BoIeji/sJci list
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV
TEDNIK ZA POLITIČNA, GOSPODARSKA m KULTURNA VPRAŠANJA
LETO II. - ŠTEV. 43
NOVO MESTO, 27. OKTOBRA 1951
ČKTRTLKTNA NAROČNINA 75 IH.N
IZHAJA  I Kl I 'h N J KO
Sekretar CK KPS Fl IU A MARINKO
no okraini parfltsk I konferenci v Črnomlju
V soboto 13. oktobra je bila v Črnomlju redna letna okrajna partijska konferenca, katere se je udeležil tudi sekretar CK KPS tovariš Miha Marinko. Delegati osnovnih partijskih organizacij so z navdušenimi aplavzi prisrčno pozdravljali tovariša Miho Marinka. Na konferenci je bil poleg mnogih gostov in zastopnika JA navzoč tudi tov. Ivan Novak - Očka. star znanec Bele krajine.
Sekretar okrajnega komiteja KPS Janez Zunič je v izčrpnem referatu orisal politično, gospodarsko in organizacijsko dejavnost Partije v okraju Črnomelj. Predvsem je poudaril vidne uspehe povsod tam, kjer je bila Partija mobilizator množic za uresničitev
Praznik Združenih
»Mi, narodi Združenih narodov, odločeni, da rešimo bodoče pokolenje pred strahotami vojne, ki je že dvakrat v našem življenju prinesla človeštvu nepopisno trpljenje — smo sklenili, da združimo svoje napore zato, da to dosežemo.«
Tak je uvod Ustanovne listine Združenih narodov, ki je začela veljati 24. oktobra 1945. leta, dobrih pet mesecev po končani drugi svetovni vojni. 24. oktober je postal praznik Združenih narodov, kateremu smo se z »resnično iskrenostjo in globoko zvestobo pridružili tudi narodi Jugoslavije«, kakor je poudaril v svojem govoru na ljubljanskem radiu ljudski poslanec univ. prof. dr. M. Snuderl kot predsednik Iniciativnega odbora za Društvo LRS za Združene narode. Lepaki z modrimi zastavami, znakom in simbolom Organizacije združenih narodov (OZN), so nas v tem tednu opozorili na praznik, kateremu je vse napredno človeštvo posvetilo en dan v letu.
Živo so nam v spominu vojne grozote preteklih treh desetletij. Nekdanje Društvo narodov, ki se je sesulo ob prvih težjih udarcih napadalcev in vojnih izzivačev raznih barv in namenov, ni moglo uspešno izpolniti vzvišene naloge, ki si jo je zadalo. Organizacija združenih narodov se je leta 1945 postavila na trdnejše temelje. Njen program — preprečevati vojne, ustvarjati kolektivno jamstvo za mir, rušiti v ljudeh tiste psihološke nagibe, ki porajajo misli o vojni, varovati mir 2a vsako ceno, pa če treba tudi s silo, tak program, glavni namen, največja in hkrati najvzvišenejša naloga Organizacije združenih narodov pa je razumljivo naletela na najširše odobravanje miroljubnih množic vsega sveta. Nič ni zato bolj naravno kot dejstvo, da vidimo narodi Jugoslavije samo v Združenih narodih pravo varstvo miru, da smo z vsem srcem za plemenita načela in konkretno delo Organizacije združenih narodov in njenih organov. Prav nič niso potrebni svetu razni »mirovni pakti velesil«, ki delijo svet na bloke in bi hoteli zasužnjevati male narode. Sam obstoj OZN in cilji organizacije združujejo v sebi vse tiste sile, ki verujejo v mir, v enakopravnost velikih in malih narodov na svetu, v pravico, poštenje in sodelovanje vseh, ki stremijo za resničnim napredkom.
Organizacija združenih narodov in njeni organi si nav2tic sorazmerno majhni pomoči, ki jo prispevajo za delo OZN bogate države sveta, da ne govorimo o Sovjetski zvezi, ki se načrtno umika dajanju te pomoči, vneto prizadevajo, da se s stvarnimi sredstvi omogoči svetu gospodarski in socialni razvoj, predvsem pa v slabo in manj razvitih deželah. Ta pomoč je tudi tehnična in finančna, obstaja nadalje v politični podpori narodom, ki so še pod skrbništvom in v kolonijah, nadvse pomemona pa je borba OZN za pravice človeka. Gre za svetovno priznanje in spoštovanje vseh tistih temeljnih pravic človeka na svetu, ki jih družba mora priznavati sleherniku, če se sploh želi razvijati. Skrb za socialno in prosvetno politiko predstavlja nadaljnje široko in koristno polje udejstvovanja organov OZN. Gre za določeno pomoč otrokom, za dviganje blaginje, pomoč beguncem, skrb za zaščito mater in otrok in podobno. Vse te naloge in vsa dejavnost OZN pa ie — gledana v celoti s stališča ciljev organizacije — nenehna skrb za varovanje miru, za krepitve vezi in spoštovanja med narodi.
Ti razlogi trdno navezujejo narode socialistične Jugoslavije na ideje OZN Jugoslavija je postala eden najaktivnejših borcev   za uresničenje   nalog in ciljev OZN. Moralno-politična enotnost ljudstva naše domovine, izgradnja na šega gospodarstva in obrambna moč naše Armade govori edinole v korist ohranitve miru na svetu. Mir pa po meni pri nas enakopravnost narodov, medsebojno spošiovanje in prijateljsko pomoč. Zato je in bo ostala nova Ju goslatnja trden pobornik načel Orga nizacije združenih narodov.
številnih nalog naše petletke. Delo Partije v okraju je prineslo Beli krajini hiter in znaten dvig iz predvojne gospodarske zaostalosti. Vidni uspehi kot n. pr. nov most v Črnomlju, tovarna učil, ki ima najboljši delovni kolektiv v okraju, tovarna Belsad, tlakovanje ceste skozi Črnomelj, nova opekama v Gradacu in vrsta večjih in manjših podjetih govorijo o gospodarski rasti Bele krajine.
Močno je napredovala elektrifikacija okraja. Le malo je še vasi, ki bi bile brez elektrike. Ljudje so marsdkje pokazali naravnost vzorno vnemo za čim hitrejšo elektrifikacijo vasi in trgov. V majhnih Lazah ob Kolpi so si vaščani sami postavili majhno električno centralo in elektrificirali vas ter samo pri tem delu opravili 899 prostovoljnih delovnih ur. Člani sindikatov so v Črnomlju pri tlakovanju ceste skozi mesto naredili nad 4370 prostovoljnih delovnih ur. Pri tem delu je pokazal najboljše uspehe kolektiv tovarne učil in garnizon JA v Črnomlju. V proizvodnji je pokazal največji napredek kolektiv rudnika v Kanižarici in LIP »Zora« v Črnomlju.
Za dvig kulturnega življenja Bele krajine imajo največ zaslug kulturno-umetniška društva na vasi in v mestu. Otonu Župančiču, pesniku Bele krajine, je bil postavljen v domači Vinici umetniški spomenik. Belokranjski muzej v Metliki, ki ima tudi partizanski oddelek, bo poznim rodovom prikazoval junaške epopeje med narodnoosvobodilno vojno. V zadnjem Času se je živahno razgibala folklora, ki je zastopala Belo krajinu tudi na nedavnem mednarodnem nastopu v Opatiji. Dramske sekcije, pevska društva, glasbena šola v Črnomlju in Metliki, razvoj šolstva od osnovnih šol do popolne gimnazije, ki je bila letos odprta v Črnomlju, skrb za izobrazbo ljudstva v zimskih izobraževalnih tečajih, delo knjižnic in ljudskih univerz, vse to priča o razvoju splošnega ljudskoprosvetnegtr dela v okraju.
Sekretar okrajnega komiteja je nadalje podčrtal delo KLO pri odkupih, kjer so bili doseženi v primeri s prejšnjimi leti lepi uspehi predvsem v KLO Adlešiči, Preloka, Metlika, Črnomelj itd., škodljivo ozkost pa so pokazali n. pr. Suhor, Loka in še nekateri odbori.
Množičnim organizacijam v okraju bo morala Partija vnaprej posvečati več pozornosti in nuditi več pomoči utrjevanju organizacij ZB, LMS, OF, AFZ in sindikatov. Prav tako morajo osnovne partijske organizacije tudi vnaprej z vso silo pomagati delavskim svetom in upravnim odborom v podjetjih, predvsem pa sedaj, ko se uvaja nov finančni sistem. Da pa bodo te obsežne naloge uresničene, je treba utrditi v lastnih vrstah disciplino, uvajati več kritike in posvečati vso pažnjo vsestranski vzgoji partijskega članstva.
Pred zaključkom je v razpravljanju pozdravil konferenco sekretar CK KPS tovariš Miha Marinko, ki je dal belokranjskim komunistom smernice za nadaljnje delo. Tovariš Marinko je poudaril, da sta kritika in samokritika zdravi in neobhodno potrebni za razčiščevanje napak v Partiji in da se zato komunisti ne smejo bati kritike. Bela krajina po vojni ni bila nikoli zapostavljeia, navzlic temu pa se ni naredilo vse, kar bi se lahko. Vlada LRS in Centralni komite KPS sta nudila Beli krajini vso potrebno pomoč, vendar pa so vstko leto ostajali razni krediti na okrajnem ljudskem odborn neizkoriščeni. Zato mora biti Partija mobilizator množic pri izgradnji socializma in kritik dela predstavnikov ljudske oblasti. Usposabljati je treba kader partijcev na okraju in na vasi ter posvetiti vso pozornost vzgoji teh ljudi. Naučiti je treba slehernega posameznika, da bo pripravljen nekaj prispevati za skupnost. Partijsko življenje je treba zato usmerjati preko organizacij Osvobodilne fronte, Zveze borcev, mladine, žena in sindikatov. Kmetu na vasi pa je treba pokazati, kje mu je lažja pot in donosnejša proizvodnja, zato je treba tudi vnaprej posvečati največjo skrb razvoju zadružništva. Da pa bo celotno delo lažje in boljše, je treba nenehno stremeti za čimvečjo izobrazbo komunistov. Člani Partije morajo mnogo čitati in študirati, spremljati dnevno časopisje ter predelovati marksistično literaturo. Oboroženi z naprednim znanjem bodo kos vsem nalogam, z lahkoto pa bodo tudi zavračali reakcionarno propagando.
Na konferenci je bil nato izvoljen nov okrajni komite in revizijska komisija, sprejeti pa so bili tudi sklepi za nadaljnje delo. —rf—
OBVEZNI ODKUP MASTI IN OLJA JE ODPRAVLJEN
V VELJAVI OSTANE SAMO ŠE OBVEZNA ODDAJA ŽITA IN VOLNE
Vlada FLRJ je izdala naslednjo uredbo o odpravi obveznega odkupa masti in oljčnega olja:
1. člen: Da bi se dale pridelovalcem kmetijskih pridelkov kar največje možnosti za pridobivanje maščob in za njihovo udeležbo pri prometu s kmetijskimi pridelki, se v skladu z novimi gospodarskimi ukrepi odpravi odkup svinjske masti oziroma debelih prašičev in oljčnega olja.
V skladu z določbo iz prejšnjega odstavka prenehajo veljati vse obremenitve glede obvezne oddaje masti ozir. debelih prašičev in oljčnega olja, ki so bile izdane za leto 1951 in tudi za leto 1952.
2. člen: Da bo delovnim ljudem po mestih zagotovljena kar najpopolnejša preskrba z maščobami, obenem pa glede na možnosti za povečano pridobivanje in prodajo maščob, lahko potrošniki v prodajalnah državnih trgovskih podjetij, kmetijskih posestev in zadrug ter v drugih prodajalnah prosto in brez omejitve kupujejo maščobe za svoje potrebe, bodisi za sam denar ali pa z uporabo za nakup živil s popustom.
3. člen: Z uveljavitvijo te uredbe prenehajo veljati vsi predpisi, ki so v nasprotju z določbami te uredbe.
4. člen: Ta uredba začne veljati takoj.
Po vrsti ukrepov za sprostitev trgovine s kmečkimi pridelki in vrsti pobud, ki jih dajejo naši gospodarski voditelji našim kmetovalcem za dvig kmetijske proizvodnje, prihaja sedaj še
gornja uredba zvezne vlade, ki jo z odobravanjem sprejemajo tako naši potrošniki kot kmečko prebivalstvo. Olje in mast prihajata v prosto prodajo brez kakršnihkoli omejitev, tako da si ju bo lahko vsako gospodinjstvo nabavilo za svoje potrebe zadostne količine. Kmetje pa tudi ob tej uredbi zopet vidijo, kako jim oblast postopoma daje vedno bolj proste roke glede prodaje njihovih pridelkov. Poslej jim preostaja samo še obvezna oddaja žita in volne.
Odkup masti in olja je odpravljen v času, ko se bliža sezona klanja in prihajajo na trg vedno večje količine masti. Hkrati naj opozorimo na letošnjo izredno dobro letino oljke v južnih predelih države in to, da razpolaga država z velikimi količinami uvožene masti, kar dokazuje, da bo maščob dovolj in cene ne bodo previsoke. Kakor vemo, prodaja odslej socialistični sektor mast po 270 din. Razumljivo je, da bodo skušali kmetje tudi sedaj prodajati mast po kar najvišjih cenah, vendar je treba takoj povedati, da bodo cene še padle in se bodo špekulant je, ki mislijo, da je sedaj prišel čas za njihovo delo, spet močno urezali. Masti je dovolj in potrošniki je ne bodo hoteli preplačevati. Hkrati je znižanje cen tako kmečkih pridelkov kakor industrijskih izdelkov eden izmed glavnih smotrov naše gospodarske politike, ki stremi za tem, da se čimprej vskladijo naši plačni in blagovni fondi. Kmet, ki želi, da se pocenijo industrijski izdelki, bo moral popuščati tudi pri ceni svojih pridelkov. Druge poti za nadaljnje zniževanje cen ni.
AH volni oškodovanec Jože Sluga lz Vrh peči nI upravičen do pomoči?
Na zasedanju okrajnega ljudskega odbora Novo mesto dne 5. oktobra t. 1. je bilo med drugim povedano, koliko kredita in materiala so letos dobili najbolj potrebni vojni oškodovanci za obnovo požganih domačij. Na to poročilo so odborniki iz Št. Petra in Mirne peči postavili vprašanje, kdo je dobil to pomoč, kajti v njihovih krajevnih odborih te pomoči ni nihče prejel, čeprav so bili zanjo poslani predlogi. Zdi se, da so bila vprašanja na mestu, kajti verjetno je, da pri dodeljevanju pomoči le niso bili zajeti najbolj potrebni. Navajamo samo en primer.
