5
daamik
t
[▼eni »ISeh^M dA4
v 7*Wž«saib drfmvak
V«Ut za tm lito • Za pol leta • • •
Za New York celo leto .	$?.00
Zrn Inozemstvo celo leto	$7.00
NARODA
TELEFON: CORTLANDT 287«
Ust slovenskih delavcev t Ameriki
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Fost Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879.
I- The laciest Skrveni&n Dft2y id I
tbe United States.
a Itswwl every day except Sundays S and legal Holidays« 75,000 Readers.
NO. 10. — STEV. 19.
NEW Y0KK, MONDAY, JANUARY 24, 1927. — PONDELJEK, 24. JANUABJA 1927.
_TELEFON: COETLANDT 2876.
VOLUME XXXV. — LETNI? XXXV.
GARIBALDI SPOZNAN KRIVIM
Ricciotti Garibaldi je bil spoznan krivim ter je bil bil obsojen na dva meseca ječe. — Sodnik je odredil njegov izgon iz Francije. — Macia bo sedel dva meseca. — Garibaldi je baje pod pritiskom priznal.
Pogreb mehiške cesarice Šarlote.
Bivša mehiška cesarica Šarolta je bila pekopa-na tekom velikega snežnega viharja. -— Velike ljudske množice so počastile vdovo Maksimilijana.
BRUSELJ, Belgija, 23. jan. — Kakih dvajset legijonarjev Maksimilijana, kar jih -je še ostalo od pustolovskega polka, ki je odšel v Mehiko, da se bori zanj leta 18G4, je spremilo včeraj svojo cesarico, trapi«*no ftarloto, k zadnjemu počitku.
Veterani, ki so igrali žalostno vlopo v zdanjem dejanju tragedije, so položili venee na veliki voz, v katerem so odvedli Sarloto v
Preds. Sacasa pripravljen
odstopiti.
Sacasa je pripravljen odstopiti, če bo takoj izvoljen novi predsednik. Demokratje v zbornici so obnovili napade.
se izžene Diazovo vlado.
Rekel je. da hi z veseljem odstopil. če hi bil izvoljen pri splošnih volitvah mož, prikladen za na-', rod X i en raji ve.
PARIZ, Francija, 23. januarja. — S šestnajstimi obtoženci vred je bil polkovnik Ricciotti Garibaldi, vnuk italijanskega osvoboditelja*' spoznan krivim, da je nepostavno nosil orožje in da je koval politično zaroto na francoskih tleh proti ino • zemski vladi.
On in polkovnik Macia, sivolasi katalonski patriot in voditelj zarote, da se odloči Katalonske od Španske, sta bila obsojena na dva meseca ječe in sto frankov globe.
Drugi zarotniki so bili obsojeni na en mesec ječe ter 50 frankov globe.
Medtem, ko so čakali na proces, so odslužili vsi obdolženi dolžino Časa, določenega V pravoreku ter j probnicn eerkve v Laeken, v meso bili takoj oproščeni, potem ko so plačali globo, kj«- i«1 bila ™iena i,ro<1 šost Kongresni k CJeor
To so z veseljem storili oni sami ali njih prijatelji, |in	j demokrat iz Alabr
..,	vv	i.i	vi •	Delegacija veteranov, kateri je " "
in njih oproscenje je nudilo priliko za veliko sim-1	^reral Morv, star pri.
patijsko demonstracijo.	Ijatelj prejšnje cesarice, je oddala
Nikakih izrazov simpatij pa ni bil deležen Gari~[^nji salut, ko so položili njeno baldi, ki je moral še v zadnjem trenutku kot tekom j tru£l° P°[ef?
v.	| • v i • * j	* j ta, belgijskega kralja Leopolda II.
procesa prenašati psovke in zaljenja, da je bil moz, jV kripti bo ostalo za nedoio-ki je izdal svoje brate. Tekom zadnjih ur obrav-i cen eas, ker niso bili napravlje-
nave je vprizoril Garibaldi zadnji poskus, da pre-|ni ^ llikaki na5rti> tla ** jo
j	j	i	j • i	koplje poleg njenega moža, Mak-
prica sodisce, da je pod pritiskom podpisal prizna- similijaua na Dunaju
nje, ki ga Je tako onečastilo v očeh sodnije in soob Medtem ko so se vršili pogrebni tožencev. V nasprotju z Ugotovilom V priznanju je obredi na gradu Boubout, kjer je odločno zanikal, da je bil agent fasistovske polici -1 preživela šarlota večino šestde-
je, plačan za to, da izsledi italijanske politične begunce.
Vspričo dokazov, da je bil pri zdravi pameti, ko je podpisal priznanje, ni hotel sodišče smatrati zanikanja za resno.
Državni pravdnik je prav posebno nameril svoje topove proti Garibaldiju. — Kaj, vi, Ricciotti ji*xne cerimonije Garibaldi, — je rekel, — vi vojak, polkovnik, častnik Častne legije, s telesom atleta, ste podpisali priznanje svojega izdajstva in infamije pod pritiskom neznatnega policijskega uradnika?
Garibaldi je pritrdil, nakar je zaključil držav-1	_
ni pravdnik.	Kancelar Marx se je do-
— To ni tribunal za moža, ki je prodal svoje j	glede nemškega
brate za denar ter priznal to v podpisanem prizna-J kabineta z junker ji. Soditi vas mora vaša vest in njej vas sedaj iz-
PRAVILNA OCENA MUSSOLINIJA
Profesor Salvemini, katerega so izgnali fašisti, je izjavil pred zvezo za zunanjo polit*ko, da je Mussolini navaden demagog, črnorečnik in tiran dežele. — Dva nadaljna pa sta branila pustolovca.
PUERTO CAP.EZAŠ, Nicaragua. 23. januarja. — Potem ko je prvikrat premotril vsebino posla-' niee predsednika Coolidga na kongres. je dr. Jnan Sacasa. liberal-j iti voditeljT	_________T ____
v •	,	, - .. t vanje koncesij od družbe i><
bda njegova osebna ambicija gn-j .J	'	'
•11	•	-i	, 'dni trajajoči stavki, so se sun
mina sda v njegovem gibanju, da	*' J	™ ^m.
j padli	* ■■■
Opasen položaj na Kitajskem.
Kitajski delavci v Šang-haju so vprizorili izgrede, a policija jih je premagala. — Prvi izbruh
v mestu. — Inozemci vj vršil v hotelu Astor v New Yorku, je prejšnji libe-zabankadiramh domo-^alni italijanski poslanec, ki je bil izgnan iz demo-
kc vine> strogo obsodil Mussolini j a in njegovo politi ko, dočim sta ga branila dva nadaljna.
Profesor Gaetano Salvemini, bivši profesor zgo dovine na vseučiliščih v Messini, Pisi in Florenci, ki je bil obtožen kot antifašist leta I 925 v Florenc i.
Na banketu zveze za zunanjo politiko, ki s
se ;e
se je stavka razširila.
SAXGIIAJ, Kitajska. jan. Sprevodniki in motormani občinske poulične železnice ki so vpri-
odločno zanikal, da je ZOrUi Parado, da proslave izvoje-j je obsodil Mussolinija kot propagatorja militari-
stične črne roke ter spretnega demagoga.
V odgovor na njegovo odločno zanikanje, da je
Mussolini izboljšal razmere v Italiji, sta profesor
Bruno Rosselli z Vassar vseučilišča, nekoč prihoč
nik italijanskega poslaništva v Washingtomi in
grof Thaon de Revel, predsednik fasistovske li^c
v Severni Ameriki proslavljala režim črnih srajc
včeraj zvečer s poučijo v mednarodnem mestnem delu mesta.
Na ducate železničarjev je poškodovala policija, ki se je posln-ižila krepeljeev in nekateri ppliri-
WASIIIXGT0X, D. C., 2:1. jan.
orge nuddleston, Stl S0 blU ranjoni 0,1	in k;!"
menov. katere so metali izgredni- i	v	--ti^i-	" . ..
Drf^ij« veteranov, kateri je nik Moore. demokrat i, Vir«inije,'ki'	« »*»'»*'» s-.ne8a kot resttev nj.h dežele .Z anarh.je.
01*0/ 11
dva^glavnrt kritika vladne politi-, * .
i i i	• ..i Boj se ie završil na Xankin"* .*e-
ke glede Xicaragve in centralne J J	n v
Amerike sploh,
raj popoldne
očital Ilnddleston predsedniku	l	♦	i	i
trahoi>etnost ter je predložil T/pred- ki je sledil tedeu (ini,ku svojega glavnega nagovora, ko je trdil, da so po-Moore resolucije, ki zahtevajo od ^jajoemi delavskim nemirom. J0|Stali nekateri fašisti, ki so bili leta 1920, ko ie bil državnega tajnika Kelloga infor- P-enjal v!sek napetost,, ki je razQrganizacija najhujša, najbolj goreči ^pLtoli
Dvanajst sto povabljenih je pozorno sledilo izva janjem. Sodeč po aplavzu si je pridobil profesor
kot pa
pričet-
aragve in centralne' ^ Jt	»» -^""»»s janjem. Jodec po aplavzu si je pridobil pi
i, sta obnovila vče- ? Slcu c(,ntial"pfa okraja ki, Salvemini v večji meri simpatije poslušalcev svoie nanade ko ie JO bl1 Prvotna angleška koncesija) ,	3	. K „ F ,	, r
ip«tnri l -j	ter je trgovsko središče šanghaja. (oba zagovornika fašizma in Mussolinija. V
setih let izza poloma mehiškega cesarstva, je divjal zunaj močan snežni vihar. Velike ljudske rano- vetje, žice se pa niso ozirale na mraz in sneg ter sledile verno ljubljeni princesinji, koje življenje je bilo j tako tragično, iz mrke plače po j cesti v Laekei, kjer so se vršilci
macije glede dogodkov v Xica-ragui ter izjavljajo, da ni v spor zapletena Monroe doktrina.
Huddlestoil je rekel, da ne pokaže predsednik nikdar svoje glave iz luknje, dokler ne vidi druge luknje, v kateri poišče nato za-
bila posledica delovanja agitator-jev.	•
Pozneje zvečer se je objavilo, da ni noben poškodovanih v resnem stanju.
Junker ji v novem nemškem kabinetu.
nju. ročam.
NIČA, Francija, 23. januarja. — Nadaljni pro-vokaterski agent fasistovske vlade z misijo, slično oni Garibaldija, je bil včeraj aretriran. Rekel je, da se piše Newton Canovi ter priznal, da je bil poslan v Francijo od faŠistovske policije, da zvabx v Italijo politične begunce, da bi jih mogli tam prijeti ter vreči v ječo.
Pred par dnevi se je Canovi oglasil v uredništvu lista Corriere degli Italiani, protifašistovskega lista v Parizu. Izjavil je, da je prejšnji urednik lista Po-polo d*Italia, osebnega organa Mussolinija in da je moral zapustiti Italijo radi zasledovanja črnosr^j-čnikov.
Nato je obrazložil zaroto za za vratni umor Mussolinija. Njegov program je vključeval polet aero-plana preko Korzike v Rimu. Aeropaln naj bi bil oborožen z bombami in puškami.
Pozval je urednike protifašistovskega lista, naj mu pomagajo, a slednji so pričeli sumiti,
Nino Sacchi pa je vendar sklenil spremljati skrivnostnega tujca, da izve kaj je pravzaprav. K.o sta dospela v Nico, se je Canovi takoj izmuznil ter stopil v stik s tam bivaj očimi fašisti. Sacchi je že preje posvaril policijo pred Canovi jem in slednja ga je včeraj aretirala.
Pri križnem zaslišanju je priznal, da je agent faŠistovske policije in da je imel nalogo spraviti nazaj v Italijo Sacchi j a, kjer bi bil aretiran ter obsojen na smrt radi zarote proti Mussoliniju.
Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji
tfoventki dnevnik ? Zdrožeiuh državah«
Poslujoči kancelar j e j« prejel mandat Hinden-burga.
