LOtČS/ANJ «2^
LOKVANJ - Šolsko glasilo učencev OS Ljudski vrt Ptuj Številka: 2
Letnik: 8	Naklada: 600 izvodov
Šolsko leto: 2004/2005	Izdano: april 2005
Urednik: David Bedrač Oblikovanje: Matej Sužnik
Urednikova beseda
TREBA JE MNOGO PREPROSTIH BESED KAKOR KRUH, LJUBEZEN, DOBROTA, DA NE BI SLEPI ZAŠLI S PRAVEGA POTA.
TREBA JE MNOGO PREPROSTIH BESED
(Tone Pavček)
Besede. Povsod nas spremljajo, povsod hodijo z nami. In se nas dotikajo. Včasih tako, da smo srečni, drugič malo manj. Veseli smo, kadar nas kdo pohvali, nam izreče lepo misel ali besedo, hudo nas užali, kadar nam kdo nameni žaljivko ali kako drugo grdo besedo.
Besede torej imajo moč. Pisatelj Ivan Potrč je zapisal, da celo večjo kot fizična kazen, dotik ali udarec. Besede - še zlasti, če so grde in žaljive - se nam zažrejo globoko in nas spremljajo vse življenje. Prebujajo se kot drobni vulkančki in nas spominjajo na neprijetne dogodke in situacije.
Prav tako nam lahko v zares težkih trenutkih pomagajo besede, ki so nas spodbudile, nam pomagale poleteti in odriniti se naprej. Takrat se spomnimo ljudi, ki so nam izrekli te besede in prijetno nam je. Zato, dragi bralci, naj bo vaš meni besed sestavljen iz lepih in dobrih besed, takih, ki spodbujajo in hvalijo. Prej ko slej se vam bodo te iste besede vrnile. Pri besedah namreč velja načelo - kar daš, to dobiš!
Čeprav je pesnica Svetlana Makarovič izrekla:	“Daš besedo, dobiš kamen!”,
verjamem, da tudi v tem, včasih napornem, histeričnem, hitrem svetu še premoremo besede, kot so: hvala, prosim, lepo, rad in podobne. In ko se ozrem po prispevkih, ki so jih zapisale vaše otroške roke, me ni več strah. Ni me strah, da bi beseda umrla. Nasprotno.
V tej številki je veliko govora o osrednji prireditvi ob dnevu šole, o polaganju temeljnega kamna, o naših prvošolčkih, ki so že pošteno doma v šolskih klopeh, o šoli v naravi, številnih tekmovanjih, na katerih so bili naši učenci uspešni, objavljena pa so tudi nekatera zanimiva literarna in likovna dela in drugi spleti besed.
Zato načelo: Naj živijo besede - lepe, ostre, gladke, sladke, zašpiljene, zasoljene, nenavadne, krhke, ... !!
David Bedrač
Iz vsebine:_______________________________
Delavnice in kviz o Francetu Prešernu....2
Poročila ali kaj vse seje še dogajalo....5
Razmišljamo o EVROPI.....................6
Literarne in likovne drobtinice..........7
O hišnem redu...........................10
Bilo je v zimski šoli v naravi..........11
Literarne in likovne drobtine...........12
Naši naj mlajši.........................14
Dan šole................................15
Položitev temeljnega kamna..............18
Himna naše šole.........................19
DELAMCe IN mi O FRANCETU PREŠERNU
Bilo je 4. februarja in potekal je kulturni dan. Učenci osmih razredov devetletke smo se lahko pridružili številnim delavnicam, ki so bile na eno temo - France Prešeren.
Nekateri so se preizkusili v pisanju rim, drugi v odkrivanju mode v času Prešerna, spet druge pa so zanimali njegovi prijatelji... Vsi smo si nabrali veliko želenega znanja. Svoje znanje pa so izkazali tudi učenci, ki so se v času kulturnih delavnic pripravljali na kviz. Učenci so pokazali veliko znanja, ki so
ga o Prešernu dobili do sedaj. Ekipe so se pomerile v zelo burnem boju. Nazadnje je zmagala ekipa 8. d, vendar so se tudi ostali odlično odrezali. Kviz pa je popestril še pevski zbor, ki nam je zapel nekaj lepih pesmi.
Učenci si želimo še več takih dni, saj smo se veliko naučili, hkrati pa tudi zelo zabavali. No, več o tem pa vam bodo povedale spodnje fotografije.
Staša Simonič 8. c/9
V okviru literarnih delavnic so učenke napisale veliko zanimivih literarnih prispevkov o Francetu Prešernu. V branje vam jih ponujam le nekaj (urednikova opomba):
SRCE
JULIJA
Srce, ki zate le živi, vedno po tebi hrepeni.
Prelepa si, ko se smejiš, še lepša pa, ko spiš.
Vedno srce tebe želi, ko nate čaka vse noči.
Srce, ki vedno bije le zate, vedno čakalo bo te
Ljubim te in vedno te bom, nikoli te pozabil ne bom, ker ti si angel moj,
Vedno si in vedno boš, ker zate bije srček moj.
Tamara Teodorovič, 8. b/9
Patricija Vilčnik, 8. b/9
	JULIJI
	0, Julija!
JULIJA	Prelepa si ti, zate gorijo vse luči!
Julija, prelepa si.	Kadar se mi nasmeješ,
zate le žarim!	mi srce ogrej eš, kako so lepe tvoje oči,
Julija, ti si moje življenje, brez tebe ne morem živeti.	to že vedo vsi.
	Tebi, Julija, dal bi vse,
Rad te imam in vem,	ker ti mi pomeniš vse!
da imaš ti tudi rada mene.	Julija, prelepa si ti,
Julija, nikoli te ne bom pozabil,	z menoj lahko živiš le ti!
tudi ko bom umrl.	Moje srce se zate je predalo
Julija, vedno te bom ljubil ...	in se drugi ne bo oddalo.
Kaja Veldin, 8. b/9	Julija, rad te imam in nikoli te ne oddam ...
Ina Novak, 8. b/9

DNEVNIK KAPITANA
9. 00
Plujemo po morju. Nobene duše ni naokoli.
9. 15
Vse bolj temno postaja. Mislim, da se bliža nevihta.
9.30
Močno je začelo deževati in bliskati.
9. 35
Naenkrat se je pojavila žival, podobna dinozavru.
9.40
Pojedla je dva mornarja.
9.45
Spravila seje na našo ladjo.
9. 50
Zdaj sem ostala sama. Pošast seje nekam skrila.
9.	55
Pošast je pojedla celo ladjo in zdaj sedim na vratih in plavam po morju.
10.	00
Od daleč vidim zapuščen otok. Z vso močjo priplavam na vratih do otoka.
10. 05
Na otoku zagledam Primicovo Julijo, ki veselo sedi na kamnu in se poljublja s Francetom Prešernom.
10. 10
Naenkrat se pojavi pošast in nas poje.
10. 15
Znajdem se v trebuhu pošasti.
10. 20
V trebuhu se že bile moje prijateljice Patricija, Tamara in Kaja. Tu sta bila tudi Prešeren in njegova Julija.
Katarina Menoni, 5. b
10. 25
Igrali smo karte in se zabavali.
Maja Šarc, 8. b/9
POROČILA ALI KAJ VSE SE JE SE DOGAJALO
Zimski pohod
V sredo, 2. 2. 2005, smo imeli zimski pohod. Zbrali smo se v šolski avli. Ko smo se okrepčali s toplo malico, smo se hitro odpravili. Seveda nismo pozabili vzeti toplih oblačil, saj je bilo zunaj kar mrzlo. Vsepovsod, kjer smo hodili, je bilo polno snega. Nekateri smo se skrivaj tudi kepali. V snegu smo videli stopinje psa, na drevesih pa hranilnice, ki sojih dobri ljudje postavili za sestradane ptičke. Ko smo se vrnili, je bilo na vrsti kosilo. Dan je hitro minil in želim si, da bi se še kdaj ponovil.
Ela Emeršič, 3. c
Nina Tovornik, 2. c/9
Nina Potočnik, 2. c/9
Šolsko tekmovanje iz kemije
V ponedeljek-* 31. 1. 2005, smo se učenci osmih razredov devetletke in osmih razredov osemletke zbrali na tekmovanju za bronasto Preglovo priznanje. V učilnicah 106 in 107 smo ob 13.30 uri pričeli reševati kemijske naloge. Nekaterim smo bili kos, drugim ne. Tisti, ki so pokazali največ znanja, so se uvrstili na državno tekmovanje.
Sanja Čorič, 8. c/9
Šolsko tekmovanje iz slovenščine
Učenci osmih razredov, ki smo se prijavili na tekmovanje za Cankarjevo priznanje, smo se 9. 2. 2005 ob 13.30 uri zbrali v učilnici 206. Pričeli smo z reševanjem prvega dela tekmovanja. Ta je sestavljen iz vprašanj, ki se navezujejo na knjigo, ki smo jo prebrali. Sledil je krajši odmor.
V drugem delu smo svoje znanje pokazali v obliki spisa. Najuspešnejši učenci smo se uvrstili na državno tekmovanje.
Sanja Čorič, 8. c/9
S
RAZMIŠLJAMO O EVROPI
Sem državljanka spreminjajoče se Evrope
Prvega maja leta 2004 sem postala državljanka Evrope. Počutila sem se lepo, odločno in pomembno.
Tisti dan sem se zavedala, da smo ljudje ena sama družina, čeprav samo drugačni med seboj. Potem ko sem se najedla in oblekla, smo z mamico, atijem in sestro odšli k sorodnikom. Zaželeli smo si srečo ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Kamorkoli sem se ozrla, sem videla same srečne obraze.
Moja sreča pa se je skalila tisti trenutek, ko sem se spomnila na nesrečne
otroke, ženske in moške, ki so žrtve vojne v Iraku. Zavedala sem se, da ljudje povsod nimajo vseh pravic, ki jih imam jaz in ostali. Moje mnenje pa je, da bi vse države morale z leti postati članice Evropske unije, vendar morajo izpolnjevati določene pogoje. Slovenija jih je izpolnila in tako postala članica zveze evropskih držav.
V Evropski uniji se počutim varno, in upam, da se ostali državljani Evropske unije počutijo enako.
Klementina Dovečar, 4. b
Sem državljan v spreminjajoči se Evropi
Moja domovina je Slovenija. Je ena najlepših dežel v Evropi. Leži pod Alpami, del sega v Panonsko nižino, del pa do Jadranskega morja. Slovenijo imenujemo tudi deželo dreves, saj imamo veliko gozdov. Glavno mesto Slovenije je Ljubljana, skozi njo pa teče reka Ljubljanica. Najvišji vrh Slovenije je Triglav. Leta 1800 seje rodil naš največji pesnik France Prešeren, ki je napisal našo himno Zdravljica. Predsednik države Slovenije je Janez Drnovšek, ki ga veliko krat vidim na televiziji.
Ptuj, kjer živim, je naj starejše mesto v Sloveniji. Skozi mesto teče reka Drava, ki izvira v Italiji, teče skozi Avstrijo in Slovenijo, ter se izliva v reko Donavo. Nad mestom se visoko dviga stari ptujski grad. Mesto ima tudi veliko starih zgodovinskih znamenitosti. Ptuj s širšo okolico pa je znan
predvsem po kurantih, ki po starem verovanju preganjajo zimo.
Leta 2004 je naša lepa dežela postala članica Evropske unije ali skupnosti, jaz pa sem postal evropski državljan. Evropsko skupnost predstavlja parlament, v katerem so poslanci vseh evropskih držav, tudi iz Slovenije. V Evropsko zvezo je vključeno petindvajset evropskih držav. Evropa je postala velika država brez mej, v kateri so združeni različni narodi, različnih ver in različnih običajev.
Želim si, da bi tudi ves svet postal velika skupnost, brez mej, brez vojn in da bi vsi živeli v miru.
Nik Veličkovič, 4. b

UT£MZN£ IN LimN£ b£OgTINtC£
Dan šole
Spet prišel je dan, ko šola praznuje rojstni dan.
Vsi veseli smo se zbrali, da ta dan bi praznovali.
Polna je bila dvorana, mamic, očkov, babic zbrana.
Za nastopajoče naj večja je nagrada, ko zaploskala je vsa dvorana.
Ko na koncu šolsko himno smo zapeli, vsi veseli smo domov odhiteli.
Nuša Malovič in Maja Dokl, 3. c
Moj strah
Nekega večera, ko so že vsi spali, me je postalo zelo strah. V glavi so se mi dogajale čudne stvari.
Iz omare je prihajala čudna svetloba. Odprla sem jo, v njej pa je stal duh. Oblečen je bil v belo haljo in imel je velike izbuljene oči. Zbežala sem v kuhinjo in začela kričati na pomoč. Ko me več ni bilo strah, sem šla nazaj v sobo. Spomnila sem se, da je bil za pusta moj brat duh.
Od tistega časa me duha ni več strah!
Ana Bedrač, 3. b
Ela Emeršič, 3. c

Najpomembnejše na svetu je
Bilje večer. Toplih žarkov ni bilo več. S prijatelji smo šli v park. Tam je bila tudi Metka, kije izgubila očeta in mamo.
Pripovedovala je, da so živeli tam, kjer ni bilo sonca. Ko je to povedala, me je kar zbodlo v srcu.
Pripovedovala je: Bila sem sama s svojini bratom. Sama sva bila brez tople hiše. Skoraj bi zmrznila. Upala sem, da se bo
prikazalo sonce. In res! Sonce seje prikazalo iz za oblakov in na srečo sva preživela.
Ugotovila sem, da je na svetu najpomembnejša ljubezen in družina, da si ljubljen in da te ima nekdo rad.
Najbistrejše na svetu je sonce, ki se prikaže v najtežjih trenutkih, ko vlada dež in burja.
Lea Lah, 3. c
Nastopala sem
Sem Neva, učenka 3. b razreda. Pred nekaj dnevi nam je učiteljica predlagala, da lahko izdelamo plakat povezan z učno snovjo in ga predstavimo. Takoj sem se odločila, da bom izdelala plakat z naslovom Vse o meni.. Naslov se mi je zdel ravno ta pravi, saj se zdaj učimo o človeškem telesu.
Teden dni sem risala skice in ga oblikovala, da bi bil nekaj posebnega in zbirala različen material. Pri izdelavi je sodelovala tudi moja mami. Plakat sem končala v torek.
Napočil je dan predstavitve. Tisti dan mi je srce utripalo malo hitreje. Ko sem plakat predstavljala sošolcem in učiteljici, sem se počutila kot prava učiteljica. Na koncu predstavitve sem sošolce vprašala, če imajo kakšno vprašanje. Bala sem se, da na njih ne bom znala odgovoriti. A je šlo.
Trud je bil poplačan. Predstavitev mi je dobro uspela, govorila sem kot navita, bila sem tudi dovolj glasna in zanimiva.
Na koncu sem z učnimi listi preverila, če so si učenci, kaj zapomnili. Moram priznati, da so res zelo poslušali in večina jih je vse rešila pravilno.
Posebej všeč mi je bilo, da sem svoje sošolce naučila nekaj novega in da so o meni spoznali stvari, kijih do sedaj niso.
Bila sem učiteljica
Ko sem prvič učiteljica bila, sem učence učila in vodila.
Učne liste smo reševali, malo smo se tudi smejali.
Neva Vindiš, 3. b
O vodi sem jih učila in to sem res lepo naredila.
Ura pri končuje bila, učiteljica vsa vesela rekla mi je: »Iza, res potrudila si se!«
Iza Malovič, 3. b
Težke besede?! Kje pa!! Poglejte, kako si jih razlagajo učenci 2. c razreda devetletke:
PROTOKOL
= IMA TAKI KROGEC, VREZAN NA POL, SPODAJ IMA LUKNJICO, VREZANO V PECLJU (Žan Črnivec)
= TO JE TAKI ALKOHOL, KI GA POLIJEMO PO RANI, ČE SE ŽIVAL RANI (Tena Šipek)
= TO JE ENA STVAR (Miha Damiš)
= TO JE ZNAMKA ZA KOLO (Pia Prstec, Ana Zemljič)
= TO JE TISTO, KAR IMA MOJ DEDI POLNO KLET (Eva Štefanec)
= TAKA RDEČA JE, IMA OKROGLO LUKNJO, SPODAJ JE MALA LUKNJA IN SE LAHKO PRELIVA VINO (Žan Črnivec)
VIGRED
= TO JE TAM, KJER DEDKI IN BABICE POBIRAJO VINO (Tena Šipek)
= TO JE VRT (Gregor Tušek)
= TO JE NEKA RASTLINA (Miha Damiš)
= TO JE, ČE GREŠ KAM DRUGAM POGLEDAT DRUGO HIŠO, KAKO JE (Eva Štefanec) - TO SO GRABLJE, S KATERIMI DELAŠ (Ana Zemljič)
NArj\ šola
Vf-UKA,

v	H/A I
'Z Ll 5£ Učimo,
JE LEPA,



g
Petra Bencek, 2. a/9
o HišNen zevu
v V ^ ^ v ▼ ▼'T ^ x v v ^ ^ V ▼ ▼
Hišni red, ki ga sprejme šola, temelji na določilih Pravilnika o pravicah in dolžnostih učencev, ki ga je sprejelo Ministrstvo za šolstvo in šport in je bil objavljen dne 13. 7. 2004 v Uradnem listu št. 75/04.
Poleg določil navedenega Pravilnika so učenci in učitelji dolžni upoštevati in izvajati dotočila Hišnega reda Osnovne šole Ljudski vrt, ki urejajo pravice in dolžnosti učencev in učiteljev ter drugih delavcev šole.
HIŠNI RED UREJA:
1.	Nadzor v šolskih prostorih v času pouka in drugih dejavnostih
2.	Dežurstvo strokovnih delavcev in učencev
3.	Hranjenje garderobe
4.	Nadzor nad vhodi v šolo
5.	Informiranje
6.	Šolski prostor
7.	Pravila obnašanja na šoli
Učence, ki ne spoštujejo navedenih pravil obnašanja, učitelj po enkratnem opozorilu, vpiše v Dnevnik ali v dogovorjeno beležko.
Razrednik lahko po vpisu učencu izreče vzgojni ukrep (stopnjevanje glede na predhodne ukrepe).
V	težjih primerih kršitve lahko učitelj napoti učenca iz razreda k svetovalni delavki, pedagogu, pomočnicama ravnateljice ali ravnateljici. V primeru hujših kršitev ne velja postopnost izrekanja ukrepov.
Kdor ne spoštuje dolžnosti iz Pravilnika o pravicah in dolžnostih učencev in HIŠNEGA REDA, krši šolska pravila, ki jih opredeljujeta dokumenta in nosi posledice (finančne in vzgojne ukrepe).
Da bi se v šoli počutili prijetno in varno je potrebno spoštovati pravila HIŠNEGA REDA.
Upamo, da boš tudi ti prilagodil svoje obnašanje v šoli in izven nje ter tako pripomogel k boljšemu počutju nas vseh.
V	tem trimestru je bil sprejet in je stopil v veljavo Hišni red. Zgoraj so predstavljene pomembne točke, podrobnosti posameznih določil pa si poglejte na določenih mestih v zgradbi šole, kjer je Hišni red tudi pritrjen.
Predstavniki in mentorica SU

čilo je v zmia šou v naravi
Naj adrenalinsko doživetje
Bilo je popoldne po kosilu, ko smo se počasi odpravljali do saneh na »tirih«, na katerih smo se že dolgo hoteli peljati. Po parih smo se postavljali v vrsto in se nato tudi po parih nameščali v te sani. Jaz sem sedela z Matejo in imela sem to »odgovornost«, da sem zavirala in pospeševala sani.
Začeli sva se peljati. Bila je takšna hitrost, da je Mateja začela kričati: »Sara, zaviraj, zaviraj!« Zavirala sem in kričala nazaj: »Saj zaviram, saj zaviram!« Na ovinkih pa je bila hitrost še večja in kričali sva še glasneje. Imeli sva občutek, da naju bo
Padla sem z vlečnice
Opisala bom svoj padec z vlečnice-sider.Ta dogodek, me bo vedno spominjal na šolo v naravi. Zgodilo se je zadnjega dne pred odhodom. Z učiteljico Dašo smo se spuščali po Mašin žagi.
Ko smo se peljali z vlečnico v obliki sider, sem hotela poskusiti, kako te pelje, če se držiš za sidro in se ne naslanjaš nanj. Ker pa se na sidru lahko peljeta dva na eni vlečnici, sva se s Tjašo vozili skupaj. Tako je bila še večja nevarnost za padec z vlečnice. Vseeno sem poskusila.
Že sem stala za sidrom, ko so se mi zamotale smuči. Prijela sem se za Tjašo, kije zaradi tega izgubila ravnotežje. Padla je na tla, jaz pa sem se z jakno zataknila na sidro. Sidro me je vleklo navzgor in bližala sem se kraju, kjer bi morala sestopiti. Zgrabila me je panika in s silo sem si s sidra trgala jakno. V grozi sem pogledala proti Tjaši. Ta se je tako
odneslo s tira in ta strah sva premagali, da sva si mislili, da bo vse v redu. Vsaka stvar se začne in se tudi konča. Tako seje tudi vožnja zaključila.
To adrenalinsko vožnjo bi rada še kdaj doživela in upam, da jo tudi bom. Z njo sem spoznala, kaj je adrenalinsko doživetje in videla sem, daje to prava stvar zame.
Sara Rojko 5.a
smejala, da je malo manjkalo pa bi se valjala po tleh. Nekako se mi je uspelo rešiti. Takrat sem se tudi jaz začela smejati, tako, da sem od smeha padla čez smrečico. To je Tjašo še bolj spravilo v smeh.
Za tem sva skupaj odšli skozi gozd do smučišča. Tjaša je rekla, da sva na začetku smučišča, v resnici pa sva bili na sredini. Ko sva se sesedli na sneg, me je Tjaša nehote s smučko udarila po nosu. Istočasno pa je prišla tudi učiteljica Daša z ostalimi in me zasula s snegom. Zdelo se ji je čudno, da se še kar smejiva. Potem smo se skupaj spustili v dolino.
Ta dogodek, čeprav bi se lahko končal drugače, me bo vedno znova spravljal v smeh, ko ga bom komu pripovedovala. Mislim si, da ga ne bom nikoli pozabila.
Nina Mlakar, 5.a

LIT£MW£ IM LimM£ W£TfM£
POSKUSI HAIKUJEV
Zvončki prišli so na plan, kakor trobentice sem še zaspan.
Nejc Klemenc, 5. a
Zvončki tiho so vzklili, pomlad naznanili, nas pa v naravo zvabili.
Nina Mlakar, 5. a
Ptički zapojo, zvončkizacveto
in nam zapojo pomladno pesmico.
Tatjana Šučur, 5. a
Kaja Kostanjevec, 4. b
Spet so rože vzklile, zvončki beli odprli cvet, ozelenel je naš planet...
Alen Šmid, 5. a
Vinograd se opera v mavričnem dežju, da nam grozdnega sadu.
Mojca Brzglez, 5. a
Ko sonček zasije, pomlad se prične, s svojo naravo očara nas vse.
Denisa Krajnc, 5. a

Povodni mož se zaljubi v Urško
Bilo je nekega prelepega večera, ko je bila na Ptujskem gradu velika veselica.
Na zabavi je bila prisotna živa glasba, zagreti plesalci, veselo vzdušje, vendar je manjkala pika na i. Ta pika na i je bilo mlado, čedno dekle, po imenu Urška, kije bila edina na veselici, ki ni imela soplesalca. Vsi so se vrteli in plesali kot viharji, le Urška je bila sama in osamljena.
Veselica je šla počasi že h koncu in Urška je bila že vsa obupana, prav takrat pa se je na plesišču znašel čeden mož, krepke postave. Ko gaje zagledala, je vedela, daje to tisti ta pravi, ki jo lahko reši samotnega gledanja v nebo. Gledala in gledala ga je, kako je počasi, v ritmu korakal proti njej. Ko se je približal, je spregovoril: »Pozdravljena! Moje ime je Povodni mož, bi hotela zaplesati z menoj?«
Urško je tako osupnil, da še prav privolila ni, pa sta se že vrtela po plesišču. Plesala sta, se vrtela, poskakovala kot nekakšna dvoma norčka. Plesala sta, plesala, plesala in plesala, zabava pa se je že bližala koncu.
Tisto noč je čas zelo hitro tekel in ni minilo veliko časa, ko sta se naenkrat znašla v
prelepi vili, kije bila v lasti Povodnega moža. Tam sta se prepustila strasti in se podala med rjuhe. Po tej noči sta spoznala, da sta si usojena in si prisegla, da ju ne loči nobena stvar na tem svetu.
Tako se je začelo skupno življenje Urške in Povodnega moža. Urška se je preselila k Povodnemu možu, tako da sta imela v življenju več časa zase in za svoje majhne skrivnosti.
Minevali so prelepi in zaljubljeni časi med Urško in Povodnim možem. Vsak dan sta počela nekaj lepega, kar ju je samo še bolj zbliževalo. Po nekaj letih skupnega življenja sta se odločila tudi za poroko in od takrat naprej sta živela pod skupnim priimkom Krajnc. Ni pa minilo veliko časa, ko sta dobila tudi prvega otroka, čez nekaj časa dmgega, potem tretjega in tako končala pri šestem otroku.
Takšno je torej življenje zakoncev Krajnc, ki bosta skupaj s svojimi šestimi otroki živela srečno in zaljubljeno do konca svojih dni.
Dan Krajnc, 8. c/9
n
Pia Prstec, 2. c/9
Urška Muhič, 2. c/9
NAŠI NAJMMŠI
Smučarski tečaj
Po dolgem času nam je zima natrosila veliko snega. Otroci imajo zelo radi igre na snegu in zimske športe, zato sem se odločila za brezplačni smučarski tečaj kot interesno dejavnost, za učence 1. razreda 9- letke.
Tečaj je trajal 5 dni, 2 šolski uri, po pouku, in sicer v bližini naše šole. Otroci so na smučeh uživali in tudi tisti, ki so prvič stopili na smuči, so premagali strah pred padci. Zadnji dan smo imeli tekmovanje in vsi otroci so uspešno prismučali do cilja ter si s tem prislužili diplome, medalje in seveda bonbončke.
S smučarskim tečajem so bili zadovoljni otroci, njihovi starši in jaz. Če bom imela
možnost, bom tudi v naslednjem šolskem letu
organizirala smučarski tečaj.
*• L -’„Cf
- " -r.	\	...	• ....
. .	.	. ,r .	•
Mentorica Arlena Bosnar Krajnc
Prvi razredi devetletke
Letošnje leto se na naši šoli uči že druga generacija prvega razreda devetletke. To so otroci, stari 6 let, ki se učijo ob igri in jim šola ne pomeni obveznosti, temveč druženje z vrstniki in igro.
Obiskala sva prvi a devetletke, kjer je 26 otrok, učiteljica Jožica Kozel ter vzgojiteljica Valerija Koritnik. Ko sva vstopila, so se otroci ravno nadebudno igrali, učiteljica in vzgojiteljica pa sta jih opazovali. Slednji sta naju prav prijazno sprejeli in nama opisali delo ter odgovorili na vprašanja. Poudarek učenja je na poslušanju in govornem nastopu, pri matematiki pa računajo tudi do 20. Mnogo otrok je vključenih v interesne dejavnosti in fakultativni pouk. Zelo radi pa tudi sodelujejo na tehniških in naravoslovih dnevih. Pred in po pouku ostane večina otrok v podaljšanem bivanju, kjer se igrajo in delajo domače naloge. Njihov delovni dan je približno tak: zjutraj pridejo v podaljšano bivanje, tam pa imajo zraven igre tudi zajtrk. Kasneje imajo jutranji pogovor v krogu, kjer se pogovarjajo o preteklem dnevu in o raznih problematikah. Pogovoru sledi resnejše delo, nato pa malica. Dan ne mine brez igranja in pa obveznega sprehoda, nadaljuje pa se z učnim procesom. Sledi le še oddelek podaljšanega bivanja. O počutju v razredu sva povprašala tudi učence, ki imajo sicer zelo mešane občutke. Na splošno zelo radi hodijo v šolo, kjer jim je najbolj všeč risanje, računanje ter igranje. V šoli so spoznali veliko novih prijateljev, kar nekaj pa je že starih znancev iz vrtca. Odnos med deklicami in dečki je dober, čeprav je deklic mnogo manj. Njihova naj ljubša hrana so pšenični zdrob, hot dog ter pica.
Tudi odnos med učiteljicama je dober. Pri delu konstruktivno sodelujeta, pa tudi zasebno se dobro razumeta. Želita si le, da bi v razredu imeli več praktičnih pripomočkov ter knjig.
Za nastanek članka se zahvaljujeva učiteljici Jožici Kozel, vzgojiteljici Valeriji Koritnik in učencem prvega a devetletke.
Nino Galun in Kaja Kostanjevec, 8. c
________________________________
MN Š0L6
Tako so videli dan šole naši tretješolci iz 3. a
Na nastopu mi je bil všeč pevski zbor. Starši so mi rekli, da smo plesali zelo lepo.
Miha Kramberger
Mami mi je rekla, da smo zelo lepo nastopali.
Tadej Leben
Na dnevu šole je bilo lepo. Vsi so lepo nastopali.
Danaja Gnilšek
Vse točke-,so bile zelo lepo izpeljane. Bilo je lepo gledati, kako so učenci nastopali.
Vid Erčevič
Preden se je začel nastop, me je bilo strah. Ko sem bila na vrsti, sem pogledala gledalce. Bilo jih je zelo veliko. Nato smo začeli plesati. Končno je bilo konec naše točke. Takrat sem si oddahnila. Na koncu so me vsi sorodniki pohvalili.
Tonja-Mariša Hriberšek
Sreča
Geslo letošnjega dneva šole je bilo BESEDE SMO IN RASTEMO, zato sem izbrala besedo sreča in se z njo poigrala.
Kdaj sem srečna?
Srečna sem, ko smejem se, srečna sem, ko sonce je.
Srečna sem, ko poletje pride in ko jesen odide.
Srečna sem, ko pride rojstni dan moj in srečna sem, ko pride tudi tvoj.
Srečna sem, ko na morje gremo in na plaži uživamo.
Mami pravi, da srečo imam in nikomur je ne prodam.
Nuša Ogrizek, 3. b
IS

K

Povedali so ...
Po končani prireditvi sva za mnenje poprosile goste, ki so prišli na ogled predstave:
g. Miroslav Luci
Prireditev sama je bila enkratna. Tudi goste ste imeli imenitne: ministra Zvera, ki je tudi sam Ptujčan, in pa mnoge druge. Šolo imate krasno, v pravem okolju pri ribniku in ob gozdu. Pa tudi učenci ste simpatični. Program, ki ste ga pripravili, je pokazal, da veste delati tudi kaj drugega, ne pa samo učiti.
g. Štefan Čelan
Prireditev je bila čudovita. Veliko veselje, veliko novega in seveda upam, da bo v jeseni še bolj veselo, kot je bilo danes.
g. Milan Zver
Prireditev je bila zelo "luštna". Predvsem zaradi tega, ker je nastopalo veliko otrok. Zavzemali so eno tako pozitivno energijo in mladost.
g. Marinič
Iskrene čestitke učencem in delavcem osnovne šole ob dnevu šole. Moja velika želja je, da bi tako učitelji kot učenci dosegali lepe uspehe. Sem pa vesel, da sem lahko tu na tem dnevu šole z vami in z vsemi pomembnimi gosti.
Drugi gostje:
Program mi je bil zelo všeč, še bolj pa to, da je sodelovalo toliko otrok, kar se zelo redki vidi! Dobro so bili pripravljeni in zato je bilo še toliko lepše.
Zelo lepo je izzvenela ta prireditev. Učenci so s tem dosegli uspehe in pripravljenost za nadaljnje šolanje. To jim je tudi ena velika popotnica za nadaljnje življenje in to, da bi drugače razmišljali. Skratka bilo je zelo lepo.
Bilo je zelo v redu. Tako sproščeno, lepo. V redu je bilo!
Zdelo se mi je čudovito. Zelo lepa predstava.
Zelo lepo, sploh pa to, ko so otroci toliko skupaj nastopali.
Prireditev je bila zelo prisrčna. Nastopali so tudi naši otroci in mislim, da so bili vsi zelo prikupni.
Bilo je zelo, zelo prijetno in lepo. Presenetljivo!
Super je bilo.
Odlično, samo tako naprej!
Novinarki šolskega radia: Kaja Skerlovnik in Sara Krajnc, 8. c/9
POLOŽne\/l£M£UNeQA KAHNA
V četrtek, 10. februarja, je pred našo šolo potekala krajša slovesnost položitve temeljnega kamna, ki je naznanil začetek del za gradnjo prizidka šole. Slovesnosti so se, poleg gostov, udeležili tudi predstavniki razredov in učenci, ki so pripravili krajši kulturni program.
Dela so se začela še isti dan, vendar so bila le nekaj dni za tem, 14. februarja, upočasnjena zaradi arheoloških izkopavanj. Tod je namreč nekoč, pred približno dva tisoč leti, potekala rimska cesta.
Prizidek šole je nujno potreben, saj nam primanjkuje učilnic. Pouk na razredni stopnji še zmeraj poteka v dveh izmenah. Tudi telovadnica je za tolikšno število otrok premajhna. Prav tako je sedanja jedilnica premajhna za veliko število učencev, ki imajo v šoli kosila.
Učenci in učitelji si želimo, da bi se dela čimbolj nemoteno nadaljevala in bi bil prizidek čimprej zgrajen. Tako bomo že jeseni lahko sedli v nove šolske klopi.
Patricia Kosi 8. c/9
TEMELJNI KAMEN ZA
PRIZIDEK K OŠ. LJUDSKI VRT 10. FEBRUAR 2005

mm Htte šote
Zborovski koncert v OŠ Ljudski vrt
Pevci se dvakrat tedensko srečujemo na pevskih vajah v glasbeni učilnici, kjer pridno vadimo in šolamo svoje glasove.
V začetku marca so te vaje postale intenzivnejše in bližal se je torek, 15. marec, ko smo imeli v telovadnici naše šole koncert. Učiteljem, staršem in drugim smo želeli pokazati naš dosedanji trud. Telovadnica je bila v petnajstih minutah polna.
Predstavili smo se trije zbori: naši naj mlajši iz 9-letke, otroški in mladinski pevski zbor. Vmes so se predstavili tudi naši mladi literati, ki so prebrali odlomke svojih del. Peli smo najrazličnejše ljudske, umetne in zabavne pesmi, kjer smo pri nekaterih dodali še svojevrstno koreografijo.
Vsa čast naši zborovodkinji Jerneji Bombek, saj umiriti tako množico razigranih otrok ni ravno mačji kašelj. Naše petje je s klavirjem spremljala pianistka Klavdija Zorjan Škorjance. Trema po večini ni bila prisotna. Nina in jaz sva imeli posebno vlogo, povezovali sva koncert. Vsi smo se
maksimalno potrudili, dokaz za to pa so bili močni aplavzi naše publike.
Definitivno pa je bila izmed vseh pesmi najbolj odmevna himna naše šole, v kateri je le-ta na izviren in zanimiv način tudi opisana.
Himno šole in osem drugih pesmi smo posneli tudi na CD, ki smo ga predstavili na koncertu. Naslov CD-ja je Ob ribniku je modra šola.
Bližal se je konec koncerta, darilca in šopki ki smo jih bili nekateri deležni, so bili pravo presenečenje. A vsaka majhna pozornost je dobrodošla.
Starši so bili navdušeni in predvsem ponosni. Mi pa smo se z nasmehom na ustih, zadovoljstvom v srčkih in iskrico v očeh odpravili domov. Še en lep dan je za nami ...
Ana Brenčič 8. b/9

Pesmica o Ljudskem vrtu
(Mitja Gobec)
Mitja Gobec
&
/s5', x -Sv S 5
-1
U '	4" ,GS ^
Vo.
.cv
37.014.77
ŠOLSTVO
LOKVANJ: Šolsko glas/l.:8 inv.št:AH/
14283