Levec glasilo Lovske zveze Slovenije Sava Kjoto industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov o. sub. o. obvešča cenjene poslovne prijatelje, da se je v letu 1975 PUŠKARNA KRANJ ZDRUŽILA S SAVO KRANJ Proizvodnega programa nismo spremenili: — izdelujemo lovske karabine kal. 8 X 57 IS in 7 X 64, — izdelujemo bokarice polrisanice, — montiramo daljnoglede (montaža Suhi), — popravljamo lovsko in športno orožje vseh vrst, — opravljamo sistematske preglede lovskega in športnega orožja, — izdelujemo tudi: tulce kal. 12, 16 in 20, file čepe kal. 12, 16 in 20, bele poklopce kal. 12, 16 in 20. Na vašo željo vam posreduje vse informacije: SAVA KRANJ komerciala Ješetova 3, 64000 Kranj, telefon (064) 24-061, 21-398 Iz cenika za lov inozemskih gostov v SR Sloveniji ki velja za lovsko leto 1976/77 Divji petelin in ruševec £*>*/*' (eQ>cž**~od 80,1 do 90 točk......................... od 90,1 do 95 točk......................... ' -v""’ od 95,1 do 100 točk....................... od 100,1 do 105 točk....................... ' od 105,1 do 110 točk.......................... od 110,1 do 115 točk....................... od 115,1 do 120 točk....................... vsaka nadaljnja točka do 130 točk po . vsaka nadaljnja točka nad 130 točk po Srnjak Dnevna lovna pristojbina 20$ Odstrel srnjaka: do 60 točk.................................... 50$ od 60,1 do 70 točk...................................... 75 $ od 70,1 do 80 točk......................................100 $ 145$ 180$ 220$ 270$ 300$ 360$ 480$ 75$ 120$ Za zastreljenega in nenajdenega srnjaka plača gost 100$, pod pogojem, da je bil v njegovi navzočnosti uporabljen pes, vešč sledenja po krvnem sledu. Kot trofeja pripada gostu rogovje z lobanjo. Odkup uplenjene srnjadi je možen po dnevni tržni ceni. Navedene cene so minimalne. Če so cene v nekaterih loviščih Slovenije višje od cen v tem ceniku, je goste o njih treba seznaniti pred lovom. Tovariš Tito z letos uplenjenim muflonom v Karadjordjevem. Rogovi so lepa, kapitalna trofeja in kandidat za zlato medaljo. glasilo Lovske zveze Slovenije LIX. letnik št. 2 maj-veliki traven 1976 Vsebina: Čestitka tovarišu Titu za njegov 84. rojstni dan......................................34 C. P. Prva skupščina Lovske zveze Slovenije.....................34 Ing. Alojz Černe Dopolnilno prehranjevanje divjadi.........................40 Ing. Vitomir Mikuletič »Nori« petelini v Trnovskem gozdu.........................45 J. P. Diskusija (Kozerija)......................................46 France Cvenkel Na obisku pri preparatorju................................47 Alfonz Mazlu Na petelina...............................................49 Lovski oprtnik: O zaščiti velikega petelina v lovišču LD Bistra - A. Ramšak...............................................53 Se o pobijanju ptic - Društvo za varstvo živali Maribor..............................................54 Mladi pišejo ......................................................55 Vprašanja - odgovri: Pobijali so pribe ob selitvi..............................55 Jubilanti: Maks Sekirnik - 70 let.................................. .56 Lovska organizacija: LD Ribnica ob svoji 30-letnici - A. Klemenc . .57 V spomin ......................................................60 Lovska kinologija: Ali je po 30 letih sploh mogoče kaj takega? - I. Udovič ..........................................61 Pes Dik je našel malega ubežnika - C. F..................62 Šaljive ......................................................64 LOVCA izdaja Lovska zveza Slovenije, Ljubljana, Zupančičeva 9. Glavni urednik Tone Svetina, odgovorni urednik France Cvenkel. Vse gradivo za objavo pošiljajte Uredništvu LOVCA, Zupančičeva 9, 61001 Ljubljana, poštni predal 505, telefon (061) 21-245 in 21-819. — Rokopisov in fotografij ne vračamo. - Letni prispevek področnih lovskih zvez Lovski zvezi Slovenije, v katerem je vračunana tudi naročnina za Lovca, je po članu 155 din. Za druge naročnike je letna naročnina 120 din, za inozemstvo 140 din. Posamezna številka 10 din. - Cene malim oglasom za člane lov. organizacij: do 15 besed 14 din, od 15 do 25 besed 17 din, od 25 do 35 besed 22 din, od 35 do 45 besed 30 din; za vse druge dvojna cena. Male oglase je treba plačati hkrati z naročilomI Zirb račun Lovske zveze Slovenije: 50101 -678-47158. — Tiskala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani. — Po mne- nju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SRS, št. 421-2/72, oproščeno prometnega davka. - Ta številka je izšla v 17 400 izvodih. Petindvajseti maj ni samo Titov praznik in praznik mladosti, je praznik nas vseh, je dan hvaležnosti našemu pogumnemu voditelju, revolucionarju, vojaku, državniku in lovcu. Tudi slovenski lovci se pridružujemo željam občanov širom po naši domovini in mu ob njegovi 84-letnici želimo še mnogo let zdravja in veliko lepih lovskih doživetij v naših loviščih. Prva skupščina Lovske zveze Slovenije Vsekakor je bilo za ta občni zbor oziroma skupščino zelo primerno mesto Nova Gorica. Številni delegati so se namreč skupaj z mnogimi slovenskimi lovci 10. aprila 1976 udeležili »slovenskega dneva« na mednarodni oziroma medpo-krajinski lovski razstavi v Vidmu v Italiji in se na povratku ustavili v Novi Gorici, v hotelu Argonavti, kjer je v nedeljo, 11. aprila, zasedal občni zbor LZS, ki se je konstituiral v prvo delegatsko skupščino slovenskih lovcev. Občni zbor in kongresi so kakor mejniki v življenju in delovanju vsake organizacije. Za slovensko lovstvo, za njegovo strokovno rast, za njegovo vse bolj angažirano vključevanje v celovitost našega samoupravnega družbenega sistema so še prav posebno velikega pomena zadnji trije občni zbori: 6. marca 1971 v Radencih, 20. januarja 1973 v Kopru in ta v Novi Gorici. Občnega zbora se je udeležilo 82 izvoljenih delegatov 16.564 lovcev, organiziranih v lovskih družinah širom po Sloveniji. Zastopane so bile vse področne lovske zveze oziroma zveze lovskih družin ter več lovskih organizacij združ. dela. Občnega zbora so se tudi udeležili: Lovsko zvezo Jugoslavije sta zastopala njen predsednik ing. Marko Bulc in tajnik dr. Miodrag Zečevič, Lovsko zvezo BiH je zastopal njen podpredsednik prof. dr. ing. Alija Karahasanovič, Lovsko zvezo Hrvatske podpredsednik Lino Kodela, Lovsko zvezo Makedonije predsednik J o v -ko Jovkovski , Lovsko zvezo Srbije Mija Zivanovič in Klub prijateljev lova na avstrijskem Koroškem njegov predsednik in borec za pravice koroških Slovencev Karel Prušnik-Gašper. Republiško konferenco SZDL je zastopal Drago S e I i g e r, druž- benopolitične organizacije občine gostiteljice sekretar Medobčinskega sveta ZKS Nova Gorica Miha Ravnik in sekretar občinskega komiteja ZKS Nova Gorica T o -maž Beltram, Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano namestnik sekretarja ing. Karmelo Budihna, Zavod za spomeniško varstvo SRS Rado Smrdu, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije Janez Čop, veterinarski oddelek Biotehniške fakultete v Ljubljani prof. dr. Stane Valentinčič, Kinološko zvezo Slovenije njen predsednik Polde Maček in Tehniški muzej Slovenije Marjan Vidmar. Občni zbor je začel predsednik Lovske zveze Slovenije Lojze Briški. Po izvolitvi delovnega predsedstva, s Franjem Ledinekom na čelu, in drugih organov zbora so najprej podelili odlikovanja in priznanja. Nova Gorica, 11. aprila 1976. Spredaj z leve: Franc Letnik, Tone Svetina, Stane Mar|an Vidmar ed za lovske zasluge I. stopnje Pre|eli: Stane Dolanc, LD Hrastn arel Prušnik, Klub prijateljev lov e ovec; Danilo Todorovič, Lovsk 9°zdarsko in kmetijsko gospode s vo Jel®^ Be|je. Janko Manfrec Jelen, Snežnik; Elo Garz h.01!1 'n Artur Knežaurek, LZ F st°|na; Franc Letnik, LD Trbovl bdvard Rehar, LD Gorica. ajorogovo plaketo so preje 7d° Pehaček, Tone Svetina, M-a ^obravec-Lajovic, Tone Hafr one Simonič, Ernest Peti Veliko. Varičak, Marjan Vidov 1 °š Kelih, Mirko Šušteršič, odpredsednik Lovske zveze B Anja Karahasanovič pa je izrc Priznanja Lovske zveze BiH za p sebne zasluge v lovstvu. Prejeli I1 i Ppdo Pehaček - zlato plake d znakom in diplomo; Lo: riški in Veljko Varičak - srebr Plaketo z zlatim znakom in dip n^o; Franjo Bulc, Miloš Kelih 'Dtmar Cvirn - diplomo. V imenu odlikovanih in dobitnik priznanj se je zahvalil Tone S' trna. Na predlog delovnega predsedstva poročila o delu organov LZS in uresničevanju sklepov, stališč in smernic občnega zbora LZS v Kopru na tem zasedanju niso brali, saj je bilo v predpisanem roku razposlano delegatom. Pač pa je poročilo nadzornega odbora prebral njegov član Janko Petejan. Sedma točka dnevnega reda je bil referat Lojzeta Briškija o aktualnih nalogah slovenskih lovskih organizacij, v katerem je objektivno in kritično orisal opravljeno delo med zadnjima zboroma ter nakazal smer bodočega razvoja. Zaradi pomembnosti večji del njegovega govora objavljamo: »V obdobju med zadnjim in današnjim občnim zborom je lovska organizacija nadaljevala prizadevanja za utrjevanje socialistične samoupravne vsebine lovstva. Razvijali smo različne oblike aktivnosti in pri tem posebno skrb namenjali varstvu divjadi in upravljanju lovišč, krepitvi samoupravnih odnosov in organiziranosti lovskih organizacij ter razvijanju vsega, kar bogati lovsko kulturo in etiko. Prizadevali smo si, da bi bilo naše Dolanc, Drago Seliger, Rado Pehaček, Vse foto v članku A. Pavšič delo vtkano v napore za družbeni napredek. Za sedanji in bodoči razvoj naše družbe in posebej tudi lovstva je velikega pomena nova ustava. Sprejem nove ustave za lovce ni le pomemben korak v poglabljanju samoupravnega razvoja naše družbe, temveč tudi zagotovilo za nadaljnji družbeno-samouprav-ni razvoj lovstva. To zagotovilo ni podano samo v določilih, ki pomenijo izhodišče za krepitev samoupravne organiziranosti in delovanje lovskih organizacij, temveč tudi v posebni skrbi za varstvo narave, saj so po ustavi: ,posamezna krajinska območja in predmeti narave, značilnosti slovenske dežele, rastlinski in živalski svet, območja, ki so namenjena za rekreacijo, morje in morska obala, reke, potoki, jezera in njihova obrežja, studenci in talna voda ter zrak pod posebnim družbenim varstvom'. Varstvo divjadi, ki je del naravnega bogastva, torej ni le posebna ljubiteljska skrb lovske organizacije, temveč splošna družbena dolžnost, torej pravica in dolžnost vseh delovnih ljudi. S tem je bil postavljen eden najpomembnejših mejnikov v razvoju varstva divjadi in narave sploh, kar predstavlja nove in odgovorne naloge tudi pred lovsko organizacijo.