BERLTX, Xemčija, 23. jan. — Goreča želja predsednika Ilinden-burga, da se stvori vlado, v kateri so bili zastopani naeijonalisti. njegovi politični ljubljenci, se je približala za en korak izpolnitvi včeraj, ko je poslujoči kancelar Marx sprejel mandat, katerega mu je ponudil predsednik v sedaj slavnem pismu, pisanem preteklega četrtka.
Naslednji korak bo najti formulo. na kateri bi mogli naeijonalisti
terorizma leta I 92 1, je zakiical nekdo z galerije: Vi ste lažnjivec.
Fraza je bila ponovljena trenutek pozneje, a lc i SAXGIIAJ. Kitajska. 23. jan.jtako glasno, da so jo slišali le oni, ki so se nahajali Tekom prvega resnega izgreda vj v neposredni bližini. Kršilca miru so spravili iz dvo-. stavkarskem položaju v Šanghaju | rane detektivi. ,so bili poškodovani trije inozem-i Dr	d it i • •
j ski policisti. Med poškodovanimi I "otesor. Kosselli, ki je pojasnil, da ni fašist, je sta bila tudi vda japonska poroče-1 nato primerjal stanje v Italiji pred pohodom faši-| val ca. ki sta bila močno pretepe- stov v Rim s stanjem, ki obstaja sedaj. Fašistov-
l" Delavski neredi v šanghaju P<J vIada Je P^ečala, — je rekel, — produkcijo stajajo vedno hujši. Japonska po-j pšenice za deset bilijonov kvintalov, je na poti, da
_	. .	močila iz Pekinga izjavljajo, da reši probleme proizvajanja sile s pomočjo" hidrav-
Avtobus, ki je vozil dlja- mobilizira sovjetska Rusija arma-i	__.	• i - i ri c v
.	' . _	/ . .......	. . ličnih naprav ter je izbrisala velik dehcit.
ke V Austin Texas je V na s,birski meji v namenu, da s	. .	. . ji-
me li zadel'v vlak' — °"rozi ("'an" Tso Lina tor mu Pre ' . ~ Mussolini, — je nadaljeval, — je zelo zmo--j ® j t	preči, da odpošlje nadaljne <Ve žen človek, ki posveča šestnajst ur na dan svoji
Fet naaaljmh močno ^ proti Kantončanom. | nalogi. On ni marijoneta, ki pleše kot žvižgajo poškodovanih.	I SAXGIIAJ. Kitajska, 23. jan.!	-	H	- J
Deset dijakov se je smrtno ponesrečilo*
Inozemci na Kitajskem pričakuje-;	Se nikdar nisem izsledil v italijanski zgo-
ROT'XD ROCK, Texas. 23. jan, "estrpno akcijo njih domačih dovini moža, ki bi mislil tako ustrajno na interest* Vodilni atleti Taylor vseučilišča vl:l<1- ° kateri pa ni še nobenega svoje dežele.
so bili ubiti včeraj popoldne, ko duba ali sluha. Diplomatično mr-j profesor Salvemini je natO pokoZdl DOVSeHl drU-je zadel bus. v katerem so jo vo- tvilo tukaj in v dojna^ih glavnih; v	t --	it-	-
žilo 21 dijakov na igro v Austin, mestih je baje posledica dveh gacno Sliko MuSSOlmija. — Italija, —je pripom-
Sunshine. posebni vlak, eden hi- razlogov, prvič, d.i 'se t^'inorejo nil, — je proizvedla dva velika kinematografska 1-
trih vlakov International Great ^avne sile, Anglija. Japonska in gtalca. Eden je Mussolini, drugi pa Valentino. Oe NTnrthern železnice	Amerika zediniti glede politike in , v .	••	t	" . » .	.
' Dosct dijakov j« bil« na »„•*■„ Urn^. .la .i, .roba ,>r,wj	hocfte razu,me)tl opnjem. katerega ima Mussohrr
ubitih, pet nadaljnih ie bilo moč- da se odpokliče inozemce iz notra- na crnosrajcmke, se spomnite na demonstracije
no poškodovanih in šest je ušlo njosti.	j priliki Valentinove smrti.
resnejšim poškodbam.	j Vroče razprave se vrše glede------- --------- — _ - ----
Na zemljo je legala megla, ko pozicije in akcij misijonarjev. Z Poročila, da se bo poslalo na Lord Curzon ranjčn. se je bližal bus železniškemu kri- izjemo neprestanih industrijalnih Kitajsko nadaljne angleške nior-žišču na poti iz "SVaeo. V jasnem stavk, kojih nekatere so posledica nariške čete. so povzročila ngiba-vremenu bi bil vlak viden na raz- političnega razburjenja, je, ostal nja, če j.- namen Anglije dobiti s
daljo pol milje'na vsako stran, a Šangliaj miren do včeraj, čeprav *ilo nazaj pogodbeno stališče v,^ |( ^	^	^
dež je zamazal šipe. in voznik ni so »ogledali gotovi deli koncesij centralni Kitajski ali če so hoče le' vsled tega zapazil vlaka, dokler skrajno bojevito, ker so bili znva- braniti koncesije v Kanghajn proti ni bil pole<? hus:a.	rovani z barikadami in drugimi kitajskim poskusom. <la se po-,luži-
St evil ni na zadnjih sedežih v obrambami.	fjo tam svojih haukov^kih taktik.
L0XD0X. Anglija, 23. januarja. — Baron Curzon. najstarejši
ei v Lewes, ker se je poškodoval, ko se je njegov avtomobil včeraj f«onoči preobrnil.
sprejeti poboje, stavljene za pri-	busu so sieer zaklicali: Pazite! in
znanje weimarske ustave in lo-	šofer Pr.ter je povečal naglico v
earnskp politike, ugotovljene v	namenu, da prehiti vlak. Bus pa
manifestu, katerega je odobrila	je pričel drčati po mokri eesti in
včeraj eentristična stranka.
Ker vlada v republikanskih krogih mnenje, da je ta manifest le sredstvo, ki bo omogočilo centri-stom rešiti svoj ugled, potem ko so se dolgo časa upirali vsakemu sodelovanju z naeijonalisti, se domneva. da ne bo nudil ta dokument nikakih resni hovir za uresničenje želja predsednika TTinden-burga.
Tteakciia nacionalističnega časopisja včeraj zjutrai je kazala, da se ne smatra manifesta eentri-stov za ni kako oviro pri sestavi burzuazijske vlade.
T)'*. Marac je včerai obiskal jrro-fa WestarjM. voditelia jtaeijonali-
še predno je spoznal, kaj se je zgodilo, je zadel vlak bus.
Šest dijakov je bilo ubitih na mestu, da sta umrla v ambulanei in dva v Taylor.
Strojevodja je takoj nategnil zavore, kakorhitro je zpazil bus, a ni mogel ustaviti vlaka za nadaljnih sto jardov. Xato je zavlekel vlak nazaj in posadka vlaka se je pridružila prebivalcem ter nudila prvo pomoč ponesrečenim.
Potres v Alžiru.
ALŽIR, Afrika. 23. januarja. — Močan potresen sunek so občutili V alžirskem okraju, tekom noči. stov. a resniena pogaiania med ft->Xekaj škode je bilo povzročene, bema stranka m d se bodo pričela vendar pa se ni nikdo poškodo-Sele y pondeljete«* * > -*■ • iwtfi

S e z n a m .
To je eeesam, ki pokale, koliko ameriškega aH kanadskega denarja nam je trftba podali, dt poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki «o veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu.
Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno fte, afro boste vpoitevmli svojo kc-riit in naio zanesljivo ter točno postrežbo.
	Dinarji			Lir*	
Din.	6oo	$ 0.45	Lir ...	... 100 ....	. $ 5.05
Din.	.... 1,000 ....	$ 18.60	Lir ...	... 200 ....	.. $ 9.80
Din.	• • • ■ 2,500 • • • •	1 46.25	Lir	... 300 ....	.. $14.40
Din.	.... 5,000 ....	| 82.00	Lir ...	... 500 ....	.. $23.50
Din.	.... 10,000 ....	1183.00	Lir ...	... 1000 ____	/ $46.00
Za po&iljstve, U presegajo Desettlsoč Dinarjev ali pa Drstlsoi Ur flOT<ri]o]emo poseben sneSku primeren popust.
Posebni podatki. Pristojbina xa LrpU-
Hit toerUkji dolar. Jev v JusosUHH i» Italiji tmfia kakor ■ledi ;n $25. ali ■uaji (oesek 73 «n-tev; sd 125. naprej
A* $3SS. pm S cente
tm veije svote pe s4-
FRANK SAKSER STATE BA N K
62 Cortlandt Street	Hum: oobilahot-hw , New	N, Y,

da
GLAS. NARODA, 24. JAN; 1927

Sšfii
GLAS NARODA
(SliOVKNH DAILY)
Dap is •
Owned and Published by BLOVMNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sakser, president.	Lotu« Benadik, IrtOMwrtr.
Place of bnsineat of the corporation and addressee of abov« offiea*: 82 Cortlandt St^__Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
" G L A S NARODA" ________"Voice of the People"
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za eelc leto velja list ea Ameriko
in Kanado________$6.00
Ea pol leta —_____—.$3.00
Za četrt leta
.$1.50
Za New York ea čelo Ut% tfiJOO
Za pol leta________$5JfO
Za inozemstvo ea eelo leto —17.00 Za pol leta_______:__t9.50
Subscription Yearly %6.00. Advertisement on Agreement.
OIom Naroda" izhaja vsaki dan ievzemsi nedelj in prašmkiPo.
Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne priobčil je j o. Denar naj s# blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ee nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje _______najdemo naslovnika.
GLAS NAROD A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 2876•
T
KUKLUKSKLANCI V GEORGIJT
GiTard, Ohio.
Kot je bilo že poročano, smo tukaj v Girard, Ohio, tudi pobirali
Križaj .John, Komlanc Joe, Urban-cie John. Mat. Rabset Roston Anton, Zupančič Martin, Frank Zor-
m
e-Glasba-Kino
za poplavljence v stari domovini , ko. John Cisrolle. Galleti John. in sicer za poljansko dolino in o-JTancek John. Oerne Jernej. Kr-kolico. Danes podajem natančno I vina Andy. Leon Leopold, Luke-svofo. koliko smo nabrali ter po- zic Frank, Čopič Joe. Trnek Joe.
samezna imena, koliko je kateri I Ras Anton. Ivatieie John. Lo^ar
t
daroval.	Hoe- Oigolle John. Jr., Gantar
Darovali so sledeči:	[Frank. Dezman Anton. Oigolle
Po $3.00: John Rlatnik, Preveč John. Sr.. Selak Anton. Križaj Frank.	j Ivan, Mihove Jakob, Basa Mike.
Po 2.00:: Mat. Leskovee, Joe Po rue : Matilda Luzar. Leskovee, John Yesepko. Franki Po ,"»0c: Milievc Frank. Yerieh Vrhove, Peter Yaklevie. Gabrov-^ Peter. Škof Martin. Ilish Anton. š«k Anton, Blaži? Alojz, Anžiček Cigolle Joe. Jr., Litzar Frank, Jr.. John, Mike Smith. Xagode Anton.'Beveč William. Trobentar Frank. Po .75: Starilia John.	! Jce Joe. Kraljevič Georjre. Yflhift
Po .$1.00: Kočevar John. Andv Anton. Gorene Frank. Lavrriič Yančar. Sik it n Joe. Krumberger' Joe, Zalokar Frank. Zora John. Ferdinand. Dohrovole Anton, Dol-'Bon Frank. Yakel John, Zupan čič John. Valentin Kosmač. Yuri Frank. Sustarsic Joe. Gornik Joe. Polak, Pavel Yurjevie. Cekuta' Yerman Jacob. Verbic Frank. Joe. Zaje Anton. Godac Sam. John j Xa tem mestu se priSrčno zahva-Kokošin, Vidigar John, Mat. Kam- 1 jujeva vsem darovalcem. Svofa 70 •bič. Raeič Jim, Frank Ramovš, bila že pcslana v domovino ter :_(• Zupanek Anton, Arčhon Mike. bila vključena v šestindvajseto po-Luzar Frank. Sr., Frank Peter-;šiljatev. ser, Klesnik Frank, Martin Bevee.j Pozdrav!
