PoitelM paviallrana.
List izhaja 20. vsakega nicscca. ==
Uredništvo in upravntštvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 16.
Za člane v „Zvczi" včlanjenih zadrug stane list celoletno Din 20—, polletno Din 10, četrtletno Din 5—; posamezne številke 2 Din.
Cena Inseratom: >/48 strani D 5'— vključno davek.
Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. --------------------
Rokopisi se nc vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 10. vsakega me-—	 seca,	s	tem	dnem	se	uredništvo	zaključi.	-■ ■  ...
Štev. 5.
V Ljubljani, 20. maja 1925.
Leto XII.
Vabilo
na
XV. redni občni zbor
Zadruge gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev, žganjetocnikov in izkuharjev za ljubljansko okolico v Ljubljani,
ki se vrši
v ponedeljek, dne S. Junija 1925 ob 9. dopoldne v salonu gostilne gospoda Hercoga „pri Levu", Gosposvetska cesta 16.
SPORED:
1. Pozdrav.
2. Čilanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3. Poročilo o delovanju zadruge v pretečenem letu.
4. Poročilo o računskem zaključku za leto 1924.
5. Proračun za tekoče leto.
6. Volitve.
a) načelnika,
b) načelnikovega namestnika,
c) 12 odbornikov, .
d) 6 namestnikov,
e) dveh pregledovalcev računov.
7' Sprememba pravil.
8.	Raznoterosti.
Po določilih § 17. zadružnih pravil se x,° ?,	v1? določenem času ne bo zadostno
število elanov navzočih zborovalo in sklepalo po enournem čakanju pri vsakem številu udeležencev,
V Ljubljani, dne 28. maja 1925.
Jakob Jesih,
nacelirk.
Poročila o občnih zborih.
Zadruga hotelirjev, gostilničarjev, kavarnarjev, izkuharjev in žganj etočil* cev v Ljubljani je imela svoj 341etni zelo številno obiskani občni zbor dne 14. aprila 1925. Da tovariši vidijo, kako smotreno delujejo nekatere naše orga* nizacije, podamo celoten popis zboro* vanja.
Po običajnem pozdravu in predsta* vitvi zastopnika obrtne oblasti se pre* čita zapisnik zadnjega občnega zbora in brez ugovora odobri. Nato poda tajnik poročilo o delovanju zadruge V preteče? nem letu. To poročilo slove:
Slavni občni zbor! Predvsem mi bo* di dovoljeno, spominjati se v preteče* nem letu to dolino solz zapustivših tov a s rišev in tovarišic, umrlih članov in čla* nic. Dne 12. februarja jc umrla Marija Francot, lastnica bufeta na šišenskem kolodvoru, dne 16. februarja Antonija Kovač, gostilničarka »Pod skalco«, dne 24. marca je umrl Franc Škof, gostilničar v Krakovem, dne 9. junija Bončar An* ton, na Sv. Petra cesti, 6. julija član od* bora Aleš Zalaznik na Dunajski cesti,
9.	septembra Trpine Jakob na Tržaški cesti, 10. septembra Boštijančič Jože na Linhartovi cesti, 21. septembra Schrey Josip, Sodnijska ulica, 1. decembra Ko* zinec Marija v deželni bolnici in 18. de* cemba Marijana Zadnikar gostilničarka . Pred škofijo.
Bodi ohranjen vsem blag spomin in pokoj njihovim dušam.
Poročilo o delovanju zadruge v pre* tečenem letu pa je sledeče: Ob uvedbi računskih listov v gostinah je podala za* druga na finančno ministrstvo ugovor
in pri tem predlagala, da se vsaj hotelski računi pripuste kakor so, proti temu, da se sproti kolkujejo. Rešitev na to je bila nepovoljna.
Glede pavšaliranja teh računov se je podala vloga po deputaciji, ki je za* htevala razeiščenja nejasnih določb, na kar je sledilo razjasnjenje v Uradnem listu. Ko se je zaznalo, da namerava ta* kratni občinski svet zvišati užitnino na vino celo nal4K na liter, se je po sklepu shoda podal utemeljen protest in po de* putaciji predložil velikemu županu, na kar je zadeva začasno izginila z vidika. Za oceno k točilnim taksam se je vršila širša seja elanov odbora in nekaterih prisednkov ter izvolil delegat in namest* nik. Da bi se imelo nekoliko vpogleda v občinsko gospodarstvo, ki neprestano nalaga bremena le na gostilniško obrt, se je zaprosilo magistrat za načrt pro* računa, prošnja se je odklonila z moti* vacijo, da ni še sklenjen. Proti taksam na kazni ob samolastnem podaljšanju policijske ure se je zadruga opetovano pritoževala iz razloga, ker se že kazni, zavesene po policiji, itak stekajo v ob* činsko blagajno, dosedaj se ni prejelo še ugodne rešitve. Ker na leta 1923. stor* jcno vlogo glede razširjanja pravil za* družne bolniške blagajne na to, da bi se tudi pomočniki pri tej domači blagajni zavarovali, skoraj leto in dan ni bilo od* govora, je zadruga zaprosila takratnega poslanca dr. Reisnerja za intervencijo, na kar je dobila uradoma negativen od* govor. Zadruga je podpirala razne upra* vičene prošnje posameznih podjetij za razširjanje policijske ure in za prostost takse pri takih dovolitvah. Za preuredi* tev pobiranja občinskih taks na nočni
Strokovni list a povzdlgo gostilničarskega obrta.
Glasilo »Osrednje zveze gostilničarskih zadrug na Slovenskem«.
obisk gostiln in kavarn se je veliko pri? zadejalo. Doseglo se je toliko, da so se vršile tozadevne konference na magi? stratu z zadružnim načelstvom, a ni mo? glo priti do načina, ki bi gostilništvo in kavarništvorazbremeniltegadela' in skr? bi. Proti slabemu ravnanju s časopisjem po kavarnah je podala zadruga primeren dopis časnikom, ki pa so ga tudi po svo? je komentirali, nekateri pa niti priobčili. Pivovarnam se je podala ponovno pri? tožba proti razvažanju piva na privatni? ke ter doseglo način, da se v vsakem okolišu, koder so taki odjemalci pivo? varne, prepustijo najbližjemu gostilni? carju, ki prodajo celih zabojev prevzame proti primernemu zaslužku, ter se je ta dogovor tudi razglasil vsem članom, a brige za ta način odprave konkurence se je od strani prizadetih pokazalo zelo malo.