Teden šolstva v Beli krajini
Okrajni ljudski odbor Črnomelj je 4. oktobra na zasedanju obravnaval izključno probleme šolstva in kulturno-prosvetnega dela v okraju. Iz referata predsednika Sveta za prosveto in kulturo in iz diskusije je bilo razvidno, da je šolstvo v Beli krajini napravilo po osvoboditvi velik korak naprej. Saj si je ta deželica pred vojno z veliko muko priborila komaj meščansko šolo, letos pa je bil v Črnomlju odprt že osmi razred gimnazije, s katerim je dobila Bela krajina svojo prvo popolno gimnazijo. Poleg tega je v Beli krajini še pet nižjih gimnazij in 33 osnovnih šol, dve šoli za učence v gospodarstvu, glasbena šola, dva dijaška domova in mladinski dom v Semiču. S tem je belokranjski mladini omogočena tudi višja izobrazba.
Opazili smo, da se ljudje že precej zanimajo za šolo, vendar še ne v toliki meri, kot si to želimo. Anketni komisiji, ki sta bili izvoljeni na prejšnjem zasedanju OLO z nalogo, da pregledata stanje šol v našem okraju, sta ugotovili, da je materialno stanje šol v okraju precej slabo. Po nekaterih krajih so Že poleti pričeli popravljati šolska poslopja in si nabavili kurjavo za šole in učiteljstvo. Na Talčjem vrhu so notranje prostore v šoli prebelili in preskrbeli brezplačno kurjavo. Sedaj bodo še zasteklili notranja okna. za ostalo pa si bodo nabavili učila, ki šoli primanjkujejo. Na Preloki so z lastnimi
MILIČNIKI SO PROSLAVILI 10-LETNICO OBSTOJA
Na svečani akademiji, ki jo je priredila preteklo soboto uprava Ljudske milice v Novem mestu v lepo okrašeni dvorani Doma ljudske prosvete, je govoril o zgodovinski obletnici, o vlogi Narodne zaščite in Ljudske milice v času NOB, obnovi domovine in izgradnji socialistične domovine poverjen.k za notranje zadeve pri OLO tov. Smole. Podčrtal je vedno večje sodelovanje ljudstva z organi Ljudske milice. Kapetan Franc Berus je nato izročil najzaslužnejšim odlikovanja Prezid. Ljudske skupščine LRS in denarne nagrade.
Za kulturni program akademije sta poskrbela moški pevski zbor in orkester SKUD »Dušan Jereb«. S proslave so poslali pozdravno brzojavko ministru za notranje zadeve FLRJ tov. Aleksandru Rankoviču.
sredstvi popravili šolsko poslopje, v Gribljah pa so za popravilo šole zbrali deset tisoč dinarjev.
Nasprotno pa nekatere šole niso bile niti prebeljene niti popravljene, šola in učiteljstvo pa so še vedno brez kurjave. Taki primeri so v Petrovi vasi, Podzemlju, Stari lipi itd.
Zasedanje je ostro obsodilo delovanje protiljudske duhovščine, ki še ni prenehala kovati temne zarote. Udeleženci so zahtevali, da naj dovoljenj za poučevanje verouka ne izdajajo več tistim duhovnikom, ki imajo slab odnos do ljudske oblasti in do naporov naših ljudi v izgradnji socializma.
Da bi zagotovili reden pouk, je bil na zasedanju sprejet sklep, da bo od 28. oktobra do 4. novembra 1951 v vsem okraju »Teden šolstva«. V tem tednu in v pripravah nanj bodo po vaseh Bele krajine roditeljski sestan-
ki, zbori volilcev, seje svetov državljanov in podobno, na katerih se bodo ljudje temeljito pogovorili o popravilih šol, preskrbi kurjave, o šolskem obisku in vzgojnih problemih naših šol. V tem tednu in že prej se bodo pogovorili tudi o izobraževalnih, kuharskih in kmetijskih tečajih in z njimi takoj pričeli. Poživili bodo delovanje raznih kulturno umetniških društev in skupin. Po vseh krajih bodo organizirali razstave knjig, na katerih bodo naši ljudje spoznali knjige, ki so doslej ponekod ležale zaprašene v omarah.
Prav posebno pozornost pa bodo posvetili pionirskim organizacijam, ki so v preteklem letu le životarile. Izvolili bodo pionirske svete, kjer jih še ni ter pritegnili zraven še sadjarje, Čebelarje, Šivilje In druge. Tako bodo ustvarili osnovo za bodoče Društvo prijateljev otrok.
Malemu kmetu Jožetu Slugi iz Vrh-peči je med nemško ofenzivo v jeseni leta 1943 vse pogorelo. Isti dan mu je padel tudi sin-partizan. Od obnovitvene zadruge je prejel toliko, da si je postavil majhno leseno, baraki podobno hišico in delno obnovil hlev. V leseni luknji, kot lahko imenujemo začasno hišico, je prostora le za dva človeka, štirje Člani družine pa morajo spati v hlevu. Sluga, ki si iz svojih sredstev ne more obnoviti hiše in dokončati hleva, bi nujno potreboval pomoč, če ne v denarju, pa vsaj v gradivu, do katerega je tudi upravičen. Na krajevnem ljudskem odboru Mirna peč se čudijo, da je poleg drugih tudi on izpadel iz seznama potrebnih.
Samo dvoje je pri tem mogoče: ali se Zveza borcev in druge množične organizacije v Mirni peči niso dovolj pobrigale, da bi tudi v njihovem kraju najbolj potrebni dobili del pomoči od kredita 3 milijonov in pet sto tisoč, ali pa so razdeljevali kredit in gradivo vse preveč samo za mizo, brez poznavanja resničnega stanja posameznih upravičencev. Morda bi se dalo tu in tam še kaj popraviti?
Povečana komunalna dejavnost v Novem mestu
Pretekli četrtek so se zbrali odborniki mestnega ljudskega odbora v Novem mestu k 4. rednemu zasedanju.
Poročili o komunalni dejavnosti, lokalni industriji in obrtništvu ter o pro-sveti in kulturi sta bili zelo obširni in bomo o njih še pisali.
Pred 10. leti so italijanski fašisti ubili Franceta Špeharja
29. oktobra 1941. leta so italijanski fašisti na zverinski način ubili znanega revolucionarja Franceta Špeharja iz Gorice pri Sinjem vrhu. Padel je kot' prva politično žrtev v Beli krajini.
France Špehar je bil rojen 5. augusta 1901 na Dalnjih njivah št. 6 pri Sinjem vrhu kot sin malega kmeta. Njegov oče Peter Špehar je bil znan kot razumen gospodar daleč naokoli. France je obiskoval šolo na Sinjem vrhu in je bil vedno najboljši učenec. Ze v mladih letih je bil zelo resen človek. Vojaški rok je odslužil pri mornarici, po odsluženju vojaškega roka pa se Je priženil na Gorico.
Zaradi politične razgledanosti in odločnosti v borbi za pravice delovnega človeka je bil pri občinskih volitvah leta 1927 izvoljen za župana v občini Sinji vrh, star komaj 26 let. Ponovno je bil izvoljen za župana iste občine leta 1930, po 2družttvi občin leta 1933 pa je bil izvoljen za namestnika župana združene občine Vinica.
V letih šestojanuarske diktature je odločno nasprotoval režimu, zaradi česar je imel večkrat opravka z orožniki. Leta 1938 so ga na domu aretirali, vklenjenega gnali v Črnomelj in od tam v policijske zapore v Ljubljano. Tu je bil delj časa v preiskavi; po odvzemu prstnih odtisov in fotografiranju so ga izpustili, todtf postavili pod nadzorstvo orožnikov. Špehar je bil pove-
zan z vodilnimi ljudmi iz vodstva KPS, bil je tudi kandidat za člana CK KPS V maju 1940 je organiziral tajni sestanek zavednih patriotov v bližini Datulja, na katerega je prišla tudi tovari-šica Vida Tomšič.
Kot odločen borec, poštenjak in do-ber govornik je bil France priljubljen pri ljudeh. Bil je pravi ljudski vodi-telj. Dopisoval je v glasilo Kmečko-delavske stranke »Sloi^ensko zemljo«, organiziral je to stranko v Beli krajini, ustanavljal Kmečko slogo in neumorno širil med ljudmi revolucionarno zavest. Sodeloval je na vseh proti-režimskih shodih in manifestacijah v Sloveniji in sosednji Hrvaški. Ob razpadu stare Jugoslavije je ljudem pravilno razlagal položaj ter jih usmerjal v Osvobodilno fronto.
Da so bili fašisti takoj ob prihodu dobro poučeni o vseh podrobnostih njegovega delovanja in organiziranja OF je bila zasluga takratnega komandirja orožniške postaje na Vinici Jankota Kastelca, ki se je kot zagrizen preganjalec komunistov v stari Jugoslaviji seveda takoj stavil na razpolago tudi fašistom. Svoje sovraštvo do naprednih ljudi pa je pokazal Kastelic ob neki priliki, ko je ob aretaciji naprednega revolucionarja Jožeta Fortuna iz Dam-Ija, ki je sodeloval s Francetom Spe harjem, izjavil prvemu: »Ena glava mora pasti, ali moja ali tvoja...«
28. oktobra 1941. leta je prišla okoli poldneva patrulja desetih fašistov na dom Špeharja v Gorico in ga aretirala. .Aretirali so tttdi Miha Mukavca s Hriba in oba odpeljali v farovž na Sinji vrh in ju tam zaprli čez noč. Miha Mu-kavec sicer ni bil nikak politik, verjetno pa se je kaj zameril orožnikom in proslulemu izdajalcu Antonu Turku iz Malega Nerajca pri Dragatušu, ki je takrat vodil fašiste. Po pripovedovanju ljudi s Sinjega vrha je šel izdajalec Turk ponoči v zapor k aretiran-cema in jima s satansko naslado pravil, kaj ju čaka naslednji dan. — Naslednji dan, 29. oktobra 1941 — so fašisti odpeljali oba aretiranca kake tri kilometre od Sinjega vrh, ju zvezali in pri gozdu Razvaje ustrelili. Pustili so ju ležati na tleh, sami pa so odšli proti Vinici.
Tako je padel France Špehar, prva politična žrtev v Beli krajini. Večna slava njegovemu spominu! P. R.
(Izdajalec in ovaduh Anton Turk, pleskar iz Malega Nerojca pri DraaatuSu, je bil vsled svojega izdajalskega drla Od vodstva OF ie v septembru 1941. obsojen na smrt. Dva partizana flelokrttnjske čete. ki je takrat taborila pri Kozlovi vodi. sta Sla na njegov dom v Mali Nerajec, da bi izvrSila smrtno obsodbo, toda krogli iz pištole sta izdajalca le nprasnili. Izlizal se je in postal nato Se hujSi izdajalec. Proti koncu leta I0U vo oa l/tjliiani premestil! V Ljubljanu in ga kot vohuna ctakpili v rapore med ilevilne. politične prlpornik« I« tlele krajin«. Njegova nadaljnja usoda mi ni znana.)
19
Stran 2
Štev. 43.
ni volitve naši
Letos v novembru in decembru bodo izvedene volitve v vseh osnovnih organizacijah Osvobodilne fronte. Te volitve, ki bodo v znamenju nadaljnje demokratizacije v naših množičnih organizacijah, pa se bodo znatno razlikovale od volitev v prejšnjih letih, posebno v načinu izvedbe. Potrebno je zato, da se vse organizacije na volitve čimbolj temeljito pripravijo.
Volitve v osnovnih organizacijah OF bodo v obliki občnega zbora, kot je to običaj v vseh ostalih m nožiću i h organizacijah. Občni zbor Fronte bi imel dva dela: v prvem delu bodo Irontovci pregledali svoje dosedanje delo, v drugem dolu pa bodo volitve odbora, ki bodo prav tako kot do sedaj tajne, to je z listki. Sedanji odbori in člani raznih komisij, v kolikor te obstajajo pri odboru, naj se temeljito pripravijo na poročilo na občnem zboru, ki naj bo napisano. Iz poročila mora biti razvidno delo organizacije, število članstva, plačana ali neplačana članarina, porast ali padec članstva, delo na gospodarskem, kulturnoprosvetnem in političnem področju, kot n. pr. pobuda in pomoč frontovcev pri raznih komunalnih ter drugih gospodarskih delih, delo Fronte pri kulturnih pri-
reditvah in izoraževalnih ter drugih tečajih in pomoč ostalim organizacijam. Posebno temeljito je treba sestaviti pregled političnega dela Fronte in prikazati politično stanje v kraju tako, kot je. Za zbiranje gornjih podatkov, ki naj bi jih na občnem zboru Fronte prečital predsednik ali sekretar, naj se takoj zadolži nekaj najbolj aktivnih članov organizacije.
Datum volitev za posamezne organizacije ne bo določen, ampak je prepuščen organizacijam samim. Vsekakor pa je potrebno, da bodo volitve izvedene čimprej. Za volitve ni potrebno določiti celega dneva, ker se bodo lahko izvedle v marsikaterem kraju zvečer, samo če bodo dobro pripravljene. Potrebno pa je v vsaki organizaciji pred volitvami sklicati množični sestanek frontovcev ter se z njimi pogovoriti o načinu volitev in po možnosti izbrati kandidate za novi odbor. Stremeti je treba, da bo udeležba na letnem občnem zboru Fronte čimvečja. Poudarjamo, da bodo člani okrajnega izvršnega odbora OF sicer nudili organizacijam pomoč pri volitvah, glavno delo pri volitvah pa bodo vendarle opravili dosedanji odbori sami s pomočjo vseh članov Fronte in Partije.