« Dalje je tovariš Briški govoril o osvoboditvi in revolucionarnih spremem- Predsednik LZS Lojze Briški govori o uspehih in nalogah slovenskih lovcev bah v družbi, ki so ustvarile pogoje za novo, na socialističnih načelih zasnovano lovstvo. Omenil je uspehe, ki so rezultat številnih prednosti, ki jih ima za razvoj lovstva socialistična samoupravna ureditev. Podrobneje je analiziral občni zbor LZS v Kopru leta 1973 in uresničevanje njegovih sklepov in priporočil. Potem je nadaljeval: »Ugotoviti moramo, da dejavnost lovske organizacije že dolgo ni omejena le na skrb za varstvo in ohranitev divjadi, upravljanje lovišč in izvajanje lova. Lovske družine poleg te, vsekakor temeljne dejavnosti naše organizacije, razvijajo tudi druge oblike družbenopolitične aktivnosti, s katerimi se uspešno vključujejo v gospodarsko, kulturno in politično življenje krajevne skupnosti občine in republike. Tako v lovski organizaciji spoznavamo tudi širše družbene naloge. Posebej skrbno razvijamo vzajemnost, tovarištvo, enotnost in druge socialistične moralne vrednote, kar je skupaj s samoupravljanjem temeljna sestavina dela in življenja lovskih kolektivov pri upravljanju lovišč. Zelo se je razmahnila aktivnost lovcev v družbenopolitičnih organizacijah, posebej v SZDL, katere člani so vsi lovci. Znana je nadalje aktivnost lovcev pri krepitvi splošne ljudske obrambe, kjer ima lovska organizacija glede na nekatere prvine, ki jih sicer redno razvija, še posebne možnosti, hkrati pa tudi dolžnosti. Seveda pa moramo biti kritični in odkrito spregovoriti tudi o vseh tistih slabostih, ki še niso odpravljene in ki hromijo delo posameznih organizacij ter škodujejo ugledu vseh lovcev. Kljub temu, da smo že nekajkrat poudarili in sprejeli posebno stališče o tem, da je pravica vsakega delovnega človeka, da se vključi v naše vrste, je še vedno prepogosto privatnolastniško zapiranje lovskih družin, bodisi z administrativnimi pa tudi drugimi družbeno nesprejemljivimi omejitvami. Razumljivo, da taki primeri moralno škodujejo ugledu celotne organizacije, tudi tistih lovskih družin, katerih vrata so odprta vsem, ki se želijo vključiti v organizirano varstvo in gojitev divjadi. Dogajajo se tudi primeri, da posamezni lovski kolektivi navzven sprejemajo skupaj dogovorjena stališča in sklepe, toda v lastni praksi delajo po starem. Tako na primer so vse lovske družine že pred časom pritrdile stališču, da je divjad družbeno premoženje, a vendar so še primeri drugačnega ravnanja. V lovskih družinah so nasploh zelo kritični do nelovskega ravnanja inozemskih lovskih gostov, pojavov privatizacije in podobnega, toda zelo redki so primeri ukrepanja proti takim pojavom, čeprav je to v prvi vrsti naloga lovskih organizacij. Naj spregovorim še o drugih rezultatih, nalogah in problemih naše ter lovske aktivnosti. Kot obliko dogovarjanja in sporazumevanja o skupnih interesih je šteti tudi združevanje sredstev za financiranje širših skupnih nalog lovstva, tako v okviru zvez lovskih družin kot v okviru republike. Menimo, da je spoznanje o vsestranski enotnosti in celovitosti lovske organizacije zlasti zaživelo ob enkratni akciji solidarnostnega zbiranja sredstev za pomoč s poplavami prizadetim loviščem severovzhodne Slovenije. Rezultat solidarnostne akcije in široka podpora za ustanovitev stalnega solidarnostnega sklada sta dokaz več o utrditvi zavesti in spoznanja med lovci, da se dolžnost za varstvo divjadi ne končuje na meji posameznega lovišča. Menimo, da mora solidarnost ob tem, da se zavedamo različnosti naravnih pogojev gospodarjenja v posameznih loviščih postati eden od temeljnih izhodišč celovitejšega obravnavanja divjadi v lovskogojitvenih območjih. V današnjem času in vedno bolj se tudi lovstvo zaveda, da je izobraževanje in strokovno usposabljanje pogoj za napredek na vseh področjih našega udejstvovanja. Zaradi tega pomeni samoupravni sporazum o zasno- vi, uresničevanju in verifikaciji enotnega izobraževalnega programa v okviru Lovske zveze Slovenije trajno uresničevanje interesov lovskih družin, pa tudi organizacij združenega dela, ki gospodarijo z lovišči. Zavedamo se, da je potrebno hitremu družbenemu napredku na vseh področjih, pa tudi na področjih prirodoslovnih znanosti, slediti samo s kontinuiranimi in aktualiziranimi izobraževalnimi programi. Pri tem imamo zlasti v mislih osnovne lovske izpite, tečaje za lovske čuvaje, s katerimi smo v zadnjih treh letih za lovske čuvaje usposobili 190 lovcev, in dopisno šolo za lovske tehnike, kjer se je doslej izšolalo 150 novih, strokovno usposobljenih lovcev.« V nadaljevanju je predsednik Briški govoril o vzgojnem in izobraževalnem pomenu revije Lovec, Zlatorogovi knjižnici in Fotokino klubu Diani. Omenil je sporazumevanje s Kinološko zvezo Slovenije in sodelovanje z lovskimi organizacijami v bratskih republikah in pokrajinah ter izven državnih meja: »V preteklem obdobju smo aktivno in tvorno sodelovali z Lovsko zvezo Jugoslavije, lovskimi zvezami socialističnih republik in avtonomnih pokrajin. V skladu s 120. členom ustave SFRJ smo skupaj z lovskimi zvezami republik in pokrajin podpisali samoupravni sporazum, ki zagotavlja temeljne osnove za enotno usmerjanje lovskega razvoja v Jugoslaviji. Naše prizadevanje za sodelovanje in razvijanje različnih oblik sodelovanja z bratskimi republikami in pokrajinama ni samo zaradi skupnih lovskih interesov, temveč tudi zaradi tega, ker se zavedamo, da tudi s tem prispevamo k boljšemu spoznavanju, razumevanju in enotnosti med narodi in narodnostmi Jugoslavije. V letošnjem letu bo naša zveza gostitelj petindvajsete medpokrajinske lovske konference. Sodelovanje z obmejnimi lovskimi organizacijami Italije in Avstrije je bilo obojestransko koristno, kar bomo nedvomno ugotovili na letošnji jubilejni konferenci. Tudi razstava v Vidmu je rezultat dobrega sodelovanja, za katerega se bomo zavzemali tudi v bodoče. Danes smo sredi naporov za ustavno preobrazbo družbe, za uveljavljanje oblasti delovnih ljudi, za njih neposredno odločanje o rezultatih svojega dela in družbenih zadevah. Ugotovili smo že, da je v ta proces aktivno vključena lovska organizacija, ki z različnimi oblikami dela prispeva svoj delež h krepitvi samoupravnega razvoja družbe. Sestavni del teh prizadevanj je tudi naše dolgoletno tvorno sodelovanje, posebej še z republiškim sekretariatom za kmetijstvo in gozdarstvo, v pripravah in vsebinskem oblikovanju zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanju lovišč, ki bo urejal to področje naše aktivnosti. Zakon ohranja dosedanjo ureditev lovstva, ki temelji na načelu »lov lovcem«, kar pomeni zaupanje v ustvarjalno sposobnost in samoupravno organiziranost lovskih organizacij. To je hkrati potrditev na demokratičnih in ljudskih temeljih urejenega lovstva, ki je omogočilo, da se ie med našimi delovnimi ljudmi poglobil in razvil še pristnejši odnos do naravnih dobrin. V vseh dosedanjih razpravah je bil predlog zakona sprejet z izredno pozornostjo tako med lovci kot tudi drugimi občani. To potrjujejo tudi številne pripombe in predlogi za dopolnitev ali spremembo posameznih določil zakona. Prepričani smo, da smo v dosedanjem razvoju naše vrste utrdili z enotno organizacijsko in gojitveno politiko do take stopnje, da obstajajo vsi pogoji za sprejem in uveljavitev zakona, v katerem bodo polno zaživeli samoupravni odnosi kot podlaga za nadalj-n|i razvoj in kultiviranje lovstva.« Po izvajanju o lovskogojitvenih območ-Ph/ o čemer je predsednik Briški slovenske lovce posebej seznanil v letoš-n em marčevem Lovcu, je prešel na zaključni del svojega referata: »Usmeritev in naloge lovskih organizacij v naslednjem obdobju smo strnili v predlog smernic, stališč in sklepov, k' naj bi jih sprejel današnji občni l^ar oziroma skupščina Lovske zveze Slovenije. Smernice, stališča in sklepe smo razdelili v tri temeljne skupine na- M Prvem delu poudarjamo vključitev lovske organizacije v vsa prizadeva-nia za samoupravni napredek družbe-nega razvoja. To mora biti naša stal-00 n°'09a/ saj nam prav samoupravna družbena ureditev omogoča, da .?vci, člani lovskih organizacij, uprav-||amo lovišča in gospodarimo z div-ladjo. Zato se mora lovska organizacija še bolj odločno kot doslej vključevati povsod, kjer je dolžna m spo-sobna dati svoj prispevek splošnemu aružbenemu razvoju. Zlasti moramo Polj razviti in konkretizirati sodelovanje organizacij in članov pri razvija-n|u splošne ljudske obrambe in druž-Pene samozaščite. Naša naloga je sodelovanje v SZDL, katere aktivni in ne samo formalni člani morajo biti vsi 0VP|- Vso skrb bomo morali posvetiti nada|jnjernu poglabljanju samoupravnih odnosov, tako v temeljnih lovskih organizacijah kakor tudi v vseh oblikah povezovanja in organiziranja lovskih organizacij. Temu namenu naj bi služila tudi nova pravila, ki z delegatskim konstituiranjem skupščin utrjuje samoupravne odnose znotraj lovskih organizacij. Prizadevati si moramo, da bomo z lastno samoupravno prakso, tako kot doslej, tudi v bodoče dokazali učinkovitost samoupravnega urejanja razvoja v lovstvu. Na osnovi pravil, ki naj bi jih danes sprejeli, bo pri Lovski zvezi Slovenije ustanovljeno razsodišče, ki bo obravnavalo in odločalo o sporih, ki nastajajo iz samoupravnih razmerij in pravic. Ta nova institucija bo nedvomno pozitiven prispevek h krepitvi samoupravnih odnosov znotraj lovskih organizacij in odpravi ne-samoupravnega obnašanja in oblast-ništva. 