SKUPŠČINSKI Št. 15, jgfo XXVII za občine ČRNOMELJ, •TLIKA, NOVO STO, RIBNICA J TREBNJE 22. decembra 1990 r ■ ■■■■■■ N VSEBINA OBČINA ČRNOMELJ 196. Odredba o določitvi naj višjih cen OBČINA NOVO MESTO 197. Odredba o spremembi odredbe o delovnem času upravnih organov občine Novo mesto 198. Sklep o spremembi sklepa o imenovanju občinske volilne komisije za mandatno obdobje 1990—1994 199. Odlok o začasnem financiranju javne porabe v občini Novo mesto za 1. trimesečje leta 1991 200. Sklep o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta Hidromelioracijsko območje Šentjernej — zahod 201. Odlok o zazidalnem načrtu BTC Cešča vas — 1. faza 202. Sklep o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta pokopališča Srebrniče — 1. faza 203. Spremembe in dopolnitve družbenega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 OBČINA RIBNICA 204. Odlok o delovnih telesih skupščine občine Ribnica Občina Črnomelj 196. Na podlagi 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 9/85) in 3. člena odloka o družbeni kontroli cen v občini Črnomelj (SDL, št. 12/85) je sprejel izvršni svet skupščine občine Črnomelj na seji dne 11. 12. 1990 ODREDBO o določitvi najvišjih cen 1. člen Cene naslednjih proizvodov in storitev iz 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 9/85): osnovne komunalne storitve (proizvodnja in distribucija vode, prečiščevanje in odvajanje odplak, odnašanje in odlaganje odpadkov, proizvodnja in distribucija toplote) in stanarine, ki sojih podjetja in druge pravne osebe ter nosilci samostojnega osebnega dela oblikovali v skladu s predpisi in uporabili na tržišču do uveljavite te odredbe, se s to odredbo določijo kot najvišje. 2. člen Z dnem, ko začne veljati ta odredba, neha veljati odredba o določitvi najviš-jih cen (SDL, št. 9/90, 11/90 in 14/90). 3. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1991 dalje. Številka: 385-7/89 Predsednik Datum: 11 12. 1990 izvršnega sveta skupščine občine Črnomelj: ANTON HORVAT, dipl. oec., l.r. Občina Novo mesto 197. Na podlagi 258. člena in 262. a člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in I4/82), drugega odstavka 95. člena zakona o sitemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine republike Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list RS, št. 24/79,12/82,39/85,37/87 in 18/88) in odloka o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (Uradni list RS, št. 7/80,38/82,10/83 in 4/87) je izvršni svet skupščine občine Novo mesto na seji dne 12. 12. 1990 sprejel ODREDBO 0 spremembi odredbe o delovnem času upravnih organov občine Novo mesto \ 1. V odredbi o delovnem času upravnih organov občine Novo mesto št. 152- 01 /89 z dne 31.7. 1990 se spremeni 3. točka tako, da se v drugem odstavkku črta besedilo b, c in d točke. 2. V 8. točki se črta besedilo »razen točke 3 b, c in d, ki začne veljati s 15. 9. 1990.« 3. Ta odredba začne veljati z dnem objave, uporablja pa se od 1. 1. 1991. Številka: 152-01/89-1S-054-7/90 Predsednik Datum: 12. 12. 1990 izvršnega sveta skupščine občine Novo mesto: mag. BOŠTJAN KOVAČIČ, l.r. 198. Na podlagi 9. člena odloka o sestavi in pristojnostih zborov skupščine občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 21 /89 in 6/90) in 23. člena zakona o volitvah v skupščine (Uradni list SRS, št. 42/89) je skupščina občine Novo mesto na skupni seji zborov skupščine občine Novo mesto dne 17. 12. 1990 sprejela SKLEP o spremembi sklepa o imenovanju občinske volilne komisije za mandatno obdobje 1990— 1994 1. Pri I. točki sklepa o imenovanju občinske volilne komisije za mandatno obdobje 1990 1994 (Skupščinski Dolenjski list, št. 21 /89 in 3/90) se razrešita: Alojz Pucelj, dolžnosti člana komisije, Jožica Žnidaršič, dolžr.octi namestnika člana komisije, imenujeta: Vladimir Gačnik, roj. 7. 6. 1960, dipl. inž. elektrotehnike, ISKRA — TE-NEL Novo mesto — za člana komisije, Mojca Novak, roj. 10.6.1959, LABOD Novo mesto, za namestnico člana. II. Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in velja z dnem sprejema. Številka: 008-03/90 Predsednik Datum- 17. 12. 1990 skupščine občine Novo mesto MARJAN DVORNIK, l.r. loge na krajih razgrnitve ali pa jih pošljejo Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2. Številka: 352-01 /90-IS-012-23/90 Predsednik Datum: 12. 12. 1990 izvršnega sveta skupščine občine Novo mesto mag. BOŠTJAN KOVAČIČ, l.r. 199. Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, štev. 39/74 in 4/78) in 8. člena odloka o sestavi in pristojnostih zborov skupščine občine Novo mesto (SDL, št. 21 /89 in 6/90) je skupščina občine Novo mesto na sejah zborov dne 17. 12. 1990 sprejela ODLOK o začasnem financiranju javne porabe v občini Novo mesto za 1. trimesečje leta 1991 1. člen Do sprejetja odloka o proračunu občine Novo mesto za leto 1991, najdlje pa do konca meseca marca 1991, se izvaja začasno financiranje javne porabe v občini Novo mesto na osnovi proračuna občine za leto 1990. 2. člen V obdobju začasnega financiranja se zagotavlja sredstva za financiranje javnih potreb v obsegu sredstev, ki so bila sorazmerno porabljena v istem obdobju po proračunu za leto 1990, vendar pa največ četrtina realnega zneska vseh odhodkov proračuna za leto 1990. 3. člen Začasno financiranje se izvaja na podlagi splošnih določb odloka o proračunu občine Novo mesto za leto 1990. 4. člen Prihodki in odhodki, realizirani in razporejeni po odloku o začasnem financiranju, so sestavni del odloka o proračunu občine Novo mesto za leto 1991. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1991. številka: 401-03/90 Predsednik Datum: 17. 12. 1990 skupščine občine Novo mesto: MARJAN DVORNIK, l.r. 200. Na podlagi 258. in 262,a člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82) in 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS št. 18/84,37/85,29/86 in 20/90) je izvršni svet skupščine občine Novo mesto na seji dne 12. 12. 1990 sprejel 201. Na podlagi 8. člena odloka o sestavi in pristojnostih zborov skupščine občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 21/89 in 6/90 in 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85,29/86 in 26/90) je skupščina občine Novo mesto na sejah zborov dne 17. 12. 1990 sprejela ODLOK o zazidalnem načrtu BTC Češča vas — 1. faza I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt BTC Češča vas — 1. faza, ki gaje izdelal GIP Pionir Novo mesto, Projektivni biro, pod št. 151/89, v oktobru 1990. Zazidalni načrt obsega programski in tehnični del ter grafične priloge. 2. člen Meja območja tega zazidalnega načrta poteka: na vzhodu po zunanjih mejah parcel št. 1696/4, 1696/8, 1701/1, 1702/1, 1709/2, 1712/1 (del), 1716, 1723/2, 1726/3, 1729/5, 1797/7, 1792/7, prečka pare. št. 2197/11 cesta Prečna Zalog, nato po zunanji meji parcele št. 1752/2, prečka pare. št. 2252/4 železniška proga Novo mesto Straža; na jugu poteka po zunanjih mejah parcel št. 1751/2, 1747/1, 1746/1, 1741/2, 1740/1, 1738/1, prečka pare. št. 1745/1 pot, nato po zunanjih mejah parcel št. 1737/1, 1736/3, 2197/10; na zahodu meji na prekop s pare. št. 2232/2, v manjšem delu vključuje parcelo št. 1732/2, prečka pare. št. 2197/2 pot, del parcele št. 1734/2, nato poteka po zunanjih mejah parcel št. 1729/1, 1729/2, 1726/1, 1723/1, 1720, 1714, 1715/2; na severu poteka po zunanji meji pare. št. 1715/2, 1712/1,1709/1,1702/1,1701/1, prečka parcelo št. 1701/8 ter ob meji parcele št. 1696/4 do izhodiščne točke, vse v k. o. Gor. Straža. II. NAMEMBNOST OBMOČJA 3. člen Območje zazidalnega načrta je namenjeno naslednjim dejavnostim Blagovno-transportnega centra Javna skladišča, enota Novo mesto: a) skladiščno-pretovorni dejavnosti: skladiščenje in pretovor različnih vrst blaga v nadkritih in zaprtih skladiščih, paletizacija in depaletizacija blaga, kontejnerizacija in dekontejnerizacija blaga; b) proizvodni dejavnosti: proizvodni programi, dovoljeni v prostocarinskih conah; pogoj je, da so ekološko čisti in ne zahtevajo posebnih klimatskih pogojev: SKLEP ojavni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta Hidromelioracijsko območje Šentjernej — zahod I. člen „ Javno se razgrne osnutek ureditvenega načrta Hidromelioracijsko območje Šentjernej zahod, ki gaje izdelal Razvojno-raziskovalni center Novo mesto, pod št. UN 3609, v novembru 1990. c) servisni dejavnosti: vzdrževanje objektov in naprav, varovanje objektov, naprav ter blaga, oskrba z energijo, zagotavljanje delovnega in družbenega standarda delavcev, parkiranje; č) prodajni dejavnosti: prodaja skladiščnega blaga; 2. člen Osnutek ureditvenega načrta iz 1. člena tega sklepa bo razgrnjen v prostorih skupščine občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2,1. nadstropje, vsak delovni dan od 7. do 15. ure, oz. v ponedeljek in sredo do 17. ure, ter v prostorih krajevnih skupnosti Šentjernej in Orehovica, 30 dni od objave sklepa v Skupščinskem Dolenjskem listu. V času javne razgrnitve bo v obeh krajevnih skupnostih organizirana tudi javna obravnava osnutka. Obvestilo o času javne obravnave bo objavljeno v Dolenjskem listu. 3. člen Podjetja in druge organizacije, organi in društva, delovni ljudje in občani lahko do poteka roka javne razgrnitve podajo pisne pripombe, mnenja in pred- d) upravni dejavnosti: upravljanje celotne dejavnosti BTC Javna skladišča, enota Novo mesto, upravljanje dejavnosti javnega carinskega in konsignacijskega skladišča, upravljanje špediterske dejavnosti, upravljanje dejavnosti brezcarinske cone. III. POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČJA TER ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV 4. člen Vsi objekti, naprave in površine za zunanje ureditve so zasnovani na nasip' nem platoju z relativno višino 2,00 do 2,50 m nad koto raščenega terena. Višinsko koto platoja pogojuje visoka voda reke Krke in potoka Temenice in /naši* za plato min. 166,50 m absolutne nadmorske višine. 5. člen Za skladiščno pretovorno, proizvodno in prodajno dejavnost so na tem območju predvideni trije objekti: objekt št. 1 je tlorisnih dimenzij 120,00 x 108,00 m, s tem da se širina objekta, v smeri železniškega tira, stopničasto zmanjšuje s tremi zamiki 18,00 x 30,00 m: objekt št. 2 je tlorisnih dimenzij 120,00 x 90,00 m, objekt št. 3 pa 110,00 x 72,00 m. Tlorisne dimenzije objektov št. 2 in 3 so v vogalnem delu proti železniškemu tiru zmanjšane za 20,00 x 18,00 m. Kota objektov je 166,80 m. Vsi objekti so pritlični s koristno svetlo višino 8,00 m in maksimalno višino slemena 12,0 m. Konstrukcija objektov je montažna, armirano betonske izvedbe, katere skelet tvori raster stebrov in strešnih nosilcev v sklopu 4 do 6 ladijskih dvokapnic na posameznem objektu, s slemenom v njegovi vzdolžni meri. Vsi objekti so zaprte izvedbe s fasadnimi montažnimi elementi. V sklopu fasadnih elementov se izvedejo okenske in vratne odprtine, dodatno osvetlitev se lahko zagotovi s svetlobnimi trakovi v strehi. Strehe so simetrične dvokapnice z naklonom strešinod 11 °—19°, kritina je profilirana pločevina ali valoviti salonit. Vzdolž fasade objektov naj se za kamionski pretovor izvede konstrukcija konzolne nadstrešnice minimalne širine 3,0 m v istem strešnem naklonu in kritini. Oblikovni elementi so podrejeni izbranemu tipu montažne konstrukcije in naj bodo enotni za vse objekte. Za določitev barve fasad in kritine se izdela barvna študija. Odstopanja od tlorisnih gabaritov so dopustna, navzgor do + 2%, navzdol pa do — 10%. 6. člen V skladiščnih objektih št. 1, 2 in 3 se predvidi ločen prostor za potrebe polnjenja akumulatorjev za viličarje. V vsakem objektu je po 10 polnilnih mest. 7. člen vhodnih jarkih in na zunanji strani zaščitnega vegetacijskega pasu. Poseben poudarek naj bo dan razmeščanju vegetacijskih mas vzdolž obvozne ceste Češ-ča vas — Zalog, v samem območju urejanja s tem zazidalnim načrtom. Uporabijo se naj naslednje rastlinske vrste: a) drevesne vrste: bela vrba, črna jelša, dob, beli gaber, lipa, trepetlika, jesen, breza; b) grmovne vrste: glog, dren, sviba, bragovita, črni bezeg, trdoleska, vrba, robida; c) pokrovnice: šaš, dresen. Območje tega zazidalnega načrta se ogradi z mrežno ograjo višine 2,20 m. Situacija ograje je razvidna iz grafičnih prilog. IV. POGOJI ZA PROMETNO IN KOMUNALNO TER DRUGE UREDITVE OBMOČJA 13. člen Ceste: Območje zazidalnega načrta se navezuje na obstoječo lokalno cesto št. 5832 Novo mesto — Češča vas, prek nove obvozne ceste, ki poteka na vzhodnem in južnem delu območja zazidalnega načrta. Je v asfaltni izvedbi. Širina vozišča nove obvozne ceste je 6,0 m, širina bankine 1,0 m. Spodnji ustroj zahteva vgradnjo nosilnega zemeljskega materiala iz dovoza, minimalna nosilnost je 15 MPa. Zgornji ustroj naj se dimenzionira glede na nosilnost spodnjega ustroja in za slednjo prometno obremenitev. Pri projektiranju elementov ceste je potrebno upoštevati računsko hitrost Vr = 50 km/h in omejitve hitrosti na prehodu prek železniškega tira na maksimalno 30 km/h. V predelu ceste, kjer je predvidena priključitev interne cestne mreže območja BTC in odcep za naselje Češča vas, se izvede štirikrako križišče. Križanje ceste z industrijskim tirom in železniško progo Novo mesto — Straža se izvede z nivojskim prehodom. Na obvozni cesti se uredi tudi avtobusno postajališče, za potrebe območja BTC in naselja Češča vas. Upravni objekt je tlorisne velikosti 51,00 x 14,00 m z možnim odstopanjem + 10%. Po višini obsega največ 3 etaže (P+2). Je lahko montažne armirano betonske konstrukcije z montažnimi fasadnimi elementi ali v klasični izvedbi. Pri oblikovanju naj bo dan poudarek na vhodnem pročelju, na vseh treh etažah. Streha objekta je dvokapnica s slemenom v vzdolžni smeri, naklon strešin in vrsta kritine je enaka kot na skladiščnih objektih. 8. člen Vhodni objekt tvorita dva pritlična zidana objekta, tlorisnih velikosti 10,00 x 10,00 m, ki sta locirana na obeh straneh dostopne ceste in med seboj povezana z nadstrešnico 10,00 x 11,00 m. Dopustno odstopanje od tlorisnih dimenzij je 2 10%. Poleg osnovne funkcije, to je kontroli pretoka blaga, zaposlenih in obiskovalcev, je namenjen še za namestitev telefonske centrale in požarnega javljanja ter za potrebe šoferjev in obiskovalcev (prostor za počitek, čakalnica, bife, sanitarije). Nadstrešnica je armirano betonska, v funkciji izboljšave pogojev pri kontroli vozil. 9. člen Kontrolni objekt tvorita zidan objekt in nadstrešnica; locirana sta tako, daje zidan objekt vezan tudi na vhodni objekt, z nadstrešnico pa je nadkrit dostop na parkirni prostor. Sta pritlična, tlorisnih dimenzij 20,00 x 7,00 m in 20,00 x 10,00 m, z možnim odstopanjem + 10%. Namenjen je carinskim pregledom blaga na kamionih in spremljajočim upravno-administrativnim zadevam. Oblikovanje vhodnega in kontrolnega objekta naj bo enotno. 10. člen Objekt delavnice je samostojen in združuje dejavnosti, potrebne za vzdrževanje objektov, naprav in opreme, to je mizarsko, ključavničarsko, elektro in mehanično delavnico. Je tlorisnih dimenzij 20,00 x 10,00 m z. možnim odstopanjem ' 10% in je pritličen. Streha je simetrična dvokapnica s strešinami v istem naklonu kot ostali objekti in enako kritino. 11. člen Kota upravnega objekta, vhodnega in kontrolnega objekta ter delavnic je 166,90 m. 12. člen Zunanja ureditev vključuje zazelenitev prostih površin, ureditev dostopne in internih cest ter industrijskega tira, parkirnih in manipulacijskih površin; razvidna je iz grafičnih prilog Situacija ureditve M 1:1000, načrt ureditve zelenih Površin M 1:1000 ter Prometno-tehnčni rešitvi obvozne ceste in industrijskega tira, obe M 1:1000. Pri zazelenitvi prostih površin naj velja obvezna gosta zasaditev visokih dre-ves v bližini objektov ter zasaditev mešanih drevesnih in grmovnih živic ob 14. člen Interne ceste potekajo vzporedno z objekti in pravokotno nanje tako, da obkrožajo objekte najmanj s treh strani. Ker gre pretežno za ceste v premi, sledi cel niz. pravokotnih križanj enakovrednih cest. Križišča je potrebno projektirati z notranjim radijem R = 15 m. Širina vozišča vseh internih cest je 7,0 m. Najnižja absolutna kota internih cest je pogojena s koto visoke vode poplavnega območja in znaša 166,50 m, najvišja pa s koto uvozov v skladiščne objekte in koto odvodnjavanja vozišč, parkirišč in platojev, in znaša 166,75 m. Za označbe vozišča je predvidena horizontalna signalizacija. Hitrost vožnje se omeji na 10 km/h. 15. člen Parkirne površine: V območju zazidalnega načrta je predvidenih 40 parkirnih mest za tovorna vozila in skupno 168 parkirnih mest za osebna vozila. Parkirišče za tovorna vozila je predvideno v predelu med vhodnim in kontrolnim objektom, industrijskim tirom in interno cesto k skladiščnim objektom. Poleg njih je predvidenih še 66 parkirnih mest za osebna vozila, 57 parkirnih mest je predvidenih ob upravnem objektu, 45 pa ob skladiščnih objektih št. 1,2 in 3. Vsa parkirna mesta so v asfaltni izvedbi, z vgrajenimi lovilci olj in maščob. 