KDO SKRBI za novomeški sindikalni dom
Tako nas sprašuje novomeški naročnik Z. J. v dopisu, ki ga lahko štejemo k odgovorom na Članek v zadnji številki Dolenjskega lista, v katerem se zavzemajo novomeški obrtniki za vrnitev Sindikalnega doma v upravljanje obrtnikom. Takole pravi:
»Vprašanje upravljanja Sindikalnega dorna, ki ga je načel članek v zadnji številki Dolenjskega lista, naj rešijo novomeški sindikati in obrtniki po pretresu vseh važnih vprašanj, ki jih je nače# že članek pisca -r-. Morda bo treba upoštevati pri reševanju tega vsekakor važnega vprašanja tudi še to in ono okolnost, ki je člankar ni načel. Zdi se mi pa važno, da nekdo odgovori tudi na tole vprašanje:
Kdo skrbi zdaj za novomeški Sindikalni dom? Zdi se mi, da sindikati prav gotovo ne, sicer ne bi n. pr. dopuščali, da sta veža in stopnišče v tej precej prometni stavbi že več let — brez luči! Lani smo videli električno žarnico na nevarnih stopnicah samo enkrat; bilo je takrat, ko je priredila Ljudska univerza literarno predavanje izjemoma v dvorani tega doma in ne v DLP. Na vseh drugih mogočih in nemogočih sestankih, prosvetnih konferencah, predavanjih itd. itd. pa tipajo ljudje v temni veži in po umazanem stopnišču v dvorano in iz nje po pravi egiptovski temi. Krešejo si vžigalice, vžigalnike, redki tudi baterije, vsi pa preklinjajo in se jezijo nadvse upravičeno nad skrajno malomarnostjo, ki vlada v tem domu.
V I. nadstropju stavbe je vodovodna pipa in izlivek. Pred njima pa zija za dober kvadratni meter velika luknja v slabem lesenem podu, skozi katero kaj lahko padeš na cementna tla ozir. na dvorišče. Zene vlivajo vodo tako, da stoje na konicah prstov ter se nagibajo nad vodovodno školjko, pri tem" pa sumljivo lovijo ravnotežje.
Ali vsega tega res nihče ne vidi? Ali ni nikogar, ki bi propadanje doma zavrl? Ce ga ne morejo ali nočejo sindikati, naj prepustijo to obrtnikom! Sicer pa: oglasijo naj se prizadeti!«
Strinjamo se z našim naročnikom: oglasijo naj se odborniki okrajnega sindikalnega sveta! Obrtniki so se že; propadanje doma pa opazujejo že dalj časa tudi ostali Novomeščani. Ali bodo razmere v domu boljše šele takrat, ko bo prišlo na temnih stopnicah ali pred vodovodom v I. nadstropju do nesreče?
VRANA VRANI NE IZKLJUJE OCI
V Št. Rupertu so volitci zamenjali predsednika m tajnika
2e dalj časa so se zavedni prebivalci št. Ruperta v trebanjskem okraju pritoževali zaradi nepravilnosti, ki so se dogajale v poslovanju tamkajšnjega krajevnega ljudskega odbora. Do raz-čiščenj pa ni in ni prišlo. Da nekaj ni v redu, so na lastni koži občutili predvsem mali kmetje, ki so bili pri oddajah precej prizadeti. Srednji kmetje, odborniki v KLO, so najraje zagovarjali seveda sami sebe in večje posestnike.
Raznim ugibanjem In nejasnostim je naredila konec komisija, ki jo je v Št. Rupert poslal okrajni ljudski odbor. Kaj so ugotovili člani komisije?
Pisarniško poslovanje v KLO Št. Rupert je v velikem neredu, delovodnik seveda pomanjkljiv, način reševanja spisov razviden komaj do 60 %. Prejem pošte je bil v neredu, arhiv pa seveda tudi ni bil tak, kakršen bi bil moral biti. Zanemarjanje administrativnega dela je seveda rodilo napake v odločbah za obvezne oddaje masti in žita. Odborniki so velikim kmetom zmanjševali obveznosti, obremenjevali pa so manjše kmete. Gričar Franc iz Brinja je oddal n. pr. samo 980 kg žita, čeprav bi bil lahko oddal po predpisu 1520 kg, masti pa je oddal namesto 91.kg samo 58 kg. Take spremembe je delal na lastno pest tajnik KLO Franc Kisovec. »Po milosti KLO« je oddal n. pr. Jože Felih iz Št. Ruperta skupnosti le 980 kg žita, čeprav bi ga bil dolžan prodati državi 1241 kg. Ce je šlo pri žitu gladko, kako ne bi šlo še laže pri masti, ki je gladka? Namesto 70 kg je oddal samo 58 kg. Seveda pa je morala oddati Marija Selšek, ki ima precej manj posestva, 270 kg žita čez predpis, prav tako pa 4 kg masti. Petje Alojzija iz
Dama in pa svetu
25.000 novih mladih dreves pomaranč In limon bodo posadili prihodn.ie. leto v Črnogorskem Primorju. kj»j so imeli letos najboljšo letiimo pomaranč, mandarin in limon v vseh letih ladnjesra desetletja. Zdaj raste v tem predelu Dalmacije in črne jrore 60.000 dreves, kar predstavlja Šestkrat večjo količino kot leta 194(5. Nova drevesa bodo dobili iz Italije.
Amerika prenehala vojno stanje z Nemčijo. Ameriški eenat je H oktobra Kkgla*na odobril resolucijo. 6 katero se končuje vojno stanje z Nera&ijo.
Vet reda no shladiSCa poslale v Straži!
Na železniško postajo Straža pri Novem mestu prihaja največ lesa iz obsežnih roških gozdov, Brezove rebri in Suhe krajine. Postaja je zaradi tega velikokrat prezaložena z raznimi vrstami lesa, tako da je skoraj vsak drugi promet onemogočen. Vzdolž ceste od križišča ceste Vavta vas-Dvor do postaje leži razmetan les brez vsakega reda. Pa ne samo ob cesti, tudi na cesti je polno lesa. Les vlačijo kar po tleh čez cesto v suhem in mokrem vremenu. Cesta pa je tu posebno poglavje. Prav
Bodo s takim qospodarstYom člani zadruge zadovoljni?
Splošna kmetijska zadruga Novo mesto obsega področje mesta in več okoliških vasi. Pretežni del članstva sestavljajo kmetovalci in sadjarji, vendar je zadruga za pospeševanje kmetijstva, sadjarstva in živinoreje malo na rodila. Zdi se, da upravni odbor in vodilni uslužbenci pozabljajo, da je prav to plavna naloga zadruge. Samo dva primera:
Letos spomladi je bilo treba dati r popravilo sadno škropilnico, ki je nujno potrebna za borbo proti ameriškemu kaparju. Popravilo in nabava nadomestnih delov je stala le 4000 din, vendar v zadrugi niso premogli tega zneska in je popravilo plačal okrajni ljudski odbor. Enaka stiska za denar je v zadrugi vedno, kadar je potrebno kaj prispevati za pospeševanje kmetijstva. Vzemimo na primer ureditev živinskih ambulant, nabavo novih škropilnic in škropiva, plačilo prepotreb-noga rodovnaka za živino, prispevati za nagrade, in premo'*anje živine, organizirati tečaje in poučne izlete za člane zadruge in podobno. Za take iz-
datke se v zadrugi ne najde denarja.
Nasprotno pa so iz sklada vodstva enega leta deUli dvoje lepih nagrad uslužbencem kar po načelu: Pest meni, pest tebi! Ob zaključku leta 1950 so iz sklada vodstva pripadajoči znesek razdelili kot nagrade uslužbencem, ki so se najbolj izkazali pri delu. Ostali del sklada vodstva bi morali porabiti tU druge svrhe, kakor to določajo navodila. Tega pa niso upoštevali, ampak so letos ob zaključku polletnega poslovanja razdelili še preostali del sklada vodstva iz leta 1950, kateremu so dodali še lep znesek iz letošnjega dobička, kot nagrade na vseh 14 uslužbencev, med njimi tudi takim, ki so komaj po en mesec zaposleni v zadrugi. Razdelitev nagrad so napravili kar v pisarni brez vednosti sindikalne podružnice in Okrajne zveze kmetijskih zadrug.
Dvomimo, da bodo člani zadruge s takim gospodarstvom in razpolaganjem z denarjem zadovoljni, saj je to vendar kmetijska zadruga in ne delniška družba nekoliko uslužbencev. —p.—
gotovo po osvoboditvi še ni bila posipana, niti počiščena. O kakšnih kanalih ni sledu, čeprav je svet pod cesto nižji. Ob vsakem dežju je blata kot nikjer, ob suhem vremenu pa spet prahu nič manj. Posebno prostor pod pošto pred kovačnico je podoben odprtemu zanemarjenemu gnojišču, kajti izza stavbe, kjer je pošta, zadruga in menza, priteka mimo vodnjaka smrdljiva brozga iz svinjakov in stranišč. Vodo iz vodnjaka seveda uporabljajo. Dostop do novega zadružnega doma je onemogočen zaradi kupov lesa, ki ležijo na vsem prostoru prav do vhoda.
Nujno je treba nekaj pokreniti, da se bo tu napravil red! Cesto od križišča do postaje je treba tlakovati ali vsaj redno čistiti blata in posuti, prav tako tudi gornji kanal in prostor nad cesto. Na vsak način je treba preprečiti odlaganje lesa na cesto in prostor nad cesto od zadružnega doma do kovačni-ce. Ce bi od vsakega kubika lesa, ki se tu naloži, plačali koristniki samo en dinar, bi že v enem letu nabrali toliko, da bi lahko cesto asfaltirali. Nihče ne podcenjuje važnosti lesa, ki ga pošiljajo od tu na vse strani, vendar je pa treba tudi upoštevati, da je na tej postaji velik potniški promet. To je končna postaja številnih gostov iz vse države, ki gredo na zdravljenje in oddih v Dolenjske Toplice. Kakšen vtis napravi nanje, ko morajo gaziti preko gležnja v blatu na tem koščku ceste, ali pa delati akrobatske skoke preko kupov lesa, da lahko pridejo naprej, si lahko mislimo.
Krajevni ljudski odbor bi bil dolžan že zdavnaj napraviti red na tem prostoru, pa tudi poverieništvo za komunalne zadeve OLO bi imelo dolžnost kaj pripomniti. R.
Zabukovja je morala oddati 585 kg namesto 403 kg žita, masti pa kar 16 kg čez predpis! Kragljevi Mariji so odborniki »pritisnili« k redni oddaji še 100 kg žita in 9 kg masti, Lukek Ani pa namesto 371 kg kar 452 kg žita. Na račun malih so bili »pomiloščeni« seveda veliki kmetje. Tako n. pr. Jože Zupančič iz Rakovnika: od predpisanih in zakonitih 2580 kg na 1930 kg, pri masti pa je odbor zamižal kar za 50 kg... Antonu Gregorčiču so olajšali breme tega sveta pri žitu za 301 kg in pri masti za 13 kg...
Vrste še dolgo ni konec. Leopold Gregorčič iz Rakovnika je dobil nezakonit odpis oddaje, da je zlezel od zmogljivih 2046 kg na 700 kg. Narobe pa so spet mali kmetje morali kriti velike »reveže«. Frančiška Simonič je morala oddati 20 kg več masti kot bi ji bilo treba.
Nered v finančnih poslih je podoben slabi administraciji v KLO. Za januar in februar 1951 manjkajo priloge. Namesto dohodkov iz krajevnih podjetij je KLO zbral le skromni pasji davek ... Nič boljše ni bilo z davčnimi odmerami Mali kmetje so prvo in četrto akontacijo presegli za 90 %, veliki kmetje pa niso dosegli niti 80 % predpisa.
KLO na sejah ni sklepal o tem, kako bi sprejete naloge izvrševal. Raje je govoril, da »ni mogoče« delati, da KLO nalog ne zmore in podobno. Na KLO so prihajali posamezni odborniki ter razveljavljali  določene odkupe posa-
meznikom. Tako sta n. pr. prišla Ignac Kregelj iz Št. Ruperta in Ivan Kalčič iz Rakovnika ter sama spremenila določitve davčne komisije. Da ljudstvo s tako »oblastjo« ni moglo biti zadovoljno, pač ni treba razlagati.
Tajnik in predsednik sta krivdo za tako delo valila na odbornike, oni pa na njiju dva. V resnici pa sta največ zagrešila predsednik in tajnik sama. Kako naj bi n. pr, potekal odkup v redu, če sta najodgovornejša predstavnika v KLO lagala kmetom, da bo treba oddati le polovico predpisa belih žit in podobno.
Medsebojnemu podpiranju in nepravilnostim v KLO so ljudje naredili konec s tem, da so odpoklicali predsednika Vinkota Gačnika in tajnika Franca Kisovca. Na njuno mesto so izvolili nova predstavnika, odborniki pa so sklenili, da bodo izboljšali svoje delo.
V Št. Rupertu bo odslej, kakor vse kaže, delo na KLO pošteno in v korist volilcem. Ali ne bi bilo tako lahko tudi že doslej, če bi se volilci zavedali pravic, ki jih jim dajejo zakoni? Ali je bilo res treba čakati na okrajno komisijo? V bodoče SentruperČani ne bodo čakali pomoči od drugod; naučili so se, da je treba z nepravilnostmi pomesti takoj. »Vrana vrani ne izkljuje oči«, pravi pregovor. Ljudstvo pa ima na razpolago učinkovita sredstva, da v kali zatre vsako izkoriščanje svoje oblasti,   i A. Z.
Komunisti v Meti so Kritično pregledali svoje delo
V nedeljo 7. oktobra je bila v Metliki mestna partijska konferenca, kateri so prisostvovali tudi zastopnik CK KPS tov. Ivan Novak-Očka, zastopniki OK KPS Črnomelj, garniziona Metlika in MK KPS Črnomelj.
Iz poročil sekretarja in organizacij, sepretarja partijske organizacije v Metliki, je bilo razvidno, da je Partija v mestu navzlic napakam in pomanjkljivostim dosegla lepe uspehe. Za izgradnjo komunistov so bili organizirani redni študijski sestanki. Vso skrb je posvetila Partija organizacijam OF; uspehi tega dela so bili vidni tudi v republiškem in okrajnem priznanju Fronti Metlike ob 10. obletnici ustanovitve OF.
Posebno pomoč je letos nudil partijski organizaciji v Metliki okrajni komite KPS Črnomelj. Posebna ekipa okrajnega komiteja je dalj časa pomagala urejevati organizacijska in ostala vprašanja. — Ugodne posledice so se kmalu pokazale v učvrstitvi gospodarskih podjetij v mestu, vendar pa so delavski sveti ponekod Še vedno zelo šibki. Lep napredek je pokazala kmečka delovna zadruga. V mestu se je razmahnila kulturno-prosvetna dejav-
Ali res ne bo konca mučenja živali?