Pezdir John, Leskovee John, Ma- Anton Na gode. in Frank Preveč, tekovie JoTTti. M a tekov ie Martin,'	nabiralca.
"DAMN THE TEARS"
V petek zvečer je bila otvori-Jter se znajde kot v a prahu ud na « tev te predstave v Garriek gleda- sti.
liscu v New Lorku. Predstava jej Avtor je William Oaston, glev-nekaj nenavadnega. Xe zastrar. nega junaka pa predstavlja R.:lnh
načina, kako je zgodba nrednešc-\r_„Q„
• . . .Alorgan, \ sepa skupaj je enaist
Xe vem, če je i » »sodba resnična, pa je jako značilna in vsled-tega objavljam.
Ti:fli tega ne veni. kje se je vse to zgodilo. Pa je nazadnje vseeno. Ko govori človek o ministrih in .diplomatih, ne snu* ž njimi vred ^	basati poštenosti v isti žakelj.
na. pač pa zatrau zgodbe same.'.	.	Rilo je torej takole:
t-v	• i	, .	.... , prizorov. \ se<ra skupaj nast<»:a| _	.	...
Dramatik je predstavil vseucili {	.	Svečam sprejem poslanikov uri
škega dijaka, ki je obljubljal, da dvaindvajset jgraleev. Godbo j- o- miriistrs1tpni predsedniku v neki bo dosegel vsestranski uspeh, skrbela Ruth Warfield. Efekt še aztjH\<i državi. Zbrani so vsi mo-koneno pa postane žrtev razmer povzdignejo kino slike.	» m-ki poslaniki in domači mini-
stri.
Xedamoma opazi angleški poslanik. da mu je nekdo ukradel dragoceno uro. Diskretno stopi k ministrskemu predsedniku in run ves
■di poročat v Cerkno. Pravijo, da je njena zasluga, da se je uvedlo proti večini slovenskega učitelj-stva na Cerkljanskem odpustno postopanje. Polno pritožb je že bilo proti nji, pa. starisi ne opravijo nič, ker v Cerknem obvelja samo njena beseda . . .
Dražje pivo na Bavarskem.
MOXAKOVO, Bavarska, 21. januarja. — Splošen vihar prote-' razburjen razodene, kaj se mu je stov proti zvišanju een piva je bil pripetilo.
Jugoslavia irredenta.
Država (ieorgiu je laliko ponosna na svoje višje u-radnifce.
Ni dolgo tega, ko je neki sodnik zahteval, liaj se odločno kaznuje osebe, ki so se udeležile nekega Imearske-
So"ISna.	]0: v Kanalu. Ročinju. pri Sv. Lu-'ga. Vprašanje je tudi, kaj bi rekli
Kaj takega se je doslej le redkokdaj slišalo iz drža- v Tolminu. Kobaridu. Bovcu.|v drugih italijanskih provincah. Ve (ieorgije	jna Žagi. v Cemknem. v Idriji, po- ako bi se pričela goriška ]iokraji-
rr, , .	i -	„ ,	item pa v koroški Kanalski dolini, na --------" '* " "" 1
Te dni je pa objavil guverner Walker, da bo progla- Vodstvo vseh teh zavodov jo bilo ko.
"Italia Redenta"
ima. svoje azile, rikreatorje, in dopolnilno šolo mod Slovenei v glavnem v gorskem delu goriške dožo-
spodjo v Gorici vidijo, kako in kje bi bilo treba pričeti, toda no vrjainemo. da bodo imeli toliko moči. da bi storili res kaj izdatne-
jši v Toombs County obsedno stanje, ee ne bo kmalu kon-
doslej v Vidmu, odslej po obnovi
je dolžnost zločine, ter re
vsakega dr-
le mo^o-
te .
Začetkom 1025 je bilo v vseh po-tnjčevalnicah "Italic Rodent e" nad (>000 otrok. Od takrat je število še znatno narastlo ter se bliža številu 10.000!
Po vseh teh "šolali" so bile bo-
ea nemirov in izgredov, ki so zadnji eas na dnevnem redu. -oriške P«krajie. pa pripade Go-
T. ;	ii-	i -rr if lit • i -	»i- r'<"i okoli 20 azilov "Italic Reden
lej pretnji so dali povod Kukluksklanei, ki so zaceli zopet rogoviliti ter si po svoje tolmačiti pravice in postave.
Advokat \Y. E. Brown je bil toliko možarski, da je javno obtožil skupino Klukluksklaneev, ki so se udeležili umora nekega Willie Wilsona.
A' vsaki eivilizii-ani državi zavija na preprečevati in zatirati ee, izroeiti zloeinea sodišču.
Kdinole po raznih južnih državah ni uveljavljen ta obieaj.
Tam vladajo zakrinkani prenapeteži ter skužajo izvesti svojo nadvlado nad u<tavno vlado.
Dasi so bili krivi zločina, niso mogli prenesti javne obdolži t ve ter so nekega lepega dne Browna strahovito pretepli.
To je bilo governerju Walkerju dovolj.
Zapretil je z vojnim stanjem, ee bi se zo]>et pojavil najmanjši poskus vmešavanja v reden i»ot<'k sodnijske-ga postopapja.
To je pomagalo.
Najvišji uradniki Klukluksklaneev so izjavili, da se napad ni izvršil z njihovo vednostjo.
Oovemer Walker naj 1«* vztraja, pa se ne bodo ta-lueaji vee ponavljali, niti z vednostjo, niti brez vedli "akrinkanih prismojeneev, ki so le ubogi duševni i kakor pa ne stoodstotni Amerikanei.
industrializirati tako na stro kakor to načrtavajo » asopisni članki! Gradijo so "novo Benetke" v Margheri in tam so rosno pripravljajo tla za široko industrijo. Tudi na 1o naj mislijo v f!o-rici.
V reškem pristanišču
so Adamičev pomol prekrstili v pomol sv. Marka. Beneški lev gospoduje na tem pomolu. Ker Ada-
V Skopnem
na Krasu je bilo pred božičem raz puščeno društvo "Kras". Prišli sol orožniki, prečitali dekret o razpustu ni odpeljali v Dutovlje društveno premoženje, to je dva stola in ono mizo.
Prebivalstvo
tržaške, pulske in reške pokrajine je od konca 1024 do sedaj narastlo od 737.044 na 747.1."ifi. torej za
0212
Pridelek krompirja in grozdja.
Kakor za žito je bila tudi za krompir pretekla letina v tržaški, pulski in reški pokrajini izredno bo ga t. Lani so jo pridelalo OOfi.OOO centov, leto spa 1,1 '»1,000 eentov. Grozdja je bilo 1. 1026 472,000 eentov. a leta 1025 pa 284.867. Ko-.nop'je se je pridelalo 1. 1026 500 centov, leta 1025 pa jo je bilo dvakrat toliko.
Podatki o krompirju in grozdju so seveda italijanski. Vinogradniki so jim najbržo no bodo mogli na čuditi!
uspešen. Državna vlada je pričela pritiskati na zvezo pivoarnar-jev ter izjavila, da je zvišanje peno za šest fen i kov pri litru preveliko.
Vsled tega so morali pivovarna rji privoliti v to., da zvišajo cono le za 4 fenike.
žičnice, pri katerih so bili otroei miča vendar nočejo popolndma po-<1 hI aro van i 7. raznimi rečmi. V azi-jzabiti. so imenovali po njem drug lili dobivajo otroci kosilo, kuhajo neznatnejši pomol nižje proti Kan-
jim posebno mlečni riž. Poročilo pravi, da se otroci naučijo italijansko dobro ter potem lahko napredujejo v osnovni šoli. Italijani i imajo veliko veselje, ko poslušajo I slovenske otroke, ki pojejo "Gio-vinezzo" in kraljevsko himno.
''Italia Redenta" potroši v raz-narodovalne svrhe ogromne svo-le!
0 industrializaciji goriške pokrajine
razpravljajo v fašistovskih indu-
ki sli
tridi.
Adamiči so za Reko storili mnogo. Ta rodbina je gradila hiše, Andre Adamrič je postavil gledališče in osnoval roško industrijo. Adamiči imajo velike zasluge za pristanišče in trgovino na Reki. Trjr pred Gorupovc- hišo se je imenoval Adamičev trg ali roškim puhloglavim gospodarjem ni bilo vše"* slovensko ime Adamič pa so ga odpravili in trg se zovo po Danteju. Xehvalcznost je plačilo sveta. Adamiči so ustvarjali napre-
fzčisčena pot za gen. Obregona.
MEXICO CITY. Mehika. 2.1. januarja. — General Alvaro Obre-
—	Ali snmite koga. ekscelenca ? — vpraša ministrski predsednik prestrašeno.
—	Zdi -.e mi. da je izmaknil nro onile gos[>od. ki odHaja skozi vrnta.
—	Nemogoče! To je vendar naš pj-avosodni minister!
—!!
.Ministrski predsednik občuti vso neprijetnost položaja in pravi, da ho zadevo uredil. Zapusti »Ivo rano in se vrne «"ez malo časa z ukradeno nro.
Angleški poslanik jo bil prijot-
Ml ijf I (U .1 I I (1J u 1. MU!--	-	. .	,	1 • • .
iiio presenečen 111 jo zahvaljujoč se jron. projsnjs mehiški predsednik.' - ,
' 1. .	rvprasal;
j,n ajbolj vr,etni naslednik pred-j _ f;ospn<1 ministrski
sodnika Ca 1 lesa
na temelju clekre-' ta. katerega jo podpisal včeraj Callos in ki dovoljuje prejšnjemu| prodsodnikn potezati se za urad po preteku najmanj ene<ra termina.
Dekret Ca 1 lesa uveljavlja
— fJospnd ministrski ]>rodsed-nik. kaj jo dejal «^ospo<l pravosodni minister, ko sto mu vzeli uro .' — Menim, da mu ni bila zadeva I izredno neprijetna, t — Nikar ne skrbite. — je odvr-|ril ministrski predsednik. — saj
".sploh ni opazil, da som mu poteg-satvni amendment, ki ie bil snre-»	• -
'	1 ml uro iz žepa.
jot v glavnem jmtom prizadevanji	^
prijateljev Obregona. ki izjavlja-' V(,OT;| ^^ bf>2ateffa Z(lrav.
jo. da bo Obregon zopet «vAlje„.»nila jp sre,,al;, Bft ulici svojo prfkj.
šnjo služkinjo ter jo jo vprašaia ■
Churchill je proslavljal fašizem.
serijskih krogih. Načrtov je polno, dok Roke, beneški lev pomeni Pravijo, da je tudi politični pro- j pod vržen r-st Reke pod Benetke, ki blem goriškega mesta in province hočejo veljati za glavno in vodil-
NINČIČ IN ITALIJA
Biv^i jugoslovanski zunaiiji minister Ninčič ui te->vojeira uradovarija vedel, kako bi ustregel Italija-
kom 11 im.
In na usluge, ki jih jim nosen.
je izkazal, je bil eelo po-
Nekenm časnikarskemu poročevalcu je r^keT. da je politika med Jugoslavijo in Italijo osnovana na najbolj prijateljski in solidni bazi ter da ima ta politika odmev v najširših plasteh jugoslovanskega naroda.
Človeku se ni treba spominjati požiga tržaškega Narodnega doma, niti ne krnskih in drugih dogodkov, r.e bilo bi pa napačno spomniti se majhnega dogodka iz najnovejše dobe, ki naj jasno osvetli toliko opevano laško prijateljstvo napram Jugoslaviji.
V Lozicah pri Vipavi je zlomil veter drOg, na katerem je bila italijanska zastava. Zastava je vsledtega padla v blato in ponoči so jo ljudje nehote pohodili. Posledice so bile sledeče: —
v zvezi s ]>otrebo industrializacijo. Obramba meje. absorbiran je slovenskih mas, so dopolnine, post ranke plati, ki so odvisne od 11-.st varit eve široke industrijske eo-110. Italijansko industrijsko središče bi živelo svoje naravno življenje. Gorica pa hi postala za Trst in Tržič vhodno zaledje. Meja bi se obdala z železnim pasom delavskih mas. lovaron in z duhom ljudi. ki bi jih delo poitalijančilo.
no pristanišče na italijanskem gorenjem Jadranu.
Fašistovka.
V Planini na Cerkljanskem uči-teljuje gospodična Marija Močnik. ki je ena najbolj vnetih faši-stovk v eoli Julijski Krajini. Pri razvitju zastavo finančne stražo v Cerknem je kumovala ona in imela velik patrijoti«v-en govor. V fa-
šistovskem učiteljskem ndruženju
RIM. Itdlija. 21. januarja. — Pred stotimi zastopniki listov iz celega sveta je imel angleški finančni minihter Churchill nagovor. v katerem je strogo napadel leninizem in komunizem ter hvalil na vse protege fašizem.
— V Angliji nam ni še pretila nevarnost v tej smrtonosni obliki, a prepričan sem. da bomo komuniste zadavili. Fašistovsko gibanje je izkazalo celemu svetu nsln-ko, ko je organiziralo mase naroda za obrambo časti civilizirane družbe ter dalo na razpolago po trebno protisredstvo proti ruske-I mu strupu.
—^ C4o bi bil Italijan, bi stal od prvega početka pa do konca z vso dušo na strani fašizma v njegovem zmagoslavnem boju proti bestijal-nim poželjenjem in strastem leni-nizma.
Italija k>vi begunce.
XICA. Francija. 23. jannuarja. Prevažanje beguncev iz Italije v Francijo je postalo dobičkanosno delo za ribiče v bližini meje. Sko-rn vsaki teden v. zadnjem času se je na tajnem izkrcalo na francoskih tleh politične bejrunee. ki niso mogli dohiti potnih listov, da za puste Italijo.
Da ustavi to delovanje je usta-fnila: novila italijanska policija patrol-no službo 7. motornimi čolni, ki je ravnokar izvršila svoje prvo za-
Zapazili so noki ostimljen ribiški «"o!n. ki je v mraku zapustil
—	Xo. Ančka, kako pa ti Žo dolgo te nisem videla.
—	O. hvala za vprašanje! Prav dobro se mi jrodi. Omožila sem sp in imam že dva otroka.
—	Koga si pa vzela '
—	O, z nekim majnarjem som so poročila.
—	Hm, — se je namrdnila doktorica. — pa umazanega mnjnar-ja *rreš vzeti.
Ančka ji je pa odlorno odvr-
— Tisočkrat boljši jo živ maj-
nar kot pa mrtev dohtar.
*
Človek mora biti jako oprezen, kadar z ženskami občuje.
Jaz sem se nekoč pogovarjal s
Veliko jc prostora okoli Gorice in "je tajnica in stoji pod pokrovitelj-krasno se dajo izrabiti vodne sile stvom didaktičnega ravnatelja. Sot'-e. Reš je, da bi se dalo marši-; Slovenski učitelji 111 učiteljice se akj napraviti na Goriškem. Go-1 jo boje ker rada prisluškuje in ho-
Najprej je*bila aretirana vsa vas. Naposled so pa rž^li v zaporu štiri fante. !Eden je bil obsojen na tri
»aesec^, dva na Sestrtajtft mesecev, eden pa na dvajset iučišecev ječe.

NEPRESTANO NARAŠČANJE
števila naših prijateljev in doslednje širjenje našega delokroga v vseh bančnih poslih je najboljši dokaz solidnosti, zan&Sljftfosti m splošnega zaupanja, ki si ga je pridobil fi&s zavod tekom dolgih let poslovanja.
DENARNA NAKAZILA izvršujemo pod najugodnejšimi pogoji.
DENARNE VLOGE n a "Special hiterest Account" obrestujemo po 4% ha leta, mie-sečno obrestovanj e.
Frank Sakser Stok Bank
82 Cortlandt Street,	New York, H. T.
NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POŠRŽDOVALN1CA V AMERIKI.
T
Mon&lcoVo izgubilo svoj strah.
MOXAKOVO. Bavarska. 21. januarja. — "Strah", ki se je že dalj časa potiknT po neki tukajšnji hi-fši, se je izpremenil v zelo posvet-!no služkinjo ki je bila zaljublje-! na v nekega postaea dotiene "hiše. I Špfritisti in* dropi okulisti, ki so pregledali hišo ter podali strokov-njaška mnenja o njej, ne morejo vrjefi, da strah ne Obstaja, da' je policija prisilila služkinjo, da je, obdolžila samo sebe.
italijansko obal in prirel se je lov. prijetno žensko, ki jo neprestano Izmenjalo se je ver strelov pred- govorila o svojem možu.
Ker že nisem mojrel drucega vprašati, sem jo vprašal:
—	Koliko je pa pravzaprav star vaš mož ?
—	On je star trideset let, — je odvrnila. — Ravno za deset let sva narazen.
Mene je bil pa menda zlmlej ob-sedel. tla sem izbleknil:
no se je ribiški eoln udal. Xa krovu se je nahajal ducat političnih bepruncev. ki so skušali pobegniti v Francijo.
V Klancu
v Istri je mnrl Ivnn Petrinja. je bil vso sveje življenje vrl i rodni delavec. Ustanovil je Klancu društvo "Silavnik".
ki
vi
Iv d o ve zn naslov PI^IT.TPA ORA.TS. doma iz Preži da in dela navadno po šumah. Prosim.
J — Popraviej vam povem, gospa, da bi jih vam štirideset ne prisodil.
Izza tistega fasa sem jo že ve«"-j krat sre<"*al. pa nore ve<" 7. menoj
da mi javi ali naj se pa sam o-I^OVOriti. Niti pogleda glasi svoji sestri: Franici 0ra3rs," omožena Stuptn, 227 Park AvC. Hoboken, N. J.
SLOVENSKO-AMERIKANSK1
Konsum pijač manjši.
BERLIN. Nemčija, 20. jan. — Konsum pijač v Nemčiji je nazadoval, a povečal se je konsum sladkarij, kot je razvidno iz Statističnega poročita Dawesove komisije, ki natančno zasleduje razmere glede konsuma v Zvezi z davčnimi dohodki.
Na glato prebivalsta se zavži-je sedaj v Nemčiji fmtt sladkorja proti 38 pred vojno. Jfon-snm piva pa znapa le 71 HtrOv na glavo proti 102 pred vojno. _ *
MflUDAR
za lato' 1027.
Koledar ima izredno izbfant) in zanimivo vsebino.
Članki, slike, povesti, zdnimi vosti.
TRISTOLETNICA ? NEW TORKA
(a slikami)
STANE 50 CENTOV s poštnino vred.
Še nikdar jih nismo prve dni meseca decembra toliko prodali kot letos.
Tiskali smo ga omejeno itevUo.
naroČite ga takoj "Glas Ha*oda» "
t82 Cortlandt 8t, New York
------------------
Žid je dal v časopise ojrla«;. da išče dva blagajnika.
—	Zaknj pa dva 1 — so sra vprašali.
—	Enejra iščem za to, da bi mi knjipre trredil, dr>ige«a pa zato, da bi dobil denar nazaj, s katerim je pobegnil.
*
Rcjak se je pritoževal:
—	Xe fečem. da nimam rad pijače. Prav rad pijem, posebno dobro vino mi gre v slast. Pa je križ in težava, ker se ga prehifrO naleze m. In če sem malo okajen, vidim po dvoje. Saj poznaš mojp ženo, ali ne? Dve taki ženi gledati
in poslušati, je pa inalo preveč . . .
*
Charfes Chaplin nima nobene sreče s svojima dvema ženama, "^es vet se mu že je nasmejal, le njegovi ženi ne pOZnata nObene šale.
«
Človelr lahko vsak frnbel pb-irreša.
Edinole ž denarjem je tak fro-da gH nI nikdrfr doVtfj.

V-, , , ...1.	ri. . - ■ ■

rnrnmm
MM »«.•
Pf!

MHMm
FfcANCOSfcEGA VOJNEGA DETEKTIVA
»M
"V
GLAS NARODA, 34- -TAX.
■Mi
Po "Narodnem OnevniKu".
C H. LUCIETO
C
( Nadaljevanjt.)
2 poyla<'je.
KAKO BI BILA NEMČIJA SKORAJ ZMAGALA.
Ko i»eni tako razložil nemško vojno špjonažo, hočem pokazati, da .so nemški špijoni kljub *voji mo*"i našli me.l vojno nasprotnike, ki ho jim bili v vsem ko«.
Sredi 1. 1917., ali točnejše pove. dano, meweea aprila. je bila Nemčija na vlaku in na tem. da zmaga.
— To je zelo drzna trditev! ini boste rekli.
Ne, kajti hočem jo dokazati, in dokazal jo bom na podlagi dveh listin, katerim nihče ne more u-govarjati.
20. aprila 1917 — v takih .stvareh je treba biti točen — je admiral lord Jellieoe, vrhovni poveljnik angleškega brodovja. po-fcial angleškemu mornariškemu atašeju v Wa.shingtonu, {»odadini-ralu de Cbairti, brzojavko, ki ne rabi nikakcga komentarja. Glasi *e:
"Ameriškim oblastim morale prav povdarno naglaj-iti naš naravnost rami položaj na morju.
Proži i teden .smo izgubili .>5 angleških ladij s 180,000 tonami in po%-prečno število izgub ne pada!
Povdarrte pri ameriških oblastih , la j«- tretja VSK podrediti vojni proti pol morn ikom in da je treba koncentrirati patn;lji- n;i in-go-za padu IrlamLke.
Neprestano morate razlagati a-meriikitn oblastem resnoM položaja in polrelio takojšnje akcije.
Naše nove metode Ixxlo imele ti-speh šele od julija mesca naprej, in kritični je pa od aprila do julija.
Podpi.s«l : ./> Ilirot.
To je v*ekako priznanje, ki prav ničcsiir ne zakriva. Obstojajo pa hc boljši dokazi.
27. aprila 1917. torej dan po-j zneje, ko je bil odposlana zgoraj omenjena brzojavka v Washington, je poslanik ZeJinjenih držav v Londonu, Mr. Page, poslal mornariškemu državnemu tajniku v Wjtshinjjtonu nledcvo brzojavko:
in An be položaja nekaj dni pozneje prisili Anglijo, da sklene mir in
tako odločiti usode vojne.
Energična akcija, je potrebna, toda predvsem »e more izvršiti čim najhitreje. Podmorsko vojne j«*
tudi brzojavil v Washington:
"Položaj, ki ga je irpOKtavila pod morska vojna sovražnikova, ni samo resen, temveč naravnost kritičen. tilavno dejs .:», k: ga ne morem skrivati, je da nimamo več uspehov, 7. drugimi besedami: — vojna, ki jo vodi sovražnik, je :ia tem, da uspe.
Sedanji položaj je izredno težak. Ako bi v zadostnem številu vrgli na tehtnico ameriške pomorske sile v tem kritičnem trenutku, bi bil brezdvomno uspe! zagotovljen.
Da se izrazim na Lvitko: po mojem mnenju v tem trenutku izgubljamo vojno.
Podpis: Siitts."
Težko je točneje izraziti svoje mnenje in priznati je treba, da je izjava, ki prihaja od tako kvalificiranega mornarja, kot je admiral Sims, vsekakor vredna da se upošteva.
V re.snici ni več vedelo angleško brodovje, kakor tudi naše ne, na katero .-tran naj se obrne. Nič ni pomagalo, da so veliko brodovje, znamenita eskadra križarft in eelo e.->kardrlje torpedu rti ruši Ice v ju-rile MMH ter tja^ do tega .'.»se prišle, da bi uničile podmorsko grožnjo.
Se nevarnejši* pa je bilo, da so podmorniki prav posebno usj>ešno uničevali eisternske ladje. Tako je britanski admirala! imel velike
treba voditi z največjo jakastjo: nobena ladja, katero se sme uničiti. ne sme ostati na gladini morja. Podmorska vojna nudi prednosti. ki jih je treba izkoristiti, pred vsem če se ladje torpeaira-jo ne da bi se jim to poprej naznanilo.
Nekatere teli prednosti so .sledeče : —
1. Napadati v potopljenem stanju vse oborožene ali sumljive ladje.
2. Napadati najbolje ponoči. 3. Takoj začeti z izdatnimi o-gnjem. ne da bi se izgubljal čas /. oddajanjem opomin.sk i h strelov.
4.	Ce ob-stoji izmira med uničenjem križarke in velike trgovske ladje, se mora uničiti slednja.
5.	Napadati od zadaj najbolje na razdaljo 200 m.
Kot si lahko mislimo, so to povelja, ko .so jih zvedeli generalni štabi antante, izzvala primeren odgovor.
Angleški admiral Duff in francoski admiral Merveillenx du Yi-gnaux, ki sta -bila ob onem času na čelu po.se.bnih odsekov proti p( >J m o mikom. sta sestavila nove napadalne načrte, o kaerih je najbolje molčati. Dovedli so pa do za-željenega uspha v irenutku. ko .so
težave, tla j dobavljal svojemu bro-J.se v celoti izvrševali.
dovju mazut*.
In znova pustim govoriti admirala Simsa ki je brzojavil v Wa.sh-ingtoii dva meseca pozneje, toeno 29. junija .-
"Z ozirom na to. da postaja tekoče kurivo vedno redkejše, sem moral ravnokar -lati povelje, da sej zmanjša hitrost ladji za dve pe »ni.l izvzemši v slučaju neobhodne po- i
Predno so pa bili izvedeni ti načrti, ki so potom podmorskega iskanja uničili 70 nemških pod-mornikcA* v zelo kratkem času, se je britanski admiralat odločil splošno uporabljati morske pasti ali ta'kozvane Q-lioai.s.
kot post-^erip-
('isto zaupno poroc;!o Z'l oV£<« rer-ffo. ta jtnK in p rcl stri-ni k a.
Naraščajoči uspehi nemških podmornikov se v Istini smatrajo .za zelo vznemirjujotV. Iz uradnega vira --Nem zvedel, da je bil potopljenih v tednu od 15. tlo 22. aprila zavezniških ali nevtralnih ladij, s skupno tonaža 237.003 ton.
To značr, da bo do časa. ko se začnejo dnevi krajšati v začetku la. jeseni, potopljenih približno — 1,000,444 ton vsak mesec.
Tedaj na morju ne bo več uiti ene ladje. Transporti živil za Anglijo in angleških čet .so že re.-»no ogroženi in prebrana armad na fronti je v nevarnosti.
Za civilno prebivalstvo ima'jo brane samo še za 6 tednov al največ za 2 meseca.
Razgovarjal sem se o nevarnosti položaja z ministrskim predsednikom in ostalimi člani vlade in na-glašati moram, tla je treba nemudoma odposlati v angleško vodovje VRe torpedne rušilee :n vojne ladje, ki se dajo uporabljati proti podmornikom.
Dneve, ki jih preživljamo, smatram za naj"bolj kritične v vojni in za najnevarnejše, ki so mogli priti za zaveznike.
Ne morem dovolj povdariti naraščajoče nevarnosti položaja: če pošljete 30 ali še več torpednih rušileev in .sieer takoj :n razen tega o«b Istem druge vojne ladje enake vrste, se bo lahko odločno nastopilo.
Niti ttrnmka ne *mete izgubiti!
Podpisal: raige.1"
Te dve listini, o kojih istin<*>!i, kar ponavljam, ni nikakcga dvoma ouulnKTUjefa, da se d<ri5ene, kdo je v onem	obvladoval morja. V
resnici so blii Nemci na višku položaja in kot sem rekel že zgoraj, se bili na tem, da *magsjo.
To je popolnoma resnično, kajti ameriška admiral William Sottdcn
trebe.
In pristavil j« turn.*
"To znači enostavno da je Nemčija na tem, tla zmaga v vojni!"
In vendar in zmagala'.
Zmagala ni. ker so se našli nekateri energični možje, ki so z naravnost čudežnimi junaškimi čini, katere so ponavljali vsak dan. odstranili strašno nevarnost, ki j^ grozila zavezniški stvari.
lil zgodovino teli mož hočem napisati, kajti ni je lepše zgodovine.
Naj mi bo dovoljeno, da omenim tukaj ime največjega junaka med njimi, njih šefa. - kaperana vojnega broda, Gordon a Campbel-
To kar so naši občudovanju vredni junaki bili pričeli pri Ver-dunu. je Gordon Campbell s svojimi možmi dokončal na morju.
Drez njih bi bili zavezniki vojno izgubili, kajti ne bi bili imeli niti živeža niti streljiva; in to je treba povedati!
S praznim želo<lc*em -»e »lsiiče ne bojuje!
Tn nihče se no bojuje, če nima streljiva!
Junija 1917 pa smo bili na teih da nam zmanjka vsega!
Opisati hočem junaške čine. ki so spremenili položaj.
(Dalje prihodnjič.)
NEKAJ 0 POSTU
•Mazut je vrsta petroleja za knr-
»Sima, glavni poveljnik ameriškega j^nje kotlov. (Qp. prev.)
brodovja preptaftMi radi spre-
INTERVENCTJA LADUSKUI PASTI SPREM^NT POLOŽAJ NA MOltTT?
20. januarja 1917 nam je eden naših stalnih agentov, ki,je stanoval v Wilhelmshafenu. poslal na način katerega tu ne smem izdati (kajti kdo ve. kaj pride jutri?> — prepis tajnih ptfvelj. ki no jlk prejeli komandanti nemSkih podmornikov.
Povelja so nosila dat,una 17. januarja 1917. Kot je razvidno,, smo bili kljub vsej nemški opreznosti. dovolj dobro poučeni, kajti tri dni pozneje smo že dobili v posesti teb skrivnosti.
V tem povelju se je Čitalo sledeče:
"Cilj, ki ga moramo doječi, je
♦IXxJafefc. (Op. prev.)
Za vcehio ljudi je post samo razdobje med pustim torkom in velikonočnimi prazniki, doeim se za pravi post ali omejitev v jedi in pijači zdaj le malokdo zmeni. Post kot pojav verskega prepričanja je bil znan že starim narodom. Zato ga je prevzelo tudi krščanstvo. Apostoli so bili prvi. ki so se postili. Toda post so imeli samo enkrat v letu. in sieer na veliki petek in na veliko soboto, ko so se spominjali Kristusove smrti. Post je trajal pri njih od velikega petka od treh popoldne do velikonočne nedelje zjutraj. Držali so se •ra zelo strogo. Kmalu pozneje je bil določen postni dan vsak petek in po mnen ju zgodovinarjev so nastali o tem pogostem postu spori že v 2. stoletju po Kr. A^endar se je pa post o petkih ohranil do današnjih dni. Prvotno je bilo dano vsem vernikom na prosto, če se hočejo postiti ali ne. čsele v 4. stoletju je uvedla katoliška cerkev post kot eerkveno ustanovo. Na cerkvenem zboru leta 341 so bili določeni postni dnevi cerkvenega leta.
Stiridesetdanski post je bil uveden šele v 7. stoletju, in sicer kot spomin na Kristusovo življenje in priprava na velikonočne praznike. Štirideset dni je trajal post zato. ker se je postil 40 dni Mojzes na gori Sinaj, pa tndi Kristus sam in prerok Elija. Ker so se morali verniki ob določenih dneh strOgo postiti, so se pred postom pošteno najedli in napili, kar je navada še dandanes. Sv. Avguštin pripoveduje. da so ljudje v četrtem stoletju pred vsakim postnim dnevom toliko pojedli, rftr so morali ves drugi dan prebavljati. S postom so bile že takrat združene razne prireditve, ki nas spominja« jo na današnje karnevale.
Ljudje ostanejo pač ljudje. Ce
DRAGOCENA PREPROGA



MMTIMCTJA
Med vsemi živimi bitji na zem-jlji ima človek največjo zmožnost, |da se lahko prilagodi vsakemu podnebju. Med živahni je edina iz-|jema pes, ki človeka vedno zve-jsto spremlja na vseh njegovih po-itih. Ta aklimatizaeijska zmožnost pa velja samo za skupno človeštvo : sploh, ne pa za posamezne naro-
berkulozi. Da so prišli zamorci v Uniji tako visoko proti severu — (17.000 se jih nahaja celo v Kanadi), je Sapper, znani poznavalce tropičnih krajev, mnenja, da je bilo treba več generacij, od kaie-rih vsaka je prodrla nekoliko dalje proti severu.
i	•	• ................ j Mnogo lažje nego južni Evro-
| * Ako bi b iihlH Prim<>r Eskimispejei pa se ,ahko klimatizirajo j prisiljeni živeti v tropičnih kra- Kitajci in Japonci, zlasti Kitajci | jih, bi kmalu izumrli, ker bi ne mo-jgli prenašati silne vročine. Se bolj j bi škodovalo zamorcem, ako bi jih naselili po severnih mrzlih kra-
jih. Radi tega je problem akiima-tizaeije za svetovno gospodarstvo neizmerne važnosti. P.rez dvoma
kontinentalnejših predelov. Ko je Rusija gradila železnico ob mur-manski obali, na skrajnem severu svoje države, je zaposlila pri tent različno delavstvo, a med vsemi so se Kitajci tttijbolj obnesli. Ko i je pozimi pritisnil izredno hud
ima pri tem ona rasa prednost. ki[uiraz so v^ odpovedali in zapu-
stili delo. le Kitajci so o>tali na svojem mestu. Morda nam preti
še najbolj
V Bostonskem muzeju je razstavljena preproga, ki je last London-čana Victorja Dehara. rPej roga je bila stkana iz svile in volne leta 1500 v Perziji. Cenijo ja na en milijon dolarjev.
j ima relativno največje aklimatiza-1
; cijske zmožnosti. Rešitev problema'
[je zelo otežkočena s tem. ker iel,,^.._____
J nevarnost rmene rase
i človek odvisen polejr potlnebi atu- .. i i --i ■ i i	•• i
•	"J	v^led njih izredne aklimatizaeijske
Jdi se od hrane in drugih kulturnih - -j razmer, ki vladajo po različnih pokrajinah.
ŽENSKA - NEKOČ IN SE&AJ
Poglavje o ženi.
zmožnost i.
Pri aklimatizaciji je nadalje velike važnosti način prehrane. — Pri aklimatizaciji pride seveda Velika večina tropskih prebival-jv prvi vrsti zdravje v poštev. ki je j cev je navezana samo na zelenja-;z ozirom na različne podnemne Vo. Ker dovaja uživanje mesa ve-razmere jako občutljivo. To lahko Jiko kalorij telesu iu s tem pove-ugotovimo sami na sebi. da smo te- ruje vročino, zato so se po tropskih krajih najmanj obnesli oni Evropejci, ki so bili navajeni na mesno hrano. Aklimatizacijo ovi-
kom zimske dobe najbolj prehla-jjeni. N ajmanj lzpremembe 111 i | človek v sebi. kadar pride v kraje
Mnogo pišejo o njej, malo. nič. • postane In kar napišejo, je le odtis last
z enakim ali vsaj podobnim pod- raj0 končno tudi razne številne nebjem kot ga ima doma. Ako pa j tropske bolezni, predvsem malarija .
nih doživljajev, ni podoba žene.
Nekoč mi je dejal filozof: -Kadar bo vstala med ženami žena. ki bo šla s svojim intelektom preko svoje čustvenosti, tedaj nam bo šele mogoče dojniiti bistvenost žene. Stoletja drče mimo nas in ženo
| se naseli v kraje s popolnoma dru-ne tj n ie n a m trpi. neiznier- j <rim podnebjem, tedaj se jako tež-pi. Cut i kakor nihče krivi.'-' ko prilagodi ali pa sploh ne. Vč a-
. .....	Vendar pa v splošnem velja dej-
no trpi. Cut i kakor nihče krivi.*-: ko nrila^odi ali na sni o h ne V."i-	i	^	. . ,
n.<» |ji ii.i^.Mm .m |>.i i* *' d j stvo, da se morejo Evropejci kot
no razmerje človeka do človeka, tsih za takegra človeka ni aruge re- pnsiim(.zniki aklimatizirati v po-
/ena delavka je najbolj tem- jšitve. kakor da se pravoča>no -rno, polnmiia ,iriI„,in 1>0dnebiu nih he. \sa je presejana s črnimi domov. Dognali pa so. da se ljud-i(.,»i0 hrez ^k<»l.- z.,
mislimi, nizkimi strastmi, da bi ne|je kontinentalnih pokrajin. kjer|ako si temu primerno urede svoje rekla: instinkti. Vlači se z možem j jraa jo tekom leta velike tempera-j življenje. Skoraj izključeno pa je po bezmeah. prodaja se. pije. hodi: turne diference, mnogo lažje pri-',,a bi Sfl InoJJ,p	.,encraci.
III To Atlravj«
na revolucijonarne shode, siti
sp j Ugodijo drugemu podnebju kot o- ^ vztra jnr vzdržati, ker so potoni je se vedno sram, da bi pnpozna- z ognjem demagogov, koine in so- ni oceanskih pokrajin z majhnimi ri akliinatizinaiih
ljudi mnogo
diferencami. To pa ne velja samo šibkejši. A ne >amo to. tudi umr-za toploto, ampak tudi za vlago. ]jiVost otrok teh kolonistov je t;,-Ker so v tropskih krajih tekom le- ko Vt.tikil <!a prisiljeni pošil j;,-ta v temperaturi najmanjše dife-ltj svoje otroke v Evrope da jih i to je v ženski, sploh v človeški na-'renee, zato je razumljivo, da ima 'ohrani jo priživljenju
Ne mislim žene. ki je udana | ravi.	prebivalstvo teh krajev najmanj ) ' "
športu, plesu, zabavi, te so svoj Tn zakaj je toliko nesrečnih ne-j še zmožnosti prilagoditi se druge,} tip — jaz mislim na tisoče onih. ki razumljivih žen Šle so v življenje, j mu podnebju. Prebivalci snbtrop-čepe po temnih kotih življenja in ne <la bi .jih bil kdo upotil. Olej.jskih krajev, zlasti kjer vlada kon-se pogovarjajo same s 'seboj. kerldrobne ptice! Mati izpelje mladi- \ tinentalna klima, so pa zmožni je svet gluh za njihove duše.	če pod solnčno nebo; le žena. de- prilagoditi tako tropskim kakor
Žene so mnogovrstne.	Ide. stopi sama v vrtinec življe- tudi mrzlim krajem, ker si na se-
Poglejmo sel ja kin jo! Z vedrim r.ja. Prvi val jo potegne s seboj in Vern lahko opomorejo z izdatne j-
la svoje slabosti. — Molčala sem vraži človeštvo.
in se vrnila šele po letih k temu' Potem je še toliko nezadovolj-problemu .	J nih žen po mestih. C emu ' O. vs,i-
Oovorila bom o ženi resnično ir. ka bi bila rada srečna ! Verujem, odkritosrčno!
DESNIČARJI IN LEVIČARJI
licem in zadovoljnim nasmeškom ona je žrtev. Žena navadno ne raz-
zatika motiko v mater zemljo. — misija, ne išče vzrokov, ampak si
Dela. težko dela. Solnce jo razgre- kategorično odgovarja s svojim
va pri delu. Potem biti domov, čustvovanjem.
opravi svinje pripravi večerjo. Z To je njena slabost.
otroki se mnogo ne ukvarja, oni Sola je površna. Nudi zaklade
šo hrano in toplejšo obleko. Iz tega sledi tudi dejstvo, da so v tropskih krajih prisejeni izključno le južni Evropejci, pretdvsem Spanci, Portugalci. Italijani in južni Praneczi. Severni Evropejci pa rastejo svobodno med žitom, trav- znanosti, praktičnega pa skoraj j prihaja jo v tropske kraje le za nikom, goricami, gozdom. Otroci nič. Kako važna popotnica bi bi-!par let, nakar se vrnejo zopet našo ji dobri, ker ostanejo blizu do- la ženi zavest, da stvoriš sam svo-j^j v domovino. Znano je. da na-mače grude. Materijalne skrbi ra- jo srečo s tem. da se zadovoljiš-stavljajo države uradnike po kožen davkov in bolezni nima. Ob sam s seboj. Duša je tako pro- lonijah le za nekaj let. nato jib na-nedeljah hiti v cerkev, blažena je stoma, vi I j vanjo sol nea in lepote; | vadno pokličejo domov, ali pa jih v obližju svojesra Doga in njena objemi dobroto, resnico, ljuba v: pošljejo v klimatično ugodnejše
dnša prepeva. Ce čita. čita psal--kako drugače bo potem vse t vo- kraje. Tako se iz Kalkute vsako
me.	je delo, telo in duša.
Kmetska žena je lepa kakor Kaj vse *joeijalne reforme, kaj makov cvet.	vsa društva; dajte ženi predavanj
Redko srečaš na vasi potrte že- iz njenega življenja, iz njene duše. ne — one so zdravih misli, prak- iz njenih potreb — učite jo zado-tičnega nazora; one žive najna- vol jrn^ti. vrnite ji samozavest, vr-! „jm je vzrok nadalje pigmentira-ravneje.	nite ji vero. in človeštvo se bo npo- j na koža. Pigment (barvilo) v ko-
ži je namreč najboljša zaščita proti vplivu solnčnih žarkov. Črna. oziroma rjava barva tamošnjih
poletje preselijo Evropejci v Dar-džiling in druge hladnejše kraje v himalajskem predgorju. — Da je južnim Evropejcem lažje obstajat iv južnih krajih nego sever
Delav eeva zena kloni jrloblje. tilo v novo smer. ker kakršna je Pred njenimi vratmi gloda življe- žena, oziroma mati, tako je veliko nje pesem o vsakdanjem kruhu, nočno vstajenje.
V domu samem je smrad, neza-' Ne bodite neusmiljeni! Sitite prebivalcev ni torej drufregtf nego dovoljnost, kletev. Otroci so ji lačne duše in vaše življenje bo—[varovalna barva, ki jib varuje nadloga. Njena duša je okovana v blagovestje! Žena je utež v rod- pred solnčarico in drugimi nezgo-skrb, njene želje so zavist. Vidi bini; kjer so slabe matere, so tu-j dami Pole" tea imaio črnokožei
bogastvo, želi si ga. a ne more do di slabi ljudje.
njejra. Zasovraži bolje situirane.	Manica Kokaljeva.
Odvetnice in šminka.
V Parizu je že okoli 140 odvetnic, ki so vpi&ane v odvetniški register in 'ki imajo nad glavo posla da' ust režejo občinstvu, j>re;1-\"sem seveda ženskemu. Pravtako zaposlen je predstojnik ofl^ni-ške zbornice, ki mora vedno nastopati. proti 4'lahkomiselnim toaletam" odvetnic, ki po njegovem mnenju niso v "nikakem razmerju z dostojanstvom justice". Tako je n. pr. odvetniška zbornica pooblastila posebno n ravno čute-
se mora danes malo omejiti na ^ in nepodkupljivega odvetni-
post, nadomesti izgubo prejSnji aH pa drugi dan. Post je že davno zgrešil svoj pravi namen. Ostala je samo se navada, kf je fudi v tem lučaju železna srajca.
■ara. maofej** SE HA 'QUm KAEODA". KWXČSt vmvKHVXDE
LTAE
ka Camchvja, da dame, ki pozabl-ljajo na svojo čast, primerno opominja in tudi kaznuje, če se mu zdi potrebno. Zato vidimo v pariški j ust ič ni palači često eestitega starejšega gosoda v odvetniški ku-ti, ki ustavlja mlado daVho. hitečo v razjtravno dvorano, in jo nagovarja, UMt sIedi r toaletne
prostore, da si zmije z obraza puder in šihinko. — Prepoved nosnje kratkih las pa je senatni svet zavrgel.
;dami. Poleg tega imajo i še celo v možganskih opnib in v hrbteničnem mozgu mnogo pigmenta.
Kakor pa s'e je nam Evropejcem težko privaditi na vroče kraje, tako se je tudi zamorcem izredno težko na mrzle. Pozimi vedno bolehajo in večinoma zapadejo tu-
Med nami .so večinoma vsi desničarji in le redki so oni. ki jim je levičai-Ntvo prirojeno. To velja ne samo za nas Evropejce, temveč tudi za vse druge narode. Edino izjemo tvrrijo domačini iz kraja fiorontalo na otoku Celebes, kjer so vsi prirojeni levičarji, desničarji pa so izjeme. Tekom časa se je ujrotovilo. da je levienrstvo v zvezi z duševno manjvrednostjo. Po preiskavah profesorja i^tiera so med desničarji trije odstotki duševno manj vrednih, med levičarji pa eelo 13 odstotkov. Profesor Basler iz Tuebingen.i je dognal, da vpliva desničarstvo oziroma lr-vičarstvo na cesini promet. Vsak se namreč nehote umakne na levo stran., da mu ostane desnica prosta pri eventuelni nezgodi, ki bi se lahko pripetila pri srečanju. —
POSEBNA RAZPRODAJA
OBLEKE in SUKNJE za MOŠKE in FANTE
OBLEKA AU SUKNJA S10
ZA MOŠKE SAMO
OBLEKA ALI SUKNJA
ZA FANTE SAMO
B. PFEFFERKORN
427 KNICKERBOCKER AVE.
BROOKLYN". X. Y. Vprašajte za /OS. HABJAX, ki govori »lov finsko.
Odprto eol teden od 8:30 zjutraj do
10. ure zvečer. V nedeljo od 8-30 Jutraj do opoldan.
Napadi na Zide.
DUNAJ, Avstrija, 23. jan. — o obnovljenjn protižidovskili iz-gerdov poročajo v Wiener Mor-gen Zeifnng poročevalec tega lista v Bukarešti. Ti izgredi so se završili v kraju Edineti.
Dijaki seminarja, pod vodstvom profesorjev, so napadli Žide na cestah ter številne poškodovali.
- Če hoče romunska vlada u-stvariti ugodno javno mnenje v inozemstvu potom naporov židovskega časopisja, mora pokazati vsaj dobro voljo, da skuša naspro-tavati tem izgredom,—.pravi poročevalec. - ~ -
m
fCNJIGfe VODNIKOVE DRU2BE BLAZN1KOVE PRATIKE bodo dospele te dni iz domovine.
Cena* štirim Vodnikovim knjigam je $1.50* ftakorhitro jih dobimo, bomo objavili v listu.
Kaj prej jih bomo poslali onim, ki so jih že naročili.
Prtitik*
SloVemc Publishing Company Cortlandt Street : : New York, N. Y.
-v v
/
ft LA S X A »DA, 24 .TAX. 1&27
DRUŽINA LOSOV.
SOMAN IZ ŽIVUTOTJA.
Za "Olaa Naroda" priradfl O. P.
4:»
t Nadaljevanj«*. i
V	blaznem «liru j«' drvel naprej, ostro zroč na Diano in njeno jahalko. Neizmeren strah za ljubljeno je polnil njegovo srce. Izgledalo je. kot da jo hoče zadržati s svojimi očmi-
—	Klinor! Elinor!
Poln strahu je meril razdaljo do kamcnnloina. Njegova pot od 4 Irani je bila nekoliko krajš« kot ona, jmj kateri je drvila Diana. ;> >lednja je hitela s strašno naglieo. Satir pa je bil izvrsten teka«" ter je moral spraviti sedaj na dan k;ir je bilo v njem. Plemenita žival je čutila, da zahteva gospodar od nje nekaj izvan red nega ter napela vse svoje sile. Saj je slo za človeško življenje, življenje Elinor.
S stisnjenimi zobmi pe divjal naprej. Tako sta se bližala oba l oiija z velikansko naglieo z dveh strani kainenomu. Baron je že bihko videl bledo liee Elinor. Sedela je v sedlu s stisnjenimi zobmi ter zaprtimi očmi. kot da noče videti gotove smrti pred seboj. Njeni iasje so bili razpleteni. klobuk je izgubila, a noben glas ni prišel preko njenih ustnic.	»
Š"en en velikanski napor in baron je prehitel Diano. Spretno je | ariral svojega konja ter sedel trdno v sedlu. Vsaka kretnja je morala biti natančno preračunana. Njegove mišice so se napele in njegove oči so blestele v divji odločnosti.
Elinor je čula oster krik. Na široko je odprla oči. Naenkrat je priletelo proti njej nekaj črnega. — kot oblak. In še prodno je mn-pln zbrati svoje misli, jo je vrgel velikanski sunek iz sedla.
Baron Lindeck je dohitel Diano tik pred kamenolom. Oba konja sta se zaletela drug v drugega in baron je skočil iz sedla ter ujel Elinor.
V	tem trenutku največjega razburjenja ter velikega veselja, da je rešil ljubljeno deklico, <e ni »no«;el obvladati. Pritisnil je nafHtl zavestno. streso»"e se bitje, krčevito lin svoje prsi.
—	Elinor!
Ni se znal premagati ter pritisil svoji ustnici na njena bleda usta. Kot omamljena je ležala Elinor v njegovem naročju in celo blažen smehljaj se je prikazal na njenem bledem obrazu. Njena glavarje počivala na njegovem utripajočem srcti in njene or-i so žarele nasproti, kot da je pozabila celi svet.
—	Elinor! — je vzkliknil ter hotel drugič poljubiti njeni ustnici. Tedaj p:i je bilo kot da ^e je prebudila iz sna. Njene o<"-i so pričele zreti srepo. njeno telo se je vzravnalo in izraz groze je hušknil preko njenih potez. Hitro se je vzravnala, zavedajoča se svojega položaja.
Naenkrat je vstala v njej vroča sramota, da se je pustila poljubiti od tega človeka, ki je izdal (»itn Losov za denar. — ki se je po
IZNAJDITELJ ZNANE AMERIŠKE IGRE
MODEREN LOVEC V PRAGOZDU
Kretanje pamHtov-TshippJi^

M«
Nekoč je bil lov v pragozdu nevarno početje. Treba je bilo ne le osebnega junaštva, marveč tudi veliko spretnosti in poznanja razmer. Zato so bili takrat lovci, ki so prodirali v prašume. veliki junaki in slavni možje ne le pri divjih plemenih, marveč tudi v očeh Evropejcev. Z napredkom tehnike je ta slava ginevala. a vendar puška sama tudi danes ni še vse. Kljub izborili lovski opremi je treba še neksij junaštva, ker kom-no lev ali tiger ui zajec.
Vsej tej idili pa mislijo napraviti konec. A to ni morda kak moderen Anglež, marveč indijski ma-haradža Na ga i pura Sand a t Ali Khan. Po njegovem naročilu je bil te dni izdelan v neki angleški tvornici špecijalen lovski avto. ki ga namerama uporabljati izključno za lov v džunglah in pragozdovih. Izdelan je po posebnih načr-1 tih njegovih inženirjev. Zunanjost avtomobila se v marsičem razlikuje od običajnih. Že barva sama je povsem različna. Prcpleskan je z najrazličnejšimi barvami zelo rrne-
Igro, ki je znana pod imenom "basket ball* je iznašel dr. James'no» rjavo, rdeče itd., a vse te bar-Nitsmith leta l>f»l. ko je bil študent v Springfield. Mass. Na'so medsebojno pomešane in ne-sliki vidite iznajditelja. ko igra igro z dvema dijakinjama.	enako razdeljene, tako da je že
zunanjost avtomobila poginoma prikrojena za okolico v gozdu. — Avto je opremljen z močnimi e-lcktričnimi žarometi, ki se lahko naravnajo v poljubno smer ter tako daleč na4 okoli razsvetlijo oko-j lice. Indijski princ računa, da se bo tako ne le lahko z avtomobilom , popolnoma približal pragozdnim I zverem, marveč jih bo mojroče z nenavadno in močno svetlobo naravnost oslepiti in tako popolnoma mirno in sigurno streljati. ) Motor sam ima 50 konjskih sil. »ni. .»» sem to Kolesa so konstruirana na popol-gi-J oh\ladati. Iloma svojevrstnem na«"-inu ter prida se lahko kretajo na najbolj neravnih tleh. «rre-
SS. januarja:
Praa. Wilson. Trat.
tr. Januarja:
faambaan.
Ch<f?bourr. r!re-
—	Sama lahko jaham. — je prišlo preko ustuit- Elinor. — napol odporno in napol obupano.
Z mrko plamteeim pogledom se je ozrl vanjo.
—	Mi boste že morala dovoliti, da vas nadlegujem s svojo navzočnostjo. dokler ne vem. da ste na varnem.
Od vedel jo konja počasi naprej.
Medtem pa je zagledal upravitelja, ki je stal poleg neke njive.
Lindeck je dvignil svoje bledo liee k Elinor.
—	Tam prihaja vaš upravitelj. Ker bom le še eno minuto sam vami. vas prosim za odpuščanje, da sem se dal v svojem razburjenju. — v svojem strahu za vas in komaj zmožen svojih čutov, zavesti tako daleč. <la sem se dotaknil vaših ustnie. Zato >te me udarila v obraz ter me imenovala nesramneža. dasiravno ne vem
i zaslužil ali ne. Nisem pa vas hotel žfiliti. Nis»*ni se mo
Rochambaa.il. Harra; Thorlndt, Hamburg.
II januarja:
Majestic. Cherbourg; Franca, H»v re; lfuenchen, Cherbourg, Bremen.
2. feoruarja:
Deutjschlorul. Cherbourg. Hamburg.
4.	februar fa*
Aquitani x. Cherbourg.
6. februar'a:
Parla, Havre.
5.	februiiia. i Prea Rooaevelt, men.
12. februana:
Olympic. Cheroourg; Bremen. Cherbourg, Bremen.
17. februarja:
De Grusee.	Hamburg, Cher-
bourg. Hamburg.
19. februarja:
France. Havre; Gee *-ge Washington. Cbt-rbourg. BrtmcV
21.	februarja:
Mauntania. Cherbourg.
22.	februarja:
Deri n. Cherbourg. r.rrm^n.
23.	februarja:
Republic. Cherbo irt, "Bremen.
24 februarja:
\Vr>i|ilutla, Hamburg.
26. februarja:
Par:-. Havre; I,eviaihan, Che*-botirg. Ai|tiit:inla, Ch«rt>oiitg.
1.	marca:
' Martha Washington, Trat.
2.	ntraca:
I'res. 1 larding. Cherbourg. Rr»rt>n
3.	marca:
Alhri t burg.
	r*
h	i
	t
Muenchan.
Bra-
Havre: Thurinjla.
HjJIId. Cherbourg. Ham-
B. marca:
Olympic. Cherbourg; Cherbourg. Bremen.
9.	marca: Pres. Rooaevelt. Cherbourg.
men.
10.	marca:
Roi'hambesu, Hamburg.
12. marca:
Beringa rla, Cherbourg: Franre. Havre; Stuttgart. Cherbourg. Bremen.
17. marca:
Deutrchland. Cherbourg. Hamburg,
It. marca:
Aquitani a, Cherbourg.
1». marca:
• Leviathan, Cherbourg; Bratneo. Cherbourg.- Bremen.
23 marca:
Prra. Wilson. Trat Columbus. Cheroourg, ttremeB.
23.	marca:
I-a iSavoie. Havre C«*.rga Waah-lngton. Cherbourg P-eiprM.
24.	marca:
Cleveland, Hamburg. 26. marca:
01>-mpc. Cherlfourg; Republic. Cherbourg. Bremen
30. marca:
I'rea. Harding. Cherfio-jrg. Bremen. 31 marca:
Suflren. Havre; lljmhurg, Cherbourg. Hamburg, LaHln. Cherbourg. Bremen.
2. aprila:
Frau«-e. Havre — KKITXI I7.I.ET 14. maja:
SK I'I'NI IZ.1J3T h parnikum PAtilS 2. julija:
SKUPNI IZI.F7T * novim j.arnikoin
11.K	1 >K KKANl'K.
tezal zanjo, ker je bila bogatejša kot pa <;ita. S krikom se je iztr-<ker VilS lj,lbim	k°f inri*° ^ ",oSki *j,,biti ^ ^e- rejena taRo
»al* i„ ker jo je ze-pet hotel prijeti, jra je udarila po obrazu ter ) Za ,VMSC	i C VMU JC niO-OeC. mi Oprostite. Saj imate tO potihnila od sebe.
— Nesramnež. — kaj si drznete! — je vzkliknila.
Zrl jf* nanjo, jr rožno preseiuven.
—	Klinor. — je vzkliknil. Tresoča se je vzravnala do svojo polne višine ter zrla v njegov
Med i obraz z nepopisnim pogledom, k i je razodeval sram. |>onos in *»hup.
—	Zh vas se imenujem jjospodi«"na I.osov — ter l»i hila rjtjše mrtva *po«laj v kamnolomu kot ila s«- moram zahvaliti vam za svoje življenje. Jaz vas sovražim, jaz as zaničujem, t-ila.
Posta! je smrtnoblcd in njegove oei so zrle nanjo na tak način, ila bi uajrajse zakričala od bolesti in muke.
zadovoljstvo, da bo vas udarec, k* t ncizbrisljiva sramota vedno "o- . i i .i i	• i
...	J	~ do preko |>odrtih dreves, jarkov
rel na mojem obrazu.
Elinor ni mo^la nieesar mljrovoriti.
Kjeprove besede so žarele v njer.i duši in strahom se je vpraše-. vala, če more to l>iti jezik laži. Celo njeno sree je vpilo: — Ne! Nikakor ne!
Pričela je nadalje razmišljati in šele tedaj se je zavedla, kaj je storil zanjo.
Njen pogled je pohitel proti kanienolcnm_in proti mrtvi Diani. je divje vzklik-'*"ričela se je iznova tresti. Te hi ne bilo njega, hi ležala sedaj z razlitimi udi doli v kamcnoloniu. Izključno le on sam jo je obvaroval pred tem. Tu na kak način se mu je Zahvalila za to?
Ni vedela, kaj naj stori. Strašni strah in razburjenje sta še ved-
itd.. kakor vojaški tanki. Spredaj in zadaj se nahajajo jeklene ščit-| ne plošče, da branijo šest oseb, ki imajo prostora v avtomobilu. — Skupni stroški za ta avto znašajo 3 milijone frankov.
Raznoterosti.
Stala sta m nasproti, oko v oko v neizmernem razburjenju. Nik- ,,n učinkovala nanjo. Morala je tudi misliti na očeta in brata. Če
i1« ni vedel, če so bile minute ali sekunde
S A M 0 6 D N1 PREKO
z ogromnimi i>urnUtl na olja
FRANCE 29. jan.; 19. feb. PARIS 5. febr. — 26. febr.
HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE
Kabine tr-tjega razreda a umivalniki ln tefcoro vodo xa 2. 4. ali S o»*b. Francoska kuhinja ln pijana.
Sroich
19 STATE 6T .	NEW YORK
all lokalni agentj«.	j
ONIM, KI HOČEJO P0B7ATI DRŽAVLJANI.
Foreign Language Information Service v New Yorku je izdala priročno knjižico, ki je namenjena onim. kateri žele postati ameriški državljani. Knjižica je pisana v lahko razumljivi angleščini ter vsebuje nakratko vse podatke o državljanstvu. Stane 26 centov. V zalogi jo ima knjigarna Olaa Naroda, 83 Cortlandt Street, New York City.
Iz pariške statistike.
Emil Massard. referent za pro-
.1
j bi jo sedaj prinesli mrtvo domov. — kaj bi bilo to za očeta in Freda ? račun pariške policije, je obeloda-
Nato pa se je obrnil I.indeck ]»očasi proti konjema, ne da J>i' Naenkrat si je ]>okrila z rokama obraz in pričela je jokati kot
kaj odgovoril.	"-j, p^fflHH "	-Ida ji bore počiti sree.
Diatta je ležala na tleh ter se prešla po eelem životu. Satir je( To je bil njen o.l^ovor na njegov -ovor.
stal poleg, poln pen.	o,-	i - i	i	,
t*-,,., ,	•	. , , ,	,f Stisnil je skupaj zobe kot v kreu. Zakaj je jokala * AH ji je bilo
Raron se je sklonil preko Diane in nato je brez besede posegel daj vendarIo žaL <Ia „a t;)ko ^. A|.	^
v /ep. potegnil iz njega revolver ter ustrelil žival.	telosna izr.rpanost ?
Elinor je zakričala.	J v.
_ Kaj delate T ^	^ — Jaz v;,s sovražim, jaz vas zaničujem!
Navidez popolnoma miren je utaknil Lindeck revolver	zopet' . to zo,>ot r"ul v <ll,hu- ~ iu u'h	golovo ne bo več po-
T žep.	lzabil. Sele sedaj je v polni meri spbznal, kako neizmer
— Diana si je zlomila nogo. Pa tudi če bi ne bilo tako. bi bilo« E,inop: In ho]ost' <U jo	Jo bila tem večja, ker je v enem
njeno življenje izgubljeno. Ker vam nisem mogel na drugi način za-braniti, da jahate to nevarno žival, bi jo v vsakem slučaju ustrelil. — je rekel mrzlo, a s čudno brezbarvnim glasom.
Negotovo se je ozrla vanj. Stresla se je kot zona. Naenkrat pa jo je objela slabost. Opotekla se je ter se zgrudila na kolena.
Iz oči Lindecka je zopet zasijal žarek vroče skrbi. Hitro je stopil k njej.
—	Ali ste se ranila * — je vprašal z napol zadušenim glasom.
Zmajala je z glavo ter pokrila z rokama obraz. Zrl je na njo
navzdol z žareči ni i očmi. Njena postava se je tresla od zadržane razburjenosti.
—	Ali ste zmožna sesti na konja? 0 i m pre je morate domov in v posteljo. Naložil bom Satirju vaše sedlo ter vas povedel za uzdo. nokler vam ne bodo poslali voza nasproti. *
Poslušala je medli izraz njegovega glasu. Tn zopet je mogla le j življenja. Mladost je neko stanje prikimati z plavo v znamenje privoljenja. Njeni roki pa sta omah-'duha. duše. srea. Pri njej ne «re nili brez moči navzdol.	j za rdeče ustne, polna lica in prož-
Lindeck je stisnil zobe v divji bolesti. Ivako lepa je bila v svoji ne ude. To je narava volje, svoj-
1 rcnutku bi a že nosi i domneval, da ga tudi ona ljubi.
Na njegovih ustnicah je še gorel njen poljub — iu na njegovem obrazu je še pekel udarec njone roke.
Tako divje je zastokal, da se je ona preplašeno ozrla v njegov spa č en i obraz.
Med tem časom pa se je že približal upravitelj.
(Dalje prihodnji«5.)
Mladost.
nil te dni zanimive podatke iz pariške statistike. Iz teh podatkov posnemamo, da je zaprosilo pri pariški policiji tekom leta 1026 70.798 tujcev za dovoljenje bivanja v Parizu. Najštevilneje so zastopani Italijani, katerih se je priglasilo 13,522. nato slede Rusi in I Poljaki (nad 6000 priglasov), n° JO U»bil j j,natno je tU(jj število Belgijcev in Švicarjev. Tramvajske, avtomobilske itd. nesreče so zahtevale 420 človeških žrtev, razven tega je bilo pri teh nesrečah 330.) oseb težje ali lažje ranjenih.V tem ozi-ru zaostaja Pariz daleč za Londonom in New Torkom. Svetovni rekord pa doseza francoska p.re-stoliea kar se tiče izgubljenih in najdenih dežnikov.
Urad za izgubljene stvari je prejel 150.800 najdenih p redni e-
Mladost ne pomeni neko ped
onemoglosti
—	Jaz vas sovražim! Jaz vas zaničujem!
Tako je zvenelo zopet v njegovih ušesih. Kljub temu pa je čutil lahni pritisk njenih ustnic na svojih — in njene oči so blestele v blaženosti, a ob istem čas nje tudi pekel njen udarec na njegovem obrazu.
Z velikim naporom pa se je vzravnal. Trdno je stisnil skupaj ustnici. Ilitro je od vezal sedlo Diane ter ga pritrdil na Satirja.
Ko je bil gotov, je zopet stopil k Elinor.
—	Prosim. — je rekel.
stvo domišljije, moč čuvstev. To je svežina globokih vrelcev življenja.
Mladost pomenja ognjevito prevlado hrabrosti nad plahostjo. premoč hrepenenja po dogodkih nad ljubeznijo do miru. Te stvari so v petdesetletniku često živahnejša nego v dvajsetletnem mladeniču. Nihče se ne postara s tem. da
biva klie. ki vabi čudo, sladko presenečenje nad zvezdami ter mislimi. neustrašno izzivanje dogodivščin. otroško slo po tem. kar pride. veselje na igri življenja.
Tako si mlad. kot je tvoja vera. tako star kakor tvoj dvom. Tako
nili dragocenosti v vrednosti 35 tisoi* mark. Istotako so posetili tudi tajnika francoskega poslaništva in odnesli več oblek in razne druge j) red mete.'
Strahovita nesreča v Franciji.
V Metzu v Franciji je nastala te dni strašna nesreča. Neka pariška tvrdka gradi tam visok plavž pri katerem je bilo zaposlenih več delavcev. Plavž, ki je bil visok 25 metrov, pa se je porušil in ž njim vred je treščilo v globino 30 delavcev. Šest delavcev je bilo takoj mrtvih. Pravi vzrok nesreče ni znan.
Pomiloseen atentator.
Povodom božične amnestjei v Avstriji je bil pomiloščen tudi delavec Jawurek, ki je 1. junija 1. 3024 streljal na dunajskem južnem kolodvoru na zveznega kanee-larja Seipla in ga .nevarno ranil. Jawurek je bil obsojen na pet let ječe in jc sedaj odsedel ravno polovico kazni. O Božiču je bil potni-i loščen z odlokom, ki nosi podpis j istega dr. Seipla.
Pivovarnar Ehret umrl.
Na svojem domu v New Yorku jc umrl predvčerajšnjim George Ehret. ustanovitelj in lastnik zna-
ne pivovarne, v starosti 01 let in tov. med temi 35.000 dežnikov. desetih mesecev. Zapustil je pre-j Pariški konjači so polovili te-jmoženje, ki znaša $40.000.000 ter1 jkom leta 1025 10.000 psov. Od teh|tjevet otrok, med njimi štiri sino-| 'so jih 184 prodali. 3065 jih je bi- ve Ehret je bii rojen v Xemčiji; lo viviseeiranih. 6051 pa ubitih. Od 20.000 jetnikov jih je za
prosilo 35 za dovoljenje za poroko.
Tnjcev je bilo aretiranih tekom
mlad. kot tvoja samozafesl. tako leta 1025 20 odstotkov.
Hotela je vstati, a ni mogla, ker se je še vedno tresla po vseh .kratko in malo prebije neko šte
udih.
S plašnim pogledom se je ozrla k njemu navzgor. — Dovolite, — še enkrat mi morate dovoliti, da se vas dotak-licm. — je rekel.
Ne da bi se brigal za njeno odklonjevalno kretnjo jo je dvignil kot otroka ter posadil na konja.
Vsa trpeča se je vzravnala v sedlu. Pri tem se ni ozrla vanj. Se nikdčr hi izgledala Elinor tako lepa kot v tej uri.
Ko se je naravnala, je. prijel Lindeck konja za uzdo, da ga
»it	■ -v rr i t-- •
vilo let. Ljudje se starajo s tent, da puščajo svoje vzore na cedilu. Leta grbančijo kožo. Opuščanje
star. ^ot tvoja bojazen. Tako mlad kot tvoja nada. tako star kot tvoje obupovauje. Xa sredi tvojega srca cvete večne.zeleno drevo.' — Ime mu je ljnbav. Dokler cvete si mlad. kadar umrje, si star.
A' središču tvojega srca je brezžična postaja. Dokler sprejema iz-vestja o lepoti, nadeji. radosti, veličini. srečnosti in sili od zemlje, od ljudi ter iz neskončnosti, dotlej
e.
? nRH
navdušenja z-rbanči dušo. Nepo-|si mjad Ako ne nior<1 aIi nc mara
koj. dvom. nezaupanje do samega ___ . .. . ,	-
J	...	_ , i vec prejemati takih poroeil. ee je
sebe. strah m brezup. — to so dol-J	.
j . 1*1-	•	vse sredisee tvojega srca pokrito
ga. dolga leta, ki upognejo srce	1
in čilega duha pretvorijo v prab.!s	cinizma in ledom pesi-
Naj mu, bo šestdeset ali šest- mizma. potem si se postaral — pa najst, v srcu slehernega človeka naj ti bo šele dvajset let!	' i
Število samomorov znaša 1350 (za 200 več kot leta 1024).
Tudi kriminalna statistika je bogata ; registrira 164 umorov. 308 težkih telesnih poškodb, 200 večjih tatvin in speeielno 044 tatvin avtomobilov (zadnje število se je v primeri z letom 1024 podvojilo).
V boju z zločinci so 4 policijski stražniki poginili. 1700 jih je bilo pa ranjenih.

Vlond pri diplomatih.
Berlinski vlomilci so prešli na novo polje. Začeli so z vlomi pri diplomatih. Tako so o Božiču vlo miHiv stanovanje - argentinskega vojaškega aftašeja in odnesli* raz-
M	i .J-	.
je mi rojen v .%emnjij ter se je nahajal tam, ko so stopile Združene države v svetovno vojno. Pivovarno in drugo lastnino Ebreta je prevzel upravitelj imetja sovražnih tujcev, a po vojni mu je bila vrnjena vsa lastnina.
Pozor čitateljL
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem.
Uprava 'Glas Naro3a\
irnirfliiariiirr
Kako se potuje v stari kraj in nazaj
vJrik..
Kdor Je namenjen potovati v stari kraj. Je potrebno, da Je poo-Pen o potnih Ustih, prtlfagl in dragih stvareh. V sled na Se dolgoletna Izkušnje Vam ml samoremo dati najboiJRa pojasnila in priporočamo, red no le prvovrstne brsoparnlk«.
Tudi DedrSavlfanl um< rejo po tovatt ▼ start kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ali permit la Washington«, bodisi xa eno leto all 6 mesecev in se mora delati prošnjo t naj en mesec pred od potovanjem In to naravnoat v Washington. D. G. na generalefa oaaelnl-ifcega komisarja.
Glasom odredbe. KJ Je stopila v veljavo SI. julija, ItM se nlkomnr reč ne pošlje permit po pošti, an* pak ga mora ltl Iskati vsak posli ee osebno, bodisi v na J bližnji naselnl-Bki urad alt pa dobi ▼ New To ku pred od potovanjem, kakor kedo ▼ proSnjl zaprosi. Kdor pot oje ven bres dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost
Kako dobiti svojca is starega kraja«
Kdor Kelt dobiti sorodnike aH svojce ta starega kraja, naj nam prej piše z* pojasnila. Is Jugoslavije bo prtpufifenlb v tem letu 670 priseljene**, toda polovica te kvote je določena sa ameriške držav-ljane, kt žele dobiti sem ^s riše ta otroke od 18. do 21. leta ta pa sa poljedelske delavce.
Ameriški dšavljani p« dobiti sem lene ln otroke do 18. lo ta bres da M bili šteti v kvoto, po trebno pa je delati prošnjo v Washington.
Predno podvsamete kaki koral; pišite
FRANK SAKSER STATE BANK
tS OOBTLANDT »T, NSW YORK
Prav vsakdo-
kdor kaj ijče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI
tTG1** £tato'd
►♦Ti It"



i. . iMiiMi;St!!iteic.. & Lsi