II. leto. Štev. 36. 1915. Szept. 5. Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence. PRIHÁJA VSAKO NEDELO. Cena Novin je na leto: Doma . . . . . . . . . . . . 3 K. v Ameriko . . . . . . . . . . . 6 K. za naročnike Marijinoga lista, če se jih več na eden naslov pošila, doma . . . . . . . 2 K. v Ameriko vsakomi na njegov naslov . . . . 5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 fílerov. Dobijo se Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri KLEKL JOŽEFI, vpok. pleb. v Čerensovcih, Cseröld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati. Cena Novin z Marijinim listom I Kalendarom Srca Jezušovoga vküp je na leto: domá, če za več naročnikov na eden naslov se pošilajo . . . . . . . . . . . 4 K. še samo za ednoga . . . . . . . . 5 K. v Ameriko vsakomi naročniki na njegov lasten naslov . . . . . . . . . . . . 8 K. „Ne joči se.“ — Luk. VII. — Pa se vsi jočemo: Rimski pápa na svojem prestoli, naš stári král kle-čéč pred božím oltárom; glasoviten casar nemcov vadlüje, ka se njemi strsne srcé, či si na vnoge vitéške junáke zmísli, ki so prelejali krv i dáli živlenje za domovino. Od taljánskoga krála smo čteli, ka se skuzami jokao vidévši razérknjeno svojo nájprednješo vojsko. Pa či mo šli pita t naše vojáke "tárvu "strehie járke, na visočino Krna, ali na široka rususka bojišča, vsaki de nam vadlüvao, ka joče, joče tak po moškom, ne s skuzami, niti s ku-canjom, nego z moškov resnostjov ino strsnjenostjov srcá, kda vidijo, kak kosí bojna smrt okoli njih, se njim jočejo srcá vsem, tüdi te, kda batrivno ino ognjeno, kak vinjeni od díke ino zmáge plodíjo pred sebom neprijátelske trume. Domá pa zapüščene žene, stáre matere i drobna deca z skuzami v očáj spitávajo, kda bode tomi konec. Po tihi nočáj se prelijé vnoge skuza, vu hiži božoj teško zdihávanje, med pogovorom nezmožne tožbe ne samo tü eli tam, nego po celom sveti, pri prijáteloj tak, kak pri neprijátelaj. Istina je, ka je domovino brániti velko delo ino močna jákost, pa ví-dimo vsaki dén, kak idejo naši lübez* nívi med pesmov na bojišče, čtémo njihova navdüšena pisma, štera nam píšajo tam odnet pa se mi tüdi veselimo zmági eti domá pa nikoga ne med nami, ki bi si mir želo z suž-nostjov, liki záto známo, ka zmága dosta stojí, vnogo vrednoščo, krv i živlenje pa kda se veseli mo sredi, te si Želemo z jočéčim srcom mir za volo tístih, za štere smo vu stráhi, ka je zgübímo. Pa vu tom smo spodobni naim-skoj žemski, štera tüdi bridko jočéč ide za svojim jedinim sinom tá, odked ne uazájpovrnenja. Ona je srečna bila se sréčati z Jezušom ino čüti reči z vűst njegov!: „ne joči se.“ Pa ka misliš, ki eta čtéš, jeli tisti Jezuš, ki je te znao i šteo pomágati, ne bi znao i * šteo zdaj tüdi? Znao bi, vsakojački bi znao, samo to je Pitanje, jeli ščé! Jezuš se je brezi dvojnosti ne samo z ednim sprévodom sréčao za časa svojega ze-melskoga živlenja. pa ne čtémo nindri, ka bi kde indri tak z svoje vole stavo nosáče ino zbűdo mrtvece, kak tü. Pa so na ovih sprévodaj tüdi jokale matere, deca, ali rodbina. Što sprevídi boža dokončánja ? Što je tisti med nami, ki bi nam znao brezí dvojnosti povedali, Zakaj je Jezuš rávno tü včino čüdo? Lehko právimo, ka je tá Ženska pobožno mogla živeli z sinom vréd, ka se je ona podála v božo sv. volo, ka je ona vu drügom ne mela vüpanja, samo vu Bogi pa zato njoj je spuno Bog želé z čüdom, ali gvüšno je ne, ár Bog svoje poti má z zemelskimi pa dostakrát podigne krivičnoga ino poníža pravične, či te že prvom! na skvarjenjé, drűgomi pa na zveličanje. Záto mi tüdi ponížajmo naša jo-čéča srcá pred njim. Vüpajmo se vu njem pa čákajmo, kda pride vöra njegova. Dnes smo v nevoli, ali bojišča nam kážejo, ka je boža roka z nami. Pa či čüjemo glás smrti naših lübléui, vzemimo to z božih rok kak ponížanje i kríž, z šteroga nam nova mladike veséloga prihoda poženéjo. Ka mi známo, ka je bogše za človeka, živeli na zemli, ali mreti? Bog je tisti, ki je premero naše dnéve pa njim včiní konec, ali je poduža pa ne verno edno, ni drűgo Zakaj tak i Zakaj ne inači. „Ne joči se“, je pravo naimskoj ženski pa njoj je Spravo vesélje. — „Ne joči se,“ právi nam pa nam dá zná biti ešče teškeše dnéve. Mi pa prignimo ponizno glavé, kak je včino Heli dühovnik Israela, kda je čüo pro-roküvanje nesreče svoje híže ino Pravimo z njegovimi rečmí: „ Gospod je, naj dela, ka se njemi vidi,* pa vu nesreči rávno tak, kak vu sreči Pravimo z trpéčim Jobom: „Bláženo naj bo njegovo imé.“ Bojna. Naprej! Vsigdár naprej! Človeki se že skoro pamet stávi, nemremo za-razmiti, kak je mogoče, pa je li tak, ka rusa plodimo, brez toga, ka bi se gder dugši čas stavili, ali bi pa on henjao. Dén za dnévom pride novice, štere skoro nemre vervati. Gde edno trdnjávo vzememo rusi z rok, gde celo bojne linijo nazáj prisnemo, ali pa prederémo. Celi svet radovedno čáka, gde kaj takšega včinimo, ka se dozdaj nemogoče vidlo. Mi se navdüsávlemo, nepríjátli pa sami spoznajo, ka čüde delamo. Rusi sami pišo, ka trdnjáva pred našimi štükami, pa nemških na-pádí več nemre obstáti. Posvojilismo celo Rusko-Polsko, — skoro tak velki falat zemlé, kak celo vogrsko — vzéli smo rusi morsko obrežje, tak zváni Kurland, pa zdaj ga že daleč notri po rususkih močvaraj plodimo. Je ne to vse čudno ? Pa ne samo na ruskom bojišči je kre nás zmága. Frtáo leta je mínolo, ka Talján pretrgno príjátelsko vezálja, pa z mečom šo proti nám. Pa ka je doségno té čas ? Nikaj! Niti stopája je ne dale prišeo. Pa rávno zdaj v noveši časaj je večkrát bit bio, tak, kak šče nígdár. 2 NOVINE 1915. szept. 5. Francus, anglež so pri méri. Nemrejo nikaj napraviti, záto se njima tüdi ne spláča, kaj začinjati. Či sta edno leto ne mogla nemca vöstirati, zdaj se njima že tüdi ne posreči. Ali glejmo nájnoveša poročila i ráznih bojišč posebi! Rususki front. Po celoj liniji smo se celi čas ne štavili z nemcami. Stálno smo šli naprej pa zandrügim jemáli vkraj rusi postojanke pa lovilí vnoge jezerežnjih. Vteh bojaj so nemci po-svojíli Plescele - Wysoko - Litowsk želez-nično línijo pa vlovili 8200 vojákov. Ossoviec v nemških rokaj. Tá trdnjáva je nájduže stálaproti, ali na-zádnje so jo rusi li prísíljení bili spráz-uití. Žnjov vréd so posvojilí nemci ešče mesto Tykocin, gde so preci rusov zavzéli pa 7 mašinpükš posvojili. Kovel. Z močním napreduvanjum so naši pa nemški oddelki obseli váraš Kovel. Stem so pretrgnoli pot, štera v Kiev pela za hrbet prišli tistim rususka seregom, šteri šče v Galiciji stojijo. Razdelili so tüdi tü celo rü-susko vojsko. Brest-Litowsk. Nájlepša zmága minolíh dni jé bila pri Brest-Litovski. Tü so se srelí tiraní ruski seregi pa so v groznom grožanjí probali dale bežati. Zmešlavica rusov je nám po-voli bila. Posebno našim domobrancom se povidla ta stiska rusov med Brest-Litovska trdnjávamí, tak, ka so z ednim groznim napádom prédrli zvünešnjo grádbo trdnjávo. Na to so še tüdi nemci sípali na trdnjávo, tak ka so rusi prísíljení bili se vöpotégnoti, pa proti Rokito zvánimi močvaram bežati, gde je zdaj dale plodimo. Zbili rusi zdaj zevsov močjov ma-šerajo na dvá kraja železnice proti velkomi mesti Minsk. Ali naši so njim sploj zapetámi. Šeregi Jožef Ferdinánd nadvojvode se kre Lesna vodine paščijo za njimi pa so že skoz Kamienec-Litovsk-a prišlo, štero mesto je celo v plámní stalo, gda so naši skoz njega šli. Taljánsko. Kak smo že više pisali, talján se nemre pomočti. Zandrügim njemi odbijamo nájmočneše napáde, v šterih velke zgübe má. Proba tü pa tam, ali vseširom zabadav. Nájbole je bit bio na prímorskom pa na lavaro-neskoj planini. Zdaj je že sprevido, ka nás nemre zbili, záto si Spravo novoga nepríjátla, ka pa či de tam bole šlo. Naznano je boj tüdi torki pa se zdaj správla te k Dardanelam. Gotovo se ga törki tüdi ne zoságajo, pa kak z ovimi, tak žnjim tüdi oprávijo. Pri Dardanellaj se nikaj važne- šega ne zgodilo. Törkí návadno odbí-jejo sovrázne napáde. Spodobnö se godi na Francuskom. Tü pa tam se vršijo kakše bitke, ali važnešega poročila z toga bojišča nemremo dale. Morje. Ka mi pa nemci ne samo na suhom, nego na morji tüdi zmá-gamo, to nikaj bole ne svedoči, kak ka so angležje či duže bole nemirovni. Králeska familia ne vüpa duže v Don-doni stanüvati, ár nemci pregosto prido na zrákoplovaj je pozdrávlat. Važneši dogodki na morji so sledéči. Pelagosa zváni otok na Adrian-skom morji so taljánje spráznili. Gda so ga posvojili, te so to kričali, kak vážno mesto je to na morji; zdaj pa to glásijo, ka tak nikaj ne vreden. Riga. Nemci so že večkrát stiská-valí prímorsko mesto Riga v Kurlmdi. Zdaj so te od morja kraja probali vd-reti na mesto. Ob toj priliki je vékša morska bitka bila na morji, odštere rusi to pišejo, ka so nemce zbili. Istina je pa to, ka či se nemci ne rávno posrečilo po morji v Rige priti, nade-vali so pa li več nim tak ka se rusi zdaj nemrejo gibati z lehka. Zgübili so nemci edno ládjo, ne pa osem, kak bi nepríjátli radi bili. Balkán. Ka Jčéjo napraviti tü na Balkáni, to je neinogoče povedati. Telko se pogájajo, telko hándlajo, pa li nikaj nemro napraviti. Eden čas je prišeo glás, ka Bulgaria zrezo sklenola s törkom. Že smo radi bili. Drügi dén pa prišeo glás, ka li ne. Srbi? Dnes vse obečajo Bulgáriji, vütra pa pá nikaj nešče dati. Rávno tak Grčko pa Romania. Teva sta malo nepristrán-skiva, pá malo proti nám, ali kre nás. Što naj zná zdaj te ka ščéjo ! ? Najbo, kak štéč, nám je ne velka skrb. Rus je na telko zbit, ka nede meo že níšče vole proti nám iti; Číj pa li prišo što, te ga pošteno sprímeuo, tak, kak Taljáne. Dom i svet. Odgovor Amerike. Juniuša 29-ga je barun Burián casársko kralevski zvünešnji minister našo nezadovolnost naznano Amerikánskim za drüženim držánjam nadonim vnogim strlivom, s šterim Amerika naše neprijátle po-mága. Amerika je zdaj dála odgovor. V tom odgovori se amerikánci zezávlo na tiste boje, v šterih smo mi pa nemci pomágali s strlivom edno, ali drügo strán. Napriliko, gda so angležje z borskim národom meli boj, te smo mi vozili Angliji. Nám bi tüdi dáli, samo ka mi tak nemremo v Ameriko, ka bi si vozili. Amerika vöskáže, ka je Pravično delo strgovinov pomágati takši národ, šteri je ne priprávleni za to, ka bi sovrážne napáde svojov močjov odbio. Naznánijo nam na dale, ka se dale niti neščejo z nami stükati, pa je nepotrebno novo pogájanje. — Amerika nam zlepa naznánila, ka una dale ščé tržiti z lidmi, ár se njéna mošnja tak bole napunjávle. Prihod naših delanezmožnih zav-zétkih - vojákov. Preminoče dnéve je prišla drüga trupa delanezmožnih zav-zétih naših vojákov z rususkoga. Te reveši skoz Svédskoga prido na nemško zemle, pa tak te domo. Odnjihovoga prihoda so z Helberga sledáča javili v Berlin. Na kolodvori je čákala na njé svédska kralica. Prihod teh delanezmožnih junakov je velki vpliv meo na nazoče. Vsi so stršnjeni bili. Kralica je vseh 225. posebi kaj opitala z nájlep-sov prijáznostjov. Vsakomi je edno rože dála v spomin, pa kakši dár. Kralica je v brzojávi naznánila Ferenc Jožef casári i králi, pa Vilmoš časari svoje vesélje, ka je priliko mela njihove ju-náke na svojoj zemli pozdraviti. Med-romimi je bio tüdi eden 72 leti star Polski kmet. Té je pri trénaj. bio pa živež vozo našim. Kozácje so ga zgrabili pa so ga prisilili šteli, ka bi nji-huvim pelao. Starec se podao na vide-nje, ali ednok je samo obrno kobile pa vujti šteo. Na to so njemi glavo prebili. Brünner nadporočnik, jedini častnik, se v imeni vseh zahválo dobrot* livoj kralici za prijázen sprejém. Sodba zavolo odsloboditvi vojákov. Peštansko sodišče je ösodilo Einhorn Ábraháma, Kritzler Jakopa pa Rubin-stem Jakopa, ár so tej 2000 koron dáli ednomi doktori, naj Braun Adolfa, vo-jáka za nezmožnoga pove, ali ga pa v kakšo ležešo slüžbo správi. Einhorn Ábrahám je dobo 10 mesecov voze pa more 1800 K pláčati. Či ne bi meo te de šče 90 dni sedo. Kritzler Jakop 6 mesecov voze pa 600 kor. sirota, ali 30 dni vozé, či nejmeo pláčati. Rubin-šteina so pa püstili, ár so nikaj ne mogli na njega posvedočiti. Lepi dár. Dr. Takáč Menjhért, prépošt réd premonstrateskoga v Jászó-vári je 20 jezero koron poslao na zi-danje edne v boji razrüšene vesnice na gornjem Vogrskom. Či bi tá vés slovačko imé mela, te se njoj naj pre-mini v Jászóujvar. Dár plemenitoga réda je hvále vreden. Nišče nemre pravili, ka cerkveni penezi ne pomágajo do- 1915. szept. 5. NOVINE 3 movine ; dosta lepši bi pa bio, či ne bi želeli premembo iména. Z tiste vesnice, štero do s teh penez gorzidali, je tak ne ostalo drügo kak imé. Naj si bi to imé kakšeštéč jedini spomin de pred késnim odvétkom, na stáre podrtine. K čemi záto té spomin zapraviti ? Le-poto dára de pa vsigdár bole glásila hvala prostih src, ki novi dom dobijo, ka novo imé Jászoujvar, edne starinske vesnice. Junaštvo taljánov. Taljánje so šče zmáge ne dobili, záto je zmišlávlejo. To je ležeše* Ne dugo so pá nekaj zmislili. Lepo jé, samo vörvati nemre. zgrabili so nam naime ednoga general, tak, ka so na edno vajat zánko napravili pa so te odaleč našemi general! na šinjek vrgli. Či de to tak šlo, te nam pomali vse špolovijo. Pravpridoči gost. Neki fiškálíš v Berlini je glasoviten bio za volo svoje skoposti. Dosta smehšnoga se pripo-vedávalo odnjega. Tak so si odnjega gučali ednok gledališki igralci (teater-špilarje) pa je eden trdo, ka šče té fiškáliš nikoga ne pozvao na obed. „Ka se stávite", je djao Theodor Döring, eden mládi moški „ka sestávite, ka mené pozové, či rávno, ka. me ne pozna ?“ Stavili so še. • . Drügi dén je stopo Döring pred fiškáliša rávno med obedom pa si pogučao: „Odpüstite, ka sam tak prišeo, ali odvažne reči je guč, vi včasi lehko jezero koron dobile8. »Jezero koron ?“ . Fiškališi se raz-védro obráz. na Gospod, ne več pa ne menje. Ali pri obedi ste ravno, -odpüstite, ka sam vas moloráj bom tüdi sam šo k obedi pa si drügoč pogučiva. Zdaj sam vam samo na poti." „Nikakne, nikakne, niti ne mislite na to* — je djáo prestrašeno fiškališ.— „Ostante, pa hodte z nami!“ Döring si seo pa jo za dvá. Po obedi ga fiškáliš k sebi po-tégno pa djáo: »Zdaj pa te gučte, ka zaslüžim z lehka 1000 koron? „Čüo sam, — je odvrno Döring strašno resno — ka hčér ščéte k moži dávati pa 10 jezér ponüvlete žnjov. Dajte jo meni, pa z devetimi jezerkami bom zadovolen. Edna vam ostane.* Na to je odišeo sit. Glási. Dühovne vaje se letos ne bodo ceIo leto držalo v Celji. Od naših vojákov. Zgrábljeniva sta Kocet Štefan i Maučec Matjaš z Türnišča. Mrtev je Gigan Štefan, desetnik, z Dolnje Bistrice, i Benko Janoš z Zenkovec. Premino je pa Heindler Ferenc z Kisdoblaua. Vse zročimo v premilo Srce Jezušovo. Pri Devici Mariji na Gorci k Sv. Petri pri Maribori bode letos tüdi na-vadna romarska slovesnost. Vsi čas-tilci Matere bože, posebno njenoga prečistoga, maternoga, presmilenoga Srcá se vabijo na to slovesnost. Posebno bodejo romari Marijo prosili, da nam sprosi ona, ki je kralica mira, častno zmage nad našimi sovražnika i nam spravi sveti mir boži na zemli. Slovo. V velkoj žalosti se moremo ločiti ešče dale od naše domovine, kak smo bili do sega mao. Prišli so tej dnévi, da se moremo z Bogá pomočjov na bojno pole i v neznane kraja podati gde nas znabiti vnogoga čaka grenka smrt. Z žalostjov smo mogli zeti slovo od svojih poznancov ino od prijatelov, pa šče najbole od svojih lübi starišov, ki so nas žmetno gori zgojili i z nami dosta trpeli, pa jé te zdaj na stara leta moremo ostaviti, gda bi njim mogli, biti na pomoč, pa Bog zna, či mo je da več vidli, ali nej na tom sveti. Nadale vas prosimo dragi naši starišje, zročite nás vse i naše i svoje trplenje gori Oči nebeškomi, kak je Marija zro-čila svoje i Jezušovo trplenje Oči ne-komi, da je držala v naročaj svojega Sina mrtve telo, pa se je potolažila z božov -volov. Tak se vi tüdi poto-lažite, dragi naši starišje, pa nahajte se na božo volo; naj bo, kak je boža vola. Ar či mo mi v božo volo po-dani, te de nam Bog pomagao na bojišči pola), ge se je že dosta krvi pre-lejalo. Zdaj vam pa ešče na to ednok z dalečiue Pravimo: dragi naši starišje, srečno, z Bogom tüdi brati ino sestre, pa dühovni pasterje. Bog vam daj zdravje, nam pa milost, ka bi se mi pá mogli nazaj vrnoti v naš slovenski kraj. Či je pa vsamogočnost boža tak dokončala, ka se na tom sveti ne bomo več vidili, po tom nam pa Bog daj, ka bi prišli vsi vküp v nebesaj. Molite za nas, mij se tüdi ščemo spo-minjati z vas v molitvaj kelko mo mogoči. Z Bogom vsi po prejk. Z Bogom lepa naša domovina, mili naš slovenski kraj; Bog nam daj nebeski raj, kje mo živeli vekomaj. Amen. — Horvat Jožef z Bratonec, Cigan Marko z Beltinec, Lendvai Mihalj, Marusa Štefan -z Melinec. Zver Mihalj z Odra-nec, Krapec Matjaš z Srednje-Bistrice, Tivadar Jožef z Velke-Polane, Režonja Štefan z Nedelice. Ranjeni so: Makovoc Ferenc z Dolnjih Slávec; Nemec Miháo z Kop-rivnika, Pintarič Stevan z Sodišinec, Sinkovič Anton strážamester, Skodnik Alojz z Gornjih Slávec, Špilák Janoš z Gornjelendave; Smodiš Jožef z Do-majinec, Svetič Jožef Cankovec, Vinko Ludvik od sv. Jüija. — Vlovleni: Banko Števan z Morávec, Erjávec Jožef z Bákovec; Hajdinják Ferenc z Kopriv-nika. Pismo Z Russie. Vogrin Martin z Bogojine je že drügoč pisao z Turkes-tána, gde je Vlovleni. O je dáo tüdi naznánje, ka je žnjim vréd Vlovleni Štefko Števan z Ivanec. Evangeličanski superintendens (püs-pek) za okraj té kráj Dunaja, Gyurácz Ferenc je na szombathelyskom sprá-višči dolzahválo, zazávajoč se na svojo lepo 74 letno starost. Starec je velko poštenjé meo vseokoli. Verno je spun-jávao svoje dužnosti pa se močno vo-jüvao vsigdár proti nevernosti. Nabor. Vnogi si ne mislo ka šče gda sveta, kak regrut spevao, gda so ga, kak dečka trétjokrát odpošlali, ka „untauglich.“ Preminoče tjedne je bio nabor v Lendavskoj okolici za stáre regrute. Vesélo so šli možacje, pa ešče veseleši so prišli domo z Bogojánske fare jih je 62 ostalo, pa ovi drügi tüdi več po. Pántlikov so vsi ne meli, Vnogi sosi pa zasükali okoli kranščákov. Včera je v Bogojini senje bilo z velkov obrtnijov. Správišče dühovnikov. Preminoči četrtek so meli dühovnicje lendavske espršije svoj návaden letni zhod v Čerensovci. Zhod se z slovesnov sv. mešov začno ob deseti, štero so domáči g. plivánoš, V. č. g. Čačič Jožef slüžili. Pogovor dühovnikov so pa V. č. g. Štrauss Florián, okrajni espereš vodili. Sobočke espršije zhod de pa 13-ga septembra v Martjánci. Bjelik táborski püšpek, ki je težko betežen bio, je znova popunoma ozdravo. Betežen püšpek. Vaszary Kološ, vpokojeni esztergomski püšpek, herceg-primáš je (nevarno) zbetežao. Zavolo velke starosti je malo vüpanja do zdrávja. Penezni minister je regrut. Teleszky Jánoš penezni minister je tüdi prišeo pred vojaški nabor 43—50 letnih, gde so ga za „tauglich“ povedali. 4 NOVINE 1915. szept. 5. Dár hercogprimáša. Černoch János hercegprimáš je 2500 K. dáo na pomoč saleziáncom v Péliszentkereszti. Strah pa odürnost, štero nam delajo stvarci, stenice, buhe, vüši, kebri, moli, mühe pa drügi stvarci, je povsen opravičeni, zato ka mühe prle lazijo po nesnagi, zatem pa sedajo na jedi pa nam je tak okužijo i razširjavlejo betege; moli, listne vüši, kebri v sobi delajo kvar, stenice, buhe, vüši so po lüdem i živini na težavo. Vse te stvarce tak v sobi, kak v künji, v štali pa v ogradi v časi i gotovo odpravi Felle-rov pravi „Elsau prašek za stvarce, šteri nazaj dene vsako drügo takše sredstvo. 5 velikih škatul stane 5 koron ; edna škatula dodjana k pošilatvi stane 1 korono. Pravo se naroči pri lekarnari K. V. Feller, Stubica, centrala 146. (Horvatsko). Kolera. V preminočem Števili naših novin se je ogovárjala kolera, kak Či bi že z cela prejšla i moč zgübila — pa ne verno, jeli té gost ne pride ešče ednok nazaj k nam gda sveta, záto nam ne bode škodilo, či poslűhnemo, ka Kneipp, glasoviten Wörishofenski plivánuš piše od kolere. Kneipp to právi, ka kolere dobili nemre, ki čistočo lűbi ino si roké rédno peré, ka z rokámi ne odnesé njénih glivic vu vűsta. Posebno pa, ki pázi na svoj žalodec, ne jej preveč, ali premalo, ka njemi žalodec rédno zabávle, se tüdi neima od njé bojati. Škoda, ka si lüdjé v kolerinskom vre-meni žalodec z erdéčim vinom ino z žganicov naprej pripávlajo za njo, Či bi što li zbetežao, te na močimo eden 5-6-krát vküpzavugnjeni pri vu vrelo vodo, denimo betežniki na prsi i žalodec eden vu* topeo jeci namočeni robec, topeo pri na toga gori pa za 20—25 minot, kda betežnik začne potiti, ponovimo pa, šče večkrát — tečás, dokeč medlovnošča ino krč ne mihé. Med tem pa dávajmo po žlici vu eden liter mleki skühani stučení sladki kün betežniki, šterogá tak dobimo, ka za dobro žlico küna stučémo ino to v litri mleka skühamo. Kneipp je z tem 1855-ga z 41 betežnikov 40 zvráčo, eden je samo mro, k šteromi so ga prekesno zváli. To de si nam dobro zapomniti, či bi nam, Bog ne daj, kda potrebno bilo. Najnoveše. Gibati se začne Véneziios. Athe-nei glás právi: Venezilos grčki minis-ternapresednik vö glasilo, ka z grčkoga orsága najvékse pravice more gor dati svojo mirovčino. Francuski se za zinsko bojne správlajo. Minister za boj, šteri je v Soboto na front se pelan, večera je nazáj prisau. Vogizehi i Elszászi odo pa na fronti več mestaj pravo, ke se za zinsko bojne správla. Pegouda so bujli. Na svéti naj hi-resnoga aviatikusa: Pegouda so bujli. Telegraí samo telko právi, ka so ga v bojni streIili, da na svojo potit šo, drügi nej, hrah naši. Pošta. Vlaj Stef. žena. Tešanovci. Od tistih, ki so v Przemysli bili ne moremo-tečas nikšega glasa dati, dokeč nam rusi obečani imenik zgrábljenih ne pošljejo, Kovač Janoša žena. Pozna-novci. Kovač Janoš, rojen 1. 1885, v Pozuanovci, je spravljen junija 29-ga v Radarzyno v 1/10.11-1 to bolnišnico.. Drvarič Ana. Türnišče. Možá so ti rusi aprila 18-ga zgrabili. SakOVÍČ Ivan. Zenkovci. Benko Jánoš je prestao junaško smrt med márc. 7—12. — Od Pojbič Štefana je pa dozdaj še ne prišo glás, da bi njemi kaj dospelo. Če dobim kakši glas, vam že naznanilo.. Hehndler Ferenc. Kizdoblan. Ne je stálno, da bi vaš sin mrtev bio. Preminoje,. ali kam bi zavdaro, se še ne moglo zvediti. Molite za njega. Vrečič Mih. Magyaróvár. Za obá lista do novoga leta 2 K. _ Kak dober prijatel slüši vnogo jezerim čitatelom naših novin zdravilni Filerov ,,Elsa-Fluid". Obrambo najdejo t njem proti vnogim betegom pa je zaneslivi čuvar našega zdravja. Preporačamo čitatelom, naj si naročijo, či ga šče ne bi poznali, zato ka ki se šče ohraniti zdravje, bi ga mogeo stalno meti pri hiži. Vnogo jezer zahvaliti pisem hvali pa dosta zdravnikov ga rabi. Reuma, protin, či je ravno zastarani, neuralgične bolečine, glavobol, zobobol, bolezni v guti pa na šinjek!, nervoznost, bodlaji, trganje, zvinjenje, influenca, bolečine na hrbti, v križeci, otrplenost, slabošèa, trganje v glavi, nadale očesna slabost, mozoli, ranitve, brezsne-nost pa tüdi dosta drügih betegov se jako dobro vrači s Fellorovim „E!sa-Fluidom". Njegov vpliv je zdravilen, očrstvujoči, vala za kašeL zamuknjenost, natho, za prsne pa gutne bolezni pa ešče proti trešliki tüdi. 12 malih, 6 vekših ali 2 špecialna glažka staneta 6 koron frankov 24 malih, ali 12 vekših ali 4 špecialni glažki stanejo 10 koron. Človeki razdreseli živlenje večkrat takši beteg, šteri je posledica pokvarjenoga žalodca pa črev, zato pa èčemo opome-noti öitatela, ka proti bolečini v žalodci, proti krči, breztečnosti, proti boleéinam v ledevjaj, proti vömetanji, glavoboli, riganji, napihnjenosti, pri zagatenji pa pri vsakojačkom motenji prebavlanja, pri zlatoj žili, pri brüljenjej itd. vnogo jezer lüdi rabi z najbolšim uspehom Fel-lerove čistilne rabarbárske ,,Elsa-kruglice." 6 škatul stane 4 korone 40 fil, 12 škatnl pa 8 koron 40 fil. frauko. Cuvajmo se pa od ponarejenoga vrastva. Što šče dobili pravi Fellerov .Elsa-Fluid" pa „Elsa-kruglico", naj si je naroči lekarnari E. V. Feller, Stubica, Centrala 146. (ž. Zagreb.) Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda körforgó gyorssajtóján Seombatheljen.