Da bi se uvedel način, da bi v slu? čajih, kadar nastane potreba za podalj? šanje policijske ure zadostovalo, da javi gostilničar to službo imajočemu stražni? ku in plača drugi dan takso brez kazni, se je zaprosilo veliko županstvo za upe? j Ijavo takega sistema. Po1 desetih mesecih je prišla na to ^red par dnevi ta?le reši? tev: Mestnemu magistratu v Ljubljani. Na poročilo z dne 12. marca 1925, št. 5009, obveščam mestni magistrat, da ne morem dati policijskemu ravnatelju na? loga, da bi se onim gostilničarjem in ka? varnarjem, ki samolastno podaljšajo po? licijsko uro, pa se zaradi plačila pristoj? bin takoj drugi dan zglasijo pri policij? skem ravnatelju, vobče ne predpisalo ni? kake kazni. Samolastno podaljšanje policijske ure ne bi imelo samo za posl-, dico pospeševanja pijančevanja, ampak bi bi bila pol. kontrola v tem primeru silno otežkočena in bi gostilničarji in ka? varnarji utegnili to pravico zlorabljati.
Policijski ravnatelj itak upošteva če gostilničarji in kavarnarji ob poseb. nih prilikah prekoračijo polic, uro in smatra to pri diktiranju kazni kot olaj? ševalno okolnost. V izvanrednih slučaj-'1 izda dovoljenje za prekoračenje policij? ske ure. Veliki župan dr. Baltič 1. r.
Predsednik gerentskega sveta ljub? ljanskega g. dr. Vinko Puc je osebno in? terveniral pri velikem županu, ki pa je vkljub temu prošnjo odklonil.
Obrtni oblasti, oddelku za socijalno skrbstvo, in tudi pekarski zadrugi se je podala predstavka, naj se uvede zopet red prejšnji, da se bo tudi ob nedeljah dobivalo sveže pecivo, uspeha za to stremljenje še ni, dasi je obrtna oblast naši zahtevi pritrdila.
Proti predolgotrajnemu točarcnju na velesejmu je podala zadruga protest velikemu županstvu z motivacijo, da naj se domače obrtnike gostilničarje zaščiti proti tako širokim pravicam zunanjih točilcev, ker se s tem obrat domačih - gostiln le slabša, namesto da bi imeli ti od velesejma kakov znatnejši dohodek zabeležiti. Proti stremljenju in nameri gotovih krogov finančne oblasti, da bi sc
uvedla za mesto Ljubljano enaka finanč? na kontrola, kot je po deželi, to je, da bi se pijače ne obdavčevale na mitnicah, marveč v kleteh, je podala zadruga zelo utemeljen protest na finančno oblast in prepis mestnemu užitninskemu uradu, s čimer je popolnoma reusirala. K no? vemu užitninskemu pravilniku mestne občine je podala zadruga zahtevek, naj se prejšnja določba, da se odpisuje 1 od? stotek na usušitev in kalo zopet vsposta? vf. Zadruga se je tudi pogajala z držav? nim kletarskim nadzornikom, da bi sc tudi lani priredil vinski sejem v Krškem, da bi se ondi ustanovile ravnalne cene vinom in postavila norma, da ne bi se cene tako samolastno pretiravale. Kon? fercnca ni uspela, ker so vinorejci nad? zornika napadali, češ take norme so jim na škodo. Na zahtevo mestnega fizi?
' ata, da se mora imeti po gostilnah amo bele namizne prte, je podala zadruga proti temu primerno pred? stavko, da se je v tem vpogledu odjenjalo. K novim taksnim pred? pisom glede nejasnosti v dodeljevanju pravic glede prodaje jedil, nadalje proti ' gubi koncesij vdov in drugih osirotelih imejiteljev, je podala zadruga obrtni oblasti spomenico in prosila zaščite teh upravičencev do na podlagi obrtnih za?
' onov jim podeljenih pravic. Oblastva
0 podale k temu obširen komentar, ki dal povod tudi raznim razmotrivanjem
no časnikih in končno so prišla oblastva do spoznanja, da je stvar s pravnega stališča res krivična, a vkljub temu1 da? .?es zakonita. Šlo je namreč za tiste kon? cesije, ki so bile od raznih lastnikov hiš v zakup vzete, ki pa so po sedanjem taksnem pravilniku kratkomalo prešle na hiše oziroma se prijele hiš in je za? kapnik na podlagi tega dejstva odpove? dal plačevanje zakupnine za koncesijo.
Ovadb proti neupravičenim točilcem je bilo podanih 8. Merosodnemu uradu je šla zadruga z imenikom vseh gostilničar? iev in objavami na roke. Sestankov se je ršilo 11, in sicer dva radi računskih taks 'n točilnih taks ter regulacije cen vsled teh v gostilnah in kavarnah, kar se je objavilo tudi v časnikih. 1 sestanek proti po višanju občinskih doklad, v zadevi to? čilnih taks, eden radi volitve ocenjeval? cev taksnih predpisov, 1 radi spremem? be iste zadeve, 1 radi enotnega cenika ■keglišč, 1 radi preuredbe policijske ure, 2 sestanka hotelirjev in prenočiščarjev,
1 radi korekture vajeniških pogodb.
Zadruga jc založila tudi krasna učna pisma, koja so vsakemu oproščencu v radost in kot pomočniku ali kasnejšemu šefu lep dekorativen spomin. Naročila rižt' te dohajajo tudi od zunanjih zadrug. Rekurz je bil podan eden. Odborovih sej sc je vršilo osem; nekatere so bile zdru? žene s sestanki. Izven teh pa je bilo še petero sej šolskega odseka, oziroma ku? ratorija. Pri tej priliki naj omenim tudi najvišjega kulturnega dela, ki si ga je za? druga naložila, to jc zadružna strokovna obrtno ? nadaljevalna šola. Obiskuje jo
vse vajeništvo ljubljanskih hotelirjev, gostilničarjev in kavarnarjev, ter tudi si? novi gostilničarjev z dežele. Pouk se po? voljno razvija in so učenci zavzeti nad zanimivimi predmeti, ki se poučujejo, ter je vsled stroge discipline tudi pri va? jeništvu že opažati višji grad kulture.
Ta velevažni zavod še vzdržuje iz prispevkov, oziroma tangent od davščin na prenočišča, podpore Trgovske in obrt? niške zbornice in vajeniških vplačil. V prvem šolskem letu je bilo dohodkov za šole 27.500 Din, izdatkov pa 25.715.80 di? narjev, prebitka 1784 Din 30 para. Račun je bil od zadružnega preglednika gosp. Berganta pregledan in v seji kuratorija dne 11. junija 1924 odobren.
Zadruga je šla v svojem kulturnem delovanju še dalje ter pripomogla, •da se je odpomagalo zamašiti veliko vrzel, ki je ovirala pravo teoretično pedagogiko v našem obrtno?nadaljevalnem šolstvu, in sicer ni bilo za te šole primerne či? tanke, katera pa se je letos izdala. In to le po zaslugi zadruge s pripomočjo Obrt? ne banke pod železno voljo zadružnega načelnika g. Kavčiča. Ker spada to de? lovanje že v letošnje leto, se bo podrob? nejo o tem poročalo na prihodnjem obč? nem zboru. Vse do sedaj omenjeno de? lovanje se je izvršilo pod lastno inicija? tivo zadruge, poleg tega pa je bilo rešiti še 376 raznih uradnih oblastvenih in dru? gih spisov. Več osebnih intervencij na? čelnika in na stotine pravnih nasvetov in navodil podanih. Osebnih ali profe? sijonalnih pravic je v tem letu kar deže? valo. Nič manj kot 31 osebam so bile po? deljene osebne pravice; k sreči je taka točilna pravica pravzaprav še nič, ker se more izvrševati ali uveljaviti le ondi, kjer obstoja krajevna ali hišna pravica. Teh pa se na novo razen ene, to je Ljub? Ijanski dvor, ni podeljevalo, in so bile te osebne pravice večinoma le spremembe v starih obratih.
Zadružna posredovalnica je posre? dovala 54 gospodarjem ravno 100 usluž? bencev. Vajencev je priglašenih pri za? drugi 39. Vseh skupaj pa je po šolskem katalogu 51; oproščenih je bilo 8. Vseh obrt izvršujočih članov zadruge je 237.
Ljubljanska gostilničarska zadruga je sploh centralni biro vse Slovenije. Od povsodi se obračajo k njej po razne na? svete, podatke, pravila za razne zadruž? nc ustanove in institucije, pravne nasve? te, organizatorične predpise itd. Pod njeno streho je takorekoč sedež vse go? stilničarske organizacije.
Da se vseh krivic in neprilik, ki tla? čijo dandanes našo obrt, ne more ma? homa odpraviti, je to povsodi na svetu, a z vztrajnim, smotrenim, nepopustlji? vim delom bomo s pomočjo boljših za? konov, ako se ustvarijo, vsaj prišli en? krat vendar le do boljših vzdržnejših razmer.
Letno poročilo se vzame z odobra? vanjem na znanje.
K poročilu o računskem zaključku za leto 1924., ki izkazuje Din 29.208.50 do?
hodkov in .Din 28.267.08 izdatkov ter o izkazu premoženja Din 30.503.89 čistega imetja, poda imenom revizorjev g. Frane Bergant izjavo, da so računi pregledani in v poponem redu, ter predlaga dati odboru zaupnico.
K proračunu za tekoče leto, ki izka* zuje enake dohodke in razhodke kot doslej, se sklene pobirati zadružno do* klado v isti meri kot doslej, in sicer od malih obratovališč po 25.— Din, od sred* njedobrih po Din 50.—, in od prvovrst* nih po Din 120.— od člana.
K naslednji točki, to je volitve, do* loči načelnik deset minut odmora. Zbo* rovalci sklenejo ustmeno volitev. Na pr is poročilo gosp. Dachsa, da se naj naprosi še nadalje gg. Kavčiča in Krapeža, da prevzameta še nadalje, prvi načelstvo, drugi podnačelstvo, sta bila z vzklikom g. Fran Kavčič kot načelnik in g. Fran Krapež kot namestnik izvoljena.
Za odbor se predlaga sledeča lista: Ivan Stritar, Jakob Bole, Ivan Dachs, Rudolf Škulj, Peter Stepič, Matko Soklič, Karol Polajnar in Jernej Černe kot od* borniki ter Jan Fiala, Ignacij Banko, Ju« rij Marenče in Franjo Breskvar kot na* mestniki; kot preglednika pa gg. Josip Lavtar in Alojzij Dolničar. Na dano gla* sovanje je bila predlagana lista soglasno sprejeta.
K raznoterostim se vsestransko po* vdarja, da se prodajanje piva privatni* kom od strani pivovaren pričenja zopet na prav občutno škodo gostilničarstva, ter se priporoča, naj zadruga ponovno stopi v dogovor s pivovarnami, da to • manipulacijo na kakršenkoli način usta* vij o ali odpravijo.
Zre se z ogorčenjem na postopanje finančnih oblasti, ki svet naravnost de* moralizirajo s toleranco in dovoljevanji točenja pijač po prodajalnah. G. Zurc iz Novega mesta ugotovi, da že po trafi* kah stoje ljudje, dobivajo pijačo in tudi jedila na vse zgodaj; ko gostilne še niti ne poslujejo, se vidi že pijane osebe sto* pati iz takih zakotnih točilnic. Sklene se podati proti finančni upravi na vsa dru* ga vodilna mesta pritožbo proti takemu, ljudstvo demoralizajočemu ravnanju fi* nančne uprave. Kje ostaja tu minister za narodno zdravje in treznostne organiza* cije? Za tiste bore takse, ki se jih polaka fiskalna oblast, naj gre v nič redna go* stilničarska obrt in pa še ljudska morala, v protestu je stvar od vseh strani dra* stično osvetliti.
Gosp. načelnik pojasni, da briga za odpravo nočnih taks občine ni uspela, ker se je finančni delegat postavil proti temu, hoče pa se doseči, da bo magistrat po večjih obratih pobiral to po svojih organih.
Na poročilo, da se je pojavilo med natakarskim uslužbenstvom gibanje za odpravo napitnine s predlogom, da naj deladajalci v ta namen zvišajo račune pri jedilih in pijačah za 10, 12 in 20 %, oziroma to priračunavanje dovolijo pri obračunih gostom, se ta insinuacija z
ogorčenem zavrne ter soglasno sklene v tem pogledu odklanjati vsako pogajanje, tako posamezno, kakor po zadrugi, ker že itak pojemajoči obrat v gostilničarski obrti pri nas takih eksperimentacij ne prenese. Prečitajo se tozadevna časni* karska poročila, ki do dobrega označijo, da se tudi publika s tem ne strinja.
Priporoča se, naj tovariši dobrega uslužbenca ne vabijo eden drugemu iz pod rok, kakor se je doslej nekaterikr^J: dogajalo. V zadevi pritiskanja dalmatin* skih točilcev na naš trg se graja dejstvo, da so gostilničarji sami tisti, ki 'te ljudi nase vlečejo. Znan je slučaj, da je za* kupnica, oziroma po novem poslovodki* nja vzela Dalmatinca za poslovodjo, da deli z njim konkurenco onim, ki točijo domača vina. Zadruga podaja nepresta* no pritožbe, a se ničesar ne doseže. Obrt* no*oblastni zastopnik pojasni, da je na stvari mnogo krivo, ker veliki župan tem razmeram z zavračanjem sklepov prve inštance skoro da gre na roko. Sklene se podati oblastvom pritožbo in zahtevek, da morajo tudi točlnice po prodajalnah dobiti še hišno pravo, in postopati enako kakor za napravo nove gostilne ali uki* njene, ker je obrat po prodajalnah po* polnoma sličen onemu po gostilnah, če* prav se le stoje pije in je. V Sloveniji naj se v tem pogledu postopa strožje, brez ozira na pomanjkljivosti določil fiskal* nih oblasti. In končno še sporoči načel* nik, da je vlada za časa oddržavanja ve* lcsejma določila splošno policijsko uro za gostilne 12. in za kavarno 2. uro po* noči, naj se zaprosi, da ta red ostane kar nadalje, kakor je bil že v predvojnem času v Ljubljani fiksiran.
Izreče zahvalo vsem dobrotnikom in zavednim tovarišem, posebno gg. Fiali in Krapežu, ki so z velikimi prispevki k pri* reditvi družabnega večera pripomogli, da je bil gmoten uspeh tako povolen, pripo* roča i nadaljno vztrajnost in solidarnost med članstvom in organizacijo, s katero hočemo dospeti do vzdržnejših razmer v gostilničarski obrti in zaključi zborova* nje ob 18. uri.
Takoj nato se je vršil občni zbor bolniške blagajne članov gostilničarske zadruge. Poda se statistično poročilo o številu obolelih članov, izdanih podpo* rah, o oskrbi v bolnici itd. Svojcem, ki so podpore, stroške za zdravnike in zdravi* la in tudi pogrebne stroške blagajni po darili, oziroma istih niso zahtevali, se iz* reče javna zahvala. Ti dobrotniki so bili: dediči Marije Franzot, to je sin Viktor na Rožniku, dediči Jakoba Trpinca, go* spa Ivanka Schrey, ga. Zinka Zalaznik. Anton Bončarjevi dediči in gosp. Joško Hubad.
Dohodkov je imela blagajna v pre* tečenern letu skupaj Din 72.213.50, izdat* kov pa Din 54.258.69, tedaj prebitka 17.968.81. Od teh*je bilo dano v hranilni* co Din 10.000.—, ostalo je bilo z 31. de* cembrom v blagajni za poravnavo z no* vim letom se zbirajočih računov. Re* zervni zaklad te blagajne znaša 28.496
dinarjev 60 para. Preglednik računov g. Bergant poroča, da so računi pregledani in v redu ter se na to skupno letno poro* čilo vzame na znanje in odobri.
Občni zbor gostilničarske zadruge v Tržiču
se je vršil dne 27. aprila 1925. ob 3. uri popoldne v navzočnosti 28 članov. Go* spod načelnik proglasi sklepčnost, po* zdravi navzoče in izreče sožalje za raj* nega g. Antona Jegliča, gostilničarja in mesarja v Tržiču. Pokojni je bil začetnik zadruge in skoro ves čas podnačelnik, obče priljubljen in spoštovan. Nato pre* bere tajnik zapisnik občnega zbora prej* šnjega leta in poroča o delovanju zadru* ge v pretečenem letu. Članov je imela za* druga 45, dopisov 28 na' različna oblastva.
Računski zaključek je sledeč: Leta 1924. je imela zadruga 531.— Din dohod* kov in 613.50 Din stroškov, torej pri* manjkljaja Din 82.50. Skupnega premo* ženja je Din 1200.20, razdeljenega na po* samne sklade. Inkorporacijski zaklad 77.35 Din, vajeniški zaklad Din 110.75, razpoložljivo Din 1012.25;
Pregledovalca računov gg. Josip Kav* čič in Ivan Sajovic konštatirata, da sogla* šajo računi s poslovnimi dohodki na pri* logah, vsled česar se poročilo odobri.
Na sklep občnega zbora deželne zve* ze pobira zadruga od vsakega člana po 20.— Din za prispevek in strokovni list, letne zadružne doklade pa po Din 10.— od vsakega člana. Vpisnina za pristop k zadrugi za nove koncesije se bo odslej pobirala po 50.— Din; vpisnina vajencev se zviša na Din 20.—, oprostnina na 40.— dinarjev.
Na predlog g. Šlibarja se je sklenilo, naj zadruga dobi pojasnila pri deželni zvezi zaradi policijske ure, ako družba uhteva ali želi ostati čez policijsko uro v gostilni in plača določeno takso za vsako uro, da bi se izposloval tak način prosto* voljnega podaljšanja policijske ure proti naknadnemu takojšnjemu plačilu. Da bi se vložila prošnja na finančno ravnatelj* stvo glede pobiranja državne in občinske trošarine na vino, da bi se ta šele takrat plačala, ko se nastavi za nadrobno toče* nje, ker stranke težko spravijo toliko svoto denarja za vse vino v kleti, katero včasih vse leto leži, plačati pa se mora trošarina vseeno, ako tudi se ne nastavi. Nato se preide k volitvam. Za načelnika je bil izvoljen g. Karol Rueh v Tržiču, za podnačelnika g. Jožef Kavčič v Tržiču, kot odborniki pa gg. Ivan Lončar (Tržič), Jože Legat (Tržič), Ivan Sajovic (Bistri* ca), Vinko $pšir (Bistrica), Ivan Šlibar (Kovor) in Miha Peharc (Lom). Za na* mestnike pa gg. Ivan Ribnikar (Stenično), Vinko Zupan (Tržič) in Franc Babič (Tržič).
Ob 18. uri zaključi predsednik občni zbor.
Pripomba uredništva. V zadevi akci* je za pridobitev načina prostovoljnega
podaljšanja policijske ure pri danih po* trcbah in prilikah, se je zavzela tudi že ljubljanska zadruga, k čemur pa veliko županstvo ni izdalo dovoljenja, dasirav* no bi bil tak način v Ljubljani, kjer po? bira policijske takse policija, lahko iz* vcdljiv.
Tozadevni odlok je priobčen med poročilom občnega zbora ljubljanske za* druge. Glede vložitve prošnje na finanč* no direkcijo pa je priporočati, da to sto* rite, ker je v tem smislu tudi že zadruga ljubljanske okolice z enako' prošnjo na* stopila in bo financa tembolj uvidela upravičenost take tolerance. Sicer pa, ko* likor je nam znano, se v posameznih slu* čajih že dovoljuje, da se trošarina in užitnina plača šele ob naznanitvi nastav* Ijenja.
Taksna prostost zadrugam in zvezam.
Godine 1924. dne 28. marca jc pro* sila Zveza ministrstvo financija, opiraje se na določbe čl. 5., točka 5. zakona o taksah za popolno taksno prostost, ka* kršno so imele na podlagi obrtnega za* kona ustanovljene prisilne zadruge in zveze doslej ves čas svojega obstoja.
Ker ni bilo več mesece rešenja, je prosila Zveza tukajšnjo delegacijo mini* strstva financ za intervencijo, na kar jc prejela Zveza odlok rečene delegacije z dne 4. oktobra 1924 št. B. II. 17/177 ex 1924, v katerem je izrečeno, da uživa Zveza taksno prostost za vse njene vloge, storjene na oblastva v stanovskih zade* vah. Ta odlok pa je bil z dopisom dele* gacijc ministrstva financ v Ljubljani dne
3.	februarja 1925 št. B. II. 48 ex 1925 pre* klican z naznanilom objašnjenja gene* ralne direkcije z dne 16. jan. 1924, šte* vilka 704, češ taksna prostost pripada tem zadrugam samo takrat, kadar se na* našajo vloge v imenu države in za drža* vo. K tej definiciji si dovoljujemo od* vrniti sledeče:
Ako vzamemo vse delovanje naših zadrug in zvez v pretres, najdemo, da je delovanje teh v interesu države in za dr* žavo. Te organizacije niso pridobitne, se vzdržujejo edino le iz pfostovljnih pri* spevkov članstva in so striktno le gospo* darskega značaja, ker jih je smatrati vsled tega tudi po točki 5., čl. 5. takse prostim, ker delujejo le gospodarstveno med svojimi člani. Imajo po svojih pra* vilih ustanavljati humanitarne oddelke ali institucije, vodijo svoje obrtno*stro* kovne šole, katere vzdržujejo z lastnimi sredstvi brez ene pare državne podpo* re. Smejo voditi posredovalnice za delo za njih resorte, skrbeti ga pravilnost v obratih, naznanjati oblastvom nezakoni* tosti in nedopustljivosti v raznih točilnih podjetjih, predlagati kaznitev prestop* kov in sploh skrbeti za urejeno razmerje v gostilničarski obrti. Ako tako delova* nje ni v emininetnem interesu države in reda za državo, potem ne vemo, kaj jc še bolje.
Poglejmo na strumno sodelovanje naših organizacij, na prospeh tujskega prometa, kar nosi državi najlepši doho* dek in naša briga za visoko razvitje ga* stronomije, ki naj daje državi ugled na zunaj in znak visoke kulture, ali to ni delo za državo. In to vse brez vsakega namena na denarnem dobičku, temveč le vse iz lastnih nagibov in lastnih prispev* kov.
Z neštetimi pritožbami opozarjamo oblastva na kršitelje zakonov in predpi* sov in zahtevamo v interesu reda in ohra* ne državne avtoritete, odprave raznih ne* korektnosti, to ne le v interesu našega stanu, ampak tudi v interesu državne av* toritete, torej za državo. Ako bi morale naše organizacije vsa nešteta pismena dela, ki se nanašajo na vse prej navede* no kolkovati, kakor se neupravičeno za* hteva, nima samo Zveza 10.000 Din za* dosti za kritje takih izdatkov v enem le* tu. Kje naj bi vzeli teh, ko se niti za naj* potrebnejše ne more pravočasno izpro* siti od članstva proračunjenih prispev* kov. — Kakor že omenjeno, delujemo vztrajno na kulturnem polju, vzdržuje* mo strokovne šole, izdajamo strokovne liste, knjige in spise, ustanavljamo hu* manitarne institucije, bolniške in podpor* ne blagajne, vzdržujemo brezplačne po* sredovalnice za delo v gostilničarski obr* ti, delujemo torej za naše delavstvo, s so* cijalnim skrbstvom bolje kot vse druge institucije te vrste, a vse to se noče vpo* števati, marveč nas tlači v neizmerne stroške z zahtevki po pristojbinah na na* še dopisovanje z uradi. Ako zahtevamo kje rcmedurc o nekorektnosti v obratih, naj kolku jemo pritožbo s 24 Din, storilec nepravilnih dejanj pa se kaznuje z 10 denarji globe, ali ni to ironija?
Zveza nima zakonito določenega prava, da bi se dogovorjeni prispevki mogli izterjavati upravnim potom, zato tudi ne prihajajo redno in smo vedno ka* kor vse obrtne organizacije, v gmotnih stiskah. A kljub temu se deluje idejno na prospeh našega obrtnega stanu, kar bi naj bilo tudi v prospeh in ugled države. Ako nam finančna oblast ne pripozna popolne taksne prostosti za vse vloge, katere moramo podajati oblastvom iz lastnega nagiba, bo sledil razpust vseh naših ponekod že 50 let obstoječih orga* nizacij. Naše šole in zavode pa bomo obesili državi na vrat, kar bo tej gotovo v večje breme kot pa priznanje taksne prostosti nam. Zato prosimo ponovno, naj se nam pripozna taksovna prostost za vse vloge, katere moramo v interesu organizacije in skupnosti tudi iz lastnega nagiba ne le samo na poziv oblastev po* dajati na katerakoli oblastva, ker smo za to po čl. 5., t. 4. in 5. taksnega zakona upravičeni.
Zadružne zadeve.
Ministrstvo trgovine in industrije je pod št. 14.258/111. od 25. januarja 1925. izdalo sledeče pojasnilo:
Mesno i lično pravo za točenje pi* ča predstavlja objektivan momenat, koji je produslov za postignuče subjektivnog prava to je dozvole za točenje. Prema to* me može biti govora o koncesiji odnosno o konkretnoj radnji tek u momentu, kad se u jednome licu udružuju svi propisani objektivni i subjektivni momenti, koji se redovito konštatuju kod izdavanja do* zvole za točenje. S toga jc pristop nad* ležnjoj kramarsko gostilničarsko j za* drugi u smislu § 107. obrt. reda obavezan u momentu, kad izvesno lice zatraži za dozvolu točenja kod nadležne financija ske vlasti.
S toga se u isto vreme umoljava i ministarstvo financija da u ovomc smislu uputi podrejene organe, da kod podno* šen ja molbi za dozvolu točenja traže i dokaz o upisu u odnosnu zadrugu itd.
In dalje, kjer določuje § 107. obrt. reda, katerega ni še preklicala nobena oblast, je tedaj pri nas še v polni veljavi, da kdor v kraju te zadruge samostojno ali kot zakupnik (po novem poslovodju) izvršuje obrt, za kateri obstoji zadruga, postane že s tem, da prične obrt, član za* druge in mora izpolnjevati s tem zveza* ne dolžnosti.
Zlasti mora plačati morda določeno pristopnino in dokazati, da jo je plačal že, ko zglaša obrt ali ko prosi za kak koncesij oniran obrt. Ako ne doseže obrtne pravice, ima zadruga dolžnost povrniti mu plačano pristojbino. In končno ker določa § 144 obrt reda 4. odstavek, da je vselej, kadar sc izda obrtni list in podeli koncesija, treba obvestiti zadru* go, katere se to tiče.
Opiraje se na vse te določbe, naj za* druge podajo na pristojna mesta uloge z zahtevo:
1. da finančna okrajna ravnateljstva te določbe upoštevajo ter pred vsako po* delitvijo točilnih pravic zahtevajo od stranke bodisi trgovec ali drugačen toči* lec izkaznico o pristopu k zadrugi in pla* Čilu zadružne pristojbine, ter
2. da se vsako podelitev katerihkoli točilnih pravic ali sprememb v obratih zadrugi naznani, ker mora le ta po zako* nu in pravilih voditi natančen register o vsem gibanju njenega članstva in ker vsebujejo tudi §§ 18—20 obrtnega reda za zadruge tozadevne določbe.
Razglas o policijski uri v ljubljanski in mariborski oblasti.
§ k
Policijska ura po § 1. ministrske na* redbe z dne 3. aprila 1855., drž. zak. ste* vilka 62, se določa takode:
1. V mestih Ljubljani in Mariboru: za gostilne 24. ura, za kavarne 1. ura.
2. V zdraviliščih Bledu, Rogaški Sla* tini in Dobrni: med sezijo, t. j. od dne 1. junija do dne 30. septembra: za go* stilne 24. ura, za kavarne 1. ura. Izvun sezije, t. j. od ne 1. oktobra do dne 21. maja, veljajo za te kraje določila točke 4.
3. V krajih, kjer so sedeži sreskih poglavarjev: za gostilne 23. ura, za kas varne 24. ura.
4. Za vse druge kraje:
a) poleti, t. j. od dne 1. aprila do dne
30. septembra: za gostilne in kavar«
ne 23. ura;
b) pozimi, t. j. od dne 1. oktobra do dne
31. marca: za gostilne 22. ura, za kas
varne 23. ura.
5. Gostilne in kavarne se ne smejo odpirati poleti pred 5. uro, pozimi pa ne pred 6. uro.
6. Točilnice (vinotoči, vštevši vinos toče pod vejo), ki ne spadajo v kategos rijo rednih gostiln, zapirajo in odpirajo svoje obrate ob času, ki velja za druge trgovske lokale.
§ 2.
Za posamezne izjemne prilike dovos ljujejo podaljšave policijske ure policijs ska oblastva I. stopnje.
§ 3’
Železniške restavracije smejo biti odprte v krajih, kjer ni dovoljena kess nejša policijska ura, čez policijsko uro do odhoda zadnjega železniškega vlaka pred polnočjo.
§4.
Na podstavi § 54. obrtnega reda sme odrediti obrtno oblastvo za posamezne kraje, obrate ali prilike policijsko uro tudi bolj zgodaj, nego je določeno v § 1.
Obrtni oblastvi v Ljubljani in Maris boru pa 'morata v takih primerih prej zjaslišati pristojno državno policijsko oblastvo.
§ 5‘
V gostilnah s pravico prenočevanja tujcev (§ 16., lit. a, obrtnega reda) se smejo sprejemati potniki tudi po policij« ski uri.
§ 6.
Prestopki tega razglasa se kaznuje« jo po § 3. ministrske naredbe z dne 3.
aprila 1855., drž. zak. št. 62, z globo do 1000 Din ali z zaporom do 14 dni.
§ 7.
Razglas dobi veljavo z dnem objave v «Uradnem listu ljubljanske in maribor« ske oblasti® ter nadomešča razglas po« krajinske uprave za Slovenijo z dne 28. januarja 1923., št. 3392, Uradni list 13 z dne 6. februarja 1923., in razglas velike« ga župana ljubljanske oblasti z dne 22. avgusta 1924., št. 19.480, Uradni list 82 z dne 30. avgusta 1924.
V Ljubljani, 19. maja 1925.; U. br. 3290/9. Veliki župan ljublj. oblasti: dr. Baltič s. r.
V Mariboru, 14. maja 1925; U. br. 8481/6. Veliki župan marib. obl.: dr. Pirkmaier s. r.
Raznoterosti.
Reforma zakona o zavarovanju de« lavcev. Spričo vesti o reformi zakona o zavarovanju delavcev je naša trgovska in obrtniška zbornica na svoji zadnji seji na predlog g. E. Franchettija sklenila, da se naj pošlje ministrstvu za socialno po« litiko naslednjo predstavko: Po časopis« nih vesteh se pripravlja v ministrstvu za socialno politiko) načrt za spremembo1 za« kona o zavarovanju delavcev. Zbornica pozdravlja to namero, ki teži brez dvo« ma za tem, da se hibe, ki so se pokazale pri praktičnem izvajanju zakona o zava« rovanju delavcev odstranijo in zakon prilagodi zahtevam interesentov in strukturi našega gospodarstva. Da se bo pa moglo to doseči v čim izdatnejši meri, je neobhodno potrebno, da pri reformnih delih sodelujejo neposredno tudi gospo« darski krogi sami. — Ne da bi se zbor« nica spuščala v podrobnejše utemeljeva« nje svojih zahtev, se usoja ponovno izja« viti, da je pri spremembi zakona pre .1« vsem osvojiti načelo, da je pri upravi so« cialnega zavarovanja izvesti popolno av« tonomijo in da se ima vpliv države orne«
Priporočamo p. n gg. gostilničarjem in kavarnarjem tvrdko
JOSIP PETELINC
Sv. Petra nasip 7. LJUBLJANA Sv. Petra nasip 7.
Najboljši šivalni stroji Gritzner v vseh opremah ln vsi sistemi, poduk šivanja in vezenja, krpanja (štopanja) perila brezplačno, istotam žlice za kavo, čaj, jedilno orodje, aluminijeve srebrne zajemalke, mlinčki za poper, svečniki, modno blago, toaletne potrebščine.
Nizka cena.	Pošilja po pošti.	Točna postrežba.
jiti na minimum. Uprava socialno«zava« rovalnih zavodov se naj poenostavi >n poceni. Draga uprava ni niti socialna, pa tudi ne gospodarska. Socialno«zavaroval« ni zavodi s previsokimi režijskimi stro« ški, ki spadajo med najtežja javna bre* mena, morejo celotno stavbo socialnega zavarovanja samo ogrožati, ker povzro« čajo največje nezadovoljstvo med nosil« ci zavarovanja. V svrho pocenitve soci« jalnega zavarovanja se naj vse panoge strnejo v eno samo upravno celoto. Da bo uprava dobro delovala, so ji neobhod« no potrebni dobro kvalificirani uradniki, zato ima zakon sam vsebovati zadostno jamstvo, da se bodo sprejemali v upravo samo popolnoma kvalificirani uradniki, ki bi morali biti v gmotnem oziru zadost« no preskrbljeni. To bi bila samo v glav« nem navedena načela, ki se imajo brez« pogojno sprejeti pri novelizaciji zakona. Da jih bo mogla zbornica uveljaviti, se usoja prositi, da se ji da prilika, da poda k projektiranim reformam zakona pra« vočasno svoje predloge, ki se bodo mo« rali v polni meri vpoštevati, ako naj re« forma v resnici odgovarja interesom za« varovancev, pa tudi zahtevam narodne« ga gospodarstva.
Kdaj je treba letos trte škropiti proti peronosperi. Na podlagi znanstvenih iz« kušenj je letos pričakovati prvi izbruh peronospore v času okoli 30. maja. Zato moramo prvič škropiti trte proti pero« nospori pred 30. majnikom. Drugi izbruh peronospore je pričakovati v času od 10. do 13. junija. V tem času naj bodo trte v drugič poškropljene. Tretjič je treba škropiti proti koncu junija, ali prve dni julija, kakor hitro trte odcveto in se po« kažejo kot konopljeno zrno debele ja« gode. Prvič škropimo z enodstotno, dru« gič in tretjič s poldrugodstotno galično« apneno brozgo, le če bo vreme močno deževno, vzamemo za pol odstotka ga« lice več. Apna vzamemo le toliko, da bel preskusni papir v zmesi pordeči. Preveč apna skvari učinkovitost galice. — Po grozdju moramo posebno v drugič in tretjič izdatno škropiti. Če primešamo škropivu v prvič 100 gramov, v drugič in tretjič pa 200 do 250 gramov sulikola, smo varni tudi pred plesnobo in ohrani« mo grozdje zdravo. Ako bi bilo leto mo« kro, poškropimo trte v drugi polovici julija še v četrtič. B. Skalicky, Grm.
ISE
31=1E
3BE
3C
3EE3E
Tomaž Gotz
IE36\
pivovarna in sladarna
v Mariboru
priporoča svoja sploSno znana in priljubljena visokoodstotna	I
marčna in Bock piva v sodih in steklenicah g
pod najugodnejšimi pogoji* franko katerokoli postaja v Sloveniji.
gr^-n—==jr==]r===iL—^tf=n^	ir=ir-=-=-ir=ig—~
pod naji
\bi==ib
iimiiMuniiiiitiMiHnnHiu
srab, kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol - mazilo, ki
je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din pr
TRNKOCZT, lekarna, Llubliana Slovenija.
fliila frgmlia li mtamdla
Peter Stepic
Spodnja Siika itei. 256	S
priporoča p. n. gostilničarjem svojo ■ veliko zalogo zajamčeno naravnih ■ vin iz dolenjskih, gorlšklh, istrskih	E
in štajerskih vinskih goric.	e
Telefon it. 262.	®
Zaloga stekla, porcelana Id svetnik
Fr.Kollmann
v £jubljani
dovoli gostilničarjem in ka-varnarjem pri^večji naročbl Izdatno znižana cene.
siv
&
STV
II
*
f. Bajte ®
cvetlični salon
Pod Trančo 2
vrtnarija Tržaška cesta 34
v Ljubljani.
w
M
KAR NE VEŽ VPRAŠAJ
Univerzalni Informativni Biro
„ARGUS“
Knez Mihailova ul. 35. Tel. 6 — 25. BEOGRAD
(Pasaž Akademije Nauka.)
„cTri6una“
Tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4.
Velika izbira otroških vozičkov, dvokoles in šivalnih strojev
Sprejmo se v polno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji.
Ceniki se pošiljajo frankol
¥ Domžalah
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih Din Iz dolenjskih, hroaisklhln Štajerskih nlnsklh goric ter
zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah. Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici.
| ZALOGO|
VINA
izvrstnega, dolenjskega, hrvaškega in banaškega priporoča tovarišem gostilničarjem
FRANC KURALT
gostilničar v Kranju.
Posredovalnica za sini
gostilničarske zadruge v Ljubljani
Gosposvetska cesta štev. 16
posreduje brezplačno m vse slnibo Iščoče
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji Iz Ljubljane plačajo 25 p, -  z dežele 1 Din. --------------
Tovariši gostilničar Ji I Poslužujte se te ugodne prilike I
Z A Mj Š K E
oddaja
Ljubljanska industrija probkovih zamaškov
JELAČIN & KOMP.
LJUBLJANA.
AVGUST AGHOLA
LJUBLJANA
Dunajska cesta 13.
ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE
Denite i} jul}© in pri^tib® krepčilo
brone
3ah
k
I
O/l
imate
iz prepresti!} jedil izur-Stnc, zdraue in redilne brane.
Slivovko
tropinovec rum
cognac-medicinal razne fine likerje
:: ter vsakovrstno kolonijalno blago priporoča tvrdka ::
Gregorc & Verlič
^ Ljubljana, Cesta na Gorenjsko žel. 7. u
*
M
H
M
N
n
X
M
M
M
M
M
Z vremi v špecerijsko ln delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst nam znlml in buteljsklmi vini postreže gostilničarjem najceneje
in najsolidneje tvrdka
T. MENCINGER, Ljubil? na, vogal Sv. Petra ceste ln Resljeve ceste.
■— ■	=	Velepraiarna is kavo * oloktrlSnlm obratom. =====	=====	Zaloga mineralnih vod.
I
Pivovarna „UNION“ v LJnblJanl
(Spodnja Šiška)
priporoča svoje izborne izdelke, kakor:
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah«
Dob6 se tudi tropine in sladne cime, ki so kot živinska krma zelo priporočljiv a.
Mra vi«, bomaJo tab, salame	“	+
kranjske klobase priporoča gostilna
3van Britij
v Štepanji vasi }(a planirja.
skarska in ličarska delavnica
3van Jricdj Dunajska cesta 16
Delo solidno. Cene zmerne. Strokovna izvršitev gost. stolov in miz.
POZOR! Gostilničarji! POZOR!
nova pristnega
Čast ml je javiti, da Imam v svoji zalogi pristna stara In vina Iz najboljših ljutomerskih vinskih goric, kakor tudi pris
DALMATINCA
črnega kakor belega, katerega oddajam po konkurenčno nizkih aenalt.
Za obilna naročila se priporoča
z odličnim spoštovanjem
IVAN KOČEVAR E* Gosposka ul. 3 ..Zlatorog". Zaloga i Sp. Šiška, ..KavSkova ul. 2S5.
& m
^ pekarija, slaščičarna in ^ m kavarna m
M Zabrni
»8
m
m
m &** m & m
'M
m
Stari trg 21
se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele
na zajutpk.
SODE
vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo; vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah. Zaloga sodov ter sodarskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo.
Franjo Repii
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezijska ulica štev. 18.
I H
S
g« S
s a.
ia
a ■“*
Restavracija in kavarna
„BELLEVUE“ '
se odda s 1. avgustom na račun.
Reflektira se samo na prvovrstno moč. Lastnik: Alojzij Zajec,
Ljubljana 7,	Bellevue
IBBBBBBBBBBBBBBBB
I. ilomsta Imama mineralaH uda, snavite M.
Ljubljana, Slomškova ulica št. 27
priporoča:
sodavico, pokalice, naravni malinov In citronov sok, nadalje izborne sadne pijače v patentnih steklenicah: jagodovec, nektar, kristalno citronado, jabolčni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje I
IBBBBBBBBBBBBBBBB
M
P
N
B
p
N
§
M
H
H
P
P
H
M
N
H
M
M
M
g
B
8
N
N
Raznovrstno rudninsko vodo
kakor:
Rogaški Tempel vrelec,
„	Styria vrelec*
„	Donati vrelec.
Radinski zdravilni vrelec, GiesshUbelsko slatino. Karlovovarski Mlinski vrelec, Glelchenberški Emin vrelec, Franc Jožefovo grenko vodo* Gubersko Srebernico
priporoma
A. Šarabon, Efubijana.
Glavna zaloga rudninske vode In špecerijska veletrgovina.
Ceniki na razpolago!
1886 Ustanovljeno leta 1886
Li iueu	uaiaiiuvijciiu	icia	iuuu	u
Delniška pivovarna Laško
• priporoča svoje hhhmmhhmmh
marčno
pivo
eksportni letak
temno Porter-
plvo
A. & E. Skaberne
Mestni trg 10. LJUBLJANA Mestnž trg 10, Manufakturna veletrgovina.
Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo.
it.
Opreme za hotele, gostilne, prenočišča, vile, kopališča, in sicer vse posteljno perilo kakor rjuhe brez šiva, gradi za žimnice in blazine, nanking za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šivane odeje iz klota, kretona. volne in svile. — Različni beli in barvasti namizni prti, brisače itd. — Velika izbira preprog in zastorov na kose in metre. — Vsakovrstno platneno in volneno tapetniško blago za prevleke divanov, stolov, kočij in omnibusov. — Platno za rolete in verande itd-
Grno in modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje. — Različno sukneno, volneno in svileno blago za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje perilno blago za bluze, predpasnike in domače obleke.— Vsakovrstni šifoni, batistl in cefirji za spodnje perilo, in sicer od najcenejše do najfinejše vrste. — Razna podloga za damske in moške obleke itd. itd. — Velika izbira svilenih in volnenih šalov in robcev.
Perilo za dame In gospode, izgotovljeno iz najflnejega šifona, batista in cefirja. Otroško perilo za dečke, deklice in dojenčke. Predpasniki iz kretona in klota, bluze iz svile in etamina. Največja izbira fiorastih volnenih in svilenih nogavic, dokolenic in gamaš. Patentne nogavice vseh velikosti, vsakovrstne triko in glace rokavice za dame in gospode, ovratniki in kravate. Razne majce, sviterjl, športno perilo, kopalne obleke itd.
Solidna in točna postrežba.
Izdaja In zalaga »Osrednja zveza gostilničarskih zadrug na Slovenskem". — Odgovorni urednik Ivan Hercog. — Tisk ..Narodne tiskarne".