16. člen Industrijski tir: Tirna mreža je predvidena z odcepom v km 4 + 139,951 z navadno desno kretnico 549 (45) — 6° 200. Minimalni radij odcepa tira je 150 m. Nanj se priključijo odcepni tiri za posamezne skladiščne objekte. Tir št. 1 poteka od odcepne kretnice »a2« do km 0 + 077,91 v padcu 2,33%», do tirnega zaključka v km 0 + 200,00 pa v horizontali. V 1. fazi se tir št. 1 začasno podaljša s priključkom tira št. la na obstoječo progo z notranjo kretnico 549—6° 20’25” 230, 556/1000 m. Tir št. 3 poteka od odcepne skretnice »9« do km 0 + 090 v horizontali, od km 0 + 090 do km 0 + 180 v padcu 2,33%», kjer doseže koto GRT 166,50. Od tu naprej potekajo tiri št. 2, 3 4 in 5 v horizontali. Vsi tiri se izvedejo brez prehodnic in nadvišanj z vodilno tirnico ob notranji vozni tirnici. Maksimalna hitrost na tirih je 20 km/h. Planum je potrebno utrdili na predvideno nosilnost Ms, min Ž50 MN/m2, na prehodih internih cest in industrijskih tirov pa na MS § 80—100 MN/m2. Odvodnjavanje meteornih voda s planuma tirov se izvede z meteorno kanalizacijo v potok Temenico. Tiri se izgradijo na osno obremenitev 225 KN oz. 80 KN/m, s tirnicami sistema 49 ali 45. Pri tem je dovoljena uporaba tudi starih z dopustno obrabo po 20. členu pravilnika 314 JZ. Opremijo se s kočnicami, hektometrskimi kamni ter nagibnimi kazali, nivojske pregode pa se zavaruje z Andrejevimi križi. Svetli profil lira je 2,20 m obojestransko pravokotno na os tira in 4,80 m v višini nad gornjim robom tira. Minimalna oddaljenost sten objektov od osi tira mora biti 3,0 m, strebrov 2,5 m, nakladalnih klančin pa 1,70 m. Višina nakladalnih klančin nad gornjim robom tira mora znašati 1,10 m. Vsa prečkanja komunalnih vodov in naprav s tiri se morajo izvesti za minimalni globini 1,20 m pod koto gornjega roba tira z dodatno zaščito v dolžini 0,50 m obojestransko od osi tira. 17. člen Vodovod: Območje zazidalnega načrta se priključuje na obstoječi vodovod AC 0 200 Novo mesto — Češča vas — Straža. Pri tem se del obstoječega vodovoda prestavi izven območja zazidalnega načrta, kot je razvidno iz grafične priloge št. 19 Situacija vodovoda M 1:1000. Prestavljeni vodovod poteka po zemljiščih s pare. št. 2232/2 kanal in 1735/4, k.o. Gor. Straža. Voda iz vodovodnega omrežja se uporablja le za sanitarne potrebe. Hidrant-no omrežje se izvede ločeno odjavnega vodovodnega omrežja, s črpanjem požarne vode iz reke Temenice. Pri projektiranju in izgradnji vodovodnega in hidrantnega omrežja je potrebno upoštevati: odlok o javnem vodovodu in o oskrbi prebivalcev z vodo občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/87), - tehnični pravilnik o javnem vodovodu (Skupščinski Dolenjski list, št. 6/87), - odlok o zaščiti vodnih virov na območju občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/83). 18. člen Kanalizacija: Odvodnjavanje odpadnih voda iz območja zazidalnega načrta se izvede v ločenem sistemu. Odvod meteorne vode z utrjenih površin območja in streh objektov se izvede prek meteorne kanalizacije z izpustom v Temenico in odvodni jarek. Na parkiriščih je pred izpustom potrebno vgraditi lovilce olj in maščob. 19. člen Odvod odpadnih fekalnih voda se izvede prek nepropustne fekalne kanalizacije v čistilno napravo Češča vas, kije locirana v območju tega zazidalnega načrta. Postopek je popolno biološko čiščenje. Djmenzionirana je na skupno obremenitev celotnega območja BTC in naselja Češča vas, na 400 ekvivalent enot. Dostop do čistilne naprave je z odstavnega pasu ob novi dostopni cesti. Priključena je tudi na električno in vodovodno omrežje. Mulj se odvaža na dehidracijo na centralno čistilno napravo v Ločni, končna dispozicija mulja pa je predvidena na komunalni deponiji v Leskovcu. Za realizacijo 1. etape tega zazidalnega načrta je predvidena izgradnja tro-prekatne nepropustne greznice, za zbiranje odpadnih voda in sanitarij, s prostornino 16.000 1 in odvozom na obdelovalne površine. Po izgradnji čistilne naprave se greznica priključi nanjo. 20. člen Električna energija: Območje tega zazidalnega načrta se napaja z električno energijo prek 20 K V daljnovoda Novo mesto Dol. Toplice. Odcep se izvede pri trafo postaji Češča vas. Priključni daljnovod se izvede do trafo postaje 1 kabelsko. Izven območja zazidalnega načrta poteka trasa kabla po zemljiščih s pare. št. 1762, 1765 in 2247 pot, k.o. Gor. Straža. 21. člen Posamezni objekti v območju tega zazidalnega načrta se napajajo iz TP 1 z zemeljskimi kabli PPOO-A 4 x 150 + 2,5 mm 2. Razvod kablov je razviden iz grafičnih prilog zazidalnega načrta. Oddaljenost kablov nizke napetosti od kablov srednje napetosti 20 K V mora znašati minimalno 15 cm, od PTT kablo v, vodovoda in kanalizacije pa 0,5 m. Oddaljenost med kabli 38/220 V mora biti najmanj 7 cm. 22. člen Končna rešitev napajanja celotnega območja BTC z električno energijo zahteva izgradnjo še ene transformatorske postaje in 20 K V daljnovoda Češča vas Bršljin ter priključitev na RTP Bršljin. Le-to bo reševal poseben prostorski izvedbeni načrt za komunalne naprave, potrebne za funkcioniranje celotnega območja. 23. člen Zunanja razsvetljava: V območju zazidalnega načrta je predvidena razsvetljava prometnih poti, parkirišč in ojektov s spremljajočimi površinami. Zunanja razsvetljava je v tipski izvedbi. 24. člen Tt omrežje: Za priključitev na tt omrežje se izvede kabelska kanalizacija primarnega tt kabla pri objektu Tovarne izolacijskih vlaken Krka v Bršljinu, kar bo predmet posebnega prostorskega izvedbenega načrta. Investitorje dolžan sofinancirati razširitev GATC Novo mesto. Pred pričetkom del PTT podjetje Novo mesto zakoliči traso obstoječe tt linije. Obstoječa tt linija se prilagodi razporedu predvidenih komunalnih naprav. Razvod internega tt omrežja je prikazan v grafični prilogi. 25. člen Ogrevanje: Za ogrevanje objektov se zgradi centralna kotlarna z močjo 1 MW v objektu št. 1 in razvod toplovoda do posameznih objektov. V 1. fazi se za kurivo uporablja kurilno olje, po izgradnji plinovoda se za kurivo uporablja zemeljski plin. V. DRUGI POGOJI, POMEMBNI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR 26. člen Visoka drevesna vegetacija ob poljski poti ob Temenici se mora ob izvedbi platoja ohraniti. 27. člen Za odvod zalednih in površinskih voda iz platoja Blagovno transportnega centra se uredi jarek ob vznožju nasipa obvozne ceste Češča vas. Trasa odvodnega jarka je razvidna iz grafične priloge Situacija odvodnega jarka M 1:1000. Jarek se izvede z normalnim profilom trapezne oblike, širina dna je 1,00 m. Brežine se izvedejo v naklonu 1:1,5. Pri križanjih jarka z obvozno cesto se izve- j de propust. Kota spodnjega roba propusta je 166,41 m. Vsi infrastrukturni objekti, ki prečkajo odvodni jarek, se položijo pod dnom jarka. 28. člen Požarna varnost: Varstvo pred požarom se zagotavlja s signalizacijo požarnega javljanja, hi-drantnim omrežjem, požarno opremo in požarnimi potmi. Signalizacijo požarnega javljanja je potrebno namestiti v vseh objektih, s povezavo na vhodni objekt. Hidrantno omrežje se izvede ločeno od vodovodnega, s črpališčem na Te- ; menici. Hidranti so na razdalji 80 m, nadzemni. Požarno opremo se razporedi znotraj celotnega območja, določi se jo s posebnim projektom, ko bodo znane vrste skladiščnega blaga. Požarne poti so zagotovljene z razmestitvijo dostopnih poti do posameznih objektov. V sklopu projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja za posamezne objekte mora biti izdelan tudi elaborat varstva pred požarom; z njim morajo biti podani ukrepi za intervencijo v primeru požara glede na požarne obremenitve posameznega objekta in con v objektu. 29. člen Potresna varnost: Na območju zazidalnega načrta je potrebno graditi objekte po kriterijih, ki veljajo za Vlil. stopnjo po MSC. 30. člen Hrup: Potrebno je upoštevati maksimalno dovoljene ravni hrupa, ki veljajo za to območje v smislu odloka o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore (Uradni list SRS, št. 29/80). 31. člen Odpadki: Vsi komunalni odpadki se zbirajo v kontejnerjih ter zabojnikih in se redno odvažajo na komunalno deponijo v Leskovcu. Predvidenih je šest zabojnikov za odpadke s prostornino po 7001 ter trije kontejnerji za embalažo s prostorni- I no po 5 m'. Lokacije so razvidne iz grafičnih prilog zazidalnega načrta. Posebej se sortirajo odpadne snovi, ki se lahko uporabljajo za nadaljnjo j predelavo. VI. ETAPE IZVAJANJA ZAZIDALNEGA NAČRTA 32. člen Zazidalni načrt I. faze se bo izvajal v štirih etapah. I. etapa obsega: izgradnjo skladiščno-proizvodno-prodajnega objekta št. I, vhodnega i*1 kontrolnega objekta, kotlovnice v sklopu objekta št. 1, trafo postaje ifl agregatne postaje, troprekatne greznice in črpališča požarne vode ter ost3' j lih komunalnih objektov in naprav, potrebnih za normalno delovanje navedenih objektov; — izgradnjo obvozne ceste Novo mesto — Zalog, interne dovozne ceste do objekta št. 1, parkirišč za osebna in tovorna vozila ter industrijskega tira do objekta št. 1; — prestavitev tangiranega dela primarnega vodovoda; — zasaditev visokoraslega drevja med železniško progo in objektom št. 1; II. etapa obsega: — izgradnjo objekta št. 2 in lokalne čistilne naprave; - izgradnjo parkirišč in dograditev železniškega tira do objekta št. 2, priključnih komunalnih naprav in objektov ter zunanjo ureditev; III. etapa obsega: — izgradnjo objekta št. 3, dograditev železniškega tira, priključnih komunalnih naprav in objektov ter zunanjo ureditev; IV. etapa obsega: — izgradnjo upravnega objekta in delavnice; - izgradnjo priključnih komunalnih naprav in objektov ter dokončanje zunanje ureditve. V. KONČNE DOLOČBE 33. člen Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem zazidalnega načrta opravlja urbanistična inšpekcija Uprave inšpekcijskih služb Novo mesto. 34. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled pri sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora občine Novo mesto, zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto in krajevni skupnosti Prečna. 35. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 352-02/89 Predsednik Datum: 17. 12. 1990 skupščine občine Novo mesto: MARJAN DVORNIK, l.r. 202. Na podlagi 258. in 262. a člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82) in 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84,37/85,29/86 in 26/90) je izvršni svet skupščine občine Novo mesto na seji dne 21. 12. 1990 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta pokopališča Srebrniče — 1. faza 1. člen Javno se razgrne osnutek ureditvenega načrta pokopališča Srebrniče 1. faza, ki ga je izdelal Razvojno raziskovalni center Novo mesto, pod št. UN 3610, v novembru 1990. 2. člen Osnutek ureditvenega načrta iz 1. člena tega sklepa bo razgrnjen v prostorih skupščine občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2,1. nadstropje, vsak delovni dan od 7. do 15. ure oz. v ponedeljek in sredo do 17. ure, ter v prostorih skupnosti krajevnih skupnosti Novo mesto in krajevne skupnosti Drska, 30 dni od objave sklepa v Skupščinskem Dolenjskem listu. V času javne razgrnitve bo za krajane krajevne skupnosti Drska in za krajane ostalih mestnih krajevnih skupnosti oziroma krajane iz naselij, ki gravitirajo na novo mestno pokopališče, organizirana javna obravnava v prostorih skupnosti krajevnih skupnosti Novo mesto. Glavni trg 7. Obvestilo o času javne obravnave bo objavljeno v Dolenjskem listu. 3. člen Podjetja in druge organizacije, organi in društva, delovni ljudje in občani lahko do poteka roka razgrnitve podajo pisne pripombe, mnenja in predloge na krajih razgrnitve ali pa jih pošljejo Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2. številka: 352-013/89 Predsednik Datum: 21. 12. 1990 izvršnega sveta skupščine občine Novo mesto: mag. BOŠTJAN KOVAČIČ, l.r. 203. Na podlagi 8. člena odloka o sestavi in pristojnostih zborov skupščine občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 21/89), 142. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu ŠR Slovenije (Uradni list SR Slovenije, št. 1/80, 33/80 in 2/81), 31. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SR Slovenije, št. 18/84 in 15/89) ter v skladu s spremembami in dopolnitvami družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 — 1990 (Uradni list SR Slovenije, št. 23/89) je skupščina občine Novo mesto na seji vseh zborov dne 17. 12. 1990 sprejela Spremembe in dopolnitve družbenega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 Družbeni plan občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86, 18/88, 6/89) se spremeni in dopolni v naslednjih poglavjih: L Točka 3.7. OSNOVNI KAZALCI MATERIALNIH OKVIROV RAZVOJA Pri navedbah za SRS se podatki spremenijo tako, da se glasijo (v %): - produktivnost dela v gospodarstvu — namesto »2,2« »2,3«, - življenjski standard — namesto »3,6« »3,5«, — rast realnih OD — namesto »2,1« »2,0«. 2. Točka 4.1. SMERI PRESTRUKTURIRANJA Celotno poglavje se spremeni tako da se glasi: »Do leta 1990 bomo gospodarstvo razvijali in preobrazili v smeri večje učinkovitosti, s tem da bomo: investirali v proizvodne programe, ki so tehnološko in razvojno intenzivni in to na osnovi predhodno izdelanih in strokovno precenjenih elaboratov, ki bodo utemeljevali njihovo bodočo rentabilnost; - dajali prednost razvoju proizvodnih programov, ki zagotavljajo povečanje izvoza na konvertibilno tržišče; podpirali vnašanja tujega kapitala v naše prednostne proizvodne programe ob delovno intenzivnem koriščenju domače strokovno usposobljene delovne sile v vseh oblikah mešanih podjetij; - podpirali angažiranje domačih zasebnih sredstev in njihovo vlaganje v mešana podjetja, še posebej pa v širitev kapacitet terciarnih dejavnosti; podpirali razvoj drobnega gospodarstva, s tem da bomo v ta namen tudi omogočali olajšave pri pridobivanju lokacij, kreditov in pri davščinah, še posebej pa za programe, ki zadovoljujejo interese naših občanov po boljši oskrbi; vodili takšno politiko, ki bi omogočala večjo izrabo kmetijskih zemljišč v obdelovalne namene in v največji možni meri iskali oblike za olajšave pri proizvodnji hrane ter zagotavljali nemoteno oskrbo prebivalstva; intenzivno podpirali razvoj domačega inovativnega dela; sodelovali pri pripravah in vlaganjih za izboljšanje stanja na področju energetske, prometne in komunalne infrastrukture na območju občine, še posebej pa magistralnega omrežja in primarnih naprav; izogibali se vsem vlaganjem v dejavnosti, ki bi negativno vplivale na naravno ravnovesje in bivalno okolje.« 3. Točka 4.2. KMETIJSTVO IN ŽIVILSTVO — Za drugim odstavkom se dodata nova odstavka, ki se glasita: »Za kmetijska zemljišča, ki so v zaraščanju, bomo izdelali celovit koncept gospodarjenja in lastništva tako, da bomo vsa zemljišča, na katerih so možni ekonomsko opravičeni posegi, ponovno usposobili za kmetijsko proizvodnjo, ostala pa ustrezno pogozdili. Koncept gospodarjenja in lastništva bomo izvajali po letu 1990. Za zaščitene kmetije bomo do konca leta 1990 izdelali kataster za nadomeščanje zemljišč, ki bodo uničena ali degradirana zaradi drugih nujnih posegov v prostor.« Odstavek, ki govori o Ljubljanskih mlekarnah, se zamenja v novim odstavkom, ki se glasi: »Pripravili bomo strokovno presojo in dokumentacijo za razširitev in tudi graditev lastnih kapacitet za zbiranje in predelavo mleka za potrebe občine in tudi sosednjih območij.« 4. Točka 4.3. GOZDARSTVO V drugem odstavku se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Gozdno gospodarstvo Novo mesto in Gozdno gospodarstvo Brežice bosta gospodarila z 42.885 ha gozdnih površin v občini.« Za zadnjim odstavkom se dodata nova odstavka, ki se glasita: »Za razreševanje problematike umiranja gozdov bomo v skladu z republiškimi programi organizirali razširjeno in celovito znanstveno in raziskovalno delo in določili zasnovo gospodarjenja, sanacijskega ukrepanja in preprečevanja nadaljnjega propadanja gozdov. Še posebej bomo podpirali raziskovalno delo za ugotavljanje vzrokov za umiranje jelke na Rogu in kostanjevega raka. Pripravili bomo strokovne osnove za razglasitev varovalnih gozdov ter opredelili pogoje za njihovo varovanje oz. izrabo.« 5. Točka 4.4. NARAVNI VIRI IN RUDARSTVO Črta se drugi odstavek. zdravil, bo zgrajen 20 KV daljnovod Gotna vas —Cikava — Krka — Mačkove.« Sedmi odstavek se preoblikuje tako, da se glasi: »V skladu s programom bo TOZD Elektro Novo mesto gradil male hidroelektrarne in s tem izrabil tiste možne vodne vire, ki so ekonomsko in tehnično upravičeni za izkoriščanje. Gradnjo malih hidroelektrarn bomo pospeševali tudi v zasebnem sektorju. Pri vseh gradnjah malih elektrarn in drugih objektov bomo varovali okolje pred degradacijo.« Točka 4.5. GRADBENIŠTVO IN INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA Pri besedilu SGP Pionir (sedaj GIP Pionir) se: 1. Črta se 1. odstavek v 2. odstavku. 2. Zamenja se besedilo 5. odstavka tako, da se glasi: »Pripravil bo prostorsko in drugo dokumentacijo za postopno selitev proizvodnih obratov iz Bršljina in drugih delov mesta na novo lokacijo v Cešči vasi.« 3. Zamenja se besedilo 6. odstavka tako, da se glasi: »GIP Pionir bo skupaj z drugimi porabniki kamnitih agregatov pripravil raziskovalno študijo o možnih lokacijah za odprtje kamnoloma na območju občine in v ta namen tudi sofinanciral izdelavo prostorskega izvedbenega načrta.« - Enajsti odstavek se preoblikuje in dopolni tako, da se glasi: »Cestno podjetje Novo mesto, ki opravlja dejavnosti vzdrževanja in varstva magistralnih, regionalnih in lokalnih cest, gradbena dela nizkih gradenj, proizvodnjo asfaltov in drugo, bo v tem srednjeročnem obdobju krčilo obseg dejavnosti gradbenih del nizkih gradenj in proste kapacitete preusmerilo na vzdrževanje in varstvo cest, kar bo do leta 1990 predstavljalo polovico vrednosti celotne proizvodnje. Cestno podjetje Novo mesto bo uredilo peskokop Cerov log v skladu s programom sanacije.