2e doslej doseženo stopnjo medsebojne povezanosti lovstva, ki se je odražalo v različnih oblikah solidarnostne pomoči, moramo še razviti. Ze uveljavljene skupne akcije na posameznih območjih moramo še razširiti, hkrati pa nenehno razvijati zavest o nujnosti medsebojnega sodelovanja o vprašanjih, ki so pomembna za nadaljnji razvoj lovstva v naši republiki in v Jugoslaviji. Slovenska lovska organizacija je bila in mora ostati vključena v vsa prizadevanja za enotno politiko in razvoj lovstva v Jugoslaviji. Zato moramo ustvarjalno sodelovati v Lovski zvezi Jugoslavije ter z lovskimi organizacijami bratskih socialističnih republik in avtonomnih pokrajin. Biti moramo pobudnik za samoupravno usklajevanje in skupno reševanje vseh za napreden razvoj lovstva pomembnih vprašanj. V drugem delu predlagamo stališča, ki naj poenotijo naše poglede in prakso na področju varstva in gospodarjenja z divjadjo. To vprašanje bo še zlasti pomembno v zvezi z načrtovanjem in usmerjanjem lovskogospodar-skih ukrepov v lovsko-gojitvenih območjih. Pri usklajevanju gospodarskih, kmetijskih in lovskih ukrepov se bomo srečali z različnimi interesi in pogledi. Zato morajo biti predlogi lovskih organizacij strokovno in družbeno utemeljeni. Zavzemamo se za take gojitvene ukrepe, ki temelje na prirodnem ravnotežju rastlinskega in živalskega sveta. V tem smislu mora preraščati neposreden odnos do divjadi v odnos do celovite narave, v kateri je vsaka živalska vrsta njen nepogrešljiv sestavni del. Prav zaradi tega so sistematično spremljanje podatkov o vseh vrstah divjadi in iz tega izhajajoče ugotovitve odločilnega pomena za oblikovanje gojitvene politike v območju. Taka usmeritev je razumljivo neodložljivo povezana tudi s pro- Ing. Marko Bulc, predsednik Lovske zveze Jugoslavije, in France Cvenkel grami strokovnega izobraževanja in usposabljanja, ki naj bodo sinteza novih spoznanj bioloških ved v svetu in doma ter hkrati naših dosedanjih praktičnih izkušenj in uspehov. Za zagotovitev tega je nujno, da vse oblike bodočega strokovnega in raziskovalnega dela v lovstvu programsko usmerjamo in kar najbolj približamo interesom neoosrednega dela pri varstvu in gojitvi divjadi. Izboljševanje pa tudi ponovno vzpostavljanje porušenih naravnih pogojev za divjad mora postati najpomembnejši sestavni del naših gojitvenih prizadevanj in hotenj ter s tem primarna dolgoročna naloga vseh neposrednih upravljalcev lovišč. Povsem mora zaživeti spoznanje, da gojiti divjad pomeni tudi izboljševati njeno naravno okolje. Pri tem seveda pričakujemo "ustrezno sodelovanje in podporo drugih dejavnikov, zlasti kmetijstva in gozdarstva, ki s svojo dejavnostjo vedno bolj in neposredno posegajo v okolje oziroma življenjski prostor divjadi. Odpravljati moramo parcialne pristope in rešitve, kajti narava je nedeljiva in dejavnost, ki tega ne upošteva, ne more biti uspešna. V tretjem delu predlagamo stališča in sklepe, ki opredeljujejo naše naloge na področju vzgoje in izobraževanja. Izhajamo iz znane ugotovitve, da je znanje pogoj napredka na vseh, torej tudi na lovskem področju. Lovska or- Delovno predsedstvo: Alojz Arko, Andrej Babnik, Blaž Krže, Franjo Ledinek, Janko Razpet, Miloš Kelih. Poroča član nadzornega odbora LZS Janko Petejan ganizacija oziroma naša stroka doživlja tudi hitre spremembe, zato potrebe po dodatnem izobraževanju stalno in nenehno naraščajo. Naloge, ki jih bo postavil pred lovsko organizacijo novi zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi, pa narekujejo izobraževanje vsega članstva. Mnenja smo, da moramo dosledno razvijati že doslej znane oblike vzgoje in izobraževanja, kot so: priprava za lovske izpite, tečaji za lovske čuvaje, seminarji, posvetovanja in predavanja ter dopisna šola za lovske tehnike. Razumljivo je, da je treba programe za vse te oblike stalno dopolnjevati in aktualizirati. Da bi bilo izobraževanje čimbolj načrtno, naj bi skupščina Lovske zveze Slovenije vsako leto sprejela okvirno usmeritev za programe, ki bi jih sprejele in uresničile vse lovske organizacije. Pri tem je treba ugotoviti, da bodo nosilci izobraževanja postale temeljne lovske organizacije, to je lovske družine in temeljne organizacije združenega dela, ki gospodarijo z lovišči. Mobilizirati moramo vsa sredstva javnega obveščanja, ki zagotavljajo celovitost izobraževalne akcije v najširši javnosti. S tem bodo podani vsi pogoji, da se odpravijo večkrat nepravilno pojmovana mnenja o pomenu in vlogi lovske organizacije. Posebno pozornost moramo posvetiti usposabljanju strokovnih kadrov v povezavi z univerzo in raziskovalnimi ustanovami ter pri tem razviti najprimernejše oblike sodelovanja. K rasti strokovnega znanja pomembno prispevata revija Lovec in Zlatorogova Knjižnica. Zato poudarjamo stalno skrb za programsko usmeritev Lovca kakor tudi Zlatorogove knjižnice. Nadalje se zavzemamo, da se v izobraževalni proces bolj organizirano vključi lovski muzej, ki ima glede na svojo ureditveno zasnovo vse možnosti. Prav tako se zavzemamo za nadaljnji razvoj kluba Diane. Pri razpravi se je prvi oglasil k besedi Stane Dolanc. Kritično je spregovoril o moralnem liku lovca v socialistični družbi. Ko je omenil velike cilje našega družbenega razvoja in opozoril na odgovorne naloge lovske organizacije ter vsakega posameznega lovca v širokem sklopu nalog našega gospodarskega in samoupravnega razvoja za dosego zastavljenih ciljev, je hkrati vprašal, če smo lovci res dovolj strokovno in politično usposobljeni za izvrševanje svojih nalog v skupnem programu. Med drugim je rekel: »Kadar razpravljamo o samoupravi, govorimo veliko več o pravicah, manj o dolžnostih ... Vsak ima pravico biti lovec. Toda vsi se ne zavedajo dovolj, da ta pravica hkrati pomeni tudi veliko odgovornost, da mora lovec že ob sprejemu v lovske vrste izpolnjevati določene strokovne pogoje, imeti določeno strokovno znanje. Toda to še ni vse. Lovec se mora stalno izpopolnjevati tudi politično, moralno in strokovno v aktivnega samoupravljalca in gojitelja... Ni lepo in prav, če se na primer lov pogosto že začenja s pijačo, še pogosteje pa z njo konča. Ob tem pozabljamo na posledice, ki bi utegnile nastati... Razvijati moramo moralni odnos ne samo do divjadi, temveč tudi do vseh, ki prostor, katerega nase- ljuje divjad, uporabljajo za proizvodnjo, za pridelovanje, do kmetov. Zame je na primer odškodnina za povzročeno škodo od divjadi tudi vprašanje lovske časti in morale ... Še so pomanjkljivosti v lovski organizaciji glede zapiranja in privatizacije lovišč, glede discipline in enotnega izvajanja politike, moralnih načel, na katere pozivajo občni zbori lovske organizacije. Vprašanje nespoštovanja in neupoštevanja samoupravno sprejetih sklepov in stališč bo treba bolj zaostriti, na primer z objavljanjem tistih lovskih organizacij, ki skupnih stališč ne spoštujejo in ne upoštevajo, in če bo treba tudi z ostrejšimi sankcijami, z odvzemom lovišča in izključitvijo ...« To je le nekaj povzetkov in misli, ki jih je naslovil Stane Dolanc na slovenske lovce. V imenu družbenopolitičnih organizacij novogoriške občine je pozdravil občni zbor Miha Ravni k . V imenu SZDL Slovenije pa Drago Seliger, ki smatra lovsko organizacijo za pomemben del fronte naprednih, socialističnih sil, z velikimi in pomembnimi nalogami. Poudaril je, da v naši družbi kmet niti gozdar niti lovec ne more zasledovati svojih posebnih interesov v škodo drugega. Sledili so pozdravi zastopnikov lovskih organizacij bratskih republik in s Koroške. Ko je vodja delegacije slovenskih lovcev s Koroške, »sivi gams izpod Pece« -Karel Prušnik, med svojim pripovedovanjem o boju koroških Slovencev za svoj narodnostni obstoj rekel, da bodo Slovenci na Koroškem živeli vse dotlej, dokler bo živel slovenski narod, je bil prekinjen z burnim in dolgotrajnim ploskanjem vseh udeležencev zbora. Nov navdušen aplavz je sledil ob pozdravni brzojavki, ki jo je občni zbor poslal našemu prvemu lovcu, tovarišu Titu. V nadaljnji razpravi so sodelovali: Stane Valentinčič je govoril o ogroženih staniščih divjadi, 0 njenem prostoru, ki ga uporabljajo kmetovalci, gozdarji in nanj Pritiskajo vse bolj tudi drugi. Svoje pravice na njem so si že zagotovili z zakoni. Lovec pa si na njem še ni zagotovil ustreznih pravic za svoja prizadevanja pri varstvu divjadi. - Stanko Brumecje razpravljal o nalogah lovske organizacije pri varstvu narave. — Andrej Arih je govoril o nujnosti medsebojnega upoštevanja skupnih interesov kmetijcev, gozdarjev in lovcev. - Polde Maček in Peter Pečnik sta utemeljevala potrebo po nadaljnjem dobrem sodelovanju KZS in LZS ter predstavila bodoče naloge v kinologiji. - Ernest Petrič je svoje ovajanje predvsem namenil slovenskemu lovskemu muzeju. - Dušan D o u g a n se je zavzel za odpravo pristopnine v LD, ki da družbeno ni upravičena. - Alojz ^ e r t e I j je poročal o veliki škodi, ki sta jo utrpeli na gamsih zaradi garij LD Kranjska gora in LD Dovje ter opozoril na napake pri pojitvi, ki pogojujejo pojav in šir-lonje te bolezni. -Milan T r a -tel a je razpravljal o korekturi lovskega katastra in bonitiranja ter Prodaji uplenjene divjadi. -Blaž 1 r ž e je opozoril na velike razli-ke v odkupnih cenah za uplenjeno divjad, iz česar je možno sklepati na neutemeljeno velike zaslužke nekaterih odkupnih podjetij, saj '■'sa izvažajo na isto tržišče. Zaradi ,9a je nujno, da vse lovske organizacije pri prodaji uplenjene div-jodi nastopajo enotno. -Marko n I c se je tudi zavzel za odpravo Pristopnine, ki da je cehovski element. Opozoril je na odgovornejši odnos do sprejetih sklepov občnih zborov LZS in predlagal lovce ter ovske družine, ki jih ne izvajajo, ncati na zagovor. Odprtost v lov-" ' j organizacijah naj dokazuje odi udeležba zastopnikov družbe-I ‘n samoupravnih organov na 'ovskih posvetih in zborih. Več po- Predsednik Lojze Briški izroča Radu Pehačku Zlatorogovo plaketo kot priznanje za izjemno prizadevanje v lovstvu zornosti je treba posvetiti petletnemu planu na osnovi dogovora v okviru LZJ in obveščanju širše javnosti o lovstvu kot pomembnem dejavniku pri varstvu narave itd. Vsaka LD naj bi tudi sodelovala s šolami na svojem območju. -Tone Svetina je govoril o kultiviranju lova in lovski etiki. - Robert Sila je razpravljal o lovskočuvajski službi in povedal, kako imajo to urejeno na Koprskem, nadalje o lovskem izobraževanju in raziskovalnem delu. -Marjan Tavčar je apeliral na boljše delovanje Zlatorogove knjižnice in kvalitetnejši izbor njenih knjig. - Saša Vuga je opo- Karlu Prušniku k odlikovanju - enako kakor drugim odlikovancem in dobitnikom priznanj — še rdeč nagelj zoril na negativno reklamo za lovstvo z odlaganjem »obglavljenih« jelenov na ljubljanski avtobusni postaji in na popolnoma nezadovoljivo stanje puškarstva v Sloveniji kakor tudi na slabe razmere v trgovini z lovskimi artikli. Pojasnil je težave Zlatorogove knjižnice zaradi pomanjkanja primernih strokovnih in beletrističnih tekstov ter ponovno predlagal, naj bi bili obvezno vsi slovenski lovci naročniki knjižnice. Ko je občni zbor sprejel nova pravila Lovske zveze Slovenije in dal razrešnico upravnemu odboru, je začela z delom prva skupščina LZS. Pod 3. točko njenega dnevnega reda je izvolila organe Lovske zveze Slovenije, ki jih predpisujejo pravila - Predsedstvo skupščine LZS: Lojze Briški, predsednik; Franjo Ledinek in Bojan Škrk, podpredsednika; Ludvik Zajc, tajnik. Izvršni odbor LZS: Rado P e h a -ček, predsednik; Ivan C var in Lovro Šuler, podpredsednika; Blaž Krže, tajnik; člani - Stane Dolanc, Ivan Fabjan, Tone Klančar, Ive Krevs, Andrej Levič-nik, Ivan Mikec, Peter Pečnik, Ernest Petrič, Janez Saksida, Tone Simonič, Tone Svetina, Peter Šuler, Saša Vuga. Nadzorni odbor LZS: Franjo Bulc, Otmar Cvirn, Janko P e t e j a n. Razsodišče LZS: Tine Rem- škar, predsednik; člana - dr. Slavko Zore, dr. Anton S k o b i r. Te je izvolila skupščina neposredno, 13 članov pa delegirajo področne zveze lov. družin. Glavni urednik in odgovorni urednik Lovca: Tone Svetina, glavni; France C v e n k e I, odgovorni. Medtem je komisija za sklepe uskladila in izpopolnila