NovomeSfani smo lahko vsak dan pride mučenja vprežne .živine na klancu od »Krke« do Rastline »na Vratih«. Vozniki mestne na prevoznena podjetja, pa tudi druirl. nakladajo na vozove opromne količine Maca. »I sra vozijo Iz skladišč ali pa Iz postaje v mesto, na klancu pa se «acne stara pesem: Vpitje, pretepanje živali, nespodobno preklinjanje, umerjanje In drusracno divjanje vos-nlkov Vsak dan znova se ponavljajo mučne scene, ko sp mimoidoči a strahom sprašujejo, aH bodo podlegli konll pod pretežkimi tovori ali pa se ho ohrnllo vse nazaj In povzročilo nesrečo. Ta del ceste Je tudi sicer zelo prometen In povzročajo različne križem-kražem ceste se preprezajoče vožnje ln poizkusi voznikov, kako bi zvozili bree. včasih resne ovire za nemoten promet V nedeljo 21. oktobra dopoldne so vozili s postaje cement. Ker knn.H s prehudim bremenom klanca niso takoj zmosrll, 1e poarrabll starejši voznik nheroč za bič, In z debelim koncem začet udrihati po konjih. Na opozorilo, naj preneha, Je odvrnil slučajnemu pešcu na ulici, naj se brina za svoje delo.
Pozivamo Mestno prevozno podjetje, da poduči svojo voznike, kako so postopa z SI-valml. orjranl Javne varnosti pa naj prisilijo brezdušne voznike, da bodo pod klancem morali zmetati blairo z voza, če ca bo preveč za strm klanec. Srednjeveško vpitje, prete panje živali ln preklinjanje na ulici resno kaz| tudi zunanji izffled našega mesta.
K L.
nost, kulturno umetniško društvo pa je sodelovalo pri vseh prireditvah in proslavah. Organizirana je nova glasbena šola, ljudska univerza, godba pa si je nabavila nove instrumente. Za 29. november je bila organizirana partizanska razstava, letos pa je bil ob 10. obletnici OF s pomočjo MK KPS odprt Belokranjski muzej. Delavna je bila dramska sekcija, godba, pevski zbor in folklorna skupina, ki je nastopala na zadnjem mednarodnem tekmovanju v Opatiji.
Pripravljajo postavitev spomenika padlim borcem in aktivistom v Metliki; zbranih je že 114.000 din prispevkov. Staršem in ženam padlih borcev je ZB razdelila spomenice, za odlikovanja pa so predlagali 82 tovarišev in tova-rišic. — Posebno priznanje zasluži v Metliki organizacija AF2, ki je delavna v preskrbi, ljudski inspekciji in v samostojnih akcijah. 2ene so se posebno izkazale pri številnih prireditvah, v prostovoljnem delu na drž. posestvu Vinomer in pri domači KDZ.
Slabše pa je stanje sindikatov v Metliki, ki stoje na šibkih nogah. Krajevni sindikalni svet je sicer izvoljen, toda nič ne dela. Tu čaka člane Partije v Metliki odgovorno področje dela. Podobno je z mladinsko organizacijo.
Mest. partijska konferenca je sprejela vrsto dobrih sklepov za nadaljnje delo, ki poudarjajo predvsem pomen tesnejše povezave z MLO in množičnimi organizacijami. Izvoljen je bil nov mestni komite Partije ter poslani pozdravi CK KPS. -r/-
Mestna konferenca partije v Črnomlju
t. oktobra je bila v Črnomlju mestna part konferenca, na kateri so komunisti pregledali uspehe In pomanjkljivosti enoletnega dela svojih organizacij. Sekretar MK KPS tov Franc stnjdohar je v svojem poročilu poudaril, d« stoji Partija na čelu delovnih množic, kar se je v Črnomlju pokazalo predvsem v dobrem vodstvu podjetij in njihovem razvoju. Med najboljša podjetja v mestu spadajo tovarna nčll, okr. podjetje. Kovinar, Pionir, LIP-Zora ln železu, postaja. Delavski »veti teh podjetij se redno sestajajo ln uspešno usmerjajo dejavnost svojih kolektivov.
Sekretar MK Je poudari] med dragim t svojem poročilu, da le dolžnost osnovnih organizacij učvrstit) povezavo « ljudmi in ostalimi množ organizacijami. — Konferenco so pozdravili v Imenu OK sekretar tovariš •Janez Zunlč, zastopnik g-arnlzlona Črnomelj ln zastopnik MK KPS Metlika. Po sprejetih sklepih je bila poslana pozdravna brzojavka CK KPS.
Leta osvobodilno borbe so izoblikovala toliko junaških likov naših borcev, o katerih še nenehno teče beseda v krogu onih, ki so jih poznali in vzljubili, da 6koraj pozabljamo na to, kako nujno potrebno je zbrati in zapisati vse, kar je znanega o njih in njihovem delu. njim v čast in spomin, nam in bodočim rodovom pa v zgled in vzpodbudo. Eden izmed takih likov, ki se močno odraža v prvih mesecih našega upora, je pogumni borec Milan Majcen iz Sent Janža na Dolenjskem.
Rojen je bil 17. novembra 1914 v Sent jfanžu na Dolenjskem in bil najstarejši med sedmimi brati. Po končani liudski šoli se je'posvetil gostinski stroki in dve leti preživel kot nata-karskj vajenec v kolodvorski restavraciji v Karlovcu, potem pa je bil zaposlen še v Zidanem mostu in na Pra-gerskem. Po končanem vojaškem roku je bil nameščen v Ljubljani v podjetju »Daj-dam*. leta 1940 pa se je osamosvojil in vzel v najem gostilno »Pri Kcršiču« na Celovški cesti.
Ker Je bil že v rani mladosti napredno usmerjen, je tudi kot samostojni najemnik gostinskega podjetja / vso vnemo sodeloval v naprednem pihanju in njegova hiša je bila zbirališče mnogih, ki so mislili in delali tako kot on. Po zasedbi Ljubljane in ustanovitvi Osvobodilne fronte se je takoj uvrstil med njene najbolj ognjevite aktiviste. Zato tudi očem okupa-
Ob obletnici junaške smrti Milana Majcna
torjevih konfidentov njegova delavnost ni ostala prikrita Tako je poveljnik karabin jer jev pri XI. C. A. — major Gabriele Pianese — že 26. junija leta 1041. obvestil ljubljansko k vestu« ro in štab XI. C. A., da so mu najbolj zanesljivi konfidenti javili o gostilni Keršič na Celovški cesti kot gnezdu komunistov, ki se tam zbirajo, da bi se organizirali. Takrat se je vrnil iz Srbije tudi brat Marijan (roj. 4. maja leta 1921.), ki je bi>l do zloma pred-aprilske Jugoslavije zaposlen v Vojno-tehničnem zavodu v Kragujevcu in po povratku prebival deloma na domu v St. Janžu, deloma pri bratu Milanu v Ljubljani.
V juliju 1941 so začeli Nemci z načrtnim preseljevanjem Slovencev iz Štajerske in obsavskega pasu. Med prvimi so pognali v Srbijo in na Hrvatsko predvsem izobražonstvo in gospodarsko močnejše trgovce in obrtnike, medtem ko so z množičnim preseljevanjem kmečkega prebivalstva, predvsem iz Zasavja in Bizoljskega, začeli v novembru. S prvim valom teh izseljevanj sta bila izseljena tudi Ivan in Marija Majcen, starša Milana in bratov, od katerih je bil Niko takrat v nemškem ujetništvu, Joško in Peter pa kot dijaka Srednje tehnične šole v
Ljubljani. Vsi trije so pozneje padli kot borci NOV, Iz izgnanstva sta se oče in mati kmalu vrnila v Slovenijo in se nastanila blizu doma, tost ran italijansko-nemške demarkacijske črte. Očeta Ivana so konec leta 1943 ubili belogradisti v St. Rupertu, mater Marijo pa so Nemci ustrelili konec oktobra 1943.
V poletnih dneh 1941 je Ljubljana že močno zaživela v organizacijah Osvobodilne fronte. Hlad in prezir, s katerim je sprva sprejemala okupatorja, se je spreminjal v organiziran upor, katerega znaki so bili v vse pogostejših protifašističnih napisih in vse večjih množinah na upor pozivajočih letakov. Temu so se pridružile prve sabotažne akcije; rezanje telefonskih in brzojavnih žic, poškodovanje prog in miniranje transformatorjev, pa tudi že napadi na posamezne sovražne vojake. V bližini Ljubljane, na Molniku. so se že zbirali prvj oboroženi partizani. Glasovi, da na Gorenjskem, Dolenjskem in Štajerskem že pokajo po-same/ne puške, so razvnemali tudi Ljubljano.
V tem vzdušju je Marjan Majcen segel po revolverju in 29. julija 1941, malo po 22. uri na stopnicah Gled/alv ške 6tolbe sprožil strel v tilnik nem-
škega vojaka. Ta prvi strel na ljubljanskih ulicah je pri okupatorju povzročil razumljivo razburjenje. Kve-stor ljubljanske kvesture Ettore Mes-sana je v obširnem poročilu, ki ga je napisal šele 27. septembra 1941, prišel do zaključka, da so mogli izvršiti to ilcjuii je samo oni, ki »jih razvnema boj za politično neodvisnost z namenom, da bi dosegli združenje slovanskih narodov od ruskega do srbskega, hrvtskega in slovenskega, ln zato dajejo duška svoji divjosti z naipadi proti predstavnikom narodov osi, ki se bore za dobro vse Evrope«. Ker je do napada poteklo komaj mesec dni, odkar je bila kvestura opozorjenda na gostilno Keršič in brata Majcna. so policijski agenti začeli takoj « Preiskavo v tej smeri. V noči mrcl 1. in 2.avgustom so aretirali Milana Majcna. V njegovi .sobi niso ugotovili samo, da je pred spanjem poslušaj oddajo moskovske postaje, ampak našli tudi dve številki »Slovenskema poročevalca« in 6 revolverskih nabojev, ki so bili enaki onemu, s katerim je bil ubit nemški vojak. Zato so najprej Milana obtožili napada in ga odpeljali v policijsko zapore v šeiitpeterski vojašnici. Marjan je bi! ta čas že na Dolenjskem, po vesti o aretaciji brata Milana pa
se je takoj vrnil in se vrgel na delo, da pomaga pri rešitvi njega in tovarišev, ki so bili z njim v isti celici Posrečilo se mu je vtihotapiti potrebno orodje in 7. avgusta zvečer so Milan Majcen in tovariši, kot pravi poročilo kvesture, »ob pomoči od zunaj in zaradi nemarnosti slovenskih agentov, potem, ko so prepilili mrežo na oknu — ušli«.
Jasno je, da Milanu ni bilo v Ljubljani obstanka. Odšel je v Iški Vintpar in se priključi1! četi, ki ji je poveljeval Ljubo Sercer. Policijski agenti so sedaj poleg Milana s podvojeno silo iskali tudi Marjana, ki se je ta čas skrival v Pavšičevi ulici pri družini Ivana Prelca. Kvestura si namreč ni bila na jasnem, kateremu naj pripiše napad na nemškega vojaka. V Pavšičevi ulici je 9. avgusta opazil Marjana policijski agent Viktor Jagodic in ga izdal. Popoldne 10. avgusta je odšel Jagodic s slovenskim in dvema italijanskima agentoma v zasedo v Pavši-čevo ulico in hotel Marjana aretirati. Med begom je Marjan Jagodica ustrelil, vendar se je v Tugomorjcvi ulici zgrudil pod kroglami kvesttirinov Ba-schetti.ja Eu geni j a in Muscia Gaetha. Zakonca Ivan in Marija Prelec sta biia zaprta. Prelec je pozneje odšel med partizane in padel kot borec NOV.
Milan Majcen, visok in krepak, vedno dovzeten za šalo, drzen in pogumen, je iz čete pogosto zahajal rudi h koči v Iškcin Vintgarju, kamor so Z
74
5
5
Stev. 43.
DOLENJSKI LIST
Stran 5
IZ ITASIH KJiAJfiV
NOVO MESTO GRABENA SEZONA V Novem mestu je bila gradbena podjetnost letos vsaj po »zasebni liniji« precej Živahna. Kar lepo Je gledati nove hišo ln blftlce, ki so zrasle med letom ob Trdinovi cesti; v nekatero so se lastniki že vselili, fe bi zgradila vsaj toliko hiš tudi razna pod-ictja, tovarne ln uradi, hI bila stanovanjska frlza v mestu s tem Že znatno omiljena. Toda... S St.
PLOČNIK PROTI POSTAJI
Novo mesto Ima zelo malo pločnikov za pcSee, to je znano Najnujnejša ln najpotrebnejša pa bi bila zgraditev pločnika oh cesti proti železniški postaji. O tem se Je že veliko govorilo ln pisalo, zlasti v humorističnih Ustih, a vse zaman. Naj bi odgovorni malo mislili na to vsaj sedaj, ko tlakujejo cesto. S. St.
IZ DOLENJSKIH TOPLIC _
Preteklo nedeljo Je bil v DolenjskIh*To-pllcah roditeljski sestanek za starše dijakov topliSke nlž. clmnazije. Sklican Je bil tudi sestanek staršev učencev osn šole. ki pa so «e važnega sestanka udeležili v tako majhnem številu, da ga sploh nI bilo Pičla udeležba Je slabo spričevalo za starše, ker se premalo zanimajo za vzgojn svojih otrok.
Pohvaliti pa Je treba prizadevnost starčev dijakov, ki obiskujejo gimnazijo, kajti prišli so skoraj polnoštcvllno, zlasti oni, katerih otroci stanujejo v Internatu.
L'ftlteljstvo se je s starši pogovorilo o najvažnejših problemih šole, učenja ter o medsebojnem sodelovanju staršev ln šole. Učiteljstvo je povedalo tudi napake ln vzroke, k| jih je treba odpraviti, da bo dosežen dober uspeh pri pouku. Razredniki so odgovarjali na vprašanja star&ev In vsi so bili zadovoljni. Upravnica Internata se Je s staršt pogovorila tudi o plačevanju za vzdrževanje v Internatu, ki ne dobiva več nakazal za živila, temveč se mora oskrbovati sam. D. G.
CIGANI POVZROČILI P02AR
15. oktobra ob pol enajstih dopoldne Je nenadoma nastal požar v vasi Male Dole pri posestniku Janezu Vozlju Goreti Je začela kom/niča na vozu pod listnico. Zaradi močnega vetra se je požar hitro razširil; v hipu
Je bilo v plamenih celo gospodarsko poslopje. Vihar Je bil tako močan, da Je celo v vas zanašil šope goreče slame. Za Vozloviml poslopji se je vžgalo se poslopje posestnika Janeza Fortunata, ki je bilo oddaljeno približno 1M metrov, od tu pa Je zaneslo ogenj še na sto metrov udaljeno poslopje Franca Fortune. Zaradi pomanjkanja vode in velike oddaljenosti gasilcev so gospodarska poslopja pogorela do tal. Gasilci so s svojo požrtvovalnostjo rešili le stanovanjsko hišo Janezu Vozlju, ljudje lz vasi pa živino. Pogorel je tudi skoraj ves poljski pridelek ln orodje. Skupna škoda znaša nad tri milijone dinarjev.
Požar Je zanetila ciganka x dvema nedn-rnstllma otrokoma. Vsi trije so pod kozolcem, kjer je bil voz s koruzo, kadil) cigarete In s tem zažgali stavbo Kmetje, ki so stali nedaleč od kozolca, pod katerim je začelo najprej goreti, so videli, kako so cigani bežali. Organi ljudske oblasti so cigane prijeli še Isti dan.
Vse to nam narekuje večjo budnost pred požari. V krajih, kjer primanjkuje vode, pa je treba misliti na gradnjo vodnih bazenov za primer požara. Ako bi bilo v vasi dovolj vode, požar gotovo ne bi vpepelll vseh treh gospodarskih poslopij. Stane Arko
ZAKONI VELJAJO TUDI V BRUSNICAH...
Preteklo nedeljo sem slišal v Brusnicah precej ostre kritike s strani gostilničarja Franca Gorenea. Zanimal sem se, čemu se tiorenc tako razburja Okrajni ljudski odbor v Novem mestu ga je kaznoval z globo 40DA dinarjev zaradi pre*rskov zakonov in predpisov. Gorcnc Je ponovno prekršil obratovalni čas, v razgovoru 7 ljudmi pa Je poudarjal, da ga Je naznanil sovaščan Jarc. Sodim pa, da se Je Uorenc prijavil sam, ker prav gotovo ne bi bil kaznovan, če nI-česar ne bi bil kriv! Kdor ne pozna aH pa noče poznati zakonov ln predpisov ljudske oblasti, naj nikar ne krivi za prejete kazni sosedov aH znancev! Gorenc Je poleg tecra član okrajnega ljudskega odbora In predsednik krajevne ZB ter bi predpise moral bolj poznati kakor drugi vaščanl, poskrbeti pa bi moral tudi, da ne bi bilo v n.ecovi gostilni 0b nedeljah takega »auf. hlksanja« In razgrajanja pozno v no«. Vse, kar ni v skladu z našo Izgradnjo socializma,
Izpred sodišča
ZA TATVINE V RUDNIKU STA PREJELA ZASLUZENO KAZEN Lani v oktobru Je neznani storilec vlomil v barako rudnika Krmelj blizu vasi Ilince In odnesel iz nje brusilno ploščo, vredno dva tisoč dinarjev in 4 m gumijaste cevi. V jeseni 1950. leta je Izginil lz kovač-nlce tega rudnika tudi namizni vodoravni vliti primež, ročno spajkalo, vijačni ključ, tesnilu, 3 kg bakrene pločevine, skoraj 8 kg pocinkane pločevine, 7.5 kg črne pločevine in vodovodni ventil Storilec pa Je bil kmalu pod ključem. Te predmete je ukradel 24 letni kovač Vinko Podlogar iz Gabrijel v trebanjskem okraju. Za ta dejanja se Je zagovarjal pred senatom novomeškega okrožnega sodišča, ki ga Jo obsodil na 7 mesecev fitrngega zapora 1'red sodniki Jp stal tudi 2f-letnl Mihael Rataj. delavec ekipe za po-izkusna globinska vrtanja, ki Je lani v septembru vzel temu podjetju v št. Janžu S 60 kar bakrene žic* Rataj, ki Je svojo krivdo gladko priznal in ol žaloval, je bil kaznovan s 3 meseci zapora, pogojno za dobo enega leta. Nasprotno pa je Podlogar svojo krivdo trdovratno tajil, čeprav mu Je bila dokazana.
ZA P02RTO SRAJCO SO UBILI 130 kg
TEŽKEGA JUNCKA
Pred okrajnim sodiščem v Metliki so se pred dnevi zagovarjali Anton Plut, Alojz skrlnjar, Jože Kamblč, Ivan Jakša ln Ivana J-lr, ker so me,l košnjo ukradli, ubUl In pojedli 130 ksr težkega Jimčka, last drž posestva v CrmošnJIeab. Pred sodiščem so se
tudi toie, ^gg>
Vsem naročnikom »Dolenjske^ ga lista«, ki še niso poravnali naročnine do konca leta 1951, smo te dni razposlali opominske položnice. Ponovno jih prosimo, da takoj poravnajo zaostanke in doplačajo razliko, ki je nastala po podražitvi lista v juniju. »Dolenjski list« bodo redno dobivali samo tisti naročniki, ki imnjo poravnano naročnino do konca leta 1951. Z novim opominjanjem si bodo zaostankarji naredili le nepotrebne nove visoke opominjevalne stroške in jezo.
Naročnikom, ki so medtem prejeli opomin našega odvetnika, smo »Dolenjski list« ustavili. Znova jim ga bomo začeli pošiljati, ko bodo plačali zaostanke in naročnino do konca leta 1951. Uprava »Dolenjskega lista«
Izgovarjali, da so Junčka ubUl zato, ker jim Je ».. . pojedel eno srajco .. «. Srajco je junček plačal z življenjem, tatovi pa s prejetimi kaznimi: prvi od obtožencev je dobil mesec dni zapora, drugI mesec In 7 dni, tretji 21 dni, četrti 15 dni In pet| 21 dni zapora.
NA CRNI VOŽNJI S TOVORNIM AVTOM V KAPELICO IN POTOK — OD TAM ZA SEST MESECEV V ZAPOR ...
V 38. številk) našega Usta smo poročali o prometni nezgodi Gap-ovega šoferja Štefana Gombovca, ki Je na črni vožnji (brez dovoljenja) dne 2. septembra tega leta za-vozll na cesti Dol. Toplice—Podturen v kapelico, jo delno porušil, nato pa zadenskl zdrknil v potok Sušico.
Tega dne se je Šofer Gomhovec vračal x delno pokvarjenim avtomobilom Iz Semlča v Stražo. V Crmošnjlcah je popil pol lUra vina, vzel na kamion nekaj ljudi ln ■ ve-flko brzino zdrvel v Toplice, kjer si Je spet privoščil kakšen llterček vina. Čeprav jo Imel vozno dovoljenje samo za v Stražo, je hotel napraviti uslugo Fanlki Pec In njenemu otroku s tem. da bi ju z 8 tonskim kamionom zapeljal nazaj v Crmošnjice. Okrog 18. ure so se naložili In spet z največjo brzino potegnili lz Toplic. Dokaj vinjen) .šofer Je že proti ovinku vozil močno po levi strani, pred ovinkom pa ga je zaneslo na levo stran ceste na travnik, kjer te z vso brzino tuli v tri metre od ceste oddaljeno kapelico In Jo deloma porušil Tu se Je avto ustavil In začel počasi drseti nazaj proti potoku Sušici Ker so mu baje odpovedale zračne zavore, šofer ni mogel več zadržati vozila. S pomočjo drugih ljudi, k| so bili slučajno zraven, so se val trije rešili lz kabine, avto pa le zdrvel v 25 metrov globoko korito potoka, kjer Je obležal razbit, škoda le ocenjena na okrog 11O.00O din.
Pred senatom okrajnega sodišča Je Gomhovec skesano priznal svoj greh, da Je vozil pijan ln hrez dovoljenja ter z največjo brzino, ki je možna pri tako velikem kamionu. Obsojen Je bil na šest mesecev zapora, glede plačila škode pa se bo pogovoril z gozdnim avtopodjetjem na civilnem sodišču.
IZLOŽBENA OKNA Z 2ELEZNIMI ROLETAMI (2 kom.) v velikosti 1,15 X 3 m s okvirji ln 7-mlllmeterskim steklom ter vhodna vrata za trgovski lokal z železnimi roletami, velikost 1,5« X 2,60 m prodamo. Reflektantl naj se Javijo na naslov: Mladinski dom Semič, Bela krajina,
KOZICE POLHOV odkupujemo po 25 dinarjev za prvovrstni komad. KOTEKS — odkupnvalnlce v vseh večjih krajih Polharji, kakovost je podlaga za oceno kožic, zato pazite na pravilno izdelavo!
PREKLIC
Rolih MIha, posestnik, fimalčja vas, pre-kllcujem vse obdolžltve, ki sem jih Izrekel n Ignaciju Oblaku, čevljarju in poverjeniku za trgovino In preskrbo v Gor. Brezovici pri St. Jerneju Zahvaljujemo se mu, da Je odstopil od tožbe
PREKLIC
Feliks Rozman, posestnik, Brezova re-her 5, prekllcujem, da hI bil Bobnar Rudolf, upokojenec v Vapčl vasi 52, men) ukradel perilo, ker to nI res In se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
mora odpastl! Sem pa spada prav gotovo tudi vsako prekomerno pijančevanje Marsikateri mož In oče b| Sel lz gostilne lahko pravočasno domov, pa ne bi bilo po naših družinah toliko skritih tragedij, prepirov ln pretepov!
To nedeljo sem se v Brusnicah zamudil. Iskal sem tovariša Jarca, pa so ml povedali, da Je v službi. Bilo je okoli pol enajste ur« ponoči ln zadnji gostje so pravkar zapuščali Gorcnčevo gostilno. Ker sem stal blizu stavbe, sem slišal Gorenea, kako je podžigal goste, naj gredo n&d Jarca, če pa nočejo iti, da bo šel on sam. Skoda, da Jarca nI bilo doma, gotovo bi so oglasil pri Gorencu ln ga seznanil še z drugimi zakoni.
Zadeva med Jarcem in Gorencem me Je zanimala še naprej Zvedel sem. da jo Gorenc prepovedal Jarcu, da ne sme jemati vode Iz njegovega vodnjaka. V to se vmešavajo tudi dekleta, kot n. pr. neka Banova iz Vel, Brusnic. Se bolj Žalostno pa jo to, iln tudi nekateri vplivnejši ljudje v Brusnicah ne razumejo tega ln podpirajo špekulacijo, zakrivajo prekrške zakonov ter predpisov ln zagovarjajo nepravilno postopanje Gorenea. Rad hI jim povedal le to: zakoni ln uredbe ljudske oblasti veljajo tudi v Brusnicah! E. P.
SrednieSoisho atlctsho prvenstvo
V nedeljo 21. oktobra je bilo v Ljubljani srednješolsko atletsko prvenstvo, katerega »o se udeležili tudi dijaki iz Novega mesta. Na igrišču je bil oder, kjer so razglašali najboljše tri tekmovalce vsake skupine, ki »o prejeli tudi diplome. Novomeški dijaki so prejeli šest diplom; od teh je dobila tri dijakinja Svetličičeva.
Objavljamo nekaj najboljših rezultatov novomeških dijakov:
100 m: Svetiičič Milena 14.0;
visina: 1 ko 2. mesto Svetlioio Miloma 125 cm:
daljina: 3. mesto Svetličič Milena 3.79 cm; 500 m: Robar Erna 1:35.5 (3. mesto); met bombe: 2. mesto Žagar Ljubo (52,50 m: 100 m: 3 mesto Žagar Ljubo 12,4. Metalci kroglo in kopja so se odrezali
Uredništvo ln uprava »Dolenjskega Usta« sta ae
PRESELILA
v nove prostore na Ljubljansko cesto St. 25 (v hišo dr. Globevnlka) Naslov za pisemsko In ostalo pošto: Novo mesto, poštni predal 33. Telefon: 127
Prizor z Loke: Borba nad mrežo
Za širši razvoj šaha na Dolenjskem
Velike revolucionarne družbene spremembe so odprle našim ljudem široke možnosti šahovskega udejstvovanja. . „ _,
Po osvoboditvi se je šah v naši državi dvignil na tako stopnjo, da zavzemamo z njim nedvomno drugo mesto v svetu. Kako je • šahom v naši ožji domovini Sloveniji! Izredno močno se Je razvil na Gorenjskem in Štajerskem, dočim se na Dolenjskem in Primorskem ruzvija precej slabšo. Vzroki za to so v zaostalosti, v sami organizaciji ter premajhnem upoštevanju šaha kot važnega vzgojnega sredstva.
V zadnjem času se Je šah na Dolenjskem nekoliko poživil, saj obstojn žo pe-t registriranih enot. v kratkerar času pa jih bo so več. Najbolj dolavnl &o Novomeščani, ki imajo že dve društvi: iz teh Izhaja tudi dolenjski šahovski prvak za leto 1951 — Slavko Sitar in mladinski prvak — Mitja Sila. Prav nič ne zaostajajo — v orga.nizaoi.ti celo mnogo boljši — Trebanjcl in Ribničani, ki so si za to leto osvojili moštveao prvenstvo Dolenjske. Kaj porečejo k teinu Belokranjci in drugi, ki bi tudi lahko organizirali šahovska enoto! Za to so pogoji v vsakem okraju, ker je povsod dovolj šahiatov, samo organizirati jih je treba.
V nedeljo 21. oktobra je Ml v okviru proslavo priključitve Primorsko v Postojni prvi šahovski dvobol med reprezentancama Dolenjske tn Primorske na 20 deskah Dolenjsko šahovsko moštvo so zastopali najboljši šahisti iz Novega mesta, Trebnja, Ribnice, Kočevja. Višnje gore, Črnomlja, Krmelja in Mokronoga.
Januarja 1952 bo v Novem mestu prvo dolenjsko šahovsko prvenstvo, ki ga bo organiziral dolenjski Šahovski odbor. Zato naj posamezne šahovsko enote izvedejo šahovska prvenstva v mesecu Dovembm. Ker bodo prišli za turnir v poštev le Igralci registriranih enot, se morajo šahovske skupine čimprej registrirati pri Šahovski zvezi Slovenije v Ljubljani, kjer bodo dobili tudi podrobnejša pojasnila. Ivan Zabukovoo •
V revanžnem šahovskem dvoboju Novo mesto : Trebnje, ki je bil v nedol.io 21. X. 1951, so zmagali Novomeščanl z rezultatom 7:3. Trebnje je nastopilo v oslabljeni postavi. Brzoturnlr, ki Je sledil revanžnemu dvoboju, so zaključili v svojo korist Novo-meščnni z 10 in pol točkami pred Trebnnjci. ki so dosegli 5 in pol točke. V. M.
ODBOJKA V NOVEM MESTU
Slab dam so imeli preteklo nedeljo od-bojkarji Krke na domačom igrišču. Izgubili so dve prvenstveni tekmi; dopoldne s Poletom iz Maribora, popoldne a Krimom iz Ljubljane, obakrat z rezultatom 3:1. Dopoldanska tekma je bila napeta in polna lepih potez gostujočega in domačega moštva, ki sta igrali požrtvovalno in zanimivo. Popoldansko tekmo bi Krka z malo več volje lahko odločila v svojo korist, vendar pa no kateri igralci niso pokazali dovolj zbranosti- Dragocene točke za nadaljnje tekmovanje so tokrat šle z gosti.
veliko slabše kot običajno v Novem mestu. Nekateri izmed novomeških dijakov so se uspešno borili v teku na 300 metrov, vendar pa niso mogli uspeti proti prvakom najbolj ših atletskih društev.
Želimo še več takih med šolskih športnih tekmovanj, da bo mladina lahko pokazala svoje sposobnosti v raznih športnih panogah.
G. J.
Kaj je z dolenjskim nogometom?
Na članek pod gornjim naslovom, ki jo bil objavljen v našem tedniku pred Stiri-naitimi dnevi, nam je poalal tovariš F- S. U Novega mesta naslednji dopis:
»Dopisnik A. lz Kočevja ima prav, ko trdi, da jo na Eolenjskem nogomet zaspal. Moramo priznati, da ■*© sport na Dolenjskem zelo nazadoval, kar lahko vidimo v Novem mestu samem, kjer smo imeli včasih dobro nogometaše ln ostale športnike, zlasti telovadce. Danes vsega tega ni.
V Novem mestu je Že bUo ustanovljeno poverjeništvo za nogomet, in sicer za okraje Novo meato. Krčevje, Trebnje. Črnomelj in Krško, kar dopisniku ni dovolj znano. Po verjeniatvo je tudi razpisalo prvenstvo Dolenjske za prva moštva in mladinska moštva, vendar pa se društva temu vabilu niso odzvala. Društva iz okraja Krško so pristopila k poverjeništvu Celje, kočevska pa k ljubljanskemu. Ker tudi v ostalih krajih nogomet nI bdi dovolj razvit, je društvo »Krka« pristopijo k ljubljansk »mu poverjemištvu. Ker ni imelo dovolj finančnih sredstev Im je doživljalo stalne poraze, je izstopilo iz tekmovanja; prijavilo pa se je mladinsko moštvo, ki je na tekmovanjih nastopalo z lepimi uspehi.
Razumljivo je, da bi bilo treba v Novem mestu ponovno ustanoviti nogometno poverjen iStvo tn povezati obstoječa nogomelna društva ter pričeti s prvenstvom za Dolenjsko, kakor je to bilo pred vojno in prva leta po osvoboditvi, ko smo lahko večkrat videli živahne borbe med moštvi Dolenjske. Kasnejo so moštva precej izgubila na borbenosti in vztrajnosti. Tekme so postale nezanimive in mlačne ter niso več vabile glodalcev Prišlo je tudi do raznih obračunavanj ln nešport nega vedenja na Igriščih. Dobro »e še spominjamo pretepov v Brežicah, izzivanj med igralci in gledalci Krškega in Novega mesta ter kasneje izgredov v Kočevju.
Nujno je torej potrebno, da bi s« take in podobne nepravilnosti za vedno odpravile V društvih bi bUo treba pričeti z rednim treningom ln pravilnim športnim obnaša njem. Važna je tudi disciplina igraJcev im gledalcev, ki na tekmovanjih in nogometnih srečanjih večkrat nepravilno postopajo.
Važno pa je, da tudi naša oblast, razna podjetja, ustanove, 6dudikati in podobno pomagajo pri razvoju nogometa s finančnimi sredstvi in z vključevanjem novih članov v nogometna društva.« S. F.
NOGOMET V ČRNOMLJU
V povratni prijateljski nogometni Ickmi so pionirji črnomaljskega »Rudarja« prema gall pionirje gradaške »Svobode« z rc/.n! tatom 8:0.
PADALSKI SKOKI V RIBNICI
V soboto 20. oktobra ao skakali s padali na ribniškem letališču člani kocevsKega oerokluba. 14 veselo nasmejanih, pogumni h ljudi je skočilo z višine 600 metrov Odlično uppeli skoki so predvsem zasluga tov. Li čerja, ki je vodil padalski tečaj. — Prireditev si je ogledalo lepo število ljudi. — T.
Ljudstvo obsoja hinavščino pakeiarlev
JCino
KINO NOVO MESTO PREDVAJA: Od 25   do 29   oktobra  ameriški barvni sllm: »Šeherezada«   Predi'Um Obzornik štev. 49/11.
Od 30. lfl. do 1, novembra francoski film: »Človek človeku« Prcdfllin Filmske novosti št. 36.
»Ze drugič sem bral v Dolenjskem listu o kmetih in mlinarjih, kako prosijo za pakete iz Amerike. To so sami zajedalci, ki hočejo živeti na račun delavcev v tujini. Bil sem več po svetu kakor doma, zato dobro vem, kako živi naš delavec v tujini. Tak dolenjski požeruh s svojimi 17 hektari zemlje pa pravi, da bo moral živ pod zemljo! Vsi njegovi paternoštri, hektari in mašne knjige mu ne pridelajo toliko, da bi mogel živeti. Ti ljudje blatijo ugled
Drvarja na bukev, medvedka za njima...
V gozdu blizu Starega brezja pri Kočevju sta pretekli teden dva pri gozdni upravi zaposlena delavca iskala hmeljevke. Pa jima je zastavila pot velika medvedka z dvema mladičema. Mladiča sta jo takoj pobrisala v grmovje, stara medvedka pa se je postavila na zadnje noge in hotela napasti oba drvarja, ki sta bila oborožena s sekirami, vendar pa tema ni kazalo sprejeti boja. Jadrno sta se povzpela na bližnjo bukev, medvedka pa za njima. Drvarjema je postalo vroče, nista pa izgubila prisotnosti duha. Nižje stoječi je s sekiro udaril po taci plezajočo medvedko in ji odsekal štiri kremplje na nogi. Zver je telebnila na tla, precej časa strahovito rjovela, nato pa po treh nogah odšantala v gozd.
Naša dva junaka — brata Avgust in Franc Skok — pa sta kot bojno trofejo prinesla štiri samo*še za kožo se držeče kremplje na gozdno upravo v Mozelj. Florjan Ltndič
naše države v tujini, česar pa se menda ne zavedajo, saj jim v cerkvi tega gotovo niso povedali.
Otrok sem imel rojenih 14, od teh je živih še devet, a nisem še nikoli klečeplazil, čeprav sem dela nezmožen in imam na svoji skrbi še osem otrok. Take svinjarije pa vendar še nisem videl, kot jo delajo bogataši-kmetje okoli Novega mesta.
Merodajni krogi bi morali takim blatilcem naše socialistične Jugoslavije stopiti malo na prste. Ves delavski razred se bori za boljše življenje nas vseh, mlinarjem in gruntarjem pa tega ni mar in jim ne gre v glavo, da bi morali tudi oni prispevati svoj delež. Čakajo 'le na pakete in paternoštre, da bodo v nedeljah spet hinavsko lezli v cerkev.« J. J., črmožnjice
OGLAŠUJTE V»DOLENJSKEM LISTU«!
C« m vam mudi na poroko, nnjen obisk, pogreb aH kamor koli. pokličite
AVTOTAKSI Z nJim vam postreže PUTNIK NOVO MESTO — telefon 108
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gofinik — Naslov uredništva ln uprave: Novo mesto. Ljubljanska cesta 25. telefon it. 127 - Poštni predal 83 - Tekoči račun pri Komunalni banki t Novem mestu Štev. 616-1-90322-1 — Četrtletna naročnina 75 din. polletna 150 din, celoletna 800 din — Naročnina se plačuje vnaprej — Tiska tiskarna Ljudske pravice v LJubljani
nedeljskimi izletniki iz Ljubljane prihajala poročila o položaju v Ljubljani in okolici ter hrana in orožje za partizane na Mokrcu.
V Iškem Vintgarju se je Milan sestajal tudi s pesnikom Ivanom Robom, ki je bil pozneje kot propagandist Cankarjeve brigade ujet in februarja 1943 ustreljen kot talec. V nedeljo, 7. septembra je Milan zvedel, kot pripoveduje o tem Daki, da je med turi" eti v koči pri Iškem Vintgarju tudi nekaj ovaduhov, oziroma preoblečenih policijskih agentov. Z nekim tovarišem je takoj odšel v dolino, pustil tovariša v grmovju blizu koče, sam pa se golorok in brez suknjiča pomešal med izletnike. Kmalu je našel, kar je iskal
Ob tej izsleditvi italijanskepa vohun« se je Robotti razburjal, češ da s« policijski agenti s svojim nespretnim posegom (preočitno vohljanje po Iškem Vintgarju) pokvarili vso, po karabinjer jih in vojski pripravljeno akcijo proti partizanom in jih na njo opozorili. Zato so hoteli Italijani, ko so videli, da so partizani obveščeni o njihovih namenih, ravnati hitro. _ Ze aaalednje dni so na kamionih pridrli v Vintgar in požgali turistovsko kočo. Pri tem je prišlo do streljanja, ker je bilo nekaj partizanov obveščenih po oskrbnici o bližnjem napadu. Ljubo Sercer pa je z ognjem z višjih položajev prisilil Italijane k naglemu •umiku. (Primerjaj DaJkijeve 6pomine S Borcu L      3, str.).
Iz nekih poročil je razvidno, da je Še pred tem Milan vodil skupino partizanov z Mokrca v napad na italijansko stražo ob progi med Škofljico in Lavrico, kar pa mu zaradi nepredvidenih zaprek ni uspelo.
V času, ko so je v oktobru razvijala prva velika ofenziva proti partizanom na Mokrcu in Krimu, Milana ni bilo več med njimi. V septembru je odšel z manjšo skupino, v kateri je bil tudi Nose Jože-Tone špan, v svojo rodno Mirensko dolino, da tam organizira novo samostojno partizansko četo, ki jo poznamo pod nazivom »Mokronoška četac V okolici št. Jauža in Mokronoga je Milan do začetka oktobra delal predvsem propagandno, kmalu pa je imel okoli sebe skupino šentjanških io mokronoških fantov, ki so se pripravljali na oborožene akcije. Milan sam je v tem času v Mokronogu sredi belega dne streljal na orožnika, ki je bil v italijanski službi in konfidont.
"V prvi polovici oktobra je Milan s svojo skupino odšel na nemško zased-beno področje v bližini Kuma. Večkrat je potoval po železnici med Zidanim mostom iti Zalogom, po mnenju nekaterih tudi v Ljubljano na dogovorjene sestanke in p-o navodila vodstva OF in glavnega poveljstva, čeprav je bik za njim od italijanske in nemške oblasti izdana tiralica. Po povratku na domači tereo se je njegova partizanska skupina razdelila na dva dela, od katerih je ena. s Tonetom španom, in Mihom
Marinkom. ki je takrat prišel k četi zaradi akcije na Bučko, odšla proti Novemu mestu, da z ostalimi dolenjskimi partizani vpade v nemško za-sedbeno področje i<n uniči postojanko na Bučki; druga, manjša, pa je pod Milanovim vodstvom odšla zopet proti Št. Janžu in Savi, da organizira skrivno preselitev kmetov, ki bi se hoteli izogniti nasilni izselitvi v Slezijo.
Proti koncu oktobra je Sel MHan s svojim bratom Ivanom in Ivanom Mevžljem, katerega so klicali po domače Janče, v vas Murence pri Sent Janžu. Sestanke s kmet] je imel v hiši Rebšeta, ki je pred nemško preselitvijo pobegnil na italijansko področje. Za Milanovo prisotnost je zvedel mlinar Novak, ki vse je izdajal za Nemca in bil hud hitlerjaTrec. Zena tega Novaka je nagovorila nekega šestnajstletnega fanta, da je 28. oktobra popoldne javil nemški obmejni policiji, kje se Milan nahaja. Fant je za to dobil nagrado 50 mark in je pozneje pobegnil v Nemčijo, kjer morda še zdaj živi (Novak je bil kasneje kot nemški konfidont kaznovan s smrtjo).
Nemška obmejna policija je dobila
Eomoč iz bližnjih postaj in zvečer oholih VodiMiikovo hišo, v kateri sla bila Milan n Mevželj sama, medinu ko je brata Ivana malo prej poslal Milan nazaj proti Mokronogu, da nabere novih borcev. Ob šestih zvečer je biH prvi napad na hišo, ki pa je bil odbit, Miilam in Mevželj sta bila oboro-
žena samo pištolami iti ročnimi granatami, zato sta pri obrambi lovila nemške ročne granate in jih Še pred eksplozijo metala Nemcem nazaj. To delo j« zahtevalo veHko spretnosti, prisotnosti duha in naglega gibanja. Pri drugem napadu je Mevžlju eksplodirala nemška ročna granata, še preden jo je utegnil vreči nazaj in mu odtrgala rapestie in dr>] glave, (Po dru-i:ili poročilih je bil Janče zadet od krogle v glavo.) Milan je ostal sam in se boril vso noč do drugega dne.
Ko so Nemci prvič zažgali ht-šo (ogel ostrešja) ,je Milan preprečil požar s tem, da je vrgel v ogenj ročno granato, ki je raznesla del gorečega ostrešja. Ko je bil že ranjen, se je Milan umaknil proti kleti in streljal na prodirajoče Nemce, ki so ga potem dobesedno prerešetali s strojnico. Po pripovedovanju ljudi je bilo več Nemcev mrtvih in ranjenih (19?), nemško uradno poročilo pa našteva samo nekaj laže ranjenih. To poročilo se v prevodu glasi:
>Poročilo nemške varnostne policije (SIPO) o spopadu na Murncah 28. oktobra 1941.
Čas dogodka 28. X. 1941, kraj dogodka: št. Janž pri Radečah.
Dne 28. X. 1941 je obmejni stražnik ugotovil, da se v hiši Alojza Voden.ika. M ur nce št. 15, občina Št. Jan/, skrivata dva oborožena komunista.
Hiša je bila obkoljena, vendar je morala   obmejna straža,   počakati na
prihod policije (Schutzpolizei), ker je bila straža oborožena le s pehotnimi puškami. Po prihodu policije so skupaj izvršili napad na hišo, ki pa. je spodletel.
Policija je imela 5 ranjenih.
Po ponovnem poizkušenem napadu na hišo sta bila laže ranjena Ober-fahnrich der Warhrmach4 in kmet Vo-denik. Poizkus, da bi zažgali hišo, je spodletel. Šele po prihod/u težkih minometov in težkih strojnic sta bam-dita prenehala streljati.
V hiši so našli mrtva dva bandita. Bil je to Slovenec M. Majcen, katerega družina je bila izseljena že s prvim valom, in Jamez Mevželj. Oba bandlita sta v zadnjem času stanovala v Ljubljani, kjer je bil Majcnov brat ustreljen od italijanskih obmejnih oblasti.«
Nemci 60 oba padla borca dali pokopati blizu kraja borbe, čez kakih 14 dni pa so ju veleli izkopati in ju fotografirali. Nato so oba zagrebla na pokopališče v št. Janžu. Priče trdijo, da so jima ob pokopu izkazadi vojaške časti. Neki nemški vojak je kasneje trdil, da je biilo o borbi z Milanom Majcnom priobčeno poročilo tudi v enem centralnih nemških listov.
Lami 25. junija je Zveza borcev trebenjskega okraja počastila spomin 1 obeh junakov in na hiši v Murncah vzidala spominsko ploščo. J.
(Z dovoljenjem avtorja ponatisnjeno la »Ljudcke pravice« z dne 29, 10. 1950).
Stran 4
Štev. 43,
Ljudsko-prosvetno delo v Beli krajini
V lanski sezoni so v okraju Črnomelj obstajala štiri kulturnoumetni-ška društva z 22 odseki in 235 člani, ki so priredila 43 prireditev, katere je gledalo približno 6000 ljudi.
V začetku sezone je bilo formiranih 9 kuJturnoumetniških društev s 56 odseki in 428 člani. Poleg teh je obstajalo še 28 dramatskih družin, 3 izvirne Ijudskoplesne skupine v Črnomlju, Metliki in Adlešieih, 3 ljudske univerze in ena godba na pihala.
Najuspešnejše delo je pokazalo kul-turneumetniško društvo Otona Župančiča v Gradacu. Vse leto se je borilo z velikimi težavami, da je končno s pomočjo članstva uredilo dvorano, ki sedaj lahko sprejme 300 do 400 ljudi. Pri društvu se je organiziralo tudi lut-kovno-rnarionetno gledališče, ki je sedaj edino te vrste v Beli krajini. Z igro »Miklova Za>la< si je društvo postavilo trdne temelje za bodoči razvoj kulturnoprosvetnega dela v svojem kraju. Bilo bi nepravilno, ako ne bi omenil, da je pri razvoju društva v veliki meri pomagal Rajko Kunaver, tedanji učitelj v Gradacu
Praznovanje 10 obletnice OF je dalo Beli krajini tudi zunanji povod, da se v kultu rnoprosvetnem delu dvigne in pokaže svoje domače pesmi, plese in besedo. V tem času je bilo 128 prireditev, ne vštevši proslav in svečanih akademij. Največ gostovanj je imelo mladinsko kulturnoumetniško društvo gimnazije Črnomelj, ki je gostovalo po Beli krajini s »Skopuhom« in vokal-noinstnimentalnim koncertom. Drugo mesto v gostovanjih je zasedlo kul-turno'umetniško društvo Otona Zupančiča v Gradacu, tretje pa igralska skupina Črnomlja z igro Mire Pucove »Operacija«. Kulturnoumetniško društvo v Metliki je imelo naštudiran kakovosten spored predvsem na področju glasbene dejavnosti, vendar pa ni prišlo do izraiza, ker je imelo le malo gostovanj.
Uspeh 1 judskoprosvetnega dela se je pokazal v proslavljanju 10. obletnice OF ko so najboljše skupine nastopale v Črnomlju in Metliki. Tedaj je. bil sestavljen celotedenskj spored, v katerem je bila zajeta glasbena, igralska, pevska in plesna dejavnost ter ostale kulturnoumetniške dejavnosti.
Centralni program v Črnomlju je obsegal najlepša dela, s katerimi so se pripravljale skupine in društva za proslavitev OF. Videli smo »Razvaline življenja« in »Operacijo«, »Večer folklornih plesov«, katerega je gledalo skoraj 2000 ljudi, poslušali pa »Vokalno! nslrumentalni koncert« in »Instru-meitailni koncert«.
Pri izvajanju programa je sodelovalo v vsem okraju približno 1800 članov najrazličnejših skupin. Tedaj so v društva in skupine vstopili novi člani, voljni sodelovati pri širjenju ljudske p ros vete. Iz tega časa zaznamujemo nove skupine v Štrekl jevcu, Zagozdacu. Radencih, Dobličah, Črešnjevcu, Suhor-ju, Gribljah, na Vinici, Kanižarici in v ostalih krajih Bele krajine. Celo v Črnomlju, kjer 6e delo ni moglo naen-krav poživeti. so 6e vključili ljudje najrazličnejših poklicev in starosti v kulturnoumetniške skupine, toda kljub temu mesto Črnomelj še ne more zabeležiti večjega uspeha, ker se je vo-
dilno delo vrtelo le okoli majhnega števila tovarišev, namesto da bi se vodstva osnovnih množičnih organizacij zavzela in nudila pomoč tistim, ki so delali sami. Drugi vzrok, da je bilo mesto Črnomelj najslabše v kuiturno-prosvetnem delu, je v tem, da se adaptira prosvetni dom že lep čas, toda za izvajanje kakršnih koli odrskih del pa je še Vedno nesposoben.
Knjižnice so imele v Beli krajini dobre pogoje za uspešen razvoj, saj je ljudska oblast samo y tem proračunskem letu izdala zanje že nad 106.000 dinarjev, zaradi »labega odnosa knjižničarjev do knjižnic ne moremo pohvaliti z večjimi Ljudje ne segajo po knjigah; to p ti h; krivda neopremljenih knjižnic, temveč predvsem knjižničarjev, ki tedne in tedne ne stopijo v knjižnico, kaj šele, da bi
viden   v   Črnomlju,   Metliki   in v Adlešičih.
Pevskih zborov je v Beli krajini malo. Do sedaj jih imamo le pet (v Črnomlju, Metliki im Predgrađu). Tu in tam se pojavi še kak drugi, toda zamre že po prve-n nastopu. Ljudje si želijo lepe domače pesmi, zaradi pomanjkanja pevovodij pa ne pride do stalnih pevskih zborov.
Oglejmo si še slabe strani dela Okrajnega odbora, Ljudske prosvete v Črnomlju, kajti od njega je odvisno delo na podeželju. Vsi uspehi, ki so bil doseženi letos, 6o še vedno majhni v primeri s tem, kar bi se lahko dalo narediti v Beili krajini. Vzrok za to je v formalno sestavljenem Okrajnem odboru LIP. Prihodnja skupščina Ljudske prosvete bo zato jnorala izbrati v Okrajni odbor LP ljudi, ki bodo imeli
tt
Dva ducata rdečih vrtnic"
Gostovanje Sindikalnega gledališča iz Kočevja
V Beli krajini, sončni deželici med Gorjanci in Kolpo, so narodne pesmi, obredja in plesi še vedno živ dokaz naše ustvarjalnosti in smisla za bogato ljudsko umetnost. — Na sliki: Belokranjice plešejo na festivalu v Vinici 17. junija letos
ponudili ljudem knjige, da bi jdh čitali. Da so bile nabavljene nove knjige, gre zahvala predvsem okrajnemu forumu, ki je knjige nakupoval in jih nato razdeljeval posameznim knjižnicam. Vsekakor je grajanja vredno delo knjižničarja v Črnomlju, ki je razobesil oglas, da je knjižnica odprta ob določenem dnevu in uri, ko pa so prihajali ljudje po knjige, so se morali ozirati samo na oglas in na uro, dostopa do knjig pa niso iimeh". Knjižničar je med tem Časom odšel po drugih opravilih. Ko bi se to zgodilo enkrat, bi se lahko opravičilo; ker pa so to pogosti primeri, «e mora grajati;
V Beli krajini so doma izvirni ljudski plesi poznani po vsej Sloveniji. Ti so nekoliko zamrli, ker niso imeli ljudje potrebnih oblek. Odkar so posamezne skupine spet opremljene, se ni treba bati teorij, da je narodna folklora zamrla in da nam je na njo ostal le spomin in nič več. Ljudski plesi živijo med ljudmi in prav letošnje leto so nam dale belokranjske folklorne skupine bogat spored domačih plesov im pesmi. Ta uspeh je zlasti
Pred sedmimi leti je bil v Črnomlju ustanovni občni zbor Društva novinarjev Slovenije
. 22. oktobra 1944 je bil v Črnomlju v prostorih bivšega hotela Lakner ustanovni občni zbor Društva novinarjev, katerega so se udeležili najvidnejši predstavniki tiska na osvobojenem ozemlju, med njimi tudi dr. Aleš Bebler, Marija Vilfanova, Radko Polič, zastopniki agitacijsko-propagandnih komisij ter nekaj članov okrožnega odbora OF za Belo krajino.
Na dnevnem redu so bila poročila, volitve upravnega odbora novega društva in slučajnosti.
Tovariš dr. Bebler je poudaril pomen ustanovitve novinarskega društva, kateremu je začrtala smernice že dvodnevna konferenca zastopnikov tiska in književnosti, ki je bila v Metliki 5. in 6. maja 1944. Podčrtal je, da mora biti novinar najboljši politični delavec, hkrati pa je nakazal potrebo po šola-
nju novega novinarskega kadra.
Tovariš Radko Polič je govoril o stikih novinarjev z drugimi republikami in poudaril, da naj novinarji obdelujejo gradivo s širšega, to je jugoslovanskega gledanja. O pomenu dopisništva je govorila tov. Marija Vilfanova, ki je med ostalim dejala, da je dopisništvo še vse preveč spontano, premalo pa organizirano. Dopisnik naj bo oproščen drugega dela. Potrebno je takoj začeti zbirati naročnike za reden tisk, vsak okraj pa mora imeti svojega stalnega dopisnika (okraji so bili takrat zelo majhni), Ob zaključku referata je tov. Vilfanova poudarila: »V gozdovih se kuje nov značaj, raste nov človek in tudi nov novinar.« Peter Romanič (po originalnem zapisku z ustanovnega občnega zbora Društva novinarjev)
veselje do udejstvovanja v Ijudsko-prosvetnem delu.
Slaba povezava dela množičnimi organizacij na terenu, ponekod nepravilen odnos vodstva teh organizacij do ljudske prosvete na vasi im šibki gmotni položaj ljudskoprosvetnih organizacij, to so nadaljnji vzroki, da se prosvetno življenje v Beli krajini ni dvignilo do takega uspeha, kakršnega smo 6!i zamislili v začetku leta.
Janez Smrekar
Komedijo, to veselo odrsko umetnost, lahko razstavimo na tri enote, ki kajpak niso ostro ločene med seboj, temveč posegajo druga v drugo ali vsebujejo vse troje osnov komedijske umetnosti. So komedije, ki razkrinku-jejo in ostro smešijo zlobo ali napake človeka, družbene plasti ali stanu, potem so take, ki jim je namen predvsem samo zabava, In tretje, kjer se zabava prepleta z nevsiljivim moralnim poukom. V prvo vrsto gre na primer Molierov Tartuffe (razkrinkavanje svetohlinstva), v drugo Gogoljeva Zenitev (smešni značaji), v tretjo, spet samo za primero postavljeno, Dva ducata rdečih vrtnic italijanskega avtorja De Benedettija, s katerimi je na novomeškem odru gostovalo Sindikalno gledališče iz Kočevja.
Ta sodobna komedija o mladem zakonskem paru, ko bi se oba za nekaj časa rada »sprostila«, čeprav samo v nedolžnem flirtu, je pisana spretno, duhovito, z dobro tehniko zapleta in razpleta ter s tisto pravšno mero komike, da ne zdrsne pod mero, ki jo gledališka umetnost zahteva tudi od zabavne veseloigre. Vsebina je zdrava in iz dialoga blisne nekaj jedrih rekov o življenjski modrosti.
Ta ali oni meni, da je komedijo lahko postaviti na oder, češ saj ljudje se hitro smejejo — napaka, ki jo zagreši marsikatero amatersko gledališče ali posamezni igralec. V resnici pa ne gre, oziroma ne sme iti, samo za smeh: igralci morajo odkriti in pokazati tisto bistvo, okrog katerega je avtor nanizal komične prizore ali dialoge. In neko bistvo, nek globlji namen je v sleherni dobri komediji (plehkih tako ne bi smel igrati noben oder). Člani Kočevskega gledališča so v tem oziru Častno opravili svojo nalogo. Uprizoritev te komedije so pripravili resno, jo res podrobno naštudirali ter zato poželi zasluženo priznanje novomeškega občinstva. Ko-čevarji so dokazali, da nimajo samo dobrih igralcev, temveč da je pri njih doma krepka vnema in trdna zavest, zakaj se igra in kako je treba igrati, da igra pred gledalci res prepričljivo zaživi. Neumestno bi bilo primerjati naše in Kočevsko gledališče po eni sami predstavi ter ju vrednotiti v odnosu drugega do drugega. Obe gledališki družini imata svoje kvalitete in pomanjkljivosti, gotovo pa velja, da sta najboljši na Dolenjskem, da ostanemo v ožjih, domačih mejah.
Dva ducata rdečih vrtnic je zrežiral Zupan, hkrati pa igral tudi vlogo advokata Sallvinija. Pokazal je izvrstno poznavanje režijske tehnike in njenih zahtev, igra je bila tekoča, situacije
pretehtane in jezik v skladu s pravopisom in odrsko izgovorjavo. Če odštejemo nekaj nebistvenih hib, je bila igra uprizorjena vzorno. Enako se je Zupan izpričal kot »človek odra« v vlogi advokata Sallvinija, le v dveh primerih je ustvaril na odru malo preveč hrupa ter ušel iz okvira salon-sko-solidnega poteka vse igre. Njegov advokat Sallvini ni bil samo neka komična lutka, temveč živ in postavljen na pravo mesto.
Z izrazitim poznanjem igralske tehnike, vživetjem v tekst in z nadpovprečno igro je presenetil Lorbar kot inženir Verrani. Z glasom in vnanjimi izraznimi sredstvi (obraz, kretnje) je izpričal tenak posluh in smisel za psihološke odtenke; dal Je Verraniju pol-nokrvnost in avtorjevi zamisli ustreza-jočo podobo — dokaz pravega in močnega igralca, ki ne samo igra, temveč poustvarja osebo, ki jo prikazuje.
Tretjo pomembno vlogo (v igri so samo štiri osebe), Verrani j evo ženo Marino, pošteno zakonsko družico, ki je mimogrede zahrepenela po svetovljanstvu, je dobro in z okusom prikazala Znidaršičeva (okus naj pri tem pomeni smisel za vlogo). Znidaršičeva je lep odrski talent, da uporabim staro frazo, zlasti jo odlikuje glas, kar je za oder velikega pomena. S svojo igro je tudi lepo harmonirala z ostalima dvema igralcema, tako da je bila igra brez raznih »konic«.
Sicer skromno vlogo služkinje Rozine je uspešno rešila Bocova.
Skratka: Kočevarji so dobro zaigrali. Imajo nadarjene, spretne in prizadevne igralce. Obvladanje teksta, solidno izdelane vloge in preštudirano delo, zasluži posnemanje. Vsekakor smo bili veseli njihovega obiska ter res zadovoljni z njihovo predstavo. Naj bi se z obojestranskimi gostovanji vzpostavile in utrdile tesnejše kulturne vezi med Kočevjem in Novim mestom, kar bi bilo tudi v korist obeh gledališč.
S.
OBVESTILO
V podlistku Francka Sajeta »KAKO SO DOLENJSKI FAROVZI USTANAVLJALI SVOJO BELO VOJSKO« je tiskarski škrat zakrivil več manjših napak, ki jih bodo bralci lahko sami popravili po izidu avtorjeve knjige — Sajetova knjiga »BELOGARIZEM« bo zaradi tehničnih ovir izšla šele konec novembra v založbi Slovenskega knjižnega zavoda v Ljubljani.
Knjigo boste po izidu lahko dobili tudi v vseh podružnicah Drž. založbo Slovenije v dolenjskih okrajih.
robtine iz dolenjske popotne malhe \
Takšen čas je, da po gričkih ia bregih 6o Škripajo stiskalnice, žganjarskj kotli pa s« na moč solzijo. Kje drugje naj bi bil, če ne med ljudmi med Kolpo in Krko, od Gorjancev do Boga. Toliko novic, toliko veselih in žalostnih, okroglih to suhih, bridkih in zbadljivih, da je malha vedno pretesna za vse...
V Beli krajini sem bil oni dan, v Pre-loki nad lepo Kolpo. Ead bi si še bližje ogledal sosedno hrvaško zemljo, pa sem »topil do farne cerkve, od koder se najdlje vidi. Pred cerkvijo sem zagledal gručo pobožnih ženic, ki so bile objokane In v vidnih skrbeh. Mislil sem že, da je spet Novakov Čača skočil iz cerkvenega stolpa ali pa da koga pokopujeio. Pa mi je le neka tetka potožila, da »so gospoda odpeljali in da se tako bojijo zanj, če bodo le se živi prišli nazaj*. Potolažil sem jo, da če gospod niso nič krivi, se bodo p^av gotovo kmalu vrnili. Spomnil sem se pa- da je prav ta gospod letos napadel mojo taščo, ker se je njena hčerka poioč-ila samo civilno. Kaj, fte je bila takih napadov in javnih »pridig«, ki nimajo s cerkveuiml nauki ln nasveti nič skupnega, še kaj več t
Iz Preloke sem zavil skozi Zlije. Tu Živijo marljivi in delovni ljudje Z veseljem kopljejo temelje za novo Šolo, da njihovim otrokom ne bo treba hoditi 6 km daleč kot doslej Od tu sem ee spustil proti Vinici Dohitel sem učitelja, ki stanuje v Preloki. poučuje ,pa v Stari Upi- Pritožil se mi je, da ima ženo im dva otroka, pa hodi vsak dan 18 km daleč peš v službo in nazaj. Skoraj mu ne M verjel, pa me je o tem poučil podplat njegovih čevljev... Na Vinici je veselo; ne vem, kaj tako privablja ljudi v ta kraj. Lep je, lep. toda, hm, šolo imajo v zasebnih stavbah- In tako sem. nesrečnik, zavil k »Blžibirtu«, da bi si privezal z ma-seljcem popotno dušo. Pa sem se bridko urezal. Žejo mi je pogasil šele prijazni »Školnik« pri Maliču.
Večerilo se je, ko sem jo mahal proti Sinjem vrhu Pravijo, da je to država v državi, kjer ni drugega kakor veliko divjih svinj. Sel sem skozi Pamelj ln slišal da pro-
¥ Mlaki J® m%fcw®l
Ko je v decembru 1950 Muzejsko društvo v Metliki na svojem drugem občnem zboru izdelalo in sprejelo načrt za naslednje leto, se je zvedelo, da stoji pred težkimi nalogami. Treba je bilo s papirja spraviti v življenje Belokranjski muzej, treba mu je bilo preskrbeti vsaj začasne razstavne prostore in mu s tem omogočiti, da bo lahko uspešno opravljal svoje naloge.
Za muzej sam so določeni številni prostori v metliškem gradu, ki pa so sedaj zasedeni. Poleg privatnih strank so namreč tu še nižja gimnazija, dijaški internat in okrajno sodišče, ki so zavzeli vse obširno prvo nadstropje. Morda bodo že v bližnji bodočnosti tu na razpolago prvi razstavni prostori, saj se bo, če bodo Metiličani količkaj podjetni, že prihodnje leto dijaški internat preselil v novo, do zdaj v surovem dograjeno4 stavbo ob Prosvetnem domu, medtem ko je za sodišče predvidena zgraditev nove reprezen-tačne stavbe v Črnomlju.
Za sedaj torej v gradu za muzej ni prostora, čeprav je zgradba po pomenu in funkciji nujno določena zanj. Toda Muzejsko društvo oziroma pripravljalni odbor, ki je obstajal od pomladi
JOŽE DULAR
1949, tudi ni mogel držati prekrižanih rok. Bilo je potrebno, da začne Čimprej zbirati in na primernem prostoru shranjevati muzejske predmete, saj 6e je prav ob dokumentih narodnoosvobodilne borbe videlo, koliko je bilo zamujenega — in to ne samo v Beli krajini temveč skoraj po vsej Slo veni ji! — ker ni bilo že takoj od početka urejeno sistematično zbiranje dokumentov tega komaj polpreteklega časa.
Za Belokranjski muzej je bila sieer že pred vojno določena cerkvica sv. Martina v Metliki, ki je ena najstarejših belokranjskih cerkva in segajo njeni začetki baje že v 13. stoletje. Bila je že močno razpadla, pa jo je med zadnjo vojno metliško Tujsko-prometno društvo pa zaslugi domačina, književnika Engelberta Gangla, ki je pri tedanji prosvetni oblasti v Ljubljani izposloval potrebni denar, pričela obnavljati in jo je deloma tudi obnovilo, Čeprav restavracija cerkve ni bila i/verlena po spomeniško varstvenih načelih, saj so bile nekatere nagnjene stene, kakor tudi gotsko okno v steni, kar zalito z betonom in je tako
marsikaj zgubilo svojo prvotno podobo, je bilo to poslopje vendarle rešeno popolnega propada. Med drugim so takrat tudi premenjali vse ostrešje, prekrili streho in napravili nove žlebove. Začeto delo je ustavil nadaljnji razvoj vojn. dogodkov in je tako nedovršena cerkvica do lanske pomladi služila za shrambo desk in sena.
Odbor Muzejskega društva je takoj sprevidel, da cerkvica s svojim skromnim in vrb tega precej vlažnim prostorom ne odgovarja potrebam Belokranjskega muzeja. Zato jo je namenil za lapidarij, kamor so bili lansko pomlad iz razpadajoče grajske cerkvice na Krupi pri Semiču prepeljani trije nagrobniki pl. Burgstallov. Epitafii so lepo umetniško delo Iz prve polovice 17. stoletja in predstavljajo v naravni velikosti očeta, sina in vnuka, fevdalce, ki so v tisti dobi posedovali belokranjske gradove Krupo, Gradac in Pobrežje. V steno novega lapidarija je bil vzidan tudi spomenik Gallensteina iz tiste dobe, prepeljano pa je bilo semkaj tudi nekaj rimskih kamnov Letos je odbor dal izravnati tudi močno nagnjeno znamenje pod cerkvico, člani pa so s prostovoljnim delom ure-
dajajo meso. Bes so ga — jagnjetino so sekali, ki so jo raztrgali volkovi; po 200 di-narčkov je bil kLlogramček, nič dražje. Na Sinjem vrhu sem dobil kisel jabolftnik, kl ga točijo po 100 dinarjev.
»Poceni ste, poceni .. .« sem dejal možakom, ki so mi odvrnili, da imaio prehude oddaje belih žit in da je tega kriv KLO. Pogledal sem v papirje, pa sem videl, da je imel največji kmet predpisanih celih S kg masti.
»Za denar stokate, pa imate zaslužek na pragu!« sem jim dejal v alovo naslednje jutro. Na tisoče metrov drv posekajo tod okoli Bosanci in Ličani, domačini Pa Čakajo, kdaj bodo zaceli padati pečeni golobi izpod neba.
»Ti Janez, ugani kaj je tole: nima oken ne vrat, nedozidano je spred in zad ...» so me ustavili prijazni Crnomaljcj ter se mu zali. Tuhtal ln grtmtal sem nekaj Časa. potem se mi je pa posvetilo. Dobro znane poti ni več, na njenem mestu pa stoji spake-drakt, ki so ml ga zastavili v uganki. Nekoč je stal tam Dom ljudske prosvete, ki je po nasilni smrti dobil zaščito No, take posmrtne imunitete si res ne želim, zato sem ugankarjem s prstom pokazal na čudo moderne gradbene thnike, ki bo še dolgo kazita Črnomelj.
Manj sreče sem imel z iskanjem velike grobnice in spomenika padlim borcem, ki sem ga videl v časopisih že poleti Pretek-nil sem ves Črnomelj ln okolico, spomenika pa nikjer. Morda so ga skrili na kakšno dvorišče, kot tistega, ki je že stal na Suhem mostu.
Neprijetnosti sem Imel na novem mostu. Zavil sem proti stranišču podobni baraki in ai že hotel oddahniti, pa mi je na vsem lepem priletelo pod noge kovaško kladivo. Dobro, da mi ni potrlo palcev na nogah, tako da sem le prišel mimo Rožičeve gostilne do bližnje koruze- Ko sem se v velikem loku vračal mimo nevarne stavbe, sem ugotovil, da je to »moderen« privatni kovaški obrat.
»Nič ne piši,« sem si dejal, »saj si človek lahko vse zapomnit« Res, tako dela tudi prodajalka v trgovini nove stavbe na črnomalj-
diili prostor okoli lapidarija, ga ogradili in zasadili z okrasnim drevjem, predvsem s tipičnimi belokranjskimi brezami. Ko bodo napravljena in zastekle-na nova okna, bo v lapidariju verjetno urejen arheološki oddelek Belokranjskega muzeja.
Za ostale zbirke, predvsem za etnografijo,   za   zgodovinsko in narodno-
skem Glavnem trgu, ki spravlja denar za prejeto blago lepo v škatlo ali predal, ne da bi pisala bloke. Kaj hočeš, skrajna štednja s papirjem tudi nekaj velja
Nekomu, ki mi je nato v vlaku tožil, da Ima premalo kurjave za zimo. sem blizu Mirne peč) svetoval, naj pogleda v rudnik pod ruševinami nekdanjega postajnega poslopja. Tam čakajo leipi. do 30 kg težki kosi premoga, da se jih ho kdo usmilil
V Mirni peči Imajo te dni precej dela. Ne vedo namreč, po kateri strani bi se počesali, da bi pričesali 12.000 dinarjev izgube pri gradnji zadružnega doma. Nekaterim Mirnopečanom bi svetoval, da bi se počesali po zadnji strani telesa s tistimi rastlinicami, ki preraščajo začetke zidov bodočega zadružnega doma. Te bi jim razbistrile oči. da bi lahko videli do Straže. Dol. Toplic. Bršljina. Gor. Sušic in Žužemberka, pa tja do Trebnjega in se naučili, kako se taki domovi zidajo- Sicer pa «e Mirnopečanom ne sme očitati lokalpatriotizma, saj so pomagali Žužemberku s tem. da so sami nehali zidati svoj dom in odstopili Suhokranjcem o p t* k o
»Ljudska volja« v Dobravi Je zelo ras-tegljiv po.iera Medtem ko so v Beli cerkvi, Skocjanu, St Jerneju ln Zameškem spreje-P1?'1 .k.met-ie obveze za oddajo belih žit ▼ letu 1952 po 900 do 17<)0 kg, pa so v Dobravi Prav tako veliki kmetje obstali kar pri 780 kilogramih. S tako »ljudsko voljo« posameznih bogatih kmetov pa niso bili zadovoljni srednji ln mali kmetje ki hvaležno odklanjajo nošnjo težjega koša kakor jim po zakonih pripada. Tudi v Birftnl vasi so brenk-nili na starp struno:
»Naj vsak nekaj da. velikih ne smemo preveo obremeniti I Mali kmetje laže dajo, ker imajo manj za oddatit« — tako so ee kunštvali možje na odboru.
Hudo težak plan so sestavili tudi v Drsnih selih, saj ga je nosil tajnik kar 18 dni v Novo mesto. Da je res jesen, eo ugotovili na okrajnem poverjeništvu za državne nabave po tem, ker So uršnoselski akti lepo
dišali po »grozdovi župci«.. Pa novice iz Trebnja
hodnjičl
im drugod! Pri-Janes Popotni
Vrči in majolike v Belokranjskem muzeju
osvobodilno zbirko pa je bilo treba najti začasne prostore drugje. Pravzaprav teh zbirk m bilo še nikjer; pripravljalnemu odboru je bilo obljubljenih le nekaj mavčnih odlitkov in skic kiparja Metličana Alojzija Gangla in nekje na grajskem podstrešju sta se skrivala dva majhna zaboja keltsko-ilirskih izkopanin s Kučarja pri Podzemlju, ki ju je tam še pred vojno shranilo bivše Tujskoprometno društvo. Toda tudi za te stvari je bilo treba najti vsaj skromno sobo.
K sreči je bila v maju 1949 izpraznjena s freskami okrašena jedilnica v župnišču in še sosednja soba in tja so Člani pripravljalnega odbora prenesli 12 Ganglovih kipov — ti so prišli v Metliko iz Prage 1. 1940 po posredovanju kiparjevega nečaka Engelberta Gangla — in k u carske izkopanine. To je bil prvi inventar novo snu-jočega se muzeja, medtem ko je dve veliki mizi, na katerih so bili ti predmeti razstavljeni, posodilo župnišče. V naslednjih dneh je neki študent našel na grajskem podstrešju železno čelado, upokojeni šolski nadzornik Konrad Barle pa je darova,! star čebelni panj, narejen iz drevesnega debla, bakreno grelnico in lončeno posodo iz 16. stoletja, v kateri so našli shranjene srer brne bavarske pfenige. (Se nadaljuje^ ,
\