« Črta se štirinajsti odstavek. 7. Točka 4.6.2. FARMACEVTSKA IN KEMIČNA INDUSTRIJA Za šestim odstavkom se doda sedmi odstavek, ki se glasi: »Krka, tovarna zdravil Novo mesto, bo zgradila sežigalno napravo v svojem tovarniškem kompleksu v Ločni za sežig posebnih odpadkov, ki nastajajo v sedanjem tehnološkem procesu.« Na koncu osmega odstavka se doda še naslednji stavek: »V Hudenjah bo zgradil objekte za vzrejo malih živali.« 8. Točka 4.6.3. KOVINSKO PREDELOVALNA INDUSTRIJA Četrti in peti odstavek se zamenjata z novim odstavkom: »V namen dolgotrajnejšega sodelovanja s firmo RNUR in za zagotovitev kontinuitete proizvodnje avtomobilov v Novem mestu bosta IMV in francoska firma poiskali skupno organizacijsko rešitev.« Točka 4.8.2. OSTALI ENERGETSKI VIRI Prvi odstavek se dopolni z naslednjim besedilom: »Prvo fazo toplarne v Novem mestu bomo realizirali v sklopu tovarniškega kompleksa Krke, tovarne zdravil Novo mesto, z izkoriščanjem presežka toplotne energije energetskega bloka s kapaciteto 20 MW, in še nadalje z dograditvijo novega bloka s kapaciteto 20 MW. V ta namen bo rekonstruiran in dograjen energetski blok tovarne zdravil Krka ter zgrajen primarni razvod toplovoda med Krko, tovarno zdravil, in jedrom Novega mesta.« Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Uporabniki plina in izvršni svet skupščine občine Novo mesto bomo poskrbeli za pripravo in izvedbo dela južnega kraka slovenskega plinovoda na relaciji Rogaška Slatina — Krško — Novo mesto — Trebnje — Mirna, kot dela plinovodnega omrežja po zasnovi naftovodnega in plinovodnega omrežja v R Šloveniji do leta 2000 ter sekundarnega omrežja v občini Novo mesto.« V četrtem odstavku se črta prvi stavek. Za četrtim odstavkom se doda nov odstavek, ki se glasi: »Poiskali bomo investitorja za zgraditev večjega skladišča naftnih derivatov za posebne namene pri Birčni vasi, za kar je prostor že namensko določen.« Za zadnjim odstavkom se doda še nov odstavek, ki se glasi: »Poleg tekočih in plinastih goriv ter električne energije bomo v energetsko porabo vključevali tudi nove vire energije. Pri tem bomo usmerjali porabo posameznih goriv na tista področja porabe, kjer bo ob upoštevanju zahtev po ohranjanju zdravega in čistega okolja dosežen primeren učinek.« Točka 4.9. TRGOVINA V drugem odstavku se drugi stavek preoblikuje tako, da se glasi: »Za izboljšanje obstoječe trgovske mreže in za zagotovitev novih kapacitet bomo pospeševali tudi vključevanje zasebnega sektorja oziroma delovnih ljudi in občanov, ki bodo izkazali interese za odpiranje obratovalnic specializirane prodaje blaga na drobno, posebno pa obratovalnic dnevne oskrbe.« V devetem odstavku odpade zadnji stavek. Točka 4.11. PROMET IN ZVEZE Uvodni odstavek se črta. Točka 4.6.5. TEKSTILNA, KONFEKCIJSKA IN OBUTVENA INDUSTRIJA Pri besedilu za Labod, tovarna oblačil Novo mesto, se predzadnji in zadnji stavek v zadnjem odstavku zamenjata z novim besedilom, ki se glasi: »Pripravili bodo dokumentacijo za zgraditev centralnega skladišča gotovih izdelkov in za paviljon industrijske prodajalne.« Točka 4.7. DROBNO GOSPODARSTVO V trinajstem odstavku se pred zadnjim stavkom doda še stavek: »V tem srednjeročnem obdobju bo za graditev obrtnih delavnic na Cikavi pripravila prostorsko in projektno dokumentacijo, izvedla I. etapo urejanja stavbnih zemljišč ter pričela z gradnjo delavnic.« Za trinajstim odstavkom se doda nov odstavek, ki se glasi: »ONPZ Hrast bo ustanovila hranilno kreditno službo za potrebe drobnega gospodarstva.« V štirinajstem odstavku se črta zadnji stavek. II. Točka 4.8. ENERGETIKA Na koncu prvega odstavka se doda nov stavek, ki se glasi: »Temeljni cilj na področju porabe energije je zmanjševanje potrošnje energije na enoto družbenega proizvoda.« Točka 4.8.1. ELEKTROGOSPODARSTVO Šesti odstavek se dopolni še s stavkom: »Za potrebe industrijskega obrtnega območja Cikava in Krke, tovarne Točka 4.11.2. CESTE Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Skladno s srednjeročnim planom vzdrževanja, varstva, rekonstrukcij in gradenj avtomobilskih in drugih magistralnih ter regionalnih cest v R Sloveniji za obdobje 1986—1990 se bodo v občini Novo mesto izvajale aktivnosti za pripravo prostorske in tehnične dokumentacije za naslednje cestne odseke: avtomobilsko cesto Karavanke — Bregana na odseku Hrastje Dobruška vas, obvoznice Novega mesta, Partizansko magistralo.« Za prvim odstavkom se dodata nova odstavka, ki se glasita: »V zvezi s pripravo dokumentacije za izgradnjo avtomobilske ceste bomo zahtevali ustrezno rešitev problema premestitve in nadomestitve stavb zaščitenih kmetij, ki bodo tangirane s traso bodoče avtomobilske ceste in priključkov na to cesto. Izdelali in sprejeli bomo prostorsko in tehnično dokumentacijo ter izpeljali postopke za gradnjo spremljajočih oskrbnih objektov ob trasi bodoče avtomobilske ceste in ob njenih priključkih ter povezovalnih cestah.« Zamenja se besedilo dosedanjega drugega odstavka tako, da se glasi: »V Novem mestu bomo zgradili nov most prek reke Krke.« 17. Točka 4.11.3. PTT DEJAVNOST Za drugim odstavkom se doda nov odstavek, ki se glasi: »Izdelali in sprejeli bomo lokacijski načrt, izvedli potrebne upravne postopke ter pričeli z gradnjo optičnega kabla na relaciji glavna avtomatska centrala Novo mesto — Ločna - Šentjernej meja občine Krško kot sestavnega dela modernejšega in boljšega prenosa podatkov na relaciji Zagreb — Novo mesto — Ljubljana.« 18. Točka 4.12.3. UREJANJE POKOPALIŠČ — V prvem odstavku se spremeni prva alinea tako, da se glasi: »— investicijske priprave za centralno pokopališče Novega mesta v Srebrničah.« 19. Točka 4.12.6. JAVNI MESTNI PROMET — Besedilo drugega stavka postane drugi odstavek s tem, da se črta del stavka, in sicer: »... uredila bo avtobusno postajo v Novem mestu kot začasni objekt do izgradnje novega mostu.« Namesto tega se doda nov, t.j. tretji odstavek, ki se glasi: »... ter izboljšala javni mestni promet. V Novem mestu bomo zgradili centralno avtobusno postajo s spremljajočimi prostori za potrebe medkrajevnega in lokalnega avtobusnega prometa.« 20. Točka 4.13. VODNO GOSPODARSTVO — Za prvim odstavkom se doda naslednje besedilo: »Pri izvajanju osnovnih nalog bomo upoštevali tudi naslednja izhodišča: — pri urejanju vodnih režimov in melioracij bomo upoštevali tudi kriterije za varstvo okolja, interese ribištva, krajinskega oblikovanja in ostalih koristnikov prostora, ............ — vse pomembnejše vodne vire, ki so že zajeti in se izkoriščajo, bomo do konca srednjeročnega obdobja ustrezno zavarovali, — vse pomembnejše podtalnice bomo z odloki zavarovali do konca leta 1990, — zagotovili bomo tekočo kontrolo voda, ki niso vnesene v republiškem programu, ter vpeljali ustrezen sistem finančnih obveznosti onesnaževalcev, da jih bo ekonomsko spodbujal k zmanjševanju onesnaževanja, — izdelali osnove za izrabo energetskega potenciala vodotokov, določili pogoje za pridobitev pravice uporabe vodotoka v energetske namene.« 21. Točka 4.16.2. DRUŽBENI SISTEM INFORMIRANJA občanov.« — Črta se deseti odstavek. Za šestim odstavkom se doda nov odstavek, ki se glasi: »Skupnost krajevnih skupnosti Novo mesto in ostale krajevne skupnosti v abčini bodo nosilci izgradnje kabelske televizije na svojem območju. Za izgradnjo in vzdrževanje kabelske televije bodo združevale sredstva 22. Točka 5.2.1. OSNOVNO IZOBRAŽEVANJE V sedmem odstavku se dodata še naslednji alinei: »— dograditev osnovne šole v Bršljinu, - začetek dograditve in prenove osnovne šole v Žužemberku.« Točka 5.3. ZDRAVSTVENO VARSTVO Sesti odstavek se dopolni še z naslednjo alineo: »— pričetek dograditve in ureditve bolnišnice.« 23. Točka 6.1. CILJI UREJANJA PROSTORA IN VARSTVA OKOLJA Črta se zadnji odstavek. 24. Točka 6.2. NAMENSKA RABA PROSTORA NA OBMOČJIH, KJER SO PREDVIDENE NALOGE V ZVEZI Z UREJANJEM PROSTORA — Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Skladno z dolgoročno zasnovano politiko policentričnega razvoja bomo večino posegov v prostor izvajali v Novem mestu kot središču širšega regionalnega pomena, pomembnejših lokalnih središčih (Šentjernej, Straža, Dolenjske Toplice, Žužemberk, Otočec,vŠmarjeta s Šmarješkimi Toplicami, Mirna Peč) in lokalnih središčih (Škocjan, Stopiče, Dvor, Velike Brusnice, Prečna, Hinje, Hrastje, Orehovica, Gor. Vrhpolje, Uršna sela, Bela cerkev, Družinska vas, Birčna vas, Stranska vas, Velika Bučna vas, Podturn, Soteska, Mali Slatnik, Gabrje, Podgrad in Dolž).« 25. Točka 6.2.4. GOZDARSKE UREDITVE Besedilo zadnjega odstavka se spremeni tako, da se glasi: »Izdelali in sprejeli bomo zazidalni načrt za realizacijo projekta ,MELES’ na površinah izčrpanih glinokopov pri opekarni v Žalogu. Pripravljalna dela bo financiralo Gozdno gospodarstvo Novo mesto skupno z drugimi večjimi porabniki lesa.« 26. Točka 6.3.1. UREJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ - Enajsti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Pri oddaji lokacij za individualno gradnjo bomo sledili poselitveni politiki in interesom posameznih krajevnih skupnosti.« - Dopolni se petnajsti odstavek tega poglavja tako, da se spremeni besedilo pete alinee, ki se spremenjena glasi: »Sofinanciranje primarnih komunalnih naprav že prerazporejenih sredstev v obdobju 1981 — 1985: primarna kanalizacija s ČN Žužemberk, primarna kanalizacija s ČN Mirna Peč in primarni vodovod Regrške košenice — Mrzla dolina v Novem mestu.« - V petnajstem odstavku se za zadnjo alineo dodajo še naslednje alinee: «— sofinanciranje cestnih povezav na most v Novem mestu z vsemi pripravljalnimi deli, - sofinanciranje pločnikov ob magistralni cesti v naseljih Ločna in Bučna vas in Velika Cikava, - sofinanciranje čistilnih naprav in primarnega kanalskega sistema Straža — Dolenjske Toplice, - sofinanciranje komunalnih naprav v krajevnih skupnostih, kjer se zajema nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, - sofinanciranje komunalnih naprav pri prenovi mestnega jedra v Novem mestu, sofinanciranje javnih parkirišč v Novem mestu.« 27. Točka 6.3.6.2. OSKRBA S TEKOČIM PLINOM IN NAFTNIMI DERIVATI - Besedilo te točke se spremeni tako, da se glasi: »Za potrebe zunanjih objektov na magistralnem plinovodu se namenijo nove površine: - odcep Hudo za Kočevje na zemljišču pare. št. 1920 k.o. Daljni vrh, - čistilna postaja: na zemljišču pare. št. 764 k.o. Bršljin, MRP Novo mesto: na zemljišču prc. št. 888/2 k.o. Bršljin, - MRP Otočec: na zemljišču pare. št. 458 k.o. Šentpeter, MRP Strešnik: na zemljišču pare. št. 352/1 k.o. Dobrava. Za potrebe zunanjih objektov na primarni mestni mreži plinovoda Novega mesta pa: - MRP IMV: na zemljišču pare. št. 1301 in 1304 k.o. Kandija, MRP Pionir: na zemljišču pare. št. 293 k.o. Novo mesto, MRP Novoteks: na zemljišču pare. št. 116/2 k.o. Bršljin, MRP Krka Izolacije: na zemljišču pare. št. 238/4 k.o. Bršljin, MRP Opekarna Zalog: na zemljišču pare. št. 1609/10 k.o. Gor. Straža, MRP Novoles Straža: na zemljišču pare. št. 937 k.o. Gor. Straža MRP Jedro: na zemljišču pare. št. 1187 k.o. Novo mesto, MRP Bolnica: na zemljišču pare. št. 654, 655, 659 k.o. Kandija.« Za skladišče tekočih goriv bomo pripravili programske zasnove. 28. Točka 6.37.1. VODOVOD V prvem-odstavku se doda trinajsta točka, ki se glasi: »13. Izgradnja primarnega cevovoda Črmošnjice — Podturn s kaptažo vrtine pod Črmošnjicami.« V drugem odstavku se točka ena spremeni tako, da se glasi:v »1. rezervoar Volčkova vas na parceli številka 1258/5 k.o. Šentjernej.« V drugem odstavku se točka tri spremeni tako, da se glasi: »3. rezervoar Mirna Peč na parceli številka 991/85 k.o. Hmeljčič.« V drugem odstavku se točka pet spremeni tako, da se glasi: »5. črpališče Mirna Peč na parceli številka 533/78 k.o. Mirna Peč.« V drugem odstavku se za deveto točko doda nova deseta točka, ki se glasi: »10. rezervoar Daljni vrh na parcelah številka 1281/3,1272/2,1281/1 in 1281/2 k.o. Daljni vrh.« 29. Točka 6.3.7..J. POKOPALIŠČA V drugem odstavku se za drugo alineo doda še tretja, ki se glasi: »— Srebrniče 15 ha.« 30. Točka 6.4. NAČINI UREJANJA PROSTORA Za sedmim odstavkom se doda nov odstavek, ki se glasi: »Zaščitenim kmetijam bomo za povečanje oz. funkcionalno zaokrožitev kmetij ali za njihovo preselitev, če v obstoječi strukturi naselja ni prostorskih možnosti za širitev, dovoljevali gradnjo tudi na 1. območju kmetijskih površin. Neposredne posege bomo urejali s prostorskimi ureditvenimi pogoji.« Uvodno besedilo in preglednici, označeni z A in B, ki sledijo za preglednico prostorsko izvedbenih aktov, sprejetih v preteklih planskih obdobjih, pa ostanejo še v veljavi v obdobju 1986 do 1990, se črtajo in nadomestijo z naslednjim besedilom in preglednico: »V obdobju 1986 1990 so predvidene naslednje faze planskih aktivnosti po posameznih področjih: Legenda za vrsto PIN: ZN — zazidalni načrt UN — ureditveni načrt LN — lokacijski načrt KRAJEVNA SKUPNOST NAZIV Vrsta PIN Planske faze L UREJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ 1.1. Stanovanjska gradnja Novo mesto-Center Jedro Novega mesta — ured. načrt UN B Dreka Mrzla dolina z območjem avtobusne in železniške postaje UN B Šmihel Regrške košenice II ZN B Žabja vas Žabja vas — spremembe in dopol. ZN B Bršljin Ureditveni načrt UN A Dreka Irča vas — Bros — spremembe in dopolnitve ZN B Dreka Volčičeva v Novem mestu UN B Straža Jedro Straže UN B Straža Gmajna v Gornji Straži ZN C Dolenjske Toplice Na kamenju — sprememba ZN C Dolenjske Toplice Na Cviblju ZN A Dolenjske Toplice Jedro Dolenjskih Toplic UN C Mirna Peč Češenska hosta ZN A Žužemberk Klek ZN A Žužemberk Jedro Žužemberka UN A Otočec ZN — dopolnitev ZN B Škocjan Hrastulje ZN A Škocjan Romsko naselje Dobruška gmajna ZN B Dvor ZN Stanovanjska gradnja ZN A Stopiče Nad šolo — dopolnitev ZN ZN B Šmarjeta Jedro Šmarjete UN B 1.2. Oskrbne in storitvene dejavnosti Mali Slgtnik Obrtno-servisna cona Cikava sprememba ZN D Majde Šilc Cona terciarnih dejavnosti — Ragovo ZN A Bršljin Ureditveni načrt UN A Češča vas BTC Češča vas ZN C Češča vas Komunalne naprave za industrijski kompleks v Češči vasi LN C Birčna vas Skladišče tekočih goriv ZN A Žužemberk Peskokop Klek UN C Orehovica Peskokop Cerov log UN C Mali Slatnik Trgovsko-stanov. cona Mali Slatnik UN B 1.3. Proizvodne dejavnosti Bršljin Farmacevtska industrija v Cegelnici ZN A Ločna Industrijski kompleks Krke, tovarne zdravil Novo emsto, Bršljin UN C Ločna Industrijski kompleks Krke, tovarne zdravi) Novo mesto, v Ločni, severno območje ZN C Straža Novoles — spremembe in dopolnitve ZN B Žužemberk Industrijska cona Jama pri Dvoru ZN A Ločna Labod — ureditveni načrt UN C Straža CMS v Zalogu ZN B 1.4. Infrastrukturni objekti v naseljih Bršljin Prometno vozlišče Bršljin, I. faza UN A Bučna vas RP Hudo z razpletom daljnovodov UN D Dreka Mestno pokopališče Novo mesto v Srebrničah UN C Škocjan 1.5. Šport in rekreacija Pokopališče UN A Novo mesto Območje reke Krke v Novem mestu s Portovaldom, Ragovim logom in Šancami UN/B Otočec Turistično-rekreacijsko območje ZN C 2. PROMET IN ZVEZE 2.1. Železniška mreža Škocjan Magistralna progra Ljubljana—Zagreb LN A 2.2. Čestno omrežje Občina Novo mesto Avto cesta Ljubljana — Bregana, odsek Hrastje — Dobruška vas LN C Novo mesto Obvoznice LN C 2.3. PTT omrežje Občina Novo mesto Optični kabel Novo mesto — Bregana LN B 3. KOMUNALNI OBJEKTI 3.1. Kanalizacija Žužemberk Kanalski sistem Žužemberk LN C Mirna Peč Kanalski sistem Mirna Peč LN C Straža Kanalizacijski sistem Dol. Toplice — Straža LN D 3.2. Vodovod Dolenjske Toplice Vodovod Stare Žage — Dol. Toplice LN C 4. ENERGETSKI OBJEKTI 4.1. Elektroenergetski objekti Gotna vas 20 kV daljnovod Gotna vas — Cikava Mali Slatnik LN D 4.2. Plinovodi in toplovodi Občina Novo mesto Magistralni plinovod Krško — Trebnje LN D Novo mesto Primarna mestna mreža plinovoda LN D Novo mesto Toplarna in toplovodno omrežje Novo mesto L.N B 5. AGROOPERACIJE Škocjan Hidromelioracija dolina Radulje UN D Šentjernej i. REGULACIJE Hidromelioracija Šentjernejsko polje, zahod UN C Šentjernej Regulacija Kobile UN C 7. PROSTORSKO UREDITVENI POGOJI Novo mesto Žužemberk, Dol. Toplice Straža z Vavto vasjo, Mirna Peč, Otočec, Ureditveno območje Novega mesta C Ureditvena območja pomembnejših Šmarjeta s Šmarješkimi Toplicami, Šentjernej lokalnih središč C Občina Novo mesto Izvenmestni prostor občine C Planske faze v pregledu načina urejanja prostora pomenijo naslednje: C PRIDOBITEV IZVEDBENIH AKTOV IN UPRAVNIH DOVO- A PRIPRAVA STROKOVNIH OSNOV — od odločitve o pristopu k LJENJ - od izdelave in sprejema PIN, izdaja lokacijskega dovoljenja, investiciji, predhodnih del in idejnega projekta. zaključka in sprejema investicijskega programa, izdelave tehnične do- B — PLANSKO USKLAJEVANJE — od sprejetega planskega elementa v kumentacije z izdanim gradbenim dovoljenjem. usklajevanje, procesa usklajevanja s sprejetim območjem izključne in D — GRADNJA od začetka do zaključka gradnje tehničnega pregleda omejene rabe (rezervatom območja M 1:5000 ali večjim). objekta z izdanim uporabnim dovoljenjem. 31. Točka 6.5. SEZNAM POSEGOV NA 1. OBMOČJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ Ta točka se v celoti spremeni tako, da se glasi: »Pri usklajevanju navzkrižnih interesov, kijih povzroča gospodarski in socialni razvoj pri namenski rabi prostora in ki se nanašajo na izjemne posege na 1. območje kmetijskih zemljišč, smo upoštevali naslednje kriterije: 1. obvezna izhodišča dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje 1986—2000, dopolnjena 1989 (v kartografskem delu označen s »c«); 2. 6. člen zakona o urejanju prostora (v kartografskem delu označen z »b«); 3. 11. člen zakona o kmetijskih zemljiščih (v kartografskem delu označen z »d«). V obdobju 1986—1990 bomo izvajali aktivnosti za posege na naslednja 1. območja kmetijskih zemljišč: Oznake namena posega pomenijo: s — stanovanjska gradnja i — industrija in ostale proizvodne dejavnosti t — turizem k — komunala in infrastruktura * - v skupnem seštevku posegi za izgradnjo avtoceste niso upoštevani Naselje — lokacija Poseg namen pose. način urejanja površina ha kriterij upravič. posega Dol. Toplice Stanovanjsko območje Na kamenju s ZN 0,7 b Novo mesto Bršljin Stanov, naselje Novoteks in šolski center — sprem. s ZN 2,0 b Bršljin Območje tov. zdravil KRKA i ZN 0,9 b Novo mesto — Gotna vas Stanovanjsko območje Jedinščica s ZN 2,8 b Šentjernej Zapolnitev stanov, grad. s UN 0,2 b Cešča vas Območje za GIP Pionir ZN 0.9 b N. m. — Cikava Širitev industrijsko-obrtne cone ZN 3,7 b N. m. — Ločna Območje tov. zdravil KRKA ZN 3,0 b Straža Območje Novoles ZN 3,8 b Dol. Toplice Območje širitve zdravil. UN 0,9 b Otočec Turistično-rekreacijsko območje t ZN 3,1 b Otočec Stanovanjsko območje s ZN 0,4 b Dvor Širitev pokopališča k PUP 0,2 d Gabrje Širitev pokopališča k PUP 0,2 d Škocjan Širitev pokopališča k UN 0,2 d Gradišče Širitev pokopališča k PUP 0,3 d Mirna Peč Širitev pokopališča k PUP 0,5 d Prečna Širitev pokopališča k UN 0,6 d Slape Širitev pokopališča k PUP 0,1 d Stranska vas Novo pokopališče k PUP 0,5 d Šentjernej Šmarjeta Širitev pokopališča k PUP 0,8 d Širitev pokopališča k PUP 0,3 d Velike Brusnice Širitev pokopališča k PUP 0,3 d Gradišče Črpališče, kanalizacija k LN 0,03 d Mirna Peč Čistilna naprava k LN 0,12 d Sela pri D. Topi. Črpališče, kanalizacija k LN 0,06 d Sela pri Straži Čistilna naprava k LN 1,8 d štare Žage Dol. Toplice Žužemberk Črpališče Stare Žage Čistilna naprava k k LN LN 0,2 0,4 d d Nastje Dobruška vas Izgradnja avtoceste k LN C fazne lokacije Širitev magistralnih cest ob rekonstrukcijah k PUP 4,8 c [jjzne lokacije Širitev lokalnih cest ob rekonstrukcijah k PUP 4,3 b 42,31 32. Točka 6.6. KARTOGRAFSKI DEL IN PROGRAMSKE ZASNOVE Besedilo te točke se v celoti črta. Doda se novo besedilo: 7.0. NAMENSKA RABA PO EKSPLOATACIJI Po končani uporabi se eksploatirani prostor nameni za razvoj storitvene obrti in trgovske površine, kar bomo reševali s posebnim dokumentom. A. PROGRAMSKE ZASNOVE ZA UREDITVENI NAČRT PESKOKOP KLEK V ŽUŽEMBERKU 1.0. UVOD Peskokop Klek Žužemberk leži na vzhodni strani naselja Žužemberk med regionalno cesto Žužemberk — cesta — Dvor R 326 in pobočjem naselja Za-fara. Dosedanje izkoriščanje kamnoloma je bilo nenačrtno, in sicer je potekalo na dveh lokacijah. Peskokop predstavlja moteč poseg v prostor predvsem v degradaciji topografije, poškodbe tal in vegetacij. Sedanji upravljalec kamnoloma je podjetje Gradbenik Žužemberk. 2.0. VSEBINA UREDITVENEGA NAČRTA V programskih zasnovah ureditvenega načrta bomo: — določili obseg in način izkoriščanja peskokopa, — pogoje sanacije prostora, — priključitev na komunalne vode in naprave, faznost izkoriščanja, — drugo namembnost eksploatiranih površin. 3.0. OPIS MEJE OBMOČJA Območje peskokopa na južnem delu in zahodnem delu omejuje regionalna cesta Žužemberk — cesta — Dvor, nato meja seka parcelo 366/59, na severu vključuje dele zemljišč s parcelno št. 366/62,369/2, nato do poti s parcelno št. 366/2, nato seka zeljišča s parcelno št. 373/1, 373/9, 373/3, 373/4, 373/5, 375/10, 373/6, 373/7, 366/68 ter na vzhodu vključuje zemljišča s pare. št. 379/4'in 379/5, vse k.o. Žužemberk. 4.0. TEHNIČNI POGOJI IZKORIŠČANJA PESKOKOPA 4.1. Kvaliteta minerala Kvaliteta minerala ustreza zahtevanim kvalitetam po pravilniku o teničnih ukrepih in pogojih za beton in armirani beton (PBAB, Uradni list SFRJ, št. 51/1971) in se ga uporablja za vse vrste betona, spodnjih ustrojev cest in različna nasipavanja. 4.2. Izkoriščanje dolomita v kamnolomu bomo nadaljevali na zahodni strani, in sicer do regionalne ceste in proti severni strani. Agregat bomo pridobivali z izvedbo etaž in oblikovanjem širokih odkopanih čel do višine 15 m. Odstranjevanje bo usmerjeno masovno, za kar bomo pridobili poseben načrt. Letno bomo izkopavali okoli 38.500 m’ raščenega materiala. Zaloge kamnoloma so ocenjene na 17 let. V peskokopu bomo izvajali separacijo. 4.3. OBJEKTI IN NAPRAVE V območju kamnoloma bomo postavili montažne objekte za jedilnico in garderobo ter sanitarni blok. Posebej bomo uredili skladišče za gorivo in mazut z vsemi zaščitnimi ukrepi. Skadišče se ogradi s posebno žično ograjo višine 2 m. Predvidoma bo v kamnolomu zaposlenih 6 delavcev. 5.0. KOMUNALNE NAPRAVE IN OBJEKTI Objekte ne bomo priključevali na komunalne naprave in objekte. Oskrbo z vodo bomo zagotavljali s posebno cisterno za vodo, ki jo bomo po potrebi dovažali iz vodovodnega omrežja. Za odvod fekalnih vod bomo zgradili nepropustno dvoprekatno greznico na praznenje. Oskrbo z električno energijo bomo zagotavljali z namestitvijo agregata na diesel gorivo. Na obravnavanem področju ni komunalnih naprav in objektov. Na vzhodni strani je potrebno upoštevati traso nizkonapetostnega voda za čistilno napravo Žužemberk. Območje kamnoloma se navezuje s priključkom na regionalno cesto R 326. 6.0. USMERITVE ZA OBLIKOVANJE KRAJINE IN ZA VAROVANJE NARAVNEGA OKOLJA Izkoriščanje peskokopa bomo podredili sanaciji in pri tem upoštevali varovanje naravnega okolja, še posebno v smeri proti reki Krki. Sprotno bomo sanirali opuščene dele peskokopa, ob regionalni cesti bomo zasadili zeleno bariero. Čelne in bočne stene bomo v peskokopu terasasto oblikovali tako, da bo omogočen kontinuiran prehod od reke Krke v pobočje. Brežine bomo humuzirali in jih zatravili. Pri obratovanju peskokopa ne bomo presegli dovoljene ravni hrupa, to je 70 dDB/A, ki ga bomo zmanjševali proti naselju. Za miniranje bomo izdelali poseben elaborat ter omejili količino enkratnega miniranja glede na njegov vpliv na sosednje območje. Območje peskokopa bomo ogradili z žično ograjo višine 2 m. Posebne odpadke, olja in maščobe, bomo zbirali v območju peskokopa in jih odvažali v nadaljnjo predelavo. Komunalne odpadke bomo odvažali na komunalno deponijo Leskovec. ObHočlE 'IAEO'IAU&GA SOEbA I-taza Wob < UHColoh ZEVElJA bAB-IEtU. pg-EPni>eQA T8.A.SA negouMue ceate pesto jEc-a reaiomaupa cest?. o&hocje setazacije iu iomci^a osjetro« ObHOC-JE IZtOElŠlAU-JA H-EilliEUl NU not) ZK CISTIUJO NAPHA, KO B. PROGRAMSKE ZASNOVE ZA UREDITVENI NAČRT KAMNOLOM CEROVI LOG 1. OPREDELITEV OBMOČJA UREJANJA Kamnolom Cerovi log je v prostorskih sestavinah dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 opredeljen za nadaljnjo eksploatacijo in sanacijo. Ureja se z ureditvenim načrtom. Območje se nahaja v KS Orehovica. 2. OBMOČJE UREDITVENEGA NAČRTA Območje ureditvenega načrta zajema naslednja zemljišča s parcelnimi številkami: 3245/31, 3245/34, 3245/38, 3245/39, 3245/42, 3245/43, 3245/46, 3245/47, 3245/50, 3246/10, 3246/11, 3248/96, 3248/97, 3248/98, 3248/99,3248/100.3248/101,3248/102,3248/103,3248/104,3248/105, 3248/106, 3248/107, 3248/108, 3248/109, 3248/110, 3248/111, 3248/112, 3248/113, 3248/114, 3248/115, 3248/116, 3248/117, 3248/118, 3248/119, 3248/120, 3248/121, 3248/122, 3248/123, j 3248/124, 3248/125, 3248/126, 3248/127, 3248/128, 3248/129, 3281, 3515 (pot), 3245/44, 3245/45, 3245/48, 3245/49, 3245/41,3245/35, vse k.o. Orehovica. 3. ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI Območje UN kamnolom Cerovi log je predvideno za izkoriščanje in separacijo kamnitega agregata, ki se bo uporabljal v gradbeništvu, in sicer za pripravo asfaltov, betonov, malte in tampone. Doba izkoriščanja in sanacije je 25 let, pri čemer bo letna proizvodnja 150.000 m'. Za normalno delovanje kamnoloma je potrebno predvideti: večnamenski objekt za potrebe zaposlenih in pisarno, vso opremo kamnoloma, ki zagotavlja varnost zaposlenih in pasantov, kot to zahteva zakon o rudarstvu (Uradni list SRS, št. 7/83), komunalno opremljenost območja: • priključitev na električno omrežje s TP, • zagotovitev vodooskrbe z. dovozom pitne vode ali izgradnjo vodovoda, • odvodnjavanje meteornih voda v Pendirjevko, • dispozicija fekalnih voda, • priključitev na PTT omrežje, zavarovanje območja kamnoloma z mrežasto ograjo, višine 2,5 m, separacijo. Objekti se po končani eksploataciji odstranijo, zato se predvidi montažna gradnja. 4. USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE Pri oblikovanju objektov se upošteva značilnosti lokalne gradnje in materin' lov. Pred objektom upravne stavbe se izvede ploščad. 5. USMERITVE ZA KRAJINSKO OBLIKOVANJE Eksploatacija in sanacija območja kamnoloma morata zagotoviti tako obliko reliefa, vrsto zarasti in utrjevanja tal, da se bo ta prostor v krajinsko-ekološkem smislu kar najbolj vključeval v širše območje (terasasto oblikovanje reliefa, avtohtona vegetacija...) kot del naravnega okolja. Negativne vplive eksploatacije, kot so: hrup, povečan promet, vizualno izpostavljen poseg v prostorje potrebno odpraviti s sprotno sanacijo, kot je odlaganje humusa v opuščene dele kamnoloma, setev gramoznic in drevja in zatravitev. V naselju Cerovi log stopnja hrupa zaradi povečanega prometa ne sme presegati raven hrupa, kot ga predpisuje zakon o hrupu (Uradni list SRS, št. 15/76), in sicer upoštevamo stanovanjsko območje. 6. USMERITVE ZA SLO IN DS TER DOBAVA RAZSTRELIVA V območju Cerovi log se ne predvidi gradnje zaklonišč. V primeru nesreče se koristi prva pomoč iz Zdravstvenega centra Novo mesto. V območju kamnoloma ni skladišča za razstrelivo. Razstrelivo se za potrebe miniranja sprotno dostavi. A GOZDUO OfchtOČlE B OG>ttoČ|E i2U>E.iŠcfeU]k KLAN Ul k) C 0E.HCC1E 0££Ak)i ZACljt PičOlttlODUli C. PROGRAMSKE ZASNOVE ZA UREDITVENI NAČRT TOVARNE LABOD NOVO MESTO L OPREDELITEV OBMOČJA UREJANJA Območje med ulico Cesta herojev na jugu, rezervatom magistralne ceste Novo mesto — Metlika priključek na avto cesto na vzhodu, kmetijskimi pokami na severu in gasilskim domom na zahodu, je z dolgoročnim planom občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (SDL, št. 24/86 in /90) opredeljeno za širitev Tovarne oblačil Labod Novo mesto. Tovarniški objekt zavzema poleg glavnega proizvodnega objekta in novejše Poslovne stavbe manjši prodajni paviljon in začasno rešeno skladiščenje v 2 OBMOČJE UREDITVENEGA NAČRTA Območje obsega zemljišča parcelnih številk oz. njihove dele zemljišč: 842, P«! 830,832, del 831,829,828,827,826,825,824,823,822,821,820,819,818, 8 O, del 816, del 812, 815, 752 in 751, vse k.o. Novo mesto. Nova dostopna cesta poteka po parceli št. 743 k.o. Novo mesto. 3 ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI V PROSTORU Osnovno merilo posegov v ta prostorje izboljšanje delovnih in bivalnih po-8°jev oskrba območja z manjkajočimi, novimi smiselnimi dejavnostmi, ki naj spolnjujejo že obstoječe. Tako se predvideva predvsem izboljšanje delovnega olja v primerjavi z izboljšanjem bivalnega, ki se, gledano v širšem kontekstu, ashčno ne menja. tovared*Vl!deVa X P°sZSVL\ p.esioom-O* rtsr*. st- W!> 6EE.M.0IČE B OSSHOČ|E TotoeoJ C PAR-tlRI ŠČA D SPeE«A|M.|6cE , TtoUJOSUl Colt D. PROGRAMSKE ZASNOVE ZA UREDITVENI NAČRT hidromelioracijsko območje Šentjernej — zahod L OPREDELITEV OBMOČJA UREJANJA Dolgoročni plan občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86,3/90) opredeljuje kmetijska zemljišča v območij, ki se razprostirajo južno od Krke, zahodno od že melioriranega območja Šentjernej la, vzhodno od že melioriranega območja Mokro polje, na jugu pa sega do naselja Dol. Vrhopolje, Gor. Vrhpolje, Cerovi log, Orehovica 'n Hrastje, za izboljšanje kmetijske rabe prostora s pomočjo hidromelioracij in agromelioracij s ciljem, da povečamo obseg kvalitetnih kmetijskih zemljišč. Območje tvorijo njivske površine (60%) in močvirni travniki oziroma Pašniki (40%), katerih skupna površina znaša 2050 ha. Obravnavano območje je prepredeno s številnimi ozkimi dolinami potokov, ki tečejo proti Krki, kjer se deloma izgubljajo v obstoječih strugah na Poplavnem ali zamočvirjenem področju Krke. Iz. območja hidromelioracijskih posegov bodo izločena območja naselij, gozdov in pomembnejših arheoloških lokacij. 2 3 2 OBMOČJE UREDITVENEGA NAČRTA Meja območja UN poteka po zunanjih mejah parcel oziroma skozi parcele z naslednjimi parcelnimi številkami: k o. Gradišče: 4334/1,4334/2, 4333, 4319/1, 4320/1, 4311 /2, 4311 /1, 4310, pot, 4292, 4289, 4249, 4190 pot, 4235/2, 4236/1,4234, 4233, 4395 Pot. 4232, 4231/2, 4228/1, 4228/2, 4227/2, 4221/2, 4221/1, 4214/2, ^211/2, 4211/1, 4395 pot, 4099, 4096, 4095, 4093, 4090, 4065/2, 4063, 4°29, 4063, 4062, 4060/1, 4396/1 pot, 4033/1, 4035/1, 4038, 4392 pot, 4020, 4032, 4397 pot, 4031,4030, 4027, 4025, 4024, 4021, 3827/2, 3828, 3«24, 3816/2, 3809/2, 3805/3, 3777, 3780/1/2, 3780/2/2, potok 4413, 3/44, 3741/2, 3740/2, 3739, 3738, 3737, 3735/2, 3696/2, 3695/2, 3694, ^93, 3692, 3691, 3690/2, 3690/1, 3689, 3688, 3686/2, potok 4397/2, 4279/2, 3280/1, 3280/2, 3281/1, 3597, 3593, 3603, 3606, 3607, 3608, -’o09, 3610, 3611, 3612, 3613, 3614/2, 3614/1, 3615, 3616, 3617, 3618, 4619, 3620, 3623, 3638, 4397/3 pot, 3639, 3542, 3644, 3924/10, 3924/2 Pot, 3927, 3941/1, 3940, 3941/1, 3941/2, 3946, 3941/5, 3944/23, ',;'44/24, 3944/25, 3944/26, 3944/27, 3944/28, 3944/29, 3944/30, a to /31, 3944/32, 3944/54 pot, 3944/36, 4392 pot, 3964/2, potok, 479, sin’ 477/1,476, 475/1,475/3, 474/1, 499/1, 502/2, 503, 506, 507/3, ^•0/3,511/2,514/2,514/1,876,518/2,876,870/2, stp. 31/1,868,882/3, 865/1, 893, 860, 857, 856, 855, 854, 851, 849, pot 4392, 729/2, pot 4398, 785,840/3,839,837,833/1,833/2,830,827/2,824/2,822,819, pot 4431, 564, pot 4431,791,792,793,824/2,790,789, pot 4398,648,657,658,661, pot 4431, 669, pot 4431, 686, 748, 1188, 1185, 1183/2, 1179, 1169, 1151, 1152, 1154, 1153/1, 1154, pot 4412, 1121, 1124/2, 1124/1, 1121, 1120, 1119, 1118/2, 1118/1, 1117, 1116, 1115; k.o. Gorenja Orehovica: 228, 227, 226/1, 226/2, 225, 224/2, 223, 222, 221,220,219,218,217,216,215,214/2, pot 2900,214/3, pot 2900,170/3, 168, l(j5, 164, 161, 160, 157, 156, 153, 150, 149, 148; k.o. Šentjernej: 80,92,86,87,90, pot 2900,77,73/5,73/4,73/3,73/1, pot 2900,45,51,52,67/3,69/1,67/1,65/1,64,63,62,61,60,59,58,56,55,54, 55,57, 52,49/2,46,43,41,38,35,34/1,30/1,19,16,15/1,189, 190,191, 197, 195, 194, 213, 214/1, 14/15, 14/51; k.o. Orehovica: 185/3; k.o. Gradišče: 1131/2, 1132, pot 4412, 1287/7, 1291, pot 4401, 1298, 1301/2, 1284/1, 1301/1, 1302, 1311,1312, 1313, 1314, 1315,1316, 1317, 1818, 1349, 1320, 1321, 1322, 1323, 1326, 1329, 1330, 1331, 1332, 1336, 1334, 3464, 3461, 3460/1, 3460/2, 3458, 3455/2, 3451/1, 3451/2, 3485, 3488, 3489, 3492, 3491,3298/1,3315, pot, 3315, 3322/1, pot 4402, 3379, 1516/12, pot, 1491 /1, 1492/3,1493/2,1494/1, 1495,1496,1501,1500/6, 1500/7, 1503/6, 1503/5, 1504/1, 1574, 1565/1, 1566/1, pot, 1566/3, potok 4426, 1569/1, potok 4414, potok 4426, 1654, 1637, pot, 1663, pot, 1595/5, pot, 1595/6, 1595/7, 1595/3, 1590/1, pot 1516/22, 1479, 1478, 1477, 1476/2, 1476/1, 1475/3, 1475/2, 1474/1, 1473/2, 1473/1, 1471, 1470, 1664/1, 1465/1, 1457/1, 1460/1, 1460/2, 1433, 1454/1, 1455, pot 4412; k.o. Šentjernej: pot 2892, 346, 345/1, 344, 345/1, pot 2900, 331, pot 2899/1, 310, 307, 306, 2721, 2723, 2736/1, 2737, 2738/2, 2757/1, 2466, pot, 2470/2,2471,2500,2498,2496,2471,2500,2498,2496,2495,2486/1, 2486/2, 2667, 2668, 2669/1, 2670, 2677, 2673/3, pot 2902/1, 2683/5, 2683/2, 2683/4, pot 2902/1, 2712/1, 2712/2, 2712/1, 2688/3, 569/4, 569/3, 561/2, potok, 559, 552, 538/3, 539/1, 541/1, 541/4, 541/3, pot 2894, 605/1, pot 2697/1, 602, 601 /2, 601 /1,600, 599/1,599/2,598,651, 2897/1, 661/1, 661/2, 622, pot 2897/1, 703, 702, pot 2895, pot 2897, 712/10, 713, 691/2, 690/1, 723, pot 2892; k.o. Ostrog: pol 3131/1, 2550/1, 2698, 2699, 2700/1, 2700/2, 2701/1, 2701 /2,2702/1,2702/2, 2677,2676/1,2675/1,2674/2, 2673/1,2672/1, 2671, 2670, pot 3124/2, 2706, 2709/4, 2709/1, 2709/5, 2709/5, 2709/2, 2709/3,3712,2713/1,2713/2,2714/2, potok 3133/1,2759/1.2763,2762, 2763, 2765, 2765, pot 3149/1, 2755/4, 2753, pot 3129/3, 2743, 2740, stp. 110/2, 2736, 2735/1, 2398/4, 2398/4, 2398/3, 2398/2, 2398/1, 2345, potok 3133,2400/1,2402, 2348, pot 3124/2, 2352/1,2352/2, 2354,2355, 2358, 2359, 2360, 2361, potok 3133, 2341/1, pot 3138, 2336, 2333, 2329, 2327,2330,2333,2336, pot 3138,1960.1960,1954,1953,1952,1944,1964, 1946,1947,1948,1949,1950,1978,1979,1980,1981,1983,1984/1,1987, pot, 1988, 1993, 1920, 1915, 1907/1, 1907/4, 1907/2, 1899/2, 1899/3, 1899/1,1903,1887/1,1889,1890,1890/1,1890/2,1894/1,1893,1911/2, 1911/1, 1912/2, 1912/1, pot 3122; k.o. Šentjernej: pot 2896/2, 1072, potok 3133, 1119/2, 1147, 1154, 1156, 1154,1179,1178, pot 2903,1244,1243/1,1245,1904,1906.1903/2, potok 1858/6,1907/1, 1910,1916/3, pot 2903, 1947/1, pot 2903,1820/1,1822, 1853/1, potok 1858/6, 1858/2; k.o. Vrhpolje: 3148/2, 3148/10, 3145/1, 3145/2, 3144/3, 3142, 1518/1. 