osnutek smernic, stališč in sklepov, ki je bil pred sejo poslan vsem delegatom, s predlogi iz razprave ter izdelala zaključni dokument, ki ga je skupščina na koncu zasedanja polnoštevilno izglasovala. Smernice, stališča in sklepe bomo objavili v junijskem Lovcu. C. P. Dopolnilno prehranjevanje divjadi Ing. Alojz Černe Divjad se najuspešneje razmnožuje v okoljih, ki jih človek ni spremenil oziroma jih ni začel gospodarsko izkoriščati. Danes so to še pragozdovi, stepe, tundre, obsežna močvirja in večji gorski masivi. Pri nas prvotnega, povsem naravnega okolja ni več. Človek je začel spreminjati naravo že takrat, ko se je za stalno naselil in začel obdelovati zemljo. Spočetka so bile te spremembe skoraj neopazne in niso dosti vplivale na divjad. Z naraščanjem prebivalstva pa se je začela podoba prvotne krajine hitro spreminjati. Obdelanega sve- ta je bilo vedno več. V srednjem veku se je širjenje obdelanega sveta zaustavilo, ker je človek do tedaj dejansko zasegel vsa zemljišča, primerna za obdelavo. Gozdovi so ostali le na tistih tleh, ki so bila za obdelavo prestrma in za poljske kulture nerodovitna. V ravnini je ostalo le toliko gozdov, kolikor jih je človek rabil za lastne potrebe. Pri osvajanju zemljišč človek na divjad ni pomislil. Edini cilj mu je bil obdelati čimveč sveta in pridelati čimveč hrane. Iz tal, ki jih je zasegel, pa vse divjadi ni izrinil. Nekatere vrste so se prila- godile novim razmeram in so se razmnožile v velikem številu. Ves obdelan svet sta naselila zajec in jerebica, kasneje s človekovo pomočjo tudi fazan. Tudi velika divjad se ni zadovoljila samo s prostorom, ki ji ga je odmeril človek. Na pašo je začela zahajati v obrobje gozdov, na obdelan svet. Tu je našla boljšo hrano, kakor jo je nudila gozdna podrast. Človek je tako podzavestno začel skrbeti za hrano divjadi. To mu seveda ni bilo všeč. V divjadi je začel gledati svojega sovražnika. Na ustvarjeno podobo krajine, ki se je izoblikovala v srednjem veku in se ni spremenila več stoletij, se je divjad povsem prilagodila. Obdelava zemlje, ki je bila vse do 20 let nazaj zelo preprosta — ekstenzivna, poljske divjadi ni motila. Jerebica se je tako prilagodila, da je postala izključno divjad obdelanega sveta. V precejšnji meri velja to tudi za zajca in fazana. Razmeroma dobre pogoje je imela tudi velika divjad. Gozdovi so ostali skoraj nespremenjeni. Divjadi so nudili dovolj naravne hrane in mirna zatočišča. Paše je imela dovolj na številnih košenicah, pašnikih in travnikih. Če je bila velika divjad v nekaterih obdobjih maloštevilna, ni bila zaradi pomanjkanja hrane, ampak ker je bila premalo zaščitena. Kazalo je, da so človekovi posegi v prvotno krajino izčrpani. A v razmeroma kratkem času, v zadnjih dvajsetih letih, se je stoletja nespremenjena krajina spremenila do take mere, da se je človek začel bati za svoj lastni obstoj. Največje spremembe so nastale v ravninskem svetu. Razvoj kmetijstva, urbanizacije, industrije, prometa in drugih gospodarskih dejavnosti slabša in jemlje ustrezne življenjske pogoje zlasti poljski divjadi. Prej ji je človek razširil in izboljšal prostor, sedaj ga ji naglo slabša, zastruplja, jemlje. Jerebica, ki se je obdelanemu svetu najbolj prilagodila, je sedaj iz mnogih pre- delov že povsem izginila. Spremembe v okolju nastajajo tudi za yeliko divjad. Novi ukrepi pri go-|eniu gozdov jemljejo divjadi hra-p°' Ponekod tudi zavetje. 0 drugi strani divjad izgublja tudi Pašne površine. Priča smo opušča-nN obdelave v odročnejših hrib-skih predelih. Mnogo nekoč skrbno negovanih travnikov, pašnikov in ošenic je že opuščenih in se po-5 °Pno zaraščajo v gozd. Divjad Rublja pašne površine v najbolj zdravih hribskih predelih, zato se f6 ' za pašnimi površinami. Vedno 0 I številna je v bližini vasi, kjer Povzroča škodo na njivskih kul-uiah. Posledice neenakomerne razporeditve divjadi v loviščih se ..ažejo tudi na divjadi sami, pojav-lal° se bolezni in drugi znaki, značilni za njeno preveliko go- Divjad potrebuje pašne p o -^ r š i n e. Na pašo se je prilago-v.1 a' čeprav pašne površine niso cista naravna tvorba. Pašnike je usfvaril. človek. Naravna obliko P11 nas je gozd z gozdno podrast-l°' ki. se od negovanih travnikov Precej razlikuje. • °zirom na potrebe po hrani so 'zracunali, da potrebuje 1 kos je- lenjadi 0,5 ha, 1 kos srnjadi 0,03 ha, damjek in muflon pa 0,05 ha pašne površine (Slov. lovski priročnik -gospodarjenje z divjadjo). Te površine morajo biti razporejene čim enakomerneje po vsem lovišču v kompleksih od 0,25 do 0,5 ha. Če je poprečna velikost naših lovišč ca. 3000 ha s pomladanskim sta-ležem ca. 150 do 200 srnjadi, potem je potrebno vzdrževati v njih po 4 do 6 ha pašnih površin. Kjer prevladuje jelenjad pa prek 10 ha. Povsod, kjer so kmetje opustili obdelavo, je potrebno, da za pašne površine poskrbijo lovci, ker bo sicer celo v poletnih mesecih divjad trpela zaradi pomanjkanja hrane. Kakšne so posledice, smo že opisali. S tem ko skrbimo za pašo divjadi, bodisi zavestno lovci ali podzavestno kmetje, vzdržujemo v loviščih večji stalež, kot bi sicer bil. Za povečano število divjadi pa potem zlasti v zimskih mesecih primanjkuje hrane. Kritično obdobje pomanjkanja nastopi že v poznojesenskem času, ko ni več kakovostne paše. Divjad pa v tem času potrebuje kvalitetno hrano, da si nabere dovolj tolšče za zimske mesece. Narava sama je poskrbe- la za kakovostno hrano z gozdnimi plodovi. Plodonosnega drevja pa ni povsod in tudi ne rodi vsako leto. Divjad začne zato v jesenskem času nagonsko še bolj zahajati na njive, kjer si išče kar najboljšo hrano. Slabe hrane ima namreč v tem času dovolj npr. v postarani suhi travi. Divjad, ki nima možnosti, da si v jesenskem času nabere dovolj zimske zaloge v telesu, v hudih zimah poginja oziroma oslabela ne daje kvalitetnih trofej in potomcev. Če ima divjad v lovišču v poletnem času ustrezne prehrambene pogoje, jih moramo zagotoviti tudi v poznojesenskem in zimskem času. To so upravljalci lovišč ugotovili že zelo zgodaj. Divjad so začeli dodatno prehranjevati na krmiščih. Strokovni sekretariat Lovske zveze Slovenije raziskuje v okviru teme »Biotehnična dela v lovišču« med drugim tudi prehranjevanje divjadi. Cilj te naloge je, da s poskusi ugotovi najustreznejše oblike dodatnega prehranjevanja. Naloga se deli v »ohranjevanje in izboljševanje naravne hrane«, kot najboljše in najcenejše oblike prehranjevanja divjadi, ter »načine Strženasti krmni ohrovt krmljenja jeseni in pozimi«. Pri izvajanju celotne naloge oziroma obeh njenih delov stremi za tem, da se nudi hrana divjadi v čim naravnejših oblikah. V nekajletnih poskusih za izboljšanje prehrane veliki divjadi, ki jih strokovni sekretariat izvaja v loviščih Lovske zveze Slovenije, je prišel že do vrste praktičnih izkušenj in rezultatov. Prva ugotovitev je, da skrb za ohranitev in izboljševanje naravne hrane ni samo zadeva gozdarjev, ampak da pri tem lahko zelo uspešno sodelujejo tudi lovci. Predvsem s pomlajevanjem grmovnih vrst, zlasti z občasnim sekanjem leske, z ohranjevanjem in za- Ko topinambur cvete Foto B. Krže sajanjem plodonosnega drevja in s presvetlevanjem gozda, da se uspešneje razvije gozdna podrast in plodonosno drevje. Pri dodatnem poletnem prehranjevanju divjadi, kjer je to potrebno, se je izkazalo kot najkoristnejše skrbeti za pašne površine. Paša divjadi popolnoma zadostuje. Lovci morajo skrbeti, da z vsakoletno košnjo in občasnim gnojenjem vzdržujejo dovolj pašnih površin. Pridelovanje hrane za poletno krmljenje ne pride v poštev. Obdelava njiv je prezahtevna, predraga in s tem moremo nuditi hrano divjadi le za določen čas; pri preoravanju njiv so te površine dolgo časa neizkoriščene, prazne. Z oskrbovanimi pašniki pa nudimo hrano divjadi od pomladi do pozne jeseni. Obdelava njiv za spomladansko in poletno hrano pride v poštev le, kolikor želimo s pridelkom na njih preprečevati škodo na kmetijskih kulturah. Od vseh rastlin, s katerimi je doslej poizkušal strok, sekretariat, se je najbolj obnesel oves. Je zelo skromna in nezahtevna rastlina in se na njem zelo rada pase vsa rastlinojeda velika divjad. Za ovsom na njiho lahko tudi sejemo ali presajamo rastline, ki pridejo v poštev za jesensko in zimsko hrano divjadi. Za prehranjevanje divjadi v poznojesenskem in zimskem času pa sta se pri poizkusih doslej najbolje obnesla topinambur in krmni ohrovt. Kljub temu, da je bilo o teh dveh rastlinah že veliko napisanega, ju lovci še vse premalo poznajo, zlasti pa premalo sadijo kot odlični krmni rastlini za divjad. Zato ne bo odveč, če ju ponovno opišemo. Topinambur (Helianthus tube-rosus) izvira iz Severne Amerike. Največ ga gojijo v Franciji in severni Nemčiji, predvsem za krmo govedi. Uporabljajo ga za pašo in siliranje, gomolje pa kot odlično hrano za prašiče. Pri nas so ga nekaj več sadili med vojno, predvsem za žganjekuho in prašičjo krmo. Sedaj pa se zlasti uveljavlja v loviščih kot najboljša krma za veliko divjad. Topinambur spada med košarice - komposite. Je trajnica, gomolji so odebeljene korenine zvezdaste oblike, bele, rumene ali rdeče barve. Steblo je enoletno, 2 do 3 m visoko. Cvete pozno, v oktobru in novembru. Cvetovi so podobni sončničnim. Pri nas ne naredi semena. Razmnožuje se z gomolji in živicami. Gomolji vsebujejo zelo veliko sladkorja (inulina), manj pa maščob in beljakovin. Topinambur je zelo skromna in nezahtevna rastlina. Uspeva povsod tam kjer krompir, skoraj na Foto B. Krže vsakih tleh, tudi na plitvih peščenih. Slabše uspeva le na težkih, mokrih tleh. Predvsem je primeren za zasaditev nanovo preoranih tal, gozdnih krčevin in podobno. Zemljo močno zasenči in kmalu uniči ves plevel okoli sebe. Sadimo ga kot krompir. Zemljo Preorjemo že jeseni. Pred oranjem le dobro, če njivo pognojimo s hlevskim gnojem. Sadimo ga konec aprila in v maju, najbolje v vrste 60 X 30 cm in 10 cm globoko. Sadimo ga lahko tudi pod plug v vsako drugo brazdo, 30 cm narazen. Na 1 ha porabimo 1000 do 1800 kg gomoljev (10 do 18 kg na ar)- Gomolje izkopljemo tik pred sajenjem. Skladiščenje gomoljev se ne obnese, ker se izsušijo tudi v dobrih kleteh. Bolje pa se obdržijo v zasipnicah. Za saditev gomolje lahko razrežemo in uvele Pred saditvijo navlažimo. V prvem ■atu po saditvi ga enkrat okoplje-rr10/ ko gomolji vzklijejo. Topinambur lahko tudi presajamo. To pride zlasti v poštev pri zasajanju Praznih mest. Presajamo ga, ko so rastline 25 cm visoke. V naslednjih 'stih topinambur ne potrebuje po-sebne oskrbe. Dobro je le, če ga vsako leto ali na vsakih nekaj let P°gnojimo s 300 do 600 kg/ha ni-trofoskala (NPK) ali s kakim dru-9'm mešanim umetnim gnojem. P° sajenju gomoljev rastline odže-i^jo pozno, v maju, toda v juliju I® njiva z njimi že popolnoma pokrita. Za divjad ga v prvem letu P° saditvi ogradimo, konec julija Pa ograjo lahko že odstranimo, '-hvjad lahko objeda zelene po-9anjke, ker se rastline zelo hitro °braščajo. Pridelek topinamburja je precej ve 'k, na 1 ha da 60 do 300 q gomoljev, 40 do 60 q zelenih listov in stebel ali okoli 60 q suhega steb- Tapinambur je za divjad vsestran-3 a rastlina. Poleti trga zelene po-9an|ke, jeseni, pozimi in spomladi Pa zelo rada objeda suho steblov-|e' Najboljši pa so gomolji, ki jih Kukavica kliče na delo kmetovalca pa tudi lovca Foto J. Markizeti izkopavajo predvsem divji prašiči in jelenjad, od jeseni do pomladi. Dokler se divjad ne navadi na izkopavanje gomoljev, jih moramo nekaj časa izkopavati sami. Kolikor divjad topinamburjeve gomolje premalo izkopava, jih moramo vsako drugo leto izorati oziroma izkopati, sicer se topinambur po nekaj letih izrodi. Izkopane gomolje pokrmimo na krmiščih. Kakovost suhega steblovja zelo izboljšamo, če topinambur po cvetenju požanjemo in ga v senci posušimo tako, da ga poševno naslonimo na kako oporo. Posušenega potem lahko raznosimo po krmiščih. Divjad ga je rajši kakor seno. Njive, ki jih močno zrijejo divji prašiči, spomladi pobranamo. Ko topinambur vzkali, posadimo prazna mesta z gomolji ali nanje presadimo zelene rastline. Pri vsaj najmanjši vsakoletni oskrbi traja topinambur na istem mestu do 20 let. Zelo pride prav, če ima vsaka lovska družina manjšo njivo (njivico) topinamburja samo za pridelovanje gomoljev in sadik. Tako ima vedno pri roki gomolje za pri-sajanje in zasajanje novih njiv. Krmni ohrovt (Brasica olera-cea v. medullosa) imenujemo tudi kravji ohrovt ali kravje zelje. Razširjen je po vsej srednji Evropi, kot odlična strniščna krmna rastlina. Pri nas ga kmetje še zelo malo poznajo. Krmni ohrovt je med najpomembnejšimi krmnimi rastlinami za veliko in malo divjad. Je zelo okusna in hranilna rastlina, vsebuje 4 do 5-krat več beljakovin in škroba kot kavla ali repa. Odlikuje se po skromnosti, odpornosti proti mrazu in po izredno velikem pridelku. Nekatere sorte prenesejo mraz tudi pod — 10° C. Sejemo ga lahko na skoraj vsaka tla, od lahkih peščenih do barskih tal. Zelo dobro se obnese tudi po- Uprava gojitvenega lovišča LZS Žitna gora Župančičeva 9, p. p. 505 61001 Ljubljana vam nudi seme: - strženasti ohrovt - za jesensko in zimsko (zeleno, sočno) pašo parkljasti in mali divjadi. Na hektar zadošča 4 do 6 kg semena. Cena 80 din za kg. Naročila od 3 kg dalje. - topinambur - univerzalna krmna in trajna remizna rastlina za divjad vseh vrst. Cena 12 din za kg. Na ar je treba 15 do 20 kg gomoljev. Naročila od 50 kg dalje. Pismeno naročilo pošljite na naslov zgoraj! Pošiljamo po pošti oziroma železnici skupaj z navodilom za pridelovanje. sejan na novinah, nanovo preoranih tleh. Za obdelavo ni zahteven. Sort krmnega ohrovta je zelo veliko. Razlikujemo pa v glavnem strženasti ohrovt in listnati ohrovt. Za krmne njive za divjad prideta oba v poštev. Strženasti krmni ohrovt ali strženovec ima zelo močno steblo, premera 3 do 6 cm in zraste v višino od 0,5 do 2 m. Daje zelo velik pridelek, na dobrih tleh tudi do 600 q/ha. Sejemo ga lahko od aprila do sredine avgusta. Za divjad se bolj obnesejo kasnejše setve, od konca maja naprej. Če je posejan prezgodaj, mu jeseni začne odpadati listje. Pri kasnejših setvah raste še v novembru in celo decembru. Zgodnje setve pridejo v poštev za poletno hrano, kasnejše setve pa za pozno jesen in zimo. Če ga sejemo spomladi, preorjemo zemljo že jeseni. Sicer pa orjemo tik pred setvijo. Na njivah za divjad se zelo dobro obnese, če ga se- jemo ali presajamo na ovsišče. Za hlevski gnoj ni zahteven. Zadostuje, če njivo pred brananjem pognojimo s 400 do 600 kg/ha mešanega umetnega gnojila (NPK). Strženovca sejemo ali presajamo. Sejemo ga v vrste 60 cm narazen, s strojem ali z roko, 3 do 4 cm globoko. Na 1 ha porabimo okoli 6 kg semena. Ko ohrovt zraste do 10 cm visoko, ga okopljemo in v vrstah razredčimo na razdaljo 20 do 30 cm. Če je posevek slabe rasti, mu pred okopavanjem prignojimo dušično gnojilo — 200 kg/ha. Če ohrovt presajamo, moramo prej vzgojiti sadike, tako kakor za zelje. Za 1 ha zadostuje 1 do 1,5 kg semena, ki ga posejemo na 150 m2 vrtnih gred ali boljše njive. Sejemo ga 5 do 6 tednov pred presajanjem. Presajamo ga po dežju v vrste 60 X 20-30 cm narazen. Če je njiva plevelna, ga okopljemo. Strženasti ohrovt sejemo lahko tudi na široko (brez vrst), kakor žito, a bolj na redko. Ta način se dobro obnese za kasnejše setve, konec julija in v avgustu. V tem primeru ga ni treba okopavati. Pridelek je polovičen, vendar še zmeraj precej velik. Strženasti krmni ohrovt moramo pred divjadjo do pozne jeseni zavarovati z ograjo. Listnati krmni ohrovt se od strženastega razlikuje po tem, da ne naredi stebla. Razvije pa zelo veliko listov in se hitro obrašča. Kmetje ga celo večkrat kosijo. Zaradi teh lastnosti se vedno bolj uveljavlja na krmnih njivah. Sejemo ga lahko od pomladi do sredine septembra, neposredno na njivo, v vrste 40 do 60 cm narazen ali na široko. Na 1 ha porabimo 6 do 8 kg semena. Listnatega ohrovta ne presajamo, čeprav je tudi to možno. Pred divjadjo ga ni treba zavarovati. Le če je nevarno, da ga popase preveč v živo, ali če želimo, da ga popase pozno jeseni. Takoj ko ohrovt vzklije, ga zelo radi napadejo bolhači. To spoznamo po luknjicah v listih. V primeru večjega napada, je potrebno ohrovt poškropiti ali zaprašiti z insekticidi. Razen opisanih dveh rastlin so za jesenski čas odlične krmne rastline tudi repa, koleraba, pesa in korenje. Pridelovanje teh, zlasti pese in korenja, je zahtevnejše, pridelki pa manjši kot pri ohrovtu in topinamburju. Za vse njive velja, da morajo biti velike vsaj od 10 arov naprej in da jih je možno obdelovati strojno ali vprežno. Obdelovanje manjših njiv se ne izplača, ker jih divjad prehitro popase. S krmnimi njivami omogočamo, da se divjad dobro pripravi na zimo. Skrb za divjad pa s tem še ni pri kraju. V hudih dolgih zimah telesne zaloge poidejo. Divjad moramo zato prehranjevati na krmiščih. Kako potrebno je zimsko krmljenje, je pokazala letošnja zima. O pripravi krme, krmiščih in načinih zimskega krmljenja pa bomo spregovorili kdaj drugič. »Nori« petelini v Trnovskem gozdu Ing. Vitomir Mikuletič Pravzaprav Trnovski gozd ni neznanec v reviji Lovec. Ponaša se s tisočletno zgodovino, ki sega tja v rimske čase. O njem so pisali in še pišejo ugledni gozdarski strokovnjaki in znanstveniki z drugih Področij. Tudi lovska preteklost Trnovskega gozda ni popolnoma Pozabljena in obstajajo nekateri zelo zanimivi podatki. O gozdarskih in lovskih posebnežih pa je že pred to vojno hudomušno in z veliko ljubeznijo pisal v Lovcu učitelj Edmund Čibej iz Lokavca pri Ajdovščini. Trnovski gozd ima častno mesto tudi v najnovejši zgodovini naše domovine, saj je nudil zavetje borcem IX. korpusa, ki so prispevali velik delež za osvoboditev Primorske. Trnovski gozd je imel vedno precej divjadi. Glavne vrste so bile srnjad, gamsi in petelini. Še mnoge dcuge, številčno manj zastopane vrste so pestrile to lepo lovišče. Medved, volk, jelen, divji prašič, cjiyia mačka, kuni, jazbec, jereb, lisica, zajec, uharica, planinski ?rel in druge ujede so naseljevali in nekateri še danes naseljujejo Trnovski gozd. Zgodilo se je celo, °a je I. 1964 priletela k naselju Ivernci, skoraj v sredino Trnovske-ga gozda, močna kita (50—60) poljskih jerebic. Sem in tja zaide na obrobje Trnovske planote tudi kak fazan. Stalež in pojav divjadi raznih vrst se nenehno menja in spreminja, tako tudi stalež divjega petelina. Pred prvo svetovno vojno, tako Vsaj pravijo stari ljudje, je bil izredno številen in je bilo znanih najmanj 16 rastišč, kjer je pelo po več petelinov. Danes žal ni več tako. čas in tehnični napredek sta Prispevala svoje in to so petelini najbolj občutili. Umaknili so se in zapustili mnoga stara rastišča, ki so danes pusta in prazna. Le ne-kal jih je še ostalo, vendar tu poje večinoma le po en sam pete-'n. Zato je LD Trnovski gozd, ki °d leta 1949 gospodari s tem lo- viščem, že I. 1965 na lastno pobudo popolnoma zaščitila divjega petelina in ga tako skušala ohraniti. Seveda pa samo zaščita ne bi bila zadostna, če ne bi hkrati zavarovali tudi petelinovo življenjsko okolje. Urejevalna služba gozdnega gospodarstva je zato izločila iz rednega gospodarjenja nekatere gozdne predele in tako zagotovila vsaj nekaj miru tej plahi in neprilagodljivi ptici. K sreči se tu ujemajo koristi obeh panog, saj so v zavarovanih predelih večinoma taki sestoji, ki imajo izrazito varovalen značaj in jih ne kaže gospodarsko izkoriščati. Nismo še popolnoma prepričani, če smo v svojih namerah uspeli. Mnenja o tem, ali je sedaj več ali manj petelinov kot pred leti, so deljena. Nekateri menijo tako, nekateri drugače. Osebno menim, da se je stalež rahlo, rahlo popravil, vendar ne bi mogel z gotovostjo trditi, da je vse to zasluga lovcev in gozdarjev. Premalo še poznamo druge dejavnike in njihove učinke, ki vplivajo na petelina. Vedeti namreč moramo, da je tu petelin na enem izmed robov svojega naravnega območja in da je prav v takih predelih še posebno ogrožen. Zginevati prične najprej na robu, kjer so sta-nišča najmanj uravnovešena in petelini najbolj izpostavljeni. Kakor je petelin plah in neprilagodljiv, se včasih dokaj čudno obnaša. Tako je med lovci znana cela vrsta primerov, ko je petelin (ali kokoš) priletel v vas k hišam ali celo na dvorišče in se tam družil z domačo perutnino. Take živali so se pustile celo prijeti in navadno se je zgodilo, da so žalostno končale. Bili so tudi primeri, ko je takega petelina, ki se je zatekel v vas med ljudi, kak »lovec« po kratkem postopku enostavno ustrelil. Vzrok tako nenavadnemu obnašanju petelinov je morda bolezen. Boback poroča v svoji knjižici »Das Auerhuhn«, da je na Švedskem pri petelinih precej po- gostna bolezen Toxoplasmosa Gondii in jo povezuje z nenaravnim obnašanjem petelinov. Tudi v Trnovskem gozdu je več primerov s petelini, ki so se nenavadno obnašali. Pred nekaj leti se je divji petelin zaletel gozdarju v hrbet, ko se je peljal na mopedu skozi Smrekovo drago, tako močno, da je gozdar padel. Leto ali dve kasneje je podobne norčije počel drug petelin vzdolž ceste Volkova bajta -Predmeja. Petelin se je v letu tako približal od zadaj gozdnim delavcem, ki so se vračali z mopedi z dela, da jih je spravljal iz ravnotežja. Kasneje je tega petelina ujel član LD, sicer pa gozdar, in ga imel dva dni v kurniku. Starešina LD ga je nato odnesel v predel, imenovan Nagnovec in ga tam izpustil. Kasneje o tem petelinu ni bilo več slišati. Najbolj nenavaden primer pa se je zgodil 14. aprila 1975. Član in lovski čuvaj LD C. L. je na Selovcu na jasi ob gozdarski hiši opazil močnega divjega petelina, ki je sredi belega dne nenehno pel kakor na najboljšem rastišču v naj- DISKUSIJA (Kozerlja) Bil sem na občnem zboru LD, sedel zraven starega lovca in poslušal razpravo. Lovci so zavzeto, kakor je pač njihova navada, obravnavali vprašanje staleža divjadi in vzroke upadan|a števila nekaterih vrst. Stari lovec in jaz se nisva udeleževala razprave, temveč sva le poslušala. Pa se oglasi mlad lovec. Stari lovec me dregne in pravi: »Le dobro prisluhni! Slišal boš, kako pameten je!« Mladi lovec je najprej sila važno pogledal po prisotnih, se pomembno odkr-hal, nakar je začel: »Tovariši! Veliko diskutiramo in debatiramo o vzrokih upadanja populacije lovne divjadi. Ta problem pa kompliciramo do take mere, da se nam zabrišejo principielni vzroki depresije numeričnosti divjadi. Prezentirati vam želim nekaj primarnih vzrokov in s tem dati atribut k predmetni zadevi. Tovariši! Ne moremo pričakovati, da bi se naša lovna divjad multiplicirala spričo negativne kazuistike, da rapidno narašča populacija predatorjev na tleh in rapacidov v zraku, vis-a-vis kopičenja mase nedeljskih lovcev, ki se vse premalo zavedajo prioritetnih gojitvenih intencij lovske organizacije, da čuva in ohranja naturalni biotop, ki ga zraven drugih faktorjev atakira in korodira še moderna civilizacija z infeciranjem zraka in voda ter z raznoterimi agrokemijskimi ukrepi, kar vse skupaj kancerozno razjeda biocenozo narave. In kot sem že v preambuli povedal - k temu hote ali nehote prispevajo taki lovci, o kakršnih sem govoril. Taki, ki bi radi streljali, ne da bi se trudili tudi gojiti. Zato moramo nadaljnjo akumulacijo mase takih jagrov zabremzati, če hočemo jutri loviti.« »Si slišal, kako je pameten? Kmalu bi ga sploh ne razumel! Se sreča, da imam lovski izpit, sicer bi si moral najprej kupiti slovar tujk, da bi to moderno lovsko slovenščino doumel.« Jaz pa sem samo molčal, kajti spričo populacije divjadi sem se, uboga lovska masa, čutil samo majhen delček materije, ki jo sestavljajo lovci in divjad, polje in gozd in gora, z osončjem in ozvezdjem vred. . n ugodnejšem času. Nikogar se ni bal in se je tam zadrževal nekaj dni. Videlo ga je več ljudi in članov LD. Ker se je čuvaj C. L. zbal, da bi se petelinu kaj zgodilo -mimo je namreč speljana zelo upo- rabljana gozdna cesta, po kateri ob nedeljah in praznikih vozijo številni avtomobili - je petelina ujel in ga odnesel v predel, imenovan Praprot, kjer ga je izpustil. V Praproti so bila nekdaj dobra rastišča. Toda čez nekaj dni je bil petelin spet na Selovcu, kjer je korajžno pel naprej. Na dan občnega zbora LD, bila je nedelja 27. aprila, je prišel k meni član LD, tovariš H. in me povabil, naj grem z njim pogledat tega »zmešanega« petelina. Odpravili smo se na Selovec skupaj z družino tovariša H. in jaz sem v naglici vzel s seboj še fotoaparat. Ko smo dospeli na Selovec, zagledamo petelina na bukvi ob robu jase. Kar se da hitro sem pripravil fotoaparat in petelina nekajkrat slikal. Bal sem se, da bo odletel, toda petelin se je spustil na tla, razpel rep; povesil peruti, stopical po gozdu in začel peti. Ker ni kazalo, da bi zletel, sem prosil navzoče, naj mi petelina zavrnejo na jaso, ker je bilo pozno popoldne in je sonce pravkar zašlo za hrib. To jim je tudi uspelo in napravil sem še dva dokaj dobra posnetka na diafilm. Nato pa se je zgodilo nekaj tragikomičnega. Trinajstletni sin tovariša H. se je nenadoma znašel na jasi v neposredni bližini petelina, ki ga je meni nič tebi nič prav po petelinje napadel. Pri tem je fantu spodrsnilo in je padel vznak. Ves prestrašen je začel kričati in oče, ki je bil tisti trenutek blizu, je petelina prijel. Bila je priložnost slikati petelina prav od blizu in sem pohitel tja. Zal pa sem v tisti naglici pozabil spremeniti čas in zaslonko, zato je ta posnetek zelo temen. H. je nato izpustil petelina, ki je zletel proti Avški gmajni. Naslednje popoldne smo sin Jurij, moj nečak in jaz še enkrat šli gledat petelina, ki se je sedaj že drugič vrnil na Selovec. Sin ga je že od daleč slišal peti. »Vozil je kočijo« na tleh pod smreko na robu gozda. Napravil sem še nekaj posnetkov, a nisem uspel priti dovolj blizu, kajti petelin se je pred menoj vedno nekoliko umikal. Kasneje so mi povedali, da je izginil. Kdo ve, kaj se je zgodilo z njim. O podobnem obnašanju petelinov se v tuji literaturi najde več po- datkov. Tako je v Fuschlberger-jevi knjigi »Hahnenbuch« opisan podoben primer, z nekaj fotografijami. Med njimi je ena, na kateri le videti, kako poje petelin na hrbtu sklonjenega lovca. Sicer smo Pa o takih petelinih brali že tudi v našem Lovcu (npr. v člankih »Nekaj utrinkov iz lovske kronike Trbovelj in Hrastnika«, 1972/73 — april; »Kako sem ujel divjega petelina«, 1973/74 - junij). Ko sva se kasneje pogovarjala z lovskim čuvajem C. L. o tem petelinu, mi je opisal nekaj podrobnosti njegovega obnašanja. Če se |e C. L. pripeljal na Selovec z mopedom, je petelin prišel prav do njega. Ko mu je prek mopeda nastavil komolec, je petelin naslonil nanj glavo in po komolcu z brado rahlo podrsaval. Če pa se mu je Približal peš, se je petelin umikal Pred njim tako, da je bila med njima približno vedno razdalja 10 do 15 korakov. Ko da bi ga moped Privlačeval. Tudi petelina, ki sem lu opisal v začetku, sta se zaleta-vala v delavce na mopedih. To seveda nikakor ne pomeni, da je ravno moped tisto, kar razburja Petelina in ga sili k temu, da se Vozilu in vozniku približuje na tako nenavaden način. Zanimivo je, kaj poroča dr. ing. rritz Kretz v reviji Wild und Hund, št- 9/75, na str. 212. Gre za podoben primer divjega petelina v območju gozdne uprave Frankenberg v Predalpskem svetu v Avstriji. Tu se |e lani v času rastitve, prav tako K°t pri nas v Trnovskem gozdu na delavcu, pojavil »nori« divji petelin, ki je pel čez dan in se ni bal iudi. Posebno piko je imel na avtomobile. Poročevalec piše, da so 9a posebno privlačevali svetli kromirani deli avtomobilov. Če so °teli opazovati tega petelina, so se enostavno peljali po »njegovem« revirju in že je priletel ter Pnčel peti. Članek je dopolnjen s tremi fotografijami. To poročilo °menjam predvsem zaradi tega, ker se vsiljuje sličnost med obema »norima« petelinoma. Našega so razburjali mopedi, petelina v Avstriji pa avtomobili. Sicer pa Kretz domneva, da gre pri avstrijskem petelinu za hormonalne motnje, ki se pojavljajo v času rastitve. Zanimivo je tudi, kaj o takih »norih« petelinih misli dr. Peter Krott. V svojem članku »Wissenswertes uber das Auervvild« (Pomembno o divjih petelinih), ki je izšel v reviji »VVild und Hund«, št. 10/1975, piše, da petelini, ki pojejo v neposredni bližini človeka in se ga ne boje, sploh niso bolni. Zavrača, da bi bila vzrok za tako nenavadno obnašanje bolezen Toxoplasmosa. To utemeljuje s tem, da je Toxoplas-mosa, t. i. parazitoza, bolezen, ki jo povzroča neki enoceličar. Napada predvsem mlade živali obeh spolov in nastopa predvsem jeseni. Obolele živali poginejo v štirih dneh. Nadalje pravi, da še pri nobenem »norem« petelinu niso ugotovili te bolezni. Trdi, da so »nori« petelini popolnoma zdravi, njihova edina bolezen je, da se ne boje človeka. Ker je ta pojav precej pogost prav pri petelinih, meni, da so v genetski zasnovi današnjih petelinov v posameznih primerih še vedno prisotni činitelji, ki ne dopuščajo spoznati človeka kot predmet, pred katerim se je treba umakniti oziroma bežati. Vsekakor bo zanimivo letos spomladi, če se bo »nori« trnovski petelin spet pojavil. V tem primeru bi bila nekako potrjena domneva dr. Krotta, da je tako petelinovo obnašanje zasidrano v genih. Seveda, če je ta petelin ostal živ, kajti tako nenadno je izginil, da je najbrž že utihnil za vedno. Na obisku pri preparaiorju France Cvenkel Skoraj vsi gorenjski lovci pa tudi od drugod in celo iz inozemstva poznajo preparatorja Franca Sinka v Spodnji Besnici pri Kranju. Hvalijo njegove izdelke, češ da zna dati živalim predvsem živ, naraven videz v raznih pozah. Izredno veselje do tega poklica in sposobnost sta iz preparatorja-samouka naredila poklicnega preparatorja. Doslej je mojstrsko »obudil« v življenje mnogo najrazličnejših živali od rib in kač do domačega vrabca in naprej vse do afriškega gnuja, tibetanskega medveda in poginulega starega leva iz živalskega vrta v Ljubljani. Strojiti kože in veliko drugega se je naučil pri preparatorju Lojzetu Smuču, največ pa pri daleč znanem mojstru Viktorju H e rf o rtu. Pri njem je leta 1969 tudi opravil preparatorski izpit. Pri vsakem preparatorju človek vidi veliko zanimivega, še posebno pa lovec oziroma vsakdo, ki se zanima za divje živali. Ob njegovih izdelkih in pripovedovanju se lahko tudi mnogo nauči. Bilo je lani oktobra. Hotel sem videti najmočnejšega gorenjskega medveda pa sem se odpeljal k Šinku. Ob tej priložnosti mi je povedal marsikaj. Najmočnejšega uplenjenega medveda na Gorenjskem, da, kolikor daleč nazaj sežejo podatki! Bil ni le velik po telesu, ampak tudi po sladkosnednosti! Noben čebelnjak v »njegovem življenjskem prostoru« ni bil pred njim varen. Tudi senikom v gorskih senožetih ni prizanašal. Odkrival jim je strehe, najbrž misleč, da so čebelnjaki in da bo prišel do medu. Prišel je pa le na listo za odstrel in čebelnjak blizu Rodovne ga je pogubil. To je območje lovišča »Triglav« in zato ga je hodil čakat poklicni triglavski lovec Tone Kuhar. Diana se mu je nasmehnila 21. aprila 1975. Daleč naokrog je šel glas o velikem medvedu, ki je razbite panje plačal s smrtjo. Tudi gorenjski poltednik Glas je poročal o dogodku in objavil sliko lovca s plenom. Medved je tehtal 225 kg; jeseni jih je odebeljen moral imeti okrog 300. Nagačen je visok točno 3 cm manj kakor 2 m. Če bi mu po predpisu lahko izmerili kožuh in bi mu komisija priznala vsaj 8 do 9% za lepoto, dolžino in gostoto dlake, bi dobil zlato medaljo. Po Sinkovem mnenju bi jo tudi gotovo dobil. Medveda sem tako rekoč ujel za rep, saj je stal že pred preparator-jevo delavnico, da ga lastnik odpelje. Potem me je pri vhodu v prepa-ratorjeve prostore »pozdravila« nagačena pižmovka. Zanimiva žival. Njena prava domovina je Severna Amerika, od Kanade do Mehike. Zaradi dragocenega kožuščka pa so jo leta 1905 prinesli tudi v Evropo in zaredili na Češkem, v okolici Prage, leta 1922 na Finskem in leta 1929 v Sovjetski zvezi. Kmalu se je sama razširila v Avstrijo, Nemčijo, Francijo, Švico in Jugoslavijo. Pižmovka je podobna veliki vodni podgani, po načinu življenja pa bobru. Z repom vred je dolga 55 do 58 cm. Njen kožušček je gost, mehkodlak, zgoraj črn in rumenkast, spodaj svetlejši. Njen rep je od strani stisnjen in zadnji nogi sta opremljeni s plavalnimi ščetinami. Med zadnjima nogama ima zraven spolovil za oreh ali hruško veliko žlezo, ki izloča oljnato tekočino, dišečo po cibetu in bizamu. Pižmovka živi ob rekah, potokih, jezerih in mlakah z ilovnato oziroma prsteno obalo. V njej koplje rove, na kopnem pa si gradi hišice iz trstikovja. Vhod v rov ali kočo je vedno nekaj deset cm pod vodno gladino. Marsikdo ne ve, da pižmovka živi tudi ob nekaterih vodah Slovenije, celo na Gorenjskem. Naš lovski zakon jo še vedno uvršča med povsem nezaščiteno divjad. Pižmovka pri preparatorju Sinku je bila uplenjena v potoku Pšati blizu Cerkelj. Od tam jih je že nekaj prepariral. Prinesli so jih kmetje, ki so jih ujeli v kleti, kamor so po kanalih prihajale jest krompir in druge pridelke. Pred leti so tri ujeli celo v kranjski tovarni gumijastih izdelkov »Savi« in jih prinesli nagatit. V tovarno so prišle po kanalizaciji iz 400 metrov oddaljene reke Save. Šink je tudi prepariral pižmovko, ujeto v skladišču železniške postaje v Kranju. Prinesli so mu jih že tudi ribiči, ki so jih ubili, češ da uničujejo ribe. Vendar to ni dokazano; ta povodna žival iz družine miši se hrani z rastlinsko hrano. Na Gorenjskem so pižmovke tudi v mlakah pri Zabnici in Bitnjem ter drugod, a nikjer v večjem številu. Se zanimivejša kakor medved in pižmovka je bila črna štroklja. Ta ptica iz družine močvirnikov je pri nas zelo redek gost. To je predvsem ptica vzhodne Evrope in Azije, a tudi tam postaja že zelo redka. Ne more se prilagoditi civilizaciji in obdelani zemlji. Nekoč je gnezdila na Ljubljanskem barju in tudi drugod pri nas. Potem veliko let ni bilo slišati, da bi ta velika plašna ptica gnezdila kje v Sloveniji. Pred dvema letoma pa so odkrili njeno gnezdo v Krakovskem gozdu na Krškem polju. Menda je sedaj v tem gozdu dvoje ali celo troje gnezd črnih štorkelj. Ta ptica je selivka. Zato se jih kako leto ob selitvi aprila in avgusta nekaj pojavi tudi v drugih krajih Slovenije. Ta štorklja ima v glavnem črno perje kovinskega bleska, le spodnji del telesa ji pokriva belo perje. Noge in kljun so temno rdeči, pri mladih pticah pa zelenkasti. Kako je prišla ta zaščitena ptica k preparatorju? Neka ženska jo je pohabljeno opazila ob Bistrici. Zvedeli so lovci in Stoparjev iz Naklega jo je ujel kar z rokami, Črna štorklja, pri nas redek gost saj ni mogla več leteti. Desno nogo nad stopalom je imela zlomljeno. Stoparjev! so mislili, da ji bodo rano zacelili. Zdravniško pomoč so baje iskali tudi na inštitutu za divje živali v Ljubljani. Nič ni pomagalo. Štorklja je poginila in 10. aprila 1975 so jo prinesli pre-paratorju. Zlomljene pa ni imela samo desne noge, preparator je ugotovil tudi šibre v levem stegnu in da so bile rane stare le nekaj dni. Kdo je torej uničil tako redko in strogo zaščiteno ptico? Skoraj gotovo »lovec«, ki jo je kot redko trofejo hotel imeti nagačeno! Ali pa je bil strelec eden izmed takih, ki se po dejanju izgovarjajo, da niso vedeli, kaj so streljali. Kdaj bomo brali, da je kaka lovska družina izključila takega streljača in ga obtožila ledi pri rednem sodišču?! Nasprotno, najde se novinar, ki takega lovca (nevede) celo hvali v časopisu. Na primer: v gorenjskem Glasu od 30. 9. 1975 smo brali o lovcu K. iz Zirov in v časopisu videli tudi naslikane njegove tro-[®ie, med njimi pa kar štiri ptice, {d so že desetletja popolnoma zaščitene. Ne verjamem, da je imel dovoljenje za odstrel ali da bi vse našel poginule. S takim »varstvom narave« lovci ne bomo prišli daleč! Preparator Šink je pobrskal po svojih zapiskih in dodal, da so mu 'd. 9. 1972 prinesli preparirat ribja °rla, samca in samico. Oba sta bi-a uplenjena na Gorenjskem. Sa-nrec je imel na nogi aluminijast obroček, ki ga je preparator oddal ornitološkemu zavodu v Ljubljani. Kasneje je od zavoda zvedel, da le bil orel obročkan na Švedskem, P°d strelom je pa omahnil na Slovanskem, kjer je za nekatere ta u|eda popolnoma zaščitena samo na papirju. Prepariral je tudi strogo zaščiteni Pnlivki: prva je padla pred 8 leti na Sorškem polju, druga pred tre-nd leti pri Podnartu. Zakaj se do-Sajajo tako žalostni primeri? Pred- Zraven pižmovke je sraka za primerjavo velikosti vsem zato, ker nekateri lovci še vedno ne upoštevajo osnovnega pravila: na žival streljaj le takrat, ko trdno veš, da jo je dovoljeno upleniti! Tako se pa dogaja, da šele preparator »lovcu« pove, da je ubil, kar ne bi smel. Ampak za ,našopat‘ je vendar dovoljeno ustreliti vsakomur karkoli, še vedno zagrizeno ponavljajo nekateri. Skrajni čas bi že bil, da takih, z ničemer utemeljenih in popolnoma napačnih izgovorov ne bi bilo več iz lovskih ust! Tovariš Šink se trdno drži dogovora, ki so ga preparatorji sprejeli 5. oktobra 1974 na Črnivcu, v lovski koči LD Gornji grad: v prepa- riranje ne sprejema zaščitenih divjih živali. Če vsi preparatorji tako trdno in vestno izpolnjujejo ta dogovor, potem je njihov delež pri varstvu narave oziroma divjega živalstva vsekakor pomemben. Seveda pa ni pravila brez izjeme. Kaj pa zaščitene živali, zlasti ptice, ki jih lovci in drugi najdejo poginule? V takem primeru preparator Šink zahteva potrdilo od pristojne lovske družine, da žival ni bila uplenjena, ampak najdena poginula. Seveda se o resničnosti take izjave prepriča, ko žival odira. Škoda bi bilo namreč mrtvo žival, še posebej redko, če je še uporabna za prepariranje, zavreči! Na petelina (Odlomek iz še neobjavljenih spominov »Zelene niti«) Alfonz Mazlu Spomladi, ko se narava prebudi, ko zacvetijo zvončki in trobentice budijo zaspane vijolice iz zimskega spanja v novo življenje, oživi tudi gozd v pomladnem razpoloženju, od najmanjše ptice do velikega petelina. Vse žvrgoli in gostoli v pozdrav prihajajoči ves-ni. Tako tudi petelin, eden najstarejših prebivalcev naših gozdov, zapoje čudovit slavospev novemu življenju: tka... tka... tka... trrrrr pok, čhšiji, čhšiji,čhšiji in zopet od začetka. V njegovi kitici lovci ločimo klepanje, trljanje, glavni udar in brušenje. Z Orlom, izkušenim petelinarjem, sva se veliko razgovarjala o petelinu. Nekega dne me je povabil v svojo lovsko sobo. »To je moje svetišče,« je rekel, ko mi je odprl vrata. »Sem ima redkokdo vstop, niti vseh svojih lovskih prijateljev semkaj ne vodim. Še ni leto, odkar vas poznam, pa ste se mi po vašem lovskem obnašanju prikupili, ker sem prepričan, da se po vaših žilah pretaka prava lovska kri, ne kakor pri mojih lovskih tovariših. To so nedeljski lovci, strelci, ki nimajo nikakega zanimanja za lovstvo, za gojitev in varstvo divjih Pred lovom na petelina Foto dr. Fr. Kovič živali. Priroda jih le toliko vabi, kolikor jim nudi divjadi za odstrel. Poglejte moje trofeje in izbrala bova petelina, ga slikala, da si ga boste dali prav tako preparirati, ko ga boste uplenili.« Ogledal sem si njegove trofeje, ki jih je bila polna stena. »Vse peteline in ruševce sem sam nagatil. Nekaj sem jih seveda ustrelil, še več pa samo opazoval in poslušal. Kadar petelin brusi, stegne in nasrši vrat, da mu perje na njem stoji skoraj pravokotno. Peresca pod kljunom mu štrlijo. Spodnjo veko ima napol zaprto. Peruti sta spuščeni, vendar ju drži nekoliko od sebe, rep je razpet v pahljačo, pa ne popolnoma pokonci. Zgodaj spomladi in pri večji nadmorski višini ustreljeni petelini imajo več resic na prstih, kakor uplenjeni pozno in v nižjih legah. Po mojem mnenju mu poleti resice popolnoma odpadejo. Rabi jih le v snegu, kakor lovec krplje, da se mu preveč ne udira.« Še dolgo sva se pogovarjala o tej krasni ptici in njenem bližnjem sorodniku ruševcu, ki sta se morala pred človekom umakniti v planine, medtem ko na Poljskem in v Rusiji živita tudi v nižinah, kjer imata še življenjske pogoje. Ponekod jih lovijo jeseni tudi s ptičarji. Vendar je način lova pri nas eden najlepših za lovca - ljubitelja prirode. Ko sem omenil, da imajo petelinovo meso nekateri za posebno specialiteto, mi je odvrnil: »Le enkrat sem ga jedel. Toda povem vam, v ustih sem imel trpek okus, a ne po smoli, po kateri je meso še vedno dišalo, temveč zato, ker sem imel občutek, da je to, kar počnem, nekaj hudo nespodobnega.« Orel je bil tudi izvrsten lovski šaljivec. Neko soboto popoldne, ko se je z lovskima tovarišema pripravljal za lov naslednjega dne, je stopil v Orlovo trgovino klepetav in vsiljiv trgovski potnik. Ko je slišal pogovor o lovu, je prosil, če bi se tudi on lahko udeležil lova na divjega petelina. »Z veseljem,« je pritrdil Orel in pomežiknil tovarišema. Zmenili so se, da se rano zjutraj pred odhodom na lov dobijo v gostilni, kjer je potnik prenočeval. Rečeno, storjeno. Orel se je pojavil s hlapcem, ki je nosil lestev. Po pozdravu Orel izroči potniku puško, ker je bil brez nje, in pravi: »Gospodje, danes pa moramo dobiti to zverino, ki ogroža ljudi. Jaz sem star in ne morem tako hitro na drevo, če bi ta ogromna mrcina napadla, zato bom vzel s seboj ,lojtro‘. Vi pa ste mladi, glejte, da si na stojišču izberete drevo, na katerega boste v sili lahko hitro splezali, da ne bo nesreče.« Potnik je napeto poslušal in se naenkrat spomnil, da ima nujen sestanek v Celju ter da mora takoj odpotovati. Naglo se je poslovil, da ne zamudi vlaka, in izginil. Še mnogo podobnih potegavščin in šaljivih sem slišal iz Orlovih ust. Kot lovec pa je bil dobro podkovan in marsičesa sem se od njega naučil. Željno sem čakal 1. april. Saj petelini so že prej peli v lovišču Zavod-je, kamor me je povabil gostilničar Ročnik, da uplenim svojega prvega. Teoretično dobro podkovan, a brez vsake prakse in s fotografijo petelina, ki sem ga nagačenega slikal pri Orlu, sem se zadnjega marca javil v gostilni pri Ročniku v Zavodju, kjer me je čakal dober zasliševalec, Jerneje. Naslednje jutro sva že ob dveh tiho stopala v breg, v kraljestvo mogočne ptice. Bleda mesečina je le medlo osvetljevala strm kolovoz. Ko sva krenila v gozd po ozki stezi, je bilo precej temno. Tiho sem korak za korakom sledil Jernejcu. Včasih je tišino prelomila suha vejica, ki je počila pod stopalom. Čez čas se Jerneje ustavi in zašepeta: »Malo se oddahniva, blizu sva, jaz pojdem naprej, vi me pa počakajte, dokler se ne vrnem.« Sedel sem na bližnji štor, se zamislil in prisluhnil tišini spečega gozda v brezvetrni pomladni noči. Ali mi bo boginja Diana poklonila tako veličastno trofejo? Orel mi je priporočal, naj pri naskakovanju vsakič trdno stopim, da se vejica hkrati in hitro zdrobi, če slučajno stopim nanjo, sicer poči tedaj, ko petelin spet sliši. Vtem se že pojavi Jerneje kakor duh. »Tam zadaj poje, kar hitro greva.« Odložil sem pelerino in nahrbtnik ter stopal za njim. Za grebenom se ustavi, se obrne k meni in vpraša, če ga slišim. Mogoče pol minute prisluškujem, ko čujem glavni udar in prikimam. »Pripravite puško in ko stopim jaz, mi sledite I« Tako sem ga posnemal, dokler nisem zaznal cele kitice, ki je bila z najinim bližanjem vedno glasnejša. Med visokimi smrekami in mladjem sva naskakovala, dokler se mi ni zdelo, da sva že blizu. Tedaj se Jerneje ustavi, mi s palico pokaže in mi med brušenjem reče: »Glejte v smeri palice!« Buljim v veje goste smreke, pa nič ne vidim. Sele ko je zopet brusil, sem opazil, da se je veja stresla. Ne vidim dobro. Komaj zaznavna silhueta je na temnem ozadju. »Streljajte, da se ne bo preselil!« Dvignem puško, pomerim in sprožim. V trenu je petelin odletel. »Zgrešili ste,« mi pravi. »Jerneje, seveda vi bolje veste kakor jaz, ampak v knjigi sem bral in Orel tudi trdi, da petelin takoj odleti, če je zadet. Če pa ni zadet. Počaka trenutek in šele potem razpne peruti in se spusti naravnost navzdol.« »No, bomo videli, ko se bo zdanilo, ko pojdeva na nastrel,« je Popustil. Bil sem zelo razburjen in nisem vedel, kaj naj bi bilo bolje, da ima Jerneje prav ali jaz. Pokadila sva vsak dve cigareti, preden se je sploh kaj videlo na tleh. Potem sva stopila na nastrel. Našla sva polovici dveh repnih peres iz Pahljače in tri krajša odsekana Peresa iz podrepja. Imela sva torej prav oba. Čudni občutki so me spreletavali. Prvič sem naskakoval petelina, mu Prišel na strelno razdaljo in stre-Jol v takem mraku, da nisem ločil vratu od repa. Če bi me Jerneje ne silil, bi počakal, da se zdani. A kaj, Jerneje je imel mačje oči, da bi črnca videl v tunelu. Njegova trdi-tsv, da je petelin odletel zdrav, me Pa ni popolnoma prepričala. Za nobeno divjad, ki sem jo zgrešil v življenju, mi ni bilo žal, peklil pa sem se vedno, če sem jo ranil. sva se vračala domov, sva Prišla na pogovor o jerebu, pete-nnovem sorodniku. Povedal sem mu, da z jerebi nimam kaj prida izkustev, pač pa sem o njih veliko bral. »Jerneje, kaj poje tudi spomladi?« »Pa še kako in še bolj bojevito na- stopa, če je le razpoložen,« mi odgovori. Ko sva prišla kakih 200 korakov pod kolovoz, malo nad grapo, zaraščeno z gostim robid-jem na vlažnih tleh, sva sedla na štor in mirno čakala dobrih deset minut. Jerneje je dvignil kazalec, oslinil piščalko, iz katere je spravil blagodoneči: Ciii - ciceri, ci, cuujj. Ni poteklo pol minute, ko se pod nama oglasi petelinček z daljšo kitico: Ciii — ciceri — cici cuujj. Čez dobro minuto ponovi Jerneje svojo kitico. V jarku močno zaropočejo peruti, kakor bi se dvignila kita jerebic: brr, brrr, brrr. In že je sedel na najnižjo smrekovo vejo, deset korakov od naju. Ponosno in razburjeno z očesci išče tekmeca, ki se upa v njegovem kraljestvu peti podoknice njegovi izvoljenki. Stopical je gor in dol po ravni veji in opazoval levo, desno. Nato je razširil repek, povesil peruti, našopiril vrat in bradica mu je štrlela pod kljunčkom. Potem je zapel, za-cicerikal. Spet je napravil nekaj korakov po veji gor in dol. Ker ni bilo nikakega odziva, je kitico ponovil. Doli v grapi, od koder je priletel, se je oglasil mil šušljajoč glasek: Plii, pil, pli, pili- Prisluhnil je, še nekaj časa stal mirno in nato zropotal k svoji izvoljenki. Dva dni zatem mi je prišel Jerneje pravit, da isti petelin poje in naj čimprej pridem. Domenila sva se, da bom zvečer v Zavodju. Naslednje jutro sem ga sam naskakoval. Pel je niže, kakor sem domneval, in opazil me je. Poslovila sva se. Tudi tretjič sem ga naskakoval brez uspeha. Četrtič, ko sem bil še kakih 50 korakov od njega, mi je spodrsnilo in padel sem na hrbet. Bil sem popolnoma v kritju, toda leva roka, s katero sem se ujel, je gledala iz kritja. Mirno sem čakal, da ponovno zapoje in med brušenjem sem roko zganil. Opazil je premik roke in se poslovil. Torej petelin med brušenjem le ne sliši, vidi pa! Prva lepa sončna nedelja je navdušila mojo ožjo družino, da bi na- poto ing. B. Galjot pravili kratek izlet. Ker sem nameraval naslednji dan ponovno na trubadurjev koncert, se je družina odločila, da me spremlja v Zavod-je, kjer naj bi prenočil. V počasni, skoraj dveurni hoji smo uživali lepote prebujajoče se prirode iz zimskega spanja. Celo Plešivec in Smrekovec sta odložila svojo belo kapo v pozdrav prihajajoči vesni. Dobro razpoloženi smo posedli pri Ročniku, kjer nas je gospodinja postregla z dobrotami iz »tunke« in z dobro kapljico. Razpoloženje je naraščalo, bilo je šale in smeha, tudi na račun mojih lovskih neuspehov. Tako je prišlo do stave, ki mi jo je predložil sodnik: »Če ti prineseš jutri petelina, plačam jaz jutrišnjo ceho, sicer plačaš ti!« »Prijatelji,« sem odgovoril, »čuli ste predlog našega ,kadija‘. Da ne bo potem izgovorov, stavo sprejmem.« Ko se je dobro razpoložena družba pozno ponoči vračala v Šoštanj, sem pregovoril gospodinjo, da je šla v kurnik in zame zaklala petelina. Tako je bila stava dobljena še prej, preden sem legel spat. Gospodar je hišo zaklenil in ugasnil luč. Ni pa opazil Jernejca, ki ni bil sovražnik dobre kapljice in si je ven šel hladit glavo. Tako je ostal zunaj in si postlal, kakor je vedel in znal. Jaz pa sem s pravo merico in brez skrbi, da me Jerneje ne bi pravočasno zbudil, sladko zaspal. Bil je že skoraj dan, ko me je zbudilo ropotanje po vežnih vratih. Vtem je prišel Ročnik in me vprašal, če grem na petelina. Skočil sem v hlače, pobral, kar je bilo treba, in šel ven, kjer me je Jerneje skesano čakal in se opravičeval, da je zaspal. Šla sva oziroma tekla urnih korakov, da nama je znoj silil izpod klobukov, ko sva od daleč zaslišala petelina. Najbrž je tudi on zaspal, da je še pel, ko je sonce že zlezlo izza gora. V kritju gostega smrečja sem ga naskakoval ter ga zagledal, kako se je priklanjal soncu na mogočni bukvi. Še dvakrat je ponovil ljubezni polno in hrepenečo pesem. Med predzadnjim brušenjem sem spravil smrt v cevi in med zadnjim brušenjem sprožil. Kakor vreča je padel v mehko vresje, on - prastari dedič velikih gozdov. Stopil sem do njega. Opazoval sem ga. Niti ganil se ni, le iz kljuna, iz katerega mu je še pred minuto vrela hrepeneča pesem, je priki-pela rdeča kaplja. Čudovita si mati narava. Lepa si, da si lepšega ne morem misliti, a krut je človek, »krona stvarstva«, ki posega v tvoj večni red. Iz razmišljanja in občutkov, ki so me obhajali, kakor če bi pil močno oslajen grenki pelin, me je zdramil Jerneje: »Ste ga dobili? Kje je?« Pokazal sem mu ga, ga dvignil, ko mu je bilo perje še nekoliko lepljivo, ter mu ga dal. Ogledal si ga je, v pahljači sta mu manjkali odstreljeni repni peresi. Spoštljivo ga je položil na brsteče borovni-čevje, stopil do bližnje smreke in odlomil dva vršička. Zakaj dva? Hitro sem se spomnil. Pokleknil sem k mrtvemu pevcu, mu s tresočimi rokami odprl kljun in vtaknil vanj zeleno vejico - zadnji grižljaj, da se mu simbolično oddolžim za njegovo žrtev in čudovito doživetje, ki mi ga je poklonil. Potem je Jerneje snel klobuk, položil nanj smrekovo vejico, oro-šeno s petelinovo krvjo, ter mi jo na klobuku ponudil z levico, rekoč: »Iz vsega srca iskren - lovski blagor!« Ko sva si krepko stisnila desnici, sem se mu zahvalil, si zataknil vršiček na desno stran svojega klobuka in Jernejca navdušeno objel. Pri Ročniku sva se okrepila, grenkoba pelina je splahnela, ostala je prijetna sladkost velikega lovskega doživetja. Zahvalil sem se Ročniku, spravil v nahrbtnik domačega petelina, na nahrbtnik pa obesil divjega. Po slovesu sem veselo korakal proti Šoštanju, kjer je bil ta dan semenj in polno ljudi. Divji petelin na nahrbtniku je obračal glave sejmarjev in pritegoval njihove oči. Jaz pa, odkrito povedano, nisem šel domov po najkrajši poti. Ženka je povabila na večerjo družbo prejšnjega dne. Na sodnikov račun seveda, saj sem stavo dobil. Na podboju vrat je visel divji, na mizi pa prijetno dišal pečen domači petelin. Naslednji dan sem nesel petelina v Ljubljano k staremu Herfortu, očetu že tudi pokojnega Viktorja. Pokazal sem mu fotografijo in izrazil željo, naj bo tako nagačen, kakor je Orlov na sliki. Po treh mesecih sem prišel ponj. Res, mojstrsko je bil nagačen. Na nastavku pa je bil napis: Zavod je, 14. aprila 1921. Lovski oprtnik O zaščiti velikega Petelina v lovišču LD Bistra Z zanimanjem preberem vse članke, ki obravnavajo to našo plemenito in že redko divjad. Prav razveselil me je 'Jig. Mikuletič, ki v svojem članku piše, da so v Trnovskem gozdu priskočili pri Gojitvi divjega petelina na Pomoč tudi gozdarji, da so v ta namen izločili iz gospodarjenja gozdne komplekse in jih prepustili na-favi sami, da bi nudili divjemu petelinu boljši biotop. Mislim, da je ta ukrep razumevanja vsekakor treba lavno pohvaliti. "Tudi mi koroški lovci ne držimo križem rok. Veliko razpravljamo pa tudi ukrepamo, da bi izboljšali slalež naše prelepe divjadi — divjega (velikega) petelina. Sem član LD Bistra od njene ustanovitve in so mi kot gozdarju (sedaj v pokoju) razmere v lovišču povsem Poznane. Naše lovišče je uribsko in gorsko, pretežno ^ gozdnato površino, prevladujejo pa v glavnem iglavci. '(J predelih, kjer so rastišča divjega petelina, pa so mešani sestoji z bukvo in v njih I® Petelin do nedavna imel Vse Pogoje za obstoj. V Povojnih letih je bilo naše ovišče eno najbogatejših s Petelini, pri nas so bili šte-v'lm domači in tuji lovski gostje deležni uspelega lova na Petelina. Poprečni letni stalež je bil kar 40 petelinov, poprečni letni odstrel Pa 8. Od leta 1967 pa je tudi pri nas začel stalež upadati. Vzrokov za to je več. Naravna struktura gozdov se je Precej spremenila zaradi iz--'ščonja in gradnje gozdnih komunikacij. S tem se je u i skrčil življenjski prostor o' divia.di. V letih 1965 in °6 se je pojavila še bole-zen Našli smo več poginulih iv ih kokoši. Na upadanje staleža je vplival tudi pre- zgodnji odstrel, v prvih dneh aprila, in kokoši so ostale neoplojene. In kaj smo ukrenili lovci, da bi stanje izboljšali? V letih 1971 in 1972 smo petelina popolnoma zaščitili. Nakar se je stalež popravil. V letih 1973, 1974 in 1975 smo že odstrelili po tri peteline. Posebno se je stalež izboljšal lansko leto. Na rastiščih, kjer že nekaj let ni bilo petelina, sta sedaj pela po dva in celo po trije. Lahko torej ugotovimo, da so ukrepi rodili sadove. Zakaj, naj bralcem Lovca podrobneje obrazložim. Z odstrelom začnemo šele po 10. maju. Članu dodeli odstrel občni zbor. Možnost za odstrel imajo le tisti, ki v zadnjih petih letih niso uplenili petelina. Določimo tudi za vsako leto posebej, na katerih rastiščih je dovoljen odstrel. Lovec ne sme sam na lov, temveč v spremstvu izkušenega petelinarja, ki ga tudi določi občni zbor. To zato, da nihče ne more zatajiti oddanega strela. Vsak strel na petelina — zadel ali zgrešil — smