiljivo, toda vztrajno vpliva na razvoj nivoja ustvarjalnosti ljudi, med katerimi deluje. Ob podanem podatku Milana Bratca, izvršnega sekretarja CK ZKS za kulturo nas je vznemirilo, da je v SR Sloveniji prenehala delovati ena tretjina kulturnih dejavnosti. Mnenja smo bili, da to vodi v birokracijo kulture. Nanjo pa vpliva premalo sredstev namenjenih za kulturo, premalo časa — odrejenega za kulturo, odvisnost ukvarjanja s kulturo od nadrejenih in vodstva, da je kultura privilegij »neutrujenih« delavcev, da se odmika vozačem in delavcem v več izmenah, da trud kulturnih delavcev ni opazen, da za izvajanje kulture ni primernih prostorov, da se program oblikuje in izvaja pod različnimi pritiski, da pa je spoštovanje in zaupanje strokovnih posameznikov demokratično, ker je ideja rezultat zdravega okolja. Ob predavani temi Štefe Toma z Zavoda SRS za družbeno planiranje, »Ugotavljanje kulturnih potreb in želja«, smo prišli do zaključka, da je najvažnejša sa-moiniciativa posameznika. Te željene ugotovitve pa lahko dosežeš z raziskavo v obliki vprašalnika, ankete in intervjuja. Marjan Belina, direktor Cankarjevega doma v Ljubljani in Doro Hvalica sta nas seznanila z Vrtičkanje vsebino, obliko in metodo kulturnega spodbujanja. S sezna-njevalno, usmerjevalno in ustvarjalno obliko seznanjamo o kulturnih dogodkih, druge pa spodbujamo k ustvarjalnosti, kot primer: Likovna kolonija, kjer je pomembno strokovno vodstvo, ki ima pozitiven odnos do aktivnosti. V mislih, da mora biti organizator kulturnega življenja ob seznanjanju in spodbujanju vedno v kontaktu z ljudmi v svoji okolici, se bo pravilno odločil za pravo pot in obliko organiziranja. O tem smo se prepričali s pripravo improvizirane razstave, uredništva glasila in uporabe internega ozvočenja za literarni dogodek. Kaja Šivic, Jože Vozny, Štef Potočnik so nam predstavili proslavo kot kulturni dogodek, ob aktivnem sodelovanju udeležencev, s poizkusom združitve z .glasbenimi, literarnimi in likovnimi sredstvi. Gita Vončina, članica predsedstva RS SRS nam je predstavila vlogo sindikata in ostalih DPO v kulturi. Izoblikovalo se je mnenje, da je bistveno za kakršnokoli kulturo in dejavnost smotrnost in namenskost. Pristop pa mora biti dolgoročen, razvojen, seveda ne smemo zanemariti vzgojne in informativne funkcije. Odnos do naravne in kulturne dediščine nam je s pomočjo diapozitivov prikazal dr. Janez Bogataj. Zavedamo se, da je na tem področju premalo narejenega oziroma najpomembnejše je, da ta odnos preide v zavest posameznika in družbe, šele takrat bo odnos do naravne in kulturne dediščine samo po sebi umeven. Ob koncu seminarja naj vse dorečene in nedorečene misli strnim v eno: — upanje je postalo vsakdanjost. Nekateri imamo to neusmiljeno prednost, da mislimo na morečo preteklost in upamo na boljšo prihodnost. Naj ponazorim z našim seminarskim pregovorom: »Verjamemo v iluzijo in dvomimo o realnosti?« (slika 2) MAJDA MOŽE Livarju plaketa II. grupe odredov NOV in ROS Srečanje pomurskih planincev V počastitev 50. obletnice prihoda Josipa Broza Tita na čelo KPJ, 50. obletnice ustanovnega kongresa KPS na Čebinah, 45. obletnici ustanovitve I. slovenske brigade — II. grupe odredov, 45. obletnici V. SNOUB Ivan Cankar, 45. obletnice krško-mu-ljavske bitke in obletnice ustanovitve grosupeljsko-stiškega okrožja OF je bila v nedeljo 7. junija 1987 v Znojilah nad Krko, namenjena slovesnost, na kateri je govoril predsednik republiškega odbora ZZB NOV Slovenije Bogo Gorjan. V ta namen so v vasi Krka položni icmeijni kamen za gradnjo družbenega doma, v partizanskih Znojilah pa odkrili spominsko ploščo. Na osrednji svečanosti pa je skupnost borcev 1. slovenske brigade — II. grupe odredov NOV in POS, podelila delovni organizaciji Livar zahvalno listino in plaketo za večletno materialno in moralno pomoč pri ohranjanju in razvijanju izročil narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije ter borbenih tradicij II. grupe odredov NOV in POS. I. M. Pri brodu na Muri v Krogu je bilo 7. srečanje pomurskih planincev. Srečanje je organiziralo Planinsko društvo Mura. Srečanja se je udeležilo nekaj čez 2000 planincev in gostje, med njimi tudi predstavnik Planinske zveze Slovenije Bojan Žlender. Ob tej priložnosti so pomurski planinci proslavili 40-letnico svojega delovanja. Po kulturnem programu, v katerem so nastopili člani KUD Mura, so bila podeljena priznanja Planinske zveze Slovenije. Priznanja je podelil Bojan Žlender. Med prejemniki priznanj je bil tudi član PD Panonije Janez Buzeti. frku ko smo čakali na dovoljenje za vstop v Robson park. Dovoljenja je izdajala turistična organizacija, ki je imela svoj sedež v prijetni hiši v parku sredi mesta. Mala kamnita hiša je bila pokrita s skodlami, lično urejena, in uslužbenci v njej so vedeli, da pomeni za njih popotnik, hribovec izdaten kos kruha. Nasploh je Kanada dežela številnih presenečenj. Zame so bile nove te neskončne zemljepisne širine in dolžine, nekaj presenetljivega pa sta bila tudi red in čistoča po mestih in vaseh, avtobusnih postajah, v javnih prostorih... Zdi se, da sta ta red in čistoča v ljudeh samih, da sta del njih, skratka navajeni so, da za svoj denar dobijo tudi vse to, kar plačajo. Presenečenje vseh presenečenj pa me je čakalo prav v tej hiši, kjer smo dobili vse potrebne informacije. Poleg pismenega dovoljenja za vstop v park, v katerem je bil čas našega bivanja točno določen in omejen, je vsak od nas dobil lično plastično vrečko z jasnim navo- dilom, da ne sme v parku ostati za nami nobena sled, niti jabolčni ogrizek, niti cigaretni ogorek! Pot nas je vodila počasi navzgor po široki ledeniški dolini, skozi gozd po imenu Douglas, kjer rastejo bujne jelke, cedre, smreke in trepetlike. To bujnost pogojujejo deževni dnevi, kot je bil naš, ki so tu precej pogosti zaradi ogromnega pacifiškega vremenskega sistema, ki prav tu beži preko gora. Gozd, ki zajema ogromen prostor, oblikujeta divja reka in kasneje pobočja Mount Robsona. Dobro uro hoda po gozdnih poteh in včasih neprijetnega večkratnega prečkanja hudourniške reke preko visečih mostov smo prišli do jezera Kinnley, ki je lep primer napajajočega se ledeniškega jezera Njegove vode SoTfilečno modre zaradi velike količine skalnih usedlin, ki jih prinese reka s pobočij Mount Robsona in ostalih bližnjih gora. Nadaljevanje prihodnjič Podelitev priznanj (F. F. K.) V spomin STANE MEDVED Triindvajset let je že minilo, ko je v današnjo delovno organizacijo Livar prišel Stane Medved. Opravljal je naloge nabavnega referenta v Delovni skupnosti skupnih služb. Skupaj s sodelavci je soustvaril pogoje za hiter in uspešen razvoj tako na livarskem področju in ostalih področjih, kakršnega je do danes dosegla delovna organizacija IMP Livar. Staneta ni več, umrl je. Kruta usoda ga je iztrgala iz naših vrst. O Stanetu smo vedeli, da je težko bolan, vendar smo tako, kot on, upali, da se bo, kot v preteklosti, ves nasmejan vrnil med nas. Stane Medved se je rodil L novembra 1937, v Novem mestu, odraščal je v skromni obrtniški družini. Skromnost v življenju je bila njegovo vodilo. Prav tako pa ga ni bilo strah težav in tegob, s katerimi življenje ne skopari. Ne v kolektivu, ne v Krajevni skupnosti se ni ogibal dela, še posebej aktivno je sodeloval pri A vtomotu društvu Šentvid pri Stični in gasilskem društvu. Jutro, ko smo zvedeli, da je zahrbtna bolezen ugrabila njegovo življenje, smo v žalosti onemeli, še posebej zato, ker nam kruta usoda ni dopustila, da bi ga obiskali po težki operaciji, ki jo je uspešno prestal. Človekovo življenje je neke vrste vrtinec dolžnosti, tegob in slovesov. To zadnje pa je še posebno žalostno takrat, ko se za vedno poslavljamo od sodelavca, ki nam je bil blizu in smo ga imeli radi. I. M. V SLO VO PRIJA TEU EM A So trenutki v življenju, za katere bi želeli, da bi jih nikoli ne bilo, toda so in ne moremo se jim izogniti; Tak turoben dan je bil za delavce IMP Dvigala 8. junij. Zjutraj je udarila prva slaba novica: umrl je Marjan Peterlin, kmalu za njo pa še druga: tudi Ivana Poglajna ni več. Za dvesto članski kolektiv, kjer se vsi dobro poznamo, je bil to težak trenutek. Zgubiti delavca, s katerim smo šest mesecev upali v njegovi bolezni, da bo vendarle ozdravel in zgubiti drugega, ki je še včeraj delal med nami, je vest, ki nas je odela v žalost in tiho razmišljanje o trenutkih, ki smo jih skupaj preživeli s tema našima prijateljema, ki jih kar naenkrat ni Ne moremo razumeti, kako nam more narava odvzeti naše prijatelje, tiste, ki smo jih imeli radi, jim zaupali in gradili na njih prihodnost, ljudi, ki so imeli pred seboj še veliko načrtov, jim jih usoda ni pustila izpolniti. Marjana Peterlina se precej delavcev v Dvigalu spominja, kako je pred 20 leti prišel med nas kot vajenec. Skupaj smo rasli in se učili. Postal je monter dvigal in nato napredoval do pomočnika vodje generalnih obnovitev dvigal, nazadnje pa je samostojno vodil generalne obnovitve. Koliko je dvigal, njegovih izdelkov, ki danes vozijo po vsej Sloveniji, Hrvaški v Beogradu, Dubrovniku in drugod. Dvigala so ostala, toda drugi bomo morali skrbeti zanje. Dvigala niso bila le njegovi izdelki, skrbel je zanje kot za svoje otroke, jih montiral, obnavljal, izboljševal in popravljal. Svojemu delu je bil zelo predan in nikdar mu ni bilo težko porabiti tudi svoj prosti čas za naše skupno delo. Bil je dober organizator in radi smo delali z njim. Posebno v času njegove bolezni smo se velikokrat pogovarjali o njem in često slišali besede prijateljstvo, poštenje, odkritost, doslednost, pravičnost. Da, to so bile lastnosti, ki so ga odlikovale. Zaradi teh njegovih vrlin smo mu bili vsi prijatelji. Težko bomo našli nadomestilo za takšnega poznavalca dvigal, kot je bil on, toda nadomestila za človeka, kakršen je bil on, ni moč najti. Spominjali se ga bomo kot veselega fanta, ki je ob vsej svoji resnosti znal razveseliti okolico in tudi takega ga bomo pogrešali. IVAN POGLAJEN je bil vodilni strojni ključavničar doma iz Cero-vice v Jablaniški dolini pri Litiji. Vsak dan je vstajal pred 4. uro in šel na dolgo pot do Dvigala. Pri nas je izdeloval vrata dvigal, skozi katera hodi vsak dan toliko ljudi, ki se vesele življenja, toda zanj se ne bodo več odprla nobena vrata, ki bi ga vodila v novi dan. Veliko izkušenj jn znanja, ki ga je imel, nam bo sedaj manjkalo. Bil je tih in miren delavec, da bi skoro ne vedeli zanj, če ne bi slišali udarcev njegovega kladiva. Danes premišljujemo, kako smo različni ljudje na tem malem svetu. Nekateri svoje težave pokažejo vsakomur in jim je laže. Ivan pa svojih problemov ni prenašal na druge, držal jih je zase in jih skušal sam reševati. Nikdar nam ni govoril o težkih boleznih, ki so ga mučile. Življenje je danes tudi kruto, komplicirano in prehitro, tako da si sam ne moreš reševati vseh problemov. Prevelike so krize, da bi jih lahko premagal in to ga je zlomilo. Izbral si je presamotno pot, ki ga je vodila v obup in prerani grob. Žal nam je, ker se nismo večkrat pogovarjali z njim, morda bi mu lahko pomagali. A. P. ti ni ži- li, s, e, st je a- ia tu ta ta )a -o ih :o e- a- ra re ih 3- ih ič Odmev Kadrovska politika II Kako pretresljivo je bilo branje junijskega IMF Glasnika. Skoraj ne morem verjeti, da vsi ti ljudje delajo v IMP-ju. Koliko učenih, v dno srca segajočih, besed je bilo izrečenih in zapisanih o kadrovski politiki. Če ne bi od blizu poznal tega problema, bi jim celo verjel. Tako pa... Nočem odpirati polemike, kajti to bi bilo podobno pobiranju klopke Volne tako, da bi vlekli za njen konec. Rad bi le opisal, kako sem sam doživljal to, kar ti »učeni možje« imenujejo kadrovska politika. Pred približno desetimi leti, ko sem začel obiskovati srednjo šolo je bil IMP že uveljavljeno ime. Dejavnosti, ki jih je opravljal, so me zanimale, zato sem zaprosil za štipendijo. Brez posebnih težav sem jo dobil in do konca srednje šole kakih pretresljivih dogodkov ni bilo. Potem pa se je pričelo... Sklenil sem namreč, da preizkusim svoje sposobnosti še na fakulteti. S to željo sem seznanil kadrovika, toda, kaj hujšega! Kako si vi to predstavljate, saj imamo vendar pogodbo, štipendirali smo vas za tehnika, torej Mehika Francelj se vrne s potovanja po Mehiki in pripoveduje znancem: — Bilo je strašno! Indijanci z desne, Indijanci z leve, Indijanci pred mano... Še več, celo za mano! — Tak daj no! Dandanes? Malo pretiravaš, pa naj ti bo! — mu pravi Tone. — In kaj si potem naredil? — Ni mi preostalo nič drugega, ko da sem kupil eno tistih njihovih pletenih pa vezenih odej, ki so jih ponujali turistom... Želite, da bo Glasnik boljši? Izboljšajte ga s svojimi prispevki! Telefon uredništva: 061-314-562 \_______________________J Pojasnilo k pojasnilu V dobri veri, da gre za uradni dokument, smo v zadnji številki Glasnika objavili pojasnilo k temi, »Kje je televizor?« kar sam reverz. Resda dokumentu ni kaj oporekati, razen nejasnosti, ki je nastala pri zapisu o vrnitvi televizorja Elektromontaži. Čeprav je v glavi jasno zapisano, da gre za Elektromontažo, pa pri prevzemu piše, da ga je odpeljala Vera Bernetič, kar bi si kdo lahko razlagal preveč osebno. Dejstvo je, da je televizor .vrnjen Elektromontaži, zato se prizadeti Veri Bernetič, za nastalo napako in pomanjkljivo obrazložitev opravičujemo. Z objavo dokumenta nikakor nismo hoteli osebno kakorkoli povezovati ime Vere Bernetič s televizorjem. Uredništvo ZAHVALA Ob smrti dragega moža, atija, dedka, strica in svaka KARLA PALME upok. konstrukterja se zahvaljujemo OOS IMP — DO TEN za darovano cvetje. Posebej se še zahvaljujejno oddelku konstrukcij, tov. Stojanoviču za njegovo skrb ter tov. Tomšiču za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Anica, hčerka Alenka z Nataško in drugo sorodstvo. ne potrebujemo inženirja (tako!!) je bila »strokovna« utemeljitev tega razburjenja. Prijatelj, sošolec, ki je bil deležen enakega poduka je popustil, jaz pa še ne. Vpisal sem se na fakulteto in premišljeval o čudnih poteh zgodovine. Včasih so namreč morali za tako avtoritativnost preštudirati in napisati dosti knjig, danes pa je dovolj že dosti manjša knjiga ali celo knjižica!! To je bilo tudi moje prvo srečanje s praktičnim pomenom Petersonovega pravila — o tem več pozneje. Vsekakor sem po vrnitvi iz vojske nadaljeval s študijem in ga tudi končal. Ne glede na tehnično predizobra-zbo sem se zatem zaposlil kot pripravnik v komerciali. Delo se mi je zdelo zanimivo, toda kaj, ko pa ni časa za vse. Formalno z mentorjem, dejansko pa brez njega sem poskušal zvedeti čimveč o samem delu in Do. Seveda je jasno, da brez praktične podpore, brez programa pripravništva rezultat ni mogel biti ravno bleščeč. Na srečo so bili vsaj sodelavci prijazni in vedno pripravljeni pomagati. S tem so delno nadomestili pasivnost mentorja in odsotnost programa pripravništva. Na pripravniškem izpitu se je tako nepopolno znanje tudi pokazalo, s tem pa tudi popolna pedagoška nesposobnost tistih, ki so zadolženi za tovrstno izobraževanje. Jasno, da je najlažje prinesti deset debelih knjig in tri kilograme samoupravnih aktov ter zahtevati, da se to preštudira. Jasno pa je tudi, da bi za to potreboval vsaj leto dni resnega študija. In kaj je na koncu najhuje? To, da tako pridobljenega znanja pri svojem delu nikakor ne moreš uporabiti. Še vedno je zelo prevladuje močno mišljenje, da so zdelom pridobljene zmožnosti boljše, od šolsko pridobljenih znanj. Rezultat takega mišljenja je v praksi takšen, da precej nadrejenih opravlja delo svojih podrejenih. Tu pride do izraza tudi znano Pe-tersonovo pravilo, o katerem sem že govoril. To namreč pravi, da vsak človek napreduje do meje svoje nesposobnosti in se tu ustavi. Posledica je ta, da veliko mest zasedajo ljudje, ki zanje niso sposobni. Mislim, da je to ključ do rešitve marsikaterega nakazanega problema. No, da nadaljujem z naslovno temo; Ne glede na slabe izkušnje sem sklenil razširiti znanje na drugi VŠOZD. Zopet sem s tem seznanil kadrovika. Reakcija je bila tokrat povsem drugačna kot prvič: totalno nezanimanje in aroganca. Bil sem presenečen, kajti šlo je za šolo, ki daje znanja prav s področja komerciale. Zanimivo je, da se Komisiji za Delovna razmerja ni zdelo vredno dati kakršnegakoli pojasnila o usodi moje prošnje. Prav zanima me, kaj mislijo — če sploh kaj —- ti gospodje tovariši iz omenjene komisije. Skoraj istočasno sem se odločil tudi za udeležbo na tečaju tujega jezika: za uspešno delo v komerciali je znanje tujega jezika zelo koristno, kajne? Tako mislim jaz, mogoče tudi vi, na žalost pa ne tudi omenjeni »tovariši«. Uradnega odgovora spet ni bilo, neuradno pojasnilo pa je tako: Če je v opisu tvojih del in nalog tudi znanje tujega jezika, moraš tega znati, ker sicer ne moreš biti na tem delovnem mestu. Če pa to ni tako, pomeni, da znanja jezika ne potrebuješ, torej ti ni potrebno iti na tečaj. O, sveta preproščina! Človek ne bi verjel, da se to dogaja v IMP kot uspešni, sodobni, da ne rečem celo napredni firmi, katere kadrovsko (in še kakšno — podobno — uspešno) politiko — kakšno naključje — vodijo prav ljudje, omenjeni v junijskem Glasniku. Sklepa tega razmišljanja ne bom delal; naj ga naredijo tisti, ki so za to zadolženi in plačani. P. S. Vsi ljudje in mesta dogajanj imajo svoja imena. Namenoma sem jih izpustil, kajti glede na pogovore s prijatelji iz drugih IMP-jevih DO, bi v to zgodbo lahko vpisal katerokoli kombinacijo imen. Sicer pa: tisti, ki smo udeleženci, se poznamo. Tisti, ki tu ne nastopajo, vendar mislijo, da nastopajo, pa naj o tem razmislijo. J. H. Obvestila Planinskega društva IMP Vogel—Rodica—Črna prst 18. —19. julija Planinci PD IMP se bodo odpravili na odsek Slovenske planinske poti. Pot jih bo vodila od Ski hotela na Voglu, preko Rodice po grebenu južnobohinjskih gora do planinskega doma na Cmi prsti. Tu bodo prenočili, naslednji dan pa se spustimo v Bohinjsko Bistrico. Prvi dan bo 4 — 5 ur hoje po izredno razgledni grebenski poti, sestopa naslednji dan pa je za približno 2 uri in pol. Odhod udeležencev je 18. 7. ob 6. uri z rednim avtobusom do Bohinja. Predhodne rezervacije si preskrbi vsak sam. . Vodja izleta bo tov. Seliškar. Pohod na Triglav od 7. do 9. avgusta 1987. Vse udeležence pohoda na Triglav obveščamo, da je letošnji začetek pohoda nekoliko spremenjen zaradi dragih prevozov z avtobusi. Prijave za udeležbo pohoda na Triglav sprejemajo poverjeniki v IMP-jevih tozdih in DO do 25. julija 1987 z vplačilom 9.000 din za člane in 5.000 din za mladince do 15 let starosti. Ob prijavi je treba obvezno navesti smer vzpona, tj. Rudno polje ali Vrata. Vsi, ki bodo začeli vzpon iz Vrat, se bodo podali iz Ljubljane z vlakom dne 7. avgusta 1987 ob 6. uri 20 min. do Jesenic. Vodja bo Marjan Požar. Organizirana bo skupinska povratna karta, zato mora biti število udeležencev točno. Z Jesenic bo redni avtobus odpeljal s postajališča pred žel. postajo ob 8. uri 15 min. direktno v Vrata. Za karto bo poskrbljeno. Vsi, ki bodo odšli na Rudno polje, naj se zberejo do 7. ure, dne 7". avgusta 1987 pred sozdom IMP, Titova 37, od koder se bodo odpeljali z avtobusom. Na Triglavu se bomo pogovorili o povratku, ki je prav tako spremenjen. Planinci se bodo iz Vrat odpeljali z vlakom iz Boh. Bistrice ob 16. uri 54 min. dne 9. 8. 1987 in bodo v Ljubljani ob 19. uri 22 min. Skupinska karta. Za prevoz na postajo bo poskrbljeno. Planinci Rudnega polja potujejo z avtobusom. 22. do 23. avgusta 1987 gremo v Italijo na dva vrhova po »poti prijateljstva«. Greta Forato (2463 m) in »Monte Coglians« (2780 m). Odhod avtobusa izpred vogala Likozarjeve in Parmove ulice ob 4. uri zjutraj, (prva sedežnica gre že ob 8. uri). Vožnja poteka preko Trbiža, Tolmerza do Cima Sappada (1292m). Sedežnica pelje do višine 1656 m. Od tu je še 3 ure hoje na vrh, s povratkom do sedežnice je skupaj 5 ur. Še isti dan se peljemo do izhodiščne točke za Monte Coglians. Od tu imamo 3 ure hoje do koče Marinalh (2111 m) prenočišče. Zjutraj na vrh in povratek v dolino, ter nazaj v Ljubljano s postankom po želji vŽanici ali Trbižu. Prihod v Ljubljano do približno 20. ure. Vse vožnje je ca. 450 km. Prijave pri poverjenikih do 12. avgusta 1987 z vplačilom akontacije 6.000 dinarjev, s seboj imejte še 20.000 Lir za stroške v Italiji (žičnica, prenočišče in 2 x dnevnica šoferju), (obračun). Pri prijavi in plačilu morate dati tudi številko potnega lista, osebne in planinske izkaznice — mogoče se s tem izognemo pisanju formularjev na meji z Italijo. Pri prijavi se upošteva samo tiste člane, kateri plačajo 6.000 din do 12. 8. 1987 in to po ustreznem redu vplačila. Ce bo vplačalo do roka manj kot 40 članov izlet odpade. Hrana iz nahrbtnika, oprema visokogorska — palice dobrodošle. Informacije lahko dobite tudi pri vodji izleta »Oču« na telefon 52-069 v opoldanskih ali večernih urah. IMP GLASNIK, STRAN 7 ----%-------:------- K obroku kislih kumar Posli s svetlobo in laserji Hamburška firma »Rofin-Sinar« prodaja laserje. Najprej tiste od ameriškega proizvajalca, potem pa so razvili lastne naprave. V šestih letih je podjetje prodrlo v sam svetovni vrh na tržišču industrijskih laserjev. Med najboljše odjemalce 170-čknskega podjetja spadajo veliki avtomobilski in električni koncerni po vsem svetu, ki uporabljajo laserje za precizno rezanje pločevinastih kosov. Kakšnih 20 odstotkov produkcije kupijo od Hamburžanov celo Japonci. Tudi druge nemške tvrdke kot Trumpf, Hoechstova filiala Messer Griesheim, Heraeus, se uspešno prebijajo na tržišču prihodnosti — industrijskih laserjev. Gottinska firma Lambda Physik je po mednarodnih kriterijih za laserje številka ena, predvsem za laserje kakršne uporabljajo kirurgi za operacije oči. Tačas izdelujejo pri tej firmi laserje, s katerimi je mogoče zvrtati luknjo v ženski las. Preciznost svetlobnega žarka je tolikšna, da z njim kirurgi privarijo odstopajočo mrežnico. Vsaka tretja laserska naprava na svetu, ki se uporablja v registerskih blagajnah za odčitavanje črtastih kodov, s katerimi so zapisane cene na ovitkih izdelkov, je Siemensova. Ameriški industrijski svetovalec David Belfonte pravi takole: »Pred šestimi leti so Nemci kupovali laserje od drugih, zdaj na svetovnem tržišču vodijo«. V začetku 80-ih let bi malokdo stavil na takšen nemški preboj. Japonski časopisi so takrat pisali o »nemški bolezni«, katere simptomi naj bi bili strah pred tveganjem, padec mobilnosti, provincialnost pri raziskavah in strah industrije, da bi zapustila uhojene poti in sprejela izzive tehnike prihodnosti. Američan Bruce Nussbaum je bil še bolj črnogled: V bestselerju »Konec naše prihodnosti« je prikazoval Nemce kot zastrašujoči šolski primer industrijske dežele, ki je v zatonu. Iz takšnega kritiziranja so se Nemci očitno nekaj naučili. V preteklih treh letih so se sredstva ra raziskovanje in razvoj povečala za 20 odstotkov. Zdaj investirajo v tehnološko prihodnost 45 milijard mark letno in so z ozirom na bruto socialni produkt, to je vseh, v deželih proizvedenih blag in storitev, izenačeni z ZDA in pred Japonsko. . Raziskovalna prizadevanja so rodila sadove, kar se pozna na mnogih industrijskih področjih, ki jih danes označujemo s skupnim izrazom »high tech«. Farmacevtski koncern v Bibe- rachu je za 135 milijonov mark spravil v tek lastne biotehnološke postopke, po katerih proizvajajo zdravila z moderno gensko tehniko. Optična industrija je v tekmi z Japonci sicer izgubila tržišče kamer, izvoz pa je kljub temu povečala. Močna je tudi letalska industrija. V proizvodnji kompjuterjev in elektronskih naprav pa je drugače. Med desetimi največjimi proizvajalci čipov nasvetu ni niti enega nemškega in Zahodni Nemci uvažajo zaradi tega več »integrirnih vezij,« kot jih izvažajo. Enako je z računalniki in Siemens bo moral skupaj z nizozemskim Philipsom šele pokazati, če bo zmogel napovedano prehitevanje Japoncev s programom, ki ga ocenjujejo na 4 milijarde mark. Za Nemce je to zaostajanje v mikroelektroniki in obdelavi podatkov katastrofa in jo razumejo kot dediščino, kot izvirni greh iz preteklih časov t.i. »gospodarskega čudeža«. Takrat v preteklih petdesetih in šestdesetih letih, je bila industrija v celoti obremenjena s konvencionalnimi izdelki, kot so radijski sprejemniki, hladilniki ali ladje, o novodobni tehniki pa ni nihče razmišljal. Nemške univerze niso kazale posebnega zanimanja za raziskovanje silicija, ki je najpomembnejša surovina za kompjutersko tehniko. Vplivni fiziki, kakršen je Werner Heisenberg, Nobelov nagrajenec, so si velika spoznanja obetali iz jedrske tehnike in so leta 1952 zvezno nemško vlado silili, da je začela podpirati razvoj atomskih reaktorjev. Svojo temeljno nalogo so politiki zagledali v preskrbovanju države s ceneno energijo. Razen tega se je takrat v svetu govorilo o prihajajočem atomskem veku. Kompjuterji so bili posebnost. Posledice so danes očitne: potem ko so v jedrsko tehniko vrgli več kot 20 milijard mark in se minister za raziskovanje ponašaš tem, da so Nemci vodilni v gradnji reaktorjev, je atom ' po Černobilu postal simbol stranpoti v tehniki. Iz »JOURNAL HIGH TECH« Aforizmi Male posezonske pocenitve hodijo z roko v roki z velikimi sezonskimi podražitvami. • Večne ljubezni kaj rade umirajo že zaradi otroških bolezni. Lisica ne pride iz gozda zato, da bi kuram zapela podoknico. Tudi premnožično podeljevane kolajne imajo svojo drugo plat. • Tudi če dobiš zadnji opomin, to še ne pomeni, da te bojo po njem pustili pri miru. Tudi lepe obljube so hitro pokvarljivo blago. Politiki radi govorijo kot bi rožice sadili. Satirika pa, ko da se sejejo koprive. JOŽE OLAJ ____________________________J Zanič pes Korenčkov pripoveduje sosedu o svojem psu: — Tega cucka se bom pa res moral čimprej znebiti. — Kaj preveč poje? — Ne to, marveč je drugače nemarna mrha. Prejšnjo noč je tako na ves glas lajal, da nismo slišali vlomilcev. s Ji OTOK Pob VELEBITOM reka Skoči GRENOBlE KOPNO, Ki strli V MORJE 100 M1 OVITEK 2A SPISE KRAJ PRI bOMŽALAH Plavalec Petrič JAVNO 761RANJE .MNENJ ► ČETRT- LETJE MESTO 08 VOUK IT. SKlA-bATELJ mi blHALNl ORGAN REČICA IN VAS NA 1IANSKEM MESTNI NASAb MAbf.SKlA bATEl) PISAtEL) ANbRIt UMIVANJE LESENIH TAt LIKOVNI UMETNIK BOSANSKI publicist IN BOREC (VESEUN) kRAG Kamen ARABSKI 2REBEC manjSi 3ABR- OTOK PREbNjI kEl TRUPA PRST, KI 10 NARIJE KRT STARO- RIMSKI ZALOlNlK ORt. GORA SAMOSTMA PRITOK RO* PRI LV0NU NEVEMt LOKA J NA SEVERUl IM | NOTRAN). S RA GtORA RBEL0VAIK OČAL KUKA NA SKALAH JEb l? PEČENEGA TEKOČEGA TESTA Grohar IVAN RASTLINA ŠČIR SESTAVIL IWK(> Bokauc večja rosobft bUNAJSKI PARK BIBLIJSKI Starec ORObJE U RATENJE AMERIŠKI PISATELJ GRAY ŽELO HITER TEK IMP GLASNIK OTOŽEN TON. NAČIN MEKL SLOV. KOŠARKAR, SLOV. PESniK. (lOttt) POKLON SL. ILUSTRATORKA (MELITA) filmska« ŽVfibA 0TRE6l)EN SVET, KRČEVINA SREbSTV; ?A NA SOLATO 6E0GRKJ. IGRALKA UČITELJ Etike žVOČNl GLAS NATRI) Prestop- ništvo LETOVIŠČE Švici SLABŠALNI RRAi 2A MENIHA XVII. planinski tabor na Ključu Nazaj k naravi z generatorjem! Pa ste se le pripeljali, toda naprej boste šli peš Tako se je začelo, kako se je končalo, ne vemo Kočevci so se zabavali, kot je treba Prišli so in šli Pa so zapele, pevke IMP Slavnostna govornika Franc Kumše in Stane Vrhovec Eden je recitiral, drugi počival (F. L. J., J. V.) Pravijo, če nisi z dušo in srcem pri neki stvari, težko o njej napišeš kaj pametnega, doživetega, duhovitega. S tem občutkom sem se tudi sam kot izrazit »ravenec« ali če hočete» pano-nec« odpravil na pot v hribe. Ta pot ni bila naključna ali iz veselja, bila je pot po »službeni dolžnosti«. Pa naj bo, sem si rekel, gremo, bo kar bo. In res je bilo — bilo je enkratno! Čeprav je Že občutek odhoda na to pot dajal povsem drugačno sliko. Gremo spet na en »prazen ritual«, ki to je, ker pač mora biti. Pa le ni bilo tako. Planinski tabor je za človeka, ki gleda na vse to z določene distance, nekaj povsem drugega, lahko bi rekli bolj elementarnega, naravnega. No pa. da vsa pisarija le ne izveni preveč osebno, se približajmo prireditvi, ki smo jo obiskali. Slo je za J 7. tabor planincev ljubljanske regije pred partizanskim domom na Ključu. Planinci so se v lepem nedeljskem jutru (če smo nekoliko stereotipni) začeli odpravljati proti nekdanji partizanski postojanki. Poti, po katerih so se odpravili, so bile različne. Resda se to ni odvijalo v nekih »romarskih procesijah«, kot bi morda človek to pričakoval, saj je na koncu koncev le šlo za nek slavnostni shod. Marsikdo se je podal nazaj k naravi na način, ki mu je najbolj ustrezal. Pa tudi tempo je bil temu ustrezen. Bolj je bil sicer vsem skupen, vendar ne obvezujoč. Po poti smo naleteli na osamljena popotnika »poznih« srednjih let, ki sta se kot dva medveda, kar iznenada privlekla iz hoste. Sopla in brundala sta ravno tako, le da sta za razliko od medvedov, ki stikajo za sladkimi mravljišči, stikala za borovnicami. Žal narava je naše popotnike to nedeljo resda obdarila z lepim vremenom, toda kaj vse to, ko pa je bila vso pomlad hudomušna in nam ni niti toliko prizanesla,-, da bi vsaj ti naravni »posladki« dozoreli pravočasno. Tarnala sta sicer, da je to stikanje in sopenje že dolgočasno, a vseeno privlačno. »Hudič je ravno to, da »babe« od tistih časov, ko tako sopem ne spravim več v hribe,« je potarnal eden od »medvedov«. No pa nič zato, ona dva sta kljub svojim hudomušnim nadlogam lezla precej po stranpoteh, samo, da ju sonce ne uniči. Na vrhu, oziroma pri partizanski koči, ki je bila stičišče vseh poti, pa je bilo zares vse bolj podobno mravljišču. Z vseh strani so vztrajno kakor mravlje prihajali planinci in se ustavili pri treh ali štirih, morda celo več »mediščih«, kjer so odložili svoje »papirčke« in ohladili razgrete duše. Saj ni nič narobe, če smo šanke poimenovali kar medišča. Resnici na ljubo je organizatorjem planinskemu društvu IMP vsak šank bil kot mediš-če. Pa kaj bi tarnal, v teh trenutkih tudi »biznis« mora biti. Nekaj po deseti uri se je vse skupaj nekoliko umirilo, vsakdo si je našel svoj panj in se Pri šankih je bilo zares kot na mravljišču. Planinci so nosili »papirčke«, da ni bilo kaj reči. (F. L. J„ J. V.) odpočil v košati senci bukovja. Le najbolj izčrpani so posedli ob improviziranih mizah in kar takoj udarili po »nacionalnih specialitetah«, kot so to: čevapčiči, ražnjiči, pleskavice, kotleti itd. Enolončnica kot poobedek v plastični posodici z napisom je prišla na vrsto seveda po slavnosti. Že prej smo opazili, da prihodi na Ključ niso bili tempirani ravno na začetek slovesnosti, ampak so bili bolj odraz vremenskih razmer, pa navkljub vsemu tudi brez »rituala« ni šlo. Ta je bil v primerjavi morda prepogosto razvpitim slavjem skromen in vsebinsko bogat. Lahko bi rekli: popestritev dopoldneva, kot smo si lahko samo želeli. Tudi govorca sta svojo nalogo imenitno opravila. Zakaj imenitno? Odlika njunega nastopanja je bila preprostost in jedrnatost tistega, kar sta povedala. Pokrovitelj direktor IMP-ja Franc Kumše je svojo pozornost v govoru namenil slavljencu PD IMP-ja in njegovi prehojeni 10-letni poti. Stane Vrhovec, predsednik ljubljanske ZZB in nosilec partizanske spomenice, se je na kratko povrnil v zgodovino in zgodovinski pomen Ključa med NOB, zatem pa se je ozrl na sedanjost in izpostavil vprašanje našega preživetja zaradi uničujočega odnosa do narave. Spontanosti in sproščenosti so svoje dodali tudi kulturniki oz. pevci IMP-jevega ženskega in dragomerskega mešanega zbora. Skratka. rečemo lahko »trikrat super in videti ter slišati je bilo treba«. Zatem pa so zapihali na meh pa v cev, ter zabrenkali na strune Pungartniki, ja če bi bilo samo to, bi še šlo, toda. Rekli boste, kaj spet kritizira, vendar tudi tu brez hondinega bencinskega generatorja za elektriko niso mogli. Saj se vendar tudi domače viže ne da več poslušati, če ni takšnih ali drugačnih zvočnikov. Pa naj bq jedlo, pilo, plesalo in veselilo se je. Ljudje • so prihajali in odhajali, se pogovarjali ali pa samevali in razmišljali ali počivali. Morda bi kazalo privleči na to prireditev kakega turističnega delavca, (morda pa je bil), da bi videl, kako se zadevi streže. Na vsakem koraku se je nekaj dogajalo in ponujalo. Tako je nekje na robu ena starejša dama ponujala spominke, druga skupina je prodajala značke, zatem smo naleteli na prodajalce knjige o Ključu, v »butiku« za glavnim odrom so »štemplali 100 na uro«. Skratka ponudba na visoki in nevsiljivi ravni. Kaj hočemo, če zanemarimo, ali poudarimo, koliko prostovoljnih ur so vložili člani PD IMP, da so vse opravili tako, kot je bilo treba, potem lahko rečemo, da smo preživeli lep dan v veseli in prijetni družbi, da je bil sprehod po pobočjih Polhograjskih Dolomitov prijeten, da o zabavi, jedači in pijači ne govorimo več, ker smo že povedali preveč. J. V OTE K gl »Štemplalo se je 100 na uro.« Na Ključu pa smo se le našli (F. A. K.) ‘rei Dekle daj mi rož rdečih, rožmarina tudi daj — pa mu jih je pripela.- Predsednik PD IMP je bil gonilna sila vsega, kar se je dogajalo na Ključu, toda v prvi vrsti smo ga ujeli le enkrat Kljub vsemu narava le ni zatajila (F. L. J.)