1518/3, 1518/4, 1518/5, 1518/8, 1518/9, 1518/12, 1518/13, 1518/16, 1518/17, 1518/21, 1522,1523/1, pot, 1563, 1557/1,1567/1,1567/2, pot, 1568/5,1568/4,1568/3,1568/2,1558/3,1558/2,1212,potok 3616,1211, 1203/4,1203/5,1203/6,1206/3, pot 1206/1,1206/2,1203/7,1203/3, pot 3603, 1164, 1162, pot 3602/2, 1158/2, L144/1, 1158/3, 1141/2, 1133/2, 938/1, 937/4, 937/3, 936, 933, 932, 929, 928, 27, 924, 920, pot 3602/2, 358/3,358/2,362/4,362/3,363,362/2,365,368,371,376,379,374,375, 365,872, 869, 865,702, 703, 706, 707, 711, 714, 837,834, 833/1,825,822, 821, 818, 817, 814, 810, 809, 806, 805, 802, 797, 795, 789, 787, 784, 781. k.o. Gorenja Orehovica: 894, 892, 891, pot 3602/2, 884, 883, 882, 881, 882, 883, 884, 889; k.o. Vrhpolje: 557/1, 558; k.o. Gorenja Orehovica: 2885, 2886,2887,2888, 2889,2890,2892,2893, 2894, 2895; k.o. Vrhpolje: 429, 426, 421, 418, 414, 406, 403, 398, 395; k.o. Gorenja Orehovica: 2921, 2922, 2923/1, 2923/2, 2924/1, 2924/2, 2924/3, 2924/4, 2925, 2926, 2974, 2975, 2978, 2980/1, 2980/2, 2980/1, 2979, 2978, 2975, 2974, 2971, 2928, 2937, 2942/1, 2941/2, 2916/2, 2916/1, pot 3534,2916/1,2902/1,2867,2913, 2914/1, 2914/2, pot 3534, 2919/1, 2919/2, pot 2828/5, 2953/1, pot 2828/5, 3016, 3015/1, 3004 3007/2, 3007/3, 2997, 2998/1, 2998/2, 2098/1, 3000, pot 2828/5, 3180, potok 2546/1, pot 2620, pot, 2585, 2584/1, 2584/3, 2583/2, pot 36/7 2594/2, 2598, 2606/1, 2606/2, 2634/3, 2642, potok 3530, 2557, potok 3530, 2551, 2544, 2558/1, pot 3527/1, potok 3550, 2520, 2519/24, 2519/19, 2515/1, 2512/118, 2516/2, 2503, 2501/1, 2519/4, 2512/12, 2519/17,2519/25,2519/20,2519/21,2519/13 2528,2530,2532/4,2464 2463, 2462, 2460/1, pot 3520, 2534, 2540, 2538, 2539, 1289, 1290, 1291, 1288, 2554/1, 1253/1, 1257, 2678/1,2679, potok 3530, 1308, 1320, potok 3530, 1321, 1324, 1333, 1224/1, 1222/2,1222/1, potok 3529, 1217, potok 3529, 1213/1, 1211, 1174, 1164/1, 1107, pot, 1160, 1159, 1156, 1154/1, 1153/1, pot, 1129/4,1129,1150,1158,1148,1146,1144/2, pot 3525,1141, 1137,1140; k.o. Polhovica: 1235; k.o. Gorenja Orehovica: 1176/1; k.o. Polhovica: 1237, 1235, 1225, 1243, pot 1499, 1245, pot, 1498, pot 1500/1,1265/2,1256,1255/7,pot 1218/2,1206,1205/4,1205/3,1205/2, 1205/1, pot 1502, 1212/2, 1190, 1185; k.o. Gorenja Orehovica: 1085/3, 1085/2, potok 3550, 1084/2, 1083/1, 1082, 1059, 1058/2, 1058/1, 1057, 1035, 10, 1050, 1049/1, 1048, 1047, 1046/1, pot 3537,512,514,509, pot 3537,504,508/14, pot 3538,453,460, potok 3546/1, 463/2, pot 3537, 434, 435, 426, 422, 417, 416; k.o. Polhovica: 982/11,982/13,982/12,982/14,983/10,983/2,983/9, 983/8, 983/6, 983/7, 983/5, 983/1, 983/3, pot, 991, 995/2, 989/2, pot, 989/3, 985/2, pot, 985/3, 986/1, 986/4, 986/5, 986/6, 986/3, 966/8, 966/7, 966/6, 966/5, 966/4, 966/3, 966/2; k.o. Gradišče: 109, 104/39, 104/31, 104/34, 104/33, 104/50, 104/33, 104/34, 104/57, potok 4413,49,48, 37/2, 36/1,36/2, 39,42, pot, 42, 152, pot 4391, pot 4412, pot 4393, 63/1,63/4, 60, 64/1,58, 55/3, 55/2, 61,76, 77, 73, 335/1, 336, pot 4393, 339/1, 346/1, 347/1, 347/2, 354. pot 4393, 405, 403/2, 403/4,414; k.o. Polhovica: pot 1519,222/1,225, pot i215/1,232,41/1,41/5,43, pot, 237/1, 237/2, pot 1215/1, 218/1, 218/4, 218/2, 212, 220/1, 221, 220/1, 212, 218/2, 246/2, 247, 244, 242/1, pot 1215/1, 237/1, 238/1, 239/2, 239/3,18,23/2,22/2,22/1,18,41 /4,41 /3,42/4,42/2,42/1,41 /1,44,45, 39/3,39/1,38/2,35, pot 1514,28,6,10/1, pot, 12,14,12,11,8,10/2,6,29; k.o. Gradišče: 4163; 7^ka). Polhovica: 32/2, 32/3, 32/4, 32/5, 32/6, 32/7, 69, 68, 66, 70, 72/1 k.o. Gradišče: 3974, 3975/15, 3975/14, 3975/13, 3975/12, 3975/11 3975/10, 3975/9, 3975/8, 3975/7, pot 4392, 3979, 3984 3982 3981/: 3981 /1,3980/2, 3980/1,3980/2 3981 /1,3981 /2, 3982, 3983/1' 3983/2 pot, 3991/1, pot, 4119, pot, 3989, 3994/1, 3997/1, pot 4396/1 4118 4116/1, 4121, 4181, 4186, pot 4395, 4261/2, 4266/3, 4266/5, 4266/č 4261/3, 4263/1, 4261/2, pot 4395, 4259, 4258, 4282, 4280, 4279/3 4275/3, 4274, 4275/2, 4276, 4286/1, 4288/1, pot, 4307, 4306, 4305/1 4305/2, 4304, pot 4395, 4296, 4297, 4299, 4300/1, 4300/2, 4301 4297 4302/2,4302/1,4297,4330,4327,4326/2,4326/1,4324/2,4331 4335/1 4334/1. V območje obdelave so vključena še območja z naslednjimi obodnimi parcelacijami: M — Mihovica: pot 4484,2865/6,2868, 2869, 2870, 2871/2,1967, pot 4404,1958/1,pot 4404,1961/1,1961/2,2897/1,2898/1,2899/1 2900/1 2901/1,2902/3,2093/1,2904/1,2903/4,2903/6,3177,3176,3175,3174,’ 3173,3161, 3160, 3155,2895, 2865/23, pot, 2865/2, potok 4414,2865/3! potok 4414, 2865/14, potok 4414, 2865/13, 3198, 2865/13, potok 4414, 2865/12, vse k.o. Gradišče; u — urama: Z/Z4/4, 2/20, 2719/2, 2724/2, 2716/2, 2715, 2714 2712/2, 2712/3,2712/4,2736/1, pot 4404,2865/25, stp. 140,3252, 325o! potok 4414/6, 3255, 3256, 3255, 3242, potok 4414/6, vse k.o. Gradišče; B — Brezovica — zajete so parcele oziroma deli parcel: 2256/1, 2257/1 2258, 2259/1, 2259/2, 2260, 2261, 2272, 2271/1, 2271/2, 2267/1, 2276, vse k.o. Šentjernej. Iz območja obdelave so izključena območja z naslednjimi obodnimi parcelacijami: 1. NASELJA N 4 3955/1, 3955/3, 3955/6, vse k.o. Gradišče; N 5 3955/4, k.o. Gradišče; N 6 914, 104/51, k.o. Gradišče; N 7 pot 4397, 3629, 3628, 3623, 3636, 3660/3, pot 4397/3, vse k.o. G rsdiščc * N 8 3864/1, 3864/2, pot 4397, 3794, pot 4397, 3791/2, 3789/4, 3789/1, pot 4397, stp. 172, pot 4397,3876, pot 4397, 3893/2, pot 4397, stp. 173, 3896, 3895/1, 3876/2, 3869, pot 4397, k.o. Gradišče; N 19 pot 3298/1, 3427, 4430, pot 4401, stp. 245, stp. 147, 3450, pot 4401, 3452/3, 3455/1, 3452/1, stp. 146, 3443, 3439/1, 3439/2, 3486/1, vse k.o. Gradišče; N 20 Dobravica 1307/1, 1409/1, 1411, 1408,1416, stp. 63, 1403, 1407, pot 4401, 1408/2, pot 4401, 1423, 1421, 1419, 1295/2, pot 4401, stp. 69. 1413, 1307/2, vse k.o. Gradišče; N 24 stp. 114, k.o. Polhovica; N 25 42/4, k.o. Polhovica; N 34 925 /2,927, 135,131,930/2,930/,3,930/4, pot, 908/2,906, stp. 106, 908/2, 866/1, 866/2, 865/2, 864, 863, 861, 860, 859, 858, 857/2, 856, pot, 936. 837, pot 2896/1, 834/1, 833, 244, 832/1, 831/1, 372, 829/2, 829/1, 372, pot 2897/2, 956/3, 956/4, 960, 964. pot, 967, pot, 968,972/1,972/2,974/2, pot 2896/1,1080/2, 1080/1, 1082, 1081, stp. 114, 1090/1, 1091/2, stp. 111, pot 2896/1, vse k.o. Šentjernej; N 18 pot 4412, 1287/9, 1288, 1289, 1290, 1287/9, 1436/2, pot 4412, 1436, pot 4412, stp. 368, pot 4412, 1442, pot 4412, vse k.o. Gradišče; 254,253/2,259, 258, 259/2,260/2,261,262,263,241,509, pot, 250, 248, 246, stp. 522, 220, 218, vse k.o. Šentjernej; N 2 2490/2, pot, 2553/1, 2252/1, 2546/1, 2546/2, 2546/3, pot, 2541 /3,2539,2538/1, pot, 2517/1,2518/1,2518/2, 2519, 2521, 2525/1, pot, 2527, 2529/2, 2529/1, stp. 306, vse k.o. Šentjernej; N 3 Brezovica, Šmarje: 2649/1, 2649/5, pot 2902/1, 2648, potok Kobila, 2641, potok Koliba, 2583, stp. 200,2635/1,2634,2632, stp. 196/1,2629,2628, pot 2894, 2627/2, pot, 2626, pot, 2593/3, 2592, 2591, 2590/2, 2589/2,2589/1, pot 2903, stp. 496,2254/1,2254/3, pot 2894, stp. 75,2292/4, pot. stp. 86,2287, pot 2894/2,2341,2286/1,2325/6, 2283/1,2283/2, 2327/2, pot 2902/1, 2336, 2338, potok Kobila, 2279, 2585/1, 2555/3, 2555/2, 2571, 2575, 2570, 2569/2, 2556/1, 2556/2, pot, 2662, 2654, potok Kobila, 2649/2, 2649/5, vse k.o. Šentjernej; N 10 Gorenja Stara vas: 547/1, 547/7, 547/3, 547/4, 547/5, 547/6, 531, stp. 61, 985/1, pot, potok, 983/5, stp. 449, pot, 555, 554, pot, 556, 565,566, 573, 575, 580, 581, 586, 587, pot 3540, stp. 46, 963, 967, stp. 32, pot 3542, 711/3, 713, pot, 716/2, 859, 862/2, 865, 866, 941/1, pot, 936,987/2, potok 3546/3,923/4,923/1,495, pot, 923/6,985/1, potok, stp. 531, 547/6, 547/5, 547/4, 547/7, vse k.o. Gorenja Orehovica; N 11 Loka: 395/1,394/2,393/2,31,27,26,28/2,28/1,24/1,19,21,16, stp. 72,369/1, pot 3543,54,2,9,7/2,7/1, pot, 9,47/2,43,42/2,472, pot, 38/3, potok, vse k.o. Gorenja Orehovica; N 33 Orehovica: 2706, 2734/1, 2733, 2732, 2715, pot, 3337, 2719/2, 2729, pot. 2730/1, 2729/2, potok 2740, pot 3534, potok, 2757, 2809/1. 2810, pot, 2808, 2813, 2808, 157, pot 2803, 2823, potok, 2799/1. 2624/1, 2996/2, 2800/4, 2800/3, pot, 595, 551, 2788/1, 2786. 2632/2,2633, pot, 2668,2667,2666, 2667, pot, 2785,2772,2774. 2766/1, pot 3531,2683/7,2683/8,2683/2, pot 3530,2750,2747, 2736, vse k.o. Gorenja Orehovica; N 27 114/8, k.o. Gradišče; N 21 Ledeča vas: pot 3124/2, 2433, 2435, 2436/2, 2437, stp. 109, pot 3124/4 2440/4, 2440/3, 2459/2, 2460, 2461/2, k.o. Ostrog; N 22 zajeti so deli parcel: 2440/1, 2441,2442/1, pot 3123/2, 2443/2, 2444, 2445, 2446 in parcela 2442, vse k.o. Ostrog; N 23 Gruča: 2722/3, pot 3129/3, 2759, pot, 2758/2, 2756/3, 2750, 2751/2, pot 3129/3, stp. 112, 2748, stp. 110/2, pot 2736, pot, 2747, 2748/1, pot-3vl 29/3, vse k.o. Ostrog; N 13 stp. 486, k.o. Šentjernej; N 14 stp. 493, k.ovŠentjernej; N 15 stp. 78, k.o. Šentjernej; N 16 243, k.o. Šentjernej; N 17 Vrh: 264/1, 266, 265, pot 2900, 281, pot 2900, 294/1, 292/2, 291/3, 284/2, 284/1,283,282, stp. 16,275/2,218, pot 2900,267/2, pot 2900, vse k.o. Šentjernej; N 9 zajete so parcele: 1112/1, 1112/2, 1112/3, 1112/4, 1112/5, 1112/6, 1112/7, 1112/8, 1923/2, vse k.o. Šentjernej; N 26 1860/23, k.o. Šentjernej; N 1 Vrhpolje, vinogradi: 2379/1, 2381,2385,2391/3,2391/2, 2391/1, 2394,2395,2398, 2400, 2410/2, 2410/1, 2410/2, 2400, 2398, 2395,v2393, 2396, 2397, 2409/1, pot 2902/1, pot 2905, 2360, vse k.o. Šentjernej; pot, 2354/2, 2354/1, 2353, pot, 1431/7, 1431/8, stp. 233, pot, 1347/2, 1346/2, 1349/1, 1352, 1353, 1358, 1360, 1361, 1364, 1399, 1400/2, 1401, 1402, 1408, 1409/3, 1409/2, 1410, 1411, 1412, 1413, 1414/2, 1416, 1417, 1420/2, 1420/1, 1422,1329/2, 1329/3, 1334, pot 365, 1318, 1319, 1319/1, 1293/2, 1293/3, 1293/1, 1293/3, 1291/2, 1294/3, 1294/1, 1289, pot 2902/1, 1288, pot 3602/2, vse k.o. Vrhpolje; N 28 1018/1, 1020, 1010, k.o. Gradišče; N 29 stp. 342, k.o. Gradišče; N 30 28, 215, 216, 217, 219, k.o. Gradišče; N 31 Volavče: 56/4, 56/1, pot, 56/3, 56/2, pot, k.o. Polhovica; N 32 Vrhovo: stp. 117, pot, 116/1, pot, k.o. Gorenja Orehovica; N 12 Gorenji Maharovec: 56, 55,57, pot 4392, 25, 1094, pot 4400, 1093,1090, 1089,1087, pot, 1084, vse k.o. Gradišče; 233, 236/1, potok, 274, stp. 594, pot 3543,276/4, 276/2, 276/3, 274, pot 3544/2, vse k.o. Gorenja Orehovica. 2. GOZDNE POVRŠINE G 1 478/2, 477/2, k.o. Gradišče; G 2 3600/2, 3598, 3596, k.o. Gradišče; G 3 49, k.o. Gor. Orehovica; G 4 475/2, 474/2, k.o. Gradišče; G, N, A 4072/1,4070,4057/2, stp. 189, stp. 187,4059, pot 4396, stp. 190 4009/2, 4043, 4007, 3987/8, 4011/2, pot 4392, stp. 310, 4013/5, 4013/1, 3906, pot 4397, 3906, 3909/1, 3909/2, 3909/1, 3906 3907/4, 3906, 3907/1, pot 4397, pot 4392, pot 4396/1, 3986/10, 3986/4, 3986/3, 3986/1, 3986/2, 3988, pot 4396/1, pot 4396, 4050, pot 43%, 4070, 4073/4, 4072/2, vse k.o. Gradišče; G 5 132/1, pot 2900, 532, 132/2, 132/3, 132/4, 142, 137, 135/2, 134/2, 134/4, 134/5, 134/6, 134/7, 134/8, 134/9, 133/10, 120, 121, 133/10, 133/9, 132/12, 127/3, 128/2, 129/2, 130/2, 131, 132/23, 13)2/22, 132/17, 132/18, vse k.o. Šentjernej; G 6 1052, k.o. Šentjernej; G 7 62, k.o. Vrhpolje; G 8 162, 1877, k.o. Šentjernej; G 9 1858/8, 1860/4, 1860/27, k.o. Šentjernej; G 10 1860/3, 1860/24, k.o. Šentjernej. 3- OBMOČJA ARHEOLOŠKIH NAJDIŠČ A 16 143, 142, 139, 140, vse k.o. Gorenja Orehovica; A 13 369, 370, 371, 372, 374, vse k.o. Gradišče. 4 KMETIJSKE POVRŠINE K 1 Golobivnik: 2190,2191,2193,2196,2197,2198,2199,2200,2201,2203,2204 pot 2903,2244,2245,2243,2242/1,2240,2207,2214,2215,2223, 2224/1,2224/2,2225,2226,2227, pot 2903,2083,2082,2081 /2, 2077/2,2068/1,2067,2062,2061,2056,2055,2049,2048,2047, 2033/2, 2032, 2051, 2052/1, 2057/2, 2060/2, 2064, 2024/3, 2024/2, 2070, 2071/2, 2074/2, 2073/1,2079, 2086/2,2107, pol 2903, 1016/2, 1015/1, 2105, 2109, 2102/2, 2102/1,2100, 2097, 2094, 2094, 2093, 2153/1, pot 2903, 1969/2, 1970/3, 2160/1, 2161/1, 2162, 2164, 2166/1, 2167/1, 2169/2, 2171/1, 2173/2, 2174/1, 2175/3, 2175/6, 2175/7, 2175/8, 2175/9, 2180, 2181, 2182, 2186, pot 2903, vse k.o. Šentjernej; K 2 zajete so parcele oziroma deli parcel: pot 2894/2, del 2296, del 2297, 2298,2303, del 2302,2311, 2306, 2307/1,2307/2,2309/1,2309/2,2309/3, stp. 307,2312, stp. 361, 3216/1,2320,2322,2323/2,2323/1,2323/3, vse k.o. Šentjernej; K 3 zajete so parcele: 1449, 1446, 1450, 1451/1, 1452/1, 1452/2, 1453/1, 1454, 1455, 1456,1457,1458,1460,1461/2,1461/1,1462,1463,1464,1465, 1466,1468,1469,1470,1471/1,1472/1,1473,1474,1475,1476, 1477, 1478, vse k.o. Vrhpolje. 3. ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI V PROSTORU Območje ureditve je že tradicionalno namenjeno intenzivni kmetijski rabi. Na območjih, ki so zunaj dosega visokih nivojev talne vode iz občasnih poplav vodotokov, so predvsem njive, na vlažnejših pa travniki. S hidromelioracijskimi (1650 ha) in agromelioracijskimi ureditvami (400 ha) se bo kmetijska pridelava intenzivirala; še naprej se bodo pridelovale poljščine in travinje v skladu s pedološkimi lastnostmi tal. Posegi v vodotoke (delne regulacije, poglobitve oz. razširitve) bodo zagotavljali delovanje sekundarne odvodnje in omogočili vzdrževanje brežin. 4. ORGANIZACIJA PROMETA Območje prečka poleg krajevnih poti še obstoječo regionalno cesto R 333 in lokalne ceste s številkami: 5854, 5855, 5875, 5858, 5859, 5864, 5865, 5866, 5869, 5870, 5871, 5872, 5877, 5878. Bodoče oz. obstoječe poti znotraj kmetijskega območja bodo prilagojene novim regulacijskim, hidromelioracijskim in komasacijskim ureditvam (nove poti, adaptacije obstoječih poti, propusti, mostovi...). 5. ZASNOVA KOMUNALNEGA OMREŽJA Znotraj območja ureditvenega načrta se pojavljajo: elektro-energetsko, vodovodno in PTT omrežje. Morebitne tangence hidromelioracijskih ureditev s komunalnimi objekti, napravami in omrežji bo potrebno ustrezno projektno reševati. Zagotoviti bo potrebno nemoteno odvajanje odpadnih vod iz naselij. Upoštevali bomo tudi traso optičnega kabla. 6. USMERITVE ZA KRAJINSKO OBLIKOVANJE V celotnem območju obdelave se mora ohranjati gozdno in obrežno vegetacijo, morebitno odstranjeno pa nadomestiti z novo, avtohtono zarastjo. Novi krajinski vzorec bo predvidoma obdržal značilnosti sedanjega (razporeditev volumenskih vegetacijskih prvin, živic, posamičnih dreves, obrežne vegetacije, značilna trakasta parcelacija). v- Vse regulacijske ureditve bodo izvedene tako, da bodo struge vodotokov v čim večji možni meri ohranjene v naravnih oblikah. 7. USMERITVE ZA IZBOLJŠANJE IN VAROVANJE BIVALNEGA IN DELOVNEGA OKOLJA Ob uveljavljanju intenziviranja kmetijske proizvodnje bo potrebno zagotoviti, da se bivalni pogoji v tangiranih naseljih ne bodo poslabšali, zato bo potrebno upoštevati vse normative varovanja okolja, tako glede hrupa, smradu in drugih emisij v ozračje kot glede zaščite vodnih virov. 8. ZASNOVA PROSTORA ZA POTREBE SLO IN DS Posebnih zahtev glede gradnje zaklonišč na območju ni. uemm inltnj« Riof\QM&J 7v~ Groalje-i' H® ifer 6fi »H LEGENDA OSUŠEVANJE msm st$*»S “g N NAMAKANJE pi; K KOMASACIJA [Oj IZJijM OBMOČJE UREJANJA © FAZA PRIPRAVE OOKUMENIA pretili E. PROGRAMSKE ZASNOVE ZA UREDITVENI NAČRT ZGODOVINSKO JEDRO DOLENJSKIH TOPLIC 1. OPREDELITEV OBMOČJA UREJANJA Dolgoročni plan občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in urbanistična zasnova naselja Dol. Toplice —Sela (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86, 3/90) opredeljujeta zgodovinsko jedro Dolenjskih Toplic kot pomembno turistično-zdraviliško središče z oskrbno-storitvenimi funkcijami pomembnejšega lokalnega središča. Območje ureditvenega načrta leži ob meandrih hudourniškega potoka Suši-ce in zajema historično jedro naselja Dolenjske Toplice z vrelci termalne vode. Območje je delno uvrščeno med spomenike historičnega urbanizma in zajema nekaj objektov mestne in trške arhitekture, sakralni spomenik in drevored kot spomenik oblikovane narave. 2. OBMOČJE UREDITVENEGA NAČRTA Meja območja poteka po zunanjem obodu naslednjih vključenih parcel ali njenih delov: 283,462/1, pot 963/6,458,468/1,486/3,468/4, del 489/1,489/2,491, 282/6, 282/2, del. 282/4, del 282/5, del 280/1, del 280/3, stp. 138/3, 278/2, 278/5, 278/6, del 271/2, pot 963/7, 495/1, 495/3, del 498/1, del 498/2, del 501, del 502/1, del 503/1, del 503/2, pot 965,506,666/2,668,672/1, 672/9, 672/6, 672/9, del 672/1, del 673/3, del 674/2, 963/2, prit 963/1, 425, 971, potok 403/3, 403/1, 861 /19, 861 /10, pot 961 /1, 365/1, 360/2, C stp. 193, pot 961 /1,399, stp. 104/3, potok 971,452/7,452/8,452/4,452/5, 452/3, 455/3, potok 971, stp. 18, stp. 17, 455/1, 460, 462/2, 283, vse k.o. Toplice. 3. ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI V PROSTORU Naselje Dolenjske Toplice predstavlja pomembnejše lokalno središče občine, območje ureditvenega načrta historičnega jedra pa je opredeljeno za razvoj centralnih in zdraviliško-turistične dejavnosti. V okviru ureditvenega načrta se opredelijo naslednje dejavnosti: A stanovanja 8,46 ha B zdraviliški turizem 6,02 ha kompleks zdravstva obsega terapevtski program zdravljenja (fango, hidroterapija, masaže, ergometrija, EKG, elektroterapija, akupunktura, delovna terapija, kinozoterapija, diagnostika, splošna zdravstvena ambulanta); locira se v podaljšku kopališkega doma in obsežno strukturo potoka Sušice; hotel z recepcijo, okoli 400 ležišči, športno-rekreativnim programom, gostinstvo; — kopališče z okoli 3.600 m2 vodnih površin; zdraviliški trg z obstoječim zdraviliškim in kopališkim domom ter prizidkom zdraviliškega doma z okoli 150 ležišči ter objektom, ki zaključuje zdraviliški trg za upravno poslovne prostore; invalidski dom in apartmajski objekti z okoli 80 ležišči; parkirišča z okoli 80 parkirnimi mesti; urejena sprehajališča. - centralne dejavnosti: 2,20 ha območje med župniščem in prostori milice se opredeli za samopostrežno trgovino, blagovnico, banko, storitvene obrti, v ozadju trga pa parkirišča in parkirna hiša za okoli 20 parkirnih mest; — v območje Henigmanove ulice se s prenovo vnese drobno oskrbno-storitveno ponudbo z oživitvijo stare obrti; — območje ob Roški cesti se nameni oskrbno-storitveni dejavnosti s poudarkom na gostinski ponudbi. D — kultura: 0,16 ha — prenovljeni kulturni dom namenjamo družbenim dejavnostim (kino dvorano z okoli 200 sedeži, knjižnico, upravo krajevne skupnosti, sejne sobe, klubi, poslovne prostore za storitvene dejavnosti) E — kamp 2,35 ha F — območje Sušice 1,00 ha Skupna površina območja ureditve znaša 20,18 ha 4. ORGANIZIRANJE PROMETA Skozi območje potekata lokalna cesta 5831 Vavta vas — Podturn in lokalna cesta 5834 Meniška vas — Uršna sela. Razbremenitev motornega prometa v območju bomo dosegli z izdelavo nove, obvozne ceste prek mostu čez Sušico mimo šole. Promet na lokalni cesti 5831 v območju ureditve se uredi enosmerno. Enosmerno se uredi motorni promet na območju Zdraviliškega trga. V območju kopališkega, zdraviliškega doma in mimo lekarne bomo vzpostavili cone za pešce. 5. ZASNOVA KOMUNALNEGA OMREŽJA Za preskrbo s pitno vodo se območje UN navezuje na obstoječe vodovodno omrežje, zaradi povečanih kapacitet pa bo potrebno zgraditi krožno povezavo primarnega vodovodnega omrežja. Jedro se navezuje na primarni vodovod z območja ZN Na kamenju, poleg rekonstrukcije obstoječega sekundarnega vodovodnega omrežja pa bo potrebno zgraditi še protiležni rezervoar ob Gregorčevi ulici. Meteorne vode se odvaja v Sušico, fekalne vode pa v S kolektor Dolenjske Toplice — Straža in dalje v čistilno napravo Dolenjskih Toplic. Zmogljivosti naprav in omrežij, ki bodo zagotavljale povečane kapacitete oskrbe jedra naselja z električno energijo, bodo usklajene s potrebami nove ureditve v obravnavanem območju. Celotno območje se kablira. Povečali bomo sekundarno telefonsko omrežje in končno avtomatsko centralo. Odvoz odpadkov bo potekal na doslej veljaven način. 6. USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE V območju jedra naselja se predvsem prenavlja obstoječa pozidava v skladu z usmeritvami zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki opredeljuje dva razpoznavna tipa: — tip mestne in trške arhitekture, tip etnološke dediščine. Degradacijski elementi prostora se nadomestijo s tipološko primernejšimi zgradbami. Urbanistično nedorečeni ambienti se zapolnijo z zapolnitvami in uredijo v konceptu obstoječe tipologije. Jedro se prenavlja v smislu poenotenja razmerij, oblik in materialov (ometi svetlin barv, opečna kritina, nakloni strešin 40 — 45°, strešne fičare v osi, simetrična členitev fasad, vertikalni gabarit P + 1) in popestritev javnih Programov, predvsem v pritličjih, kar bo atraktivno dopolnilo turistični program (obrti, manjši lokali, trgovine, galerije, cvetličarna...). V nasprotju z merilom drobne strukture se že zgodovinsko tu pojavlja (in formira center naselja) merilo zdraviliških objektov, ki ga naj nadaljuje tudi nova zdraviliška pozidava. Oblike in materiali so enaki trški pozidavi. Struga Sušice se razen že reguliranega dela ohranja v naravni obliki hudourniškega potoka skupaj z avtohtono obrežno rastjo. Nova stanovanjska pozidava se formira kot rastoča hiša s stanovanjsko enoto in pomožnimi objekti. 7. ZASNOVA PROSTORA ZA POTREBE SLO IN DS V območju ureditvenega načrta zgodovinsko jedro Dolenjskih Toplic jq predvidena gradnja skupnih zaklonišč osnovne zaščite z možnostjo uporabe za drug namen. 8 8 POSEG NA 1. OBMOČJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ S širitvijo hotelsko-turistične dejavnosti po tem ureditvenem načrtu posegamo na 0,9 ha zemljišč 1. območja. Predstavlja funkcionalno izrabo prostora v nadaljevanju obstoječih objektov. Investitor mora za izgubljena kmetijska zemljišča 1. območja zagotoviti usposobitev drugih zemljišč za kmetijsko pro-'zvodnjo vsaj v enakem obsegu in plačati odškodnino za spremembo namembnosti zeljišč. A STMCOYMU]E p liEMUlŠHb IU TOEISTICUC IFlAlIHOST DtoPM-išt| ob]ecT[ u MpilVie CcEUTlUUJE lE-jMUSSTI D K.0LTORA, E CSHP F obHoqe sušice F. PROGRAMSKE ZASNOVE ZA UREDITVENI NAČRT REGULACIJE KOBILE 1.0. UVOD Potok Kobila je desni pritok reke Krke, izvira v Kobilah v Gorjancih in teče skozi Vrhpolje, Brezovico, Šentjernej, Smalčjo vas in se pod Draškovcem izliva v Krko. Na odseku od izliva do Šmalčje vasi je že bil reguliran v sklopu HMS Draš-kovec, v območju Iskre v Šentjerneju in od kamnitega mostu pri Šmarju do Dol. Vrhpolja po katastrofalnih poplavah v letu 1939. Neurejena struga v območju Šmalčje vasi, Šentjerneja in Dol. Brezovice povzroča škodo na kmetijskih površinah, v urbanem območju, onemogoča dokončne ureditve komunalnih naprav in funkcionalne rabe urbanega prostora. 2.0. VSEBINA UREDITVENEGA NAČRTA V okviru ureditvenega načrta se bo reševala: regulacija potoka Kobile od km 2,700 do 5,295, — ureditev območja potoka, sanacija opuščene struge in ureditev urbanega območja Kobile v jedru Šentjerneja. 3.0. MEJA OBMOČJA UREDITVENEGA NAČRTA Meja območja ureditvenega načrta poteka po zunanjih mejah parcel oz. prečka parcele z naslednjimi pare. št.: ob desnem bregu potoka Kobila pri km 2,700: 2338, 2336, prečka pot pare. št. 2902/1, 2281, 2276 del, 2267/1 del, 2271 /2 del, 2271 /1 del, 2272 del, 2261/1 del, 2905 potok, 2573,2581 /1, 2582 prečka pot pare. št. 602/2, 2583, 2635/1 del, 2634 del, 2642, stp. 196/1, stp. 196/2,2629 del, 547 del, 542 del, 550,559,552,538/14 pot, 538/12, 538/6, 538/4, stp. 351, 538/11, 537/3, 537/4, 538/5, stp. 100, 535/1, 535/2, 529, prečka pot pare. št. 2894,438/4,442/1, stp. 82,437, 436/2,436/1,435/2,435/1,434/3, stp. 75,464/1, stp. 62,2894/1 del, prečka cesto pare. št. 2892, 415/3, 2893, 403/2, 403/1, 406/7, 406/8, 406/6,406/12,386,406/2 k.o. Šentjernej, prečka pot 4404,2998/1 del, 2998/2, 3000 del, 3003 del, do km 5.295 v k.o. Gradišče; ob levem bregu potoka Kobila pri km 2,700: zajema pare. št. 2902/1 pot, 2279,2555/3,3555/2,2571,2575,2656/1 del, stp. 252, prečka pot pare. št. 2902, 2662 del, stp. 471, 2654 del, 2649/2, 2649/4, prečka pot pare. št. 2908/1, 2648 del, 2647 del, 2707 del, 2706, 2709 del, 2710 del, 554 del, 558/3 del, 58/2, 562/1, 562/2, 441 /2 del, 439/2,439/4 del, 439/1 del, 429/4 del, 431 /1, stp. 61, prečka cesto pare. št. 2892, stp. 51,400/2 del, zajema pare. št. 2898 pot del, 389 del, 382 del, 377, stp. 31, k.o. Šentjernej, prečka pot 4394,1654,1637 del v k.o. Gradišče. 4.0. ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI Regulacija potoka Kobila se prične v km 2,700, in sicer na zemljišču s parcelno št. 2338 k.o. Šentjernej, kot nadaljevanje že izvedene regulacije do naselja Šmarje. V dolžini okoli 330 m regulirana struga sledi obstoječemu toku potoka Kobile. Manjše deviacije struge se predvidijo na zemljiščih s parcelno številko 2571,2573, k.o. Šentjernej, in nato na zemljiščih s parcelno številko 2641, 2635/2,2644, 2646, nato preseka meandre na zemljišču s parcelno št. 2707, 2646 in 547, nato deviira okoli 70 m od sedanje struge proti vzhodu in preseka zemljišča s parcelno št. 548, 547, 542,550,539/1,552,537/1, 553, sledi obstoječi vaški poti ter se na zemljišču s parcelno štev. 442/1 priključi k obstoječi strugi. Regulirana struga nato seka obstoječe meandre potoka, od zemljišča pare. št. 438/4 vse do Šmalčje vasi, do zemljišča pare. št. 464/1, se navezuje na obstoječo strugo, do zemlj išča pare. št. 403/1, se nato odmakne okoli 30 m vzhodno od obstoječe struge, do zemljišča pare. št. 386, vse v k.o. Šentjernej, v nadaljevanju ob delni korekciji meandrov do že regulirane struge potoka Kobila, v km 5,295, v tem delu se upoštevajo izhodišča ureditvenega načrta hidromelioracijskega načrta Šentjernej — zahod. Reguliran profil struge se predvidi v odprti trapezni obliki z nakloni brežin 1:1,5 do 1:3. Na območju, kjer se struga približuje obstoječim zgradbam, se zgradijo oporni zidovi. Normalni prečni profil potoka Kobila se dimenzionira na 100-letno varnost pred visokimi vodami z varnostnim faktorjem. Opuščeni deli struge se zasipajo ter se uredijo v obdelovalne površine. Na območju kareja 1 se upošteva razvoj terciarnih in kvartarnih dejavnosti ter zunanja ureditev obstoječih objektov. Na območju kareja 2, na zemljišču pare. št. 435/1 in 435/2 k.o. Šentjernej, se predvidi območje tericarnih dejavnosti s stanovanji, brez in njegovo vplivno območje pa parkovno uredi. Na območju kareja 3 se na nepozidanih stavbnih zemljiščih predvidi pozidava z individualnimi stanovanjskimi hišami, gostote do 40 preb./ha. Bilanca površin kare namembnost površina m2 zazidana stavb, zemljišča nezazidana st. zem. 1 jedro naselja 14.130 10.030 4.100 2 parkovna ureditev 19.125 5.000 14.125 3 stanov, izgradnja 28.150 18.300 9.850 Celotna površina ureditvenega načrta je 191.400 m2, od tega: stavbna zemljišča kmetijska zemljišča ostalo I. območje II. območje 81.571 m2 80.743 m2 27.260 m2 1.826 m2 5.0. PROMETNO OMREŽJE V km 5.135 do km 5.215 regulacije potoka Kobile je predvideti obvezno cesto Šentjernej — regionalna cesta R 333, nato konstrukcijo projektirati in izvesti tako, da bo možna kasnejša vključitev v obvozno cesto. Prek regulirane struge Kobile se predvidijo prehodi, mostovi in brvi, in sicer vsaj v takem številu in propustnosti, kot so sedaj. Posebno oblikovanje mostov se zahteva v jedru naselja na sedanji regionalni cesti R 333 (most 1 v km 4625) na mostu — prehod do kompleksa Hipodrom (most 2 v km 4080) in na mostovih v km 4570 in km 4750. 6.0. KOMUNALNE NAPRAVE IN OBJEKTI V 4.725 se Doloži v strugo kanalizacijsko cev za odvod fekalnih odpadnih voda naselja Šentjernej. Fekalno kanalizacijo je mogoče priključiti samo na sušni odtok. Izpuste meteornih voda je potrebno ustrezno oblikovati, posebno v karejih 1 in 2. 7.0. POSEGI NA 1. OBMOČJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ Regulacija potoka Kobile bo potekala tudi po kmetijskih zemljiščih 1. območja. Osnova za poseg na kmetijska zemljišča je 11. člen zakona o kmetijskih zemljiščih in dolgoročni plan občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (SDL, št. 24/86 in 3/90). Opuščeno korito potoka Kobile se usposobi kot kmetijsko zemljišče, na predelih izven območja stavbnih zemljišč. iUOOUM.Uk CKTk t-llb ur'A r.t,IW'A I.MLC-jkiON tilkm. ucomm i sme e rv.l V-1"- VV'0.?— HO*T lOt, A! ?!?.5S- KARE l t»MO Hk-|A ofcrtoo|e uu tuMtoitEUOWiCt]E «ur]tuiE1 -zaton G. PROGRAMSKE ZASNOVE ZA UREDITVENI NAČRT TRGOVSKO-STANOVANJSKE CONE NA MALEM SLATNIKU 1. OPREDELITEV OBMOČJA UREJANJA Naselje Mali Slatnik je v dolgoročnem planu občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86 in 3/90) opredeljeno kot lokalno središče, v katerem se zagotavljajo tudi osnovne funkcije naselja, kot so npr. oskrbne in storitvene funkcije. V okviru ureditvenega načrta se opredelijo površine za trgovinske in poslovno-storitvene dejavnosti, in sicer: — trgovina za dnevno oskrbo v prvi fazi, — bife in banka v drugi fazi, — opredelitev širitve stanovanjskih objektov. Območje se nahaja v KS Mali Slatnik. 2. OBMOČJE UREDITVENEGA NAČRTA Meja ureditvenega načrta poteka na Z od regionalne ceste R 333 ob zunanji meji zemljišča pare. št. 1755/1, ga prečka in poteka do zemljišča pare. št. 1755/2, deloma po zunanji meji pare. št. 1752/3, nato prečka parcele 1755/3, 1755/4, 1750, poteka pojavni poti pare. št. 2187, vse k.o. Smolenja vas, na S prečka cesto Mali Slatnik — cesta — Smolenja vas, poteka po zunanjih mejah zemljišč pare. št. 1814/6, 1814/7, 1814/12, 1814/11,1814/1,1812, prečka zemljišče pare. št. 1810/3 in njen J del v celoti vključuje do regionalne ceste R 333, jo prečka ter poteka na J po zunanjih mejah zemljišč pare. št. 1731/8, 1731/9,1731/10, 1727/2,1727/1, del pare. št. 1725/1, vse k.o. Potov vrh, nato poteka po zunanjih mejah zemljišč pare. št. 2116/1, 2115/6, 1732/1, 1732/5,1732/2 in 1732/3, nazaj do regionalne ceste R 333, vse v k.o. Smolenja vas. 3. ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI V PROSTORU Naselje Mali Slatnik in del Smolenje vasi seje dosedaj razvijalo stihijsko brez kompleksne urbanistične dokumentacije. Oskrba in storitvene dejavnosti niso sledile trendu razvoja, tako da so obstoječe površine veliko premajhne. Zaradi nekontrolirane rasti naselja so sedaj zasedene optimalne lokacije za prej navedene dejavnosti. V okviru ureditvenega načrta se opredelijo naslednje dejavnosti: — kare 1: se ohranjuje stanovanjske površine, ki se zgoščajo v okviru obstoječih funkcionalnih zemljišč; - kare 2: se namenja trgovsko-poslovni dejavnosti in stanovanjski dejavnosti z zagotovitvijo zadostnega števila parkirišč, ki bo skupna tudi za obrtne lokacije (najmanj 15); predvidi se trgovina za dnevno oskrbo skupaj prodajnih površin do 120 m2 s pripadajočimi skladiščnimi površinami; ~ kare 3: ohrani se 1. območje kmetijskih zemljišč; kare 4: uredi se kompleks izobraževanja - osnovna šola z dograditvijo prostorov za družbene dejavnosti in manjšo večnamensko dvorano. 4. kapaciteta območja po posameznih dejavnostih Kare Program stanovanja 3 poslovna stanovanjska dejavnost 3 kmetijska dejavnost 5. ORGANIZACIJA PROMETA Dostopi v posamezne kareje se uredijo z rekonstrukcijo sedanjih dostopnih P°b s priključitvijo na regionalno cesto R 333. Uredi se avtobusno postajališče na zemljišču s parcelno štev. 1814/2, •727/2 in 1727/4, vse k.o. Potov vrh. Za potrebe dejavnosti se izgradi minimalno 12 parkirnih mest. 6. USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE Vse zgostitve obstoječe stanovanjske zazidave naj upoštevajo sedanje t> ukovanje objektov. Pospešiti je potrebno izgradnjo mansardnih stanovanj, Pn tem se priporoča izvedba fičar na strehi. Pri zamenjavah strešnih konstrukcij 'n novogradnjah se upošteva naklon streh min. 40 °. Kritina je opečni zareznik ati druga kritina temne barve. Nadstrešnica pri avtobusnem postajališču je tipske izvedbe. Vse nove dejavnosti ne bodo presegle ravni hrupa, kije z zakonom o hrupu '''okop113 VA slanovanJs*SrQ]£CX DOSTOP DA CSSTA POSLOMA STA^bA P g.O)Z'JOC)W^ MKesT^m P,\s Z£ 1£ZČj'C£ pLOR\)ObkJlA SoSTOPUk CHSr\ WKSElie CE6ČU0ICA 0&5rO1EO\ 'grLElU. lubu^ terski ti 5^ / 0&STO1EČI 06"j£K.Tl 1 KMERIH UMtEMhUOST SE. SPRCMIU]* 0bSTO-|ECI oe>]EKTI , KATERIH kJAHEM buoST SE UE SPefmk)-]0 KARE 1 rofAE.UA STEUEUm HAREM KARE 2 PEEbSLAVA IM SRLAblŠCEVJ-JE ZELlŠČ KARE 3 fe.OIZ.«OiU7A W SRLAJSIŠCE107E AEROSOLOV KARE 4 ENERGETSKI Ob]EK-TI M POSLofMA STAVbA -----------HE]A VAEST<6 0£«A PASO PUOSLE P*OSTALE L PROGRAMSKE ZASNOVE ZA ZAZIDALNI NAČRT KRKA, TOVARNA ZDRAVIL NOVO MESTO LOČNA — SEVERNO OBMOČJE 10. OPREDELITEV OBMOČJA UREJANJA Območje, ki ga zaseda Krka, tovarna zdravil Novo mesto, definirajo urbanistične zasnove Novega mesta oz. zazidalni načrt industrijski rezervat Krka Ločna. Industrijski rezervat leži na severnem delu mesta Novo mesto ob magistralni cesti M-4-1, in sicer med kompleksom Tovarne oblačil Labod in naseljem Mačkovec. Predlagano območje zazidave je nadaljevanje prostorsko že izkoriščenega območja, po prvotnem zazidalnem načrtu (Skupščinski Dobski list, št. 28/69). 2. OPIS MEJE OBRAVNAVANEGA OBMOČJA Območje na jugu omejuje magistralna cesta M-4-1, na zahodu obstoječi kompleks tovarne zdravil Krka ter na severnem delu poljska pot s pare. št. U27/1 k.o. Bršljin, na vzhodnem delu meja poteka po zunanjih mejah parcel št. 989/1,989/2,990/7.990/8,990/20,990/9,990/16, vse k.o. Bršljin, do magistralne ceste M-4-1. 3. ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI . Dosedanji razvoj farmacevtske industrije Krke, tovarne zdravil, je slonel na ■zkoriščanju prostora, ki gaje določil zazidalni načrt iz leta 1969 (Skupščinski Dolenjski list, št. 28/69). Zaradi večje in raznovrstne proizvodnje je potrebno ■zgradili nove proizvodne in skladiščne obrate, ki so funkcionalno ločeni od sedanjih, kar je pogoj tudi po mednarodnih kriterijih. Pri proizvodnji zdravil se upošteva enofazne procesne kontrole, zagotovi stalna kontrola (procesni monitoring) proizvodnih naprav, prostorov, inštala-fJ’ Proizvodnega osebja, prepoved združevanja določenih proizvodenj na isti lokaciji, prepovedi sukcesivne proizvodnje posameznih zdravil v istih proizvodnih prostorih in napravah. Za dosego prej navedenih omejitev in zahtev se za potrebe Krke, tovarne zdravil, predvidi izgradnja proz.ivodno-skladiščnih površin, in sicer: obrat za proizvodnjo zdravil s penicilinsko in cefalosporinsko aktivno (be-talaktam) komponento, objekti za proizvodnjo »beta laktam« zdravil, in sicer kot povečanje obstoječih kapacitet. 3-1. Kare 1 V kareju 1 so ločeni objekti za proizvodnjo zdravil s penicilinsko in cefalos-Porinsko aktivo (beta laktam) komponento. Kare 1 se locira v severnem območju zazidalnega načrta. V obratu se bodo proizvajala zdravila v obliki tablet, dražejev, kapsul, granulatov, serilnih praškov, ampul, liofilizatov in sterilna mazila na osnovi prej navedenih substanc. Objekti se predvidijo v paviljonskih tipih in se podkletijo zaradi denivelacije terena. Najvišja dovoljena etaža je P + 1 oz. pritličje in poletaža. kije predvidena za instalacijsko etažo. Sama oblika objektov ni predpisana, prilagodi se potrebam tehnologij. Poleg osnovne namembnosti v objektih kareja 1 se predvidi energetska pod-postaja, pralnica delovnih oblek in delilnica hrane z jedilnico. Predvidena bruto etažna površina je 6.500 m2. 3.2. Kare 2 Proizvodnjo zdravil v obliki tablet, dražejev, praškov in granulov, pri katerih ni aktivna komponenta beta laktam, se locira v srednjem delu zazidalnega načrta. Arhitektura in oblikovanje objekta se podredi zahtevani tehnologiji proizvodnje. Najvišji dovoljen gabarit je klet, pritličje in 3 (tri) etaže. Na nivoju stanovanjskih hiš je dovoljena višina objekta maksimalno 1 + 1/2 etaže. V objektih se poleg proizvodnih površin predvidijo površine za energetsko podpostajo, manipulativne in skladiščne površine v celotni kvadraturi 6.200 m2. 4. KAPACITETE OBMOČJA OZIROMA NAMEMBNOST POVRŠIN kare program površine (m2) 1 proizvodnja zdravil z aktivno komponento beta laktam 30.432 2 proizvodnja zdravil brez aktivne komponente beta laktam 23.200 območje za zeleno bariero 4.427 58.059 5. ORGANIZACIJA PROMETA Območje zazidalnega načrta se na jugu priključuje na magistralno cesto M-4-1. Vhod v tovarniški kompleks se izvede z rampo in je samo za tovorna in službena vozila. Drugi vhod se uredi iz obstoječega tovarniškega kompleksa. Promet je krožen. Za potrebe predvidene proizvodnje se uredijo manipulativne površine za nakladanje in razkladanje, kakor delno tudi za parkiranje tovornih vozil, neposredno ob samih objektih. Vhod za delavnice novih proizvodnih površin se organizira prek sedanjega glavnega vhoda. Vse prometnice in manipulativne površine se asfaltirajo, odvajanje meteorne vode pa je prek lovilcev olj in maščob. Na stičnem območju pri stanovanjskih objektih je dovoljeno izgraditi zgolj urgentno pot. Niso dovoljene manipulativne površine za tovorna in osebna vozila. 6. USMERITVE ZA ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE TER VARSTVO OKOLJA Arhitektura objektov sledi zahtevam tehnološkega in proizvodnega procesa in maksimalno možnega izkoriščanja objektov. Nakloni streh ne smejo biti pod 10°, kritina je enaka po barvi in materialu kot pri obstoječih objektih v tovarniškem kompleksu. Hrupni prostori se orientirajo proti obstoječim objektom, medtem ko se manj hrupne dejavnosti namesto proti stičnemu območju naselja Mačkovec. Stopnja ravni hrupa na stičnem območju s stanovanjskim delom ne sme presegati stopnje ravni hrupa za stanovanjska območja, določena z zakonom o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (U.l. SRS, št. 15/76). Območje, označeno z ZP, se intenzivno zasadi z visokoraslim drevjem — že manjša drevesa. V območju zazidalnega načrta je to vizuelna zapora in tudi preprečevanje širjenja hrupa v stanovanjske predele. Vmesni zeleni pas mora ostati minimalno 30 m od obstoječih objektov. Območje med objekti in magistralno cesto se ravno tako zasadi z visokoraslim drevjem. Vsi objekti proizvodnje se klimatizirajo, vstopni in izpustni zrak se ustrezno kondicionira. V prezračevalne sisteme se vgradijo HEPA filtri, ki preprečujejo emisije v okolje. Izrabljene filtre se deponira in uniči pod posebnim nadzorom v sežigalni napravi. Območje se ogradi z žično ali betonsko ograjo, višine 2 m. Emisije v zrak ne smejo presegati stopnjo, kot je določena v odloku o mejnih količinah oziroma koncentracijah škodljivih snovi, ki se smejo spuščati v zrak (emisija Uradni list SRS, št. 19/88). 7. PRIKLJUČITEV OBJEKTOV NA KOMUNALNE NAPRAVE 7.1. Vodovod Kompleks zazidalnega načrta se priključuje na vodovodno omrežje pri glavnem vodomernem jašku pri lokaciji sežigne naprave. Vodo iz vodovnega omrežja je dovoljeno uporabljati zgolj za sanitarno vodo. Tehnološke in požarne vode priključujemo na obstoječi tovarniški sistem. 7.2. Elektrika Napajanje z električno energijo izvedemo z razpeljavo nizkonapetostnih vodov iz obstoječe trafo postaje. 7.3. Kanalizacija Kanalizacija se zgradi v ločenem sistemu, in sicer: — fekalno kanalizacijo za odvod odpadnih fekalnih vod, - procesno kanalizacijo za odvod odpadnih vod, ki nastajajo pri čiščenju naprav in prostorov, izlivov iz energetskih podpostaj ter izpiralne vode mokrih odpraševalnikov, meteorno kanalizacijo za odvod meteorne vode z utrjenih površin. Za vse kanalizacijske vode se določijo nove trase priključevanja na objekte obstoječe tovarniške čistilne naprave. 7.4. PTT omrežje Območje se priključuje na obstoječo interno tt mrežo. 7.5. Vročevod, komprimiran zrak in demineralizator Območje se priključuje na obstoječe tovarniške energetske objekte. Trase se vodijo v okviru kolektoija komunalnih naprav in objektov. 8. FAZNOST IZGRADNJE 1. faza: V prvi fazi se zgradi cestno in komunalno omrežje naprav in objektov ter zasadi zelena bariera, opredeljena v poglavju 6. 2. faza: V drugi fazi se zgradijo objekti, ki so opredeljeni v kareju 1. 3. faza: V tretji fazi se zgradijo objekti, ki so opredeljeni v okviru kareja 2. 9. POSEGI NA 1. OBMOČJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ Za realizacijo programa izgradnje objektov po teh programskih zasnovah bo potrebno poseči na kmetijska zemljišča, ki so opredeljena kot 1. območje kmetijskih zemljišč, in sicer v površini okoli 3,0 ha. Širitev Krke, tovarne zdravil Novo mesto, na predlagane površine je prostorsko in ekonomsko logičen razvoj ter zahteva najmanj potrebnih površin za širi- tev predvidenega programa. Investitorka mora za izgubljena kmetijska zemljišča 1. območja zagotoviti usposobitev drugih zemljišč za kmetijsko proizvodnjo vsaj v enakem obsegu in plačati odškodnino za spremembo namembnosti zemljišča. bNv // ZiLEUl PXS ^>2CU 7V / rti EUlk MEJE.EA ///Č77" lOTCtUk ri^ru . HSClSTH-M-mi CESTS HM ol KARE 1 moiztotiujs zmlmil s peu\cii.i9«.o m erraospitMUsto aktivuo kohpooujto KARE 2 PlOIZtOfcUTA ZMAVIL 1 Obuti TAE.UT , M>ŽE]6\I ) riAŠKOV J. PROGRAMSKE ZASNOVE ZA ZAZIDALNI NAČRT TUR1-STIČNO-REKREACIJSKE CONE — OTOČEC 1. OPREDELITEV OBMOČJA UREJANJA Naselje Otočec je v dolgoročnem planu občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86 in 3/90) opredeljeno kot pomembnejše lokalno središče s poudarjeno turistično funkcijo. Turi-stično območje je locirano ob magistralni cesti levo in desno in zajema: hotelski kompleks z bungalovi in restavracijami, kompleks servisnih dejavnosti (bencinska črpalka, AMZS baza z gostinskimi objekti), kompleks gradu Otočec in otoka ter grad Struga. Zaradi izboljšanja turistične ponudbe se s temi programskimi zasnovami predvidi širitev športno-rekreaeijskih površin severno od obstoječe AMD baze. 2. OBMOČJE ZAZIDALNEGA NAČRTA Območje zazidalnega načrta na jugu meji na zemljišče s pare. št. 440/1, 440/3 in 447/3, na vzhodu prečka pot pare. št. 1104 in meji na pare. št. 456, na severu ga omejuje obstoječa poljska pot s parcelo 1101 in na zahodu predvide- na interna cestajti poteka v podaljšku linije restavracije prek zemljišča pare. št. 459, vse v k.o. Šentpeter. 3. ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI Pri organizaciji športno-rekreacijske dejavnosti v območju zazidalnega načrta je potrebno upoštevati: . . — racionalno izrabo površin z upoštevanjem ohranjevanja naravnega okolja (prehod območja v polja in gozdne površine), , — predvidi ukrepe v zvezi z ohranjevanjem kmetijskih zemljišč oz. območja, — cestno omrežje se predvidi tako, da se bo navezalo na obstoječe prometne komunikacije in bo služilo tudi dolgoročnemu konceptu razvoja območja, — ustvarjene danosti območja (objekti, infrastrukturne naprave in objekti). V zazidalnem načrtu se predvidi: — kare 1: izgradnja teniških igrišč, v prvi fazi 6 (šest), v drugi pa 4 (štin — kare 2: izgradnja športne dvorane — pokrita teniška igrišča, število ignsc 3 (tri) s spremljajočimi pokritimi površinami (garaže), stanovanja, turistični paviljoni, pomožne delavnice), . — kare 3: manjše športne rekreacijske površine, kjer se naj v največji možni meri ohranja zelene površine, ...7C. — kare 4: območje obstoječih objektov (restavracija in objekt AMZS) se ohrani v sedanji velikosti. Možne so delne izboljšave objektov in okolice; objekta AMZS ni dovoljeno širiti, sprememba namembnosti le-tega je predvidena, po izgradnji avtomobilske ceste Ljubljana — Bregana. 4. KAPACITETA OBMOČJA PO POSAMEZNIH DEJAVNOSTIH Kare Program Površina v m2 cca 1 tenis igrišča 2 športna dvorana s spremljajočimi objekti 3 površine za manjša 4 športna igrišča obstoječa zazidava SKUPAJ 16.650 4.900 + 5.500 6.750 14.900 48.700 Sedanja raba zemljišč: območje površina (m* 2 * * 5 6 7 8) cca zemljišče 1. območja kmetijskih zemljišč — zemljišče, opredeljeno kot stavbno zemljišč — gozdno zemljišče SKUPAJ: 31.200 14.900 2.600 48.700 5. ORGANIZACIJA PROMETA Vse predvidene dejavnosti se priključujejo na obstoječe prometno omrežje. Priključitev se izvede pri objektu sedanje restavracije in se nadaljuje proti severu na rekonstruirano lokalno prometnico. Ob tenis igriščih se uredi peš dostop —sprehajalne poti. Pri objektih športne dvorane in spremljajočih objektih se uredijo parkirišča (2 parkirišča za tenis igrišče). 6. USMERITVE ZA URBANISTIČNO, AHRITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE °bjPritern se upoštevajo tudi pogoji pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine. Površine športnih igrišč se ogradijo z žično ograjo višine 2 m. Odmik objektov od sosednjih zemljišč — njive mora biti tak, da ne bo motena normalna kmetijska obdelava sosednjih površin. 7. ZASNOVA PROSTORA ZA SLO IN DS , Za območje turistično-rekreacijske cone Otočec m potrebna gradnja zaklonišč. 8. ZASNOVA KOMUNALNEGA UREJANJA Upoštevati se mora primarni vodovod (zajetje Družinska vas Novo m sto) — AC 600 s koridorjem 10 m in traso magistralnega plinovoda M-2*/ lokacijo merilno regulacijske postaje Otočec, po lokacijskem načrtu phnovou za Posavje in Dolenjsko skozi občino Novo mesto (Skupščinski Dolenjski 1 Čez območje zazidalnega načrta poteka 20 kV daljnovod, ki se prestavi m kablira. Objekte se priključuje na obstoječe komunalne naprave in objekte: vodovod AC 72 x 10 v območju zazidalnega načrta se prestavi in povec* profil cevi, obstoječi rezervoar R 40 m’ zadostuje povečanim potrebam, kanalizacija se zgradi v ločenem sistemu, priključuje se na obstoječe vofl£ Pri tem se razširi obstoječa troprekatna greznica, v končni fazi se objeK priključi na čistilno napravo, — električno omrežje: objekti se napajajo z električno energijo prek trafo postaje Otočec, — telefonsko omrežje: objekte se priključi na interno telefonsko omrežje turističnega kompleksa, — objekti se priključijo na obstoječo kotlarno restavracije. 9. FAZNOST IZGRADNJE I. faza VI. fazi se prestavijo in izgradijo komunalne naprave in objekti ter cestno omrežje. II. faza V II. fazi se izgradi šest teniških igrišč v kareju 1 ter športna dvorana s spremljajočimi objekti. III. faza Dogradi se teniška igrišča z ostalimi rekreacijskimi površinami. 10. POSEGI NA 1. OBMOČJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ Lociranje športnih objektov v prehodu med že grajeno in predvideno strukturo hotelskih objektov pomeni zaključevanje turističnega kompleksa Otočec in predstavlja najmanjšo obremenitev in porabo prostora. Posega na 3,1 ha zemljišč 1. območja. Investitorka mora za izgubljena kmetijska zemljišča 1. območja zagotoviti usposobitev drugih zemljišč za kmetijsko proizvodnjo vsaj v enakem obsegu in plačati odškodnino za spremembo namembnosti zemljišča. / ____istimi- 1 ot>noČjE a.ESTMfUC|-|t ObSTOlEČl ^ObOlOb hC GOO 2 ObMOČ-JE AMZS ObSTOItČl 20 Ul bM/j»0OVoD SE IZ-tEbE tkfcElSK.0 3 TEUIS ICR.I5CA Pfc>1ECmi*UI rLUooiol (Ul tl.Mjt 4 MACISTRALAJA CEST* M 4 5 SPOITUA ICttŠCA UA- TIMI QP 065TOJECI PIUUJOČEIC MA M 4 6 špoeru* bioe.su*. x> teUis 7 SPE.EHC]A jOC 1 oeZJElCT 1 8 Hericu* eecuL. post*-]* me t tm i. me s Z*R" 4 K. programske zasnove za zazidalni NAČRT STANOVANJSKEGA NASELJA GMAJNA V STRAŽI PRI NOVEM MESTU • OPREDELITEV OBMOČJA LJUBLJANA Območje ZN Gmajna leži na osrednjem severnem delu naselja Gornja traža v vznožju Straške gore pod pasom vinogradov. Sestavljajo ga pre-ež.no travnate površine s strmejšim naklonom 22 — 21% in višinskih razlik 2000(SkOrO^nem- P*anu občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta stanovanjsko pozidavo s pripadajočim oskrbovalnim programom. 2. OBMOČJE ZAZIDALNEGA NAČRTA Območje obsega zemljišče z naslednjimi parcelnimi številkami: stp. 1, stp. 2, 12/1, 12/2, 13/1, stp. 3, stp. 183, 14/1, 15, 16/1, 16/2, 17/1, 18/2, 20,22, 23, 26, 29/1, stp. 352,29/2,29/3, 300/12, 800/2, 802/2, 802/4 in 2191 pot, vse k.o. Gor. Straža. 3. ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI V PROSTORU V pretežnem delu območja zazidalnega načrta prevladuje kmetijska dejavnost (travnik, sadovnjak, vinogradi), na severovzhodnem robu stoji cerkev z opuščenim pokopališčem. Območje namenjamo: — stanovanjski pozidavi gostote okoli 60 preb./ha 1,78 ha — oskrbno-obrtni dejavnosti 0,24 ha — javnim površinam ob cerkvi 0,30 ha — zelenim in obdelovalnim površinam 1,78 ha 4,10 ha 4. ORGANIZACIJA PROMETA Na severovzhodni strani območja ZN se promet navezuje na obstoječo cestno mrežo naselja Gornja Straža. Zaradi velikih naklonov terena se stanovanjska cestna območja zaključi z obračališčem, nadaljuje pa s peš potmi do vinogradniške ceste, ki poteka pod severnim robom obravnavanega območja. Zračni prostor nad naseljem Gor. Straža je v rabi tudi kot funkcionalni prostor letališča v Prečni. V ta namen je predpisana maksimalna višina objektov, ki pa pri predlagani zazidavi ne predstavlja omejitvenega faktorja. 5. ZASNOVA KOMUNALNEGA OMREŽJA Za preskrbo s pitno vodo se območje ZN Gmajna v Straži navezuje na obstoječo vodovodno omrežje, ki se prek rezervoarja napaja iz smeri Novega mesta in ČP Straža. Najvišja kota oskrbe z vodo je 200 m nadmorske višine. Za območje ZN bo potrebna izgradnja sekundarnega kanalizacijskega omrežja v ločenem sistemu, pri čemer bomo odvajali odpadne vode v smeri proti obstoječi mehanski čistilni napravi, v končni fazi se območje zazidalnega načrta priključi na centralno čistilno napravo Sela pri Straži. Za priključni jašek je potrebno upoštevati lokacijski načrt kanalizacijskega sistema Dol. Toplice — Straža (SDL, št. 18/87 in 19/87). Za nemoteno oskrbo z električno energijo bo potrebno zgraditi trafo postajo na samem območju. Soseska bo na telefonsko omrežje priključena v jašku kabelske kanalizacije v bližini obrata GG v Gornji Straži. Za stanovanjsko sosesko Gornja Straža je predvideno daljinsko ogrevanje iz toplarne Novolesa v Straži, ekonomičneje pa bi bilo, če se bi nanj priključil še preostali del naselja, še posebej, ker se bo Novoles priključil na plinovodno območje. 6. USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE V smislu krajinske in mentalne slike širšega prostora se območje ZN pojavlja kot artikulacija mentalnega roba prostora naselja Gor. Straža. Rob prehaja v jasno izraženo prostorsko dominanto — cerkev. Orientacija območja ZN poteka vzdolžno po vznožju Straške gore, torej smer vzhod-zahod, kateri bo sledila pozidava. Javne objekte in zelene površine nad cerkvijo so locirane ob vhodu v območje na vzhodni strani in predstavljajo mentalni center soseske. Za pozidavo neprimerne površine na zahodni strani se uredijo v sprehajališče in primerno ozelenijo. Severni rob bo predstavljal zeleni pas za zaščito območja pred kotaljenjem skalnih blokov z višje ležečih površin, pretežno vinogradov. Stanovanjski objekti naj s svojimi vidnimi gabariti ustvarjajo vtis stanovanjske ulice s težnjo po izražanju prepletanja privatnega in javnega življenja. Etažnost objektov je K + 1 + m oziroma P + 1 + m, odvisno od njihove lege glede na cesto. Naklon strešin objektov je minimalno 40°. Arhitekturni elementi naj povzamejo značilnosti krajevnega oblikovanja, zahtevana pa je enovitost oblikovanja tako objektov kot ulice. Zaradi strmega terena bo potreben poseben način temeljenja objektov, kar zahteva nekoliko dražjo gradnjo. 7. ZASNOVA PROSTORA ZA POTREBE SLO IN DS V območju naselja Gor. Straža je predvidena gradnja skupnih zaklonišč osnovne zaščite. A stmoovm^e foie-siue B cfet.R.fcno - o&«.t*Je w»e.štu£ O 3AVW5f fo^tšlVJE Ob CEK-MI L. PROGRAMSKE ZASNOVE ZA ZAZIDALNI NAČRT CMS (MEHANIZIRANO LESNO SKLADIŠČE V ZALOGU 1. OPREDELITEV OBMOČJA UREJANJA Dolgoročni plan občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86 in 3/90) namenja za potrebe gozdnega gospodarstva območje v bližini kompleksa Opekarna Zalog v Zalogu, ki se nahaja v krajevni skupnosti Gor. Straža. Območje CMS sestavljajo opuščene eksploatirane površine, ki so degradirane in pokrite z jalovino, komunalno neurejene in deloma zamočvirjene. Območje se namenja proizvodni dejavnosti, in sicer za primarno predelavo lesa. 2. OBMOČJE ZAZIDALNEGA NAČRTA Območje zazidalnega načrta obsega zemljišče z naslednjimi pare. št.: 1614/11,1614/9,1614/13,1614/14,1614/10, del 1610/3,del 1610/2, del 1403/1, del 1403/6,1614/15,1614/3, del 2207-3 in del 2207-2, vse k.o. Gor. Straža, in del 1980, del 1977,1976, del 1974/1,1971/1, del 1968/2, del 1969 in del 3067, vse k.o. Prečna. Dovozna cesta za dostop v območje posega v dolžini 100 m in širine 10 m po zemljiščih Opekarne Zalog, del 1610/2, del 1610/3 in 1610/4, vse k.o. Gor. Straža. Industrijski železniški tir pa poteka prek parcel št. 1610/1, 1609/16, 1609/10, 2197/7, 1465/2, 1486/2 in 1491/2, vse k.o. Gor. Straža. 3. ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI V PROSTORU ' Zasnova organizacije proizvodnega kampleksa primarne predelave lesa sloni na organiziranju proizvodne verige, katere temeljna značilnost je dodelava gozdnih sortimentov, predelava hlodovine in manipulacije žaganega lesa. V okviru zazidalnega načrta se opredelijo naslednje dejavnosti v proizvodnih enotah: mehanizirano skladišče jalove oblovine (skladišča, mehanizirane linije z ' napravami za manipulacijo, upravljanje), mehanizirano skladišče oblovine listavcev (skladišča, prostor za krajenje mehanizirane linije, upravljanje, vozni park manipulacijskih naprav in 4 strojev), žaga za vse vrste hlodovine (proizvodne linije, spremljajoči prostori v aneksu žage, sortirnice in naprave za letvičenje, silosi za sekance in žagovino), skladišče žaganega lesa (skladišče iglavcev, skladišče listavcev, manipula- - tivni prostor, odpremna lopa), - prostor za manipulacijo lesnih ostankov, oprema, - skupni objekti (vratarnica, kamionska tehtnica, pisarne, parkirni prostor, železniški tir...). 4. KAPACITETA OBMOČJA PO POSAMEZNIH DEJAVNOSTIH Količine, ki bodo pripeljane na centralno skladišče, znašajo predvidoma 150.000 m3 igralcev in listavcev letno. cona program m3 A Mehanizirano skladišče jalove oblovine 36.400 B Mehanizirano skladišče oblovine listavcev 15.600 C Žaga 8.000 D Odprava 6.000 Skladišče žaganega lesta 62.700 5. ORGANIZIRANJE PROMETA Dovoz in odvoz v območje CMS bo po lokalni cesti Straža — Zalog — Češča vas — Bršljin prek 150 m dolgega rekonstruiranega odcepa do območja. V južnem delu območja CMS, v katerega prihaja glavna dovozna cesta, se uredijo parkirna mesta in potrebne garaže. Območje gozdnega gospodarstva bo funkcionalna enota zase in bo imelo dostop po obstoječi dovozni cesti za objekte KZ Krka. Območje CMS se navezuje na obstoječe železniško omrežje prek železniškega tira v dolžini 270 m v severovzhodnem delu območja in železniškega odcepa v dolžini 190 m v južni predel območja. 6. ZASNOVA KOMUNALNEGA OMREŽJA Območje CMS bo na javno vodovodno in hidrantno omrežje priključeno iz obstoječega cevovoda PVC 225 x 10, ki poteka ob lokalni cesti Straža — Bršljin prek sekundarnega cevovoda dolžine 400 m. Območje se bo priključevalo na kanalski sistem Dolenjske Toplice — Straža — čistilna naprava Sela, in sicer neposredno na objekt čistilne naprave prek kanala odpadnih vod v dolžini 1000 m ali se izvede zadostno dimenzionirano dvoprekatno nepropustno greznico na občasno praznenje. Meteorne vode se bodo odvajale po terenu, katerega je potrebno drenirati. Za predvidenih 300 — 400 kV moči strojev in naprav se izvede lastno kabelsko transformatorsko postajo moči 630 k V A, ki se bo napajala iz obstoječega 20 k V daljnovoda. Interno električno omrežje po kompleksu bo kabelsko. Na javno telefonsko omrežje se območje priključi prek ATC v Straži. Ogrevanje območja je lahko prek lastnega ogrevalnega sistema iz energetskega bloka, ki bo za gorivo uporabljal lesne odpadke ali plin. 7. USMERITVE ZA URBANISTIČNO ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE Zasnova območja je pogojena z uvozom železniških tirov v samo območje, ob katerih se organizira tehnološko tehnična razporeditev objektov in naprav. Le-te imajo velike dimenzije, v geometriji prostora pa so orientirani tako vzporedno kot tudi prečno na vzdolžno os ravne zaloške kotline. V oblikovanju bo potrebno posvetiti posebno pozornost osnovnemu razpoznavanju posameznih objektov, to je identiteti, ter skupnemu, to je strukturi. Robne predele območja naj se s tipološkimi elementi krajinskega oblikovanja postopno transformira v naravno, ravninsko krajino. Zasnova objektov naj v največji možni meri ohranja kvalitetno sliko prostora, predvsem v njeni konturi z dominantno vlogo cerkve sv. Martina v Žalogu. 8. ZASNOVA PROSTORA ZA SLO IN DS Pri zasnovi ZN bo potrebno predvideti za število zaposlenih delavcev zadostno število zakloniščnih mest v zakloniščih ter ostale ureditve, skladno z zahtevami sekretariata za ljudsko obrambo. A HEtUvUlZIfcMJO SUMltŠČS JELME DSLOIIUC SOtTIR.Ul CA B HEWiWEIK*>->0 StUJlšČE ObUHlUE LISTMCE* C ŽAGA D ObPRAVA r- SZLALlŠČE ŽKMJECA LESA , t hauipoucijsu Ttosrot M. PROGRAMSKE ZASNOVE ZA LOKACIJSKI NAČRT VODOVOD STARE ŽAGE — DOLENJSKE TOPLICE 1.0. UVOD Vodovodno omrežje v Dolenjskih Toplicah je eno najstarejših vodovodnih sistemov v občini Novo mesto. Zajetje pitne vode je v Podturnu, in sicer je zajet izvir Radešice. Zaradi velikega prispevnega območja in dokazanega vpliva kraških podzemnih voda je neoporečnost vode v Radešči vprašljiva oziroma obstaja velika nevarnost onesnaženja. V sklopu raziskovanj pitne vode v občini Novo mesto so bile odkrite zadostne količine kvalitetne pitne vode. Za sanacijo vodovodnega sistema je potrebno zgraditi zajetje in cevovod v dolžini okoli 8 km do rezervoarja na Cvingeiju pri Dolenjskih Toplicah. 2.0. VSEBINA Predmet programskih zasnov lokacijskega načrta je: — izgradnja objektov zajetja, — izgradnja cevovoda in — izgradnja vodohrama ter objektov in naprav omrežja. 3.0. OPIS MEJE LOKACIJSKEGA NAČRTA Zajetje bomo locirali na zemljišču s parcelno št. 2820/3 k.o. Stare Žage in 2814/2 k.o. Črmošnjice. Cevovod vodimo ob regionalni cesti R 327, in sicer od zajetja po levi strani v smeri Stare Žage — cesta — Podturn — vse do počivališča pod zajetjem, to je na zemljišču s pare., št. 2508/1 k.o. Stare Žage, ko pride na drugo stran ceste. Traso nato vodimo ob desni strani regionalne ceste do zemljišča s parcelno št. 3168/1 k.o. Stare Žage, ko se trasa odcepi prek ceste za raztežilni objekt, ki bo lociran na zemljišču s parcelno št. 3148, 3159/2, 3108 (del), 3110 (del) in 3152 (del) vse k.o. Stare Žage. Trasa se od raztežilne-ga objekta vrača na zemljišče pare. št. 3168/1 k.o. Stare Žage in poteka ob desni strani ceste zemljišča s parcelno št. 3233 k.o. Stare Žage. Pri tem zemljišču prečkamo cesto in sicer prek zemljišča s parcelno št. 3322 k.o. Stare Žage, nato nadaljujemo s traso ob desni strani ceste vse do zemljišča 3322 k.o. Stare Žage. S traso nadaljujemo ob desni strani ceste vse do zemljišča s parcelno št. 2473 k.o. Podturn, ko se odcepi do lokacije vodohrama na zemljišču s parcelno št. 2378/1, 2378/2 in 2349/2 vse k.o. Podturn. Traso vodimo ob koridorju 20 kV daljnovoda po njivskih površinah po levi strani ceste, mimo pokopališča Kočevske Poljane ter pri Kočevskih Poljanah prečka cesto ter se nadaljuje po njivskih površinah do zemljišča s parcelno številko 593 k.o. Podturn, ko se odcepi proti vodohramu, ki ga lociramo ob krajevni poti Cerovec — pot Veliki Rigelj s parcelno št. 4106 k.o. Podturn, na zemljišču s parcelno št. 1000/1 k.o. Podturn in 546 k.o. Poljane. Primarni vod nato vodimo v istem kanalu vse do zemljišča s parcelno št. 508 k.o. Poturn, ko se trasa odcepi proti Podturnu. Vodovod nato poteka med potokom Črmošnji-ca in cesto ter pri zaselku Grič dvakrat prečka potok ter se umakne na desno stran med krajevno potjo s parcelno štev. 4426/1 k.o. Podturn vse do lokalne ceste Dolenjske Toplice — cesta — Podturn, in sicer jo pri zemljišču 1918 k.o. Podturn prečka ter se priključi na obstoječo traso tlačnega voda. Vodovod se nato nadaljuje ob sedanji trasi skozi obrtno cono Sela pri Dolenjskih Toplicah do rezervoarja na Cvingerju. Trasa cevovoda je razvidna v kartografski dokumentaciji. 4 0. TEHNIČNA REŠITEV 4-1. Zajetje Za potrebe zajetja bomo postavili transformatorsko postajo na betonskem drogu moči 25 KVA. Transformatorsko postajo priključujemo na bližnji 20 KV daljnovod. V vsako vrtino (tri vrtine) namestimo potopno črpalko, ki črpajo vodo na površje, kjer jo združujemo v skupni cevovod. Nad vodnjakom izgradimo tipske jaške črpališča, celotni sistem črpanja pa vodimo iz komandne stavbe, ki je locirana v samem območju črpališča. Območje črpališča, to je najožji varstveni pas zajetja, bomo zagradili z 2 m visoko ograjo. Ograjo bomo zaradi vizualnega pogleda primerno zakrili. Ožje varstveno območje zajema zemljišča s parcelnimi številkami 2820/3 k.o. Stare Žage. 1/12 in 1/3 k.o. Črmošnjice in del zemljišč s parcelnimi številkami 1897 •n 1/14 k.o. Črmošnjice. Objekt črpališče bomo oblikovali skladno z navodili Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto. V prvi fazi bomo zajeli 30 1/s pitne vode. 4.2. Cevovod Cevovod bomo zgradili z upoštevanjem dolgoročnih potreb napajanja z vodo Dolenjskih Toplic in Straže. Uporabili bomo ustrezno kvaliteto cevi glede na predvideni delovni tlak. Na glavni cevovod bomo priključili območje Občic in Starih Žag, in sicer s Predhodnim razbremenjevanjem pritiska, in naselji Rigelj in Bušinec. 4-3. Vodohrani Za potrebe celotnega sistema bomo zgradili razbremenilni vodohram na ko-1 ? i ’ 240 m n.m. Volumen vodohrama bo v prvi fazi 200 m3 in drugi fazi 200 m ■ "4ok v vodohram bomo uredili prek manjše turbine, ki bo izkoristila energijo (h = okoli 100 m). Vodohram se priključuje na električno omrežje. 1Objekti in naprave Na vodovodni mreži bomo uredili blatnike in zračnike. 1 ' IPbjHOU___OmtiEk. Oa-tTU* COU*. SE!.«. r»ti »OL TOfUCAH LOKALA gESrA XX fOPUCE - fOMOZU S EL Ptl hOt- TOruCAH lžEClOOAi-DA CEST* R-I2f (PALE MACIST* PR1HMLLM HOOOiOb fkCE - 10 L\J bAljUCHOb ____EAlfca&.EhE m L DHL 5.0. OSTALI POGOJI Pri projektiranju in izvedbi vodovoda in zajetja bomo upoštevali: odlok o javnem vodovodu in o oskrbi prebivalstva z vodo v občini Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/87), — tehnični pravilnik o javnem vodovodu (Skupščinski Dolenjski list, št. 6/88), odlok o zaščiti vodnih virov na območju občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/85). N. PROGRAMSKE ZASNOVE ZA LOKACIJSKI NAČRT KANALIZACIJE IN ČISTILNE NAPRAVE MIRNA PEČ 1.0. UVOD Razvoj naselja Mirna Peč z gravitacijskim zaledjem Češence, Biške vasi in Ivanje vasi je potekal brez reševanja odvajanja in čiščenja fekalnih odpadnih vod, z izgradnjo nove stanovanjske soseske Vihre pa seje problem kanalizacije še zaostril. S programskimi zasnovami je določen koncept reševanja odvajanja in čiščenja fekalnih vod. 2.0. VSEBINA Programske zasnove vsebujejo: območje, ki se bo priključilo na kanalizacijo Mirna Peč, — način odvajanja in čiščenja odpadnih vod, — delovanje čistilne naprave. 3.0. OPIS OBMOČJA Z izgradnjo kanalizacije Mirna Peč bomo odvajali odpadne vode s področja naselij Mirna Peč, Biška vas, Ivanja vas in Češence. Čistilna naprava je predvidena ob reki Temenici na delih zemljišč s parcelnimi številkami: 686, 687, 690/1, 695, 898, 678 in 675 k.o. Mirna Peč. Kanalizacija je predvidena v treh sušnih kolektorjih, in sicer: kolektor Sl pobira odpadno vodo s področja železniške postaje in Češenc, kolektor S2 pobira odpadno vodo iz centra in stanovanjske cone Vihre ter se nadaljuje proti čistilni napravi, in kolektor S3, ki odvaja odpadno vodo s področja naselja Ivanja vas in Biška vas. Potek trase je opredeljen v kartografski dokumentaciji družbenega plana. 4.0. NAČINI ODVAJANJA IN ČIŠČENJA 4.1. Vrste sistemov kanalizacije Pri opredelitvi vrste sistema odvajanja odpadnih voda bomo upoštevali: — ločen sistem na celotnem območju. Kanalizacija mora biti vodo nepropustna. 4.2., Zasnova čistilne naprave Čistilno napravo bomo izgradili v dveh fazah: — vi. fazi s kapaciteto 1000 EE in — v II. fazi s kapaciteto 200 EE SKUPAJ 1200 EE Postopek čiščenja bo mehansko biološki s stabilizacijo blata. Površine za potrebe čistilne naprave so v izmeri 1050 m2. Območje čistilne naprave se ogradi z žičnato ograjo višine 2 m. Okrog čistilne naprave bomo uredili zeleno bariero z avtohtonim visokoraslim drevjem. 4.3.. Priključitev na komunalne naprave in objekte Čistilno napravo priključujemo na obstoječe vodovodno omrežje AC-200 pri objektu na zemljišču pare. št. stp. 93/2 k.o. Golobinjek in na električno nizkonapetostno omrežje pri istem objektu. Dostop uredimo na novo, in sicer dostopna cesta širine 4,0 m na zemljiščih s parcelno številko 686, 687, 678, 675 k.o. Golobinjek. Komunalne priključne vode vodimo ob dostopni cesti. 4.4. Križanje s komunalnimi napravami in objekti Pri križanjih s komunalnimi napravami in objekti bomo upoštevali veljavne predpise s tega področja. Upoštevali bomo traso magistralnega plinovoda po lokacijskem načrtu in magistralni plinovod za Dolenjsko it) Posavje skozi občino Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 11 /89). 5.0. POSEBNI POGOJI Zaradi izpostavljene lege v prostoru je potrebno okolico ob območju čistilne naprave hortikulturno urediti. Stabilizirano blato bomo deponirali na komunalno deponijo v Leskovcu. Smradne emisije ne smejo presegati stopnje, kot je določena v odloku o mejnih količinah oziroma koncentracijah škodljivih snovi, ki se smejo spuščati v zrak (emisija —Uradni list SRS, št. 19/88). 6.0. POSEG NA 1. OBMOČJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ Čistilna naprava bo locirana na 1. območju kmetijskih zemljišč na površini okoli 10,50 a. Lokacija omogoča zbiranje vse odpadne vode na enem mestu. Investitor mora za izgubljena kmetijska zemljišča 1. območja zagotoviti usposobitev drugih zemljišč za kmetijsko proizvodnjo vsaj v enakem obsegu. Občina uveljavlja poseg na 1. območje kmetijskih zemljišč na podlagi poglavja 3.5.2. dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Skupščinski Dolenjski list, št. 3/90). lUCISTE-M-UI PUUOlOh HieUA PEC B.EIELVIkT ]iOt.C,or_OCUESl>> lOVI tU~|UCHJb Ho U IHl-~|IJOHOb ZEU T£ HtUiC h 33. Poglavje 7. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA — Za drugim odstavkom se doda nov odstavek, ki se glasi: »Območja za potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite bomo usklajevali tako, da bo možno nemoteno pripravljati prostorsko izvedbene akte, pridobivati in opremljati stavbna zemljišča.« 34. Poglavje 10. OKVIRNI UKREPI ZA URESNIČEVANJE DRUŽBENE GA PLANA Med opredeljenimi ukrepi, označenimi s točkami, se dodajo še novi, in sicer: — Za ukrepom št. 1 se doda ukrep: »Organizacije združenega dela in občina bodo samoupravne akte in predpise uredile tako, da bo iz njih jasno razvidno, kdo je odgovoren za predlaganje, izvajanje in spremljanje politike kakovosti, kako se ta izvaja, ter opredelile načine in oblike nagrajevanja kakovostnega in sankcioniranja slabega dela, izobraževanje delavcev in druge elemente, ki vplivajo na kakovost dela in odločanja.« — Za dosedanjim ukrepom št. 16 se dodajo ukrepi: »18. Občina bo sprejela predpis o razvrstitvi območij onesnaženosti zraka I., II., III., IV. območje ter poskrbela za dopolnjevanje in vzdrževanje katastra onesnaževanja zraka. 19. Občina bo pripravila program izvajanja nalog na področju varstva okolja z natančno opredelitvijo vsebine, nosilcev, etapnosti izvedbe in financiranja. 20. Občina bo pripravila energetski kataster in vključila v program nalog na področju varstva okolja tudi zmanjšanje emisij iz gospodinjstev.« — Za ukrepom št. 18 se doda ukrep: »23. Do konca leta 1990 bo izvršni svet SO pripravil program osrednjih raziskovalnih nalog za uresničevanje družbenih razvojnih ciljev in zmanjšanja negativnih vplivov na okolje, gospodarske dejavnosti in prebivalstvo.« Zaporedne številke obstoječih ukrepov se spremenijo. 35. Doda se novo poglavje (11. Obvezna izhodišča), ki se glasi: »11. OBVEZNA IZHODIŠČA Nosilci planiranja ter občina Novo mesto so pri pripravi svojih srednjeročnih planov in družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986 — 1990 upoštevali naslednja obvezna izhodišča: 1. Obvezna izhodišča dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986—2000, dopolnjen 1989: Področje:__________________Obvezno izhodišče: Kmetijstvo Gozdarstvo Vodno gospodarstvo Rudarstvo Naravna in kulturna dediščina Sanacija naravnih virov Poselitev Promet — območje kmetijskih zemljišč, trajno namenjenih kmetijski proizvodnji (1. območje kmetijskih zemljišč) območje varovalnih gozdov — območja pomembnejših vodnih izvirov in zajetij izvirdv razmestitve zbiralnikov vode razmestitve čistilnih naprav (skupnih čistilnih) naprav z zmogljivostjo nad 100.000 E, skupnih čistilnih naprav z zmogljivostjo DO 100.000 E) - območje pomembnejših mineralnih surovin (kremen in kremenov pesek) območja varstva naravne dediščine (narodni parki, regijski parki, krajinski parki) območja varstva kulturne dediščine (pomembnejši kulturni spomeniki) sanacije območij onesnaženega zraka urbano omrežje — središče širšega regionalnega pomena magistralno cestno omrežje (magistralne ceste, regionalne ceste) železniško omrežje (magistralne železniške proge, II. glavne železniške proge, stranske železniške proge) Energetika — magistralno elektroenergetsko omrežje (400 kV, 110 kV daljnovodi, razdelilne transformatorske postaje (400/x kV, 220/x kV, 1 l()/x kV) omrežje magistralnega tranzitnega plinovoda 2. Obvezna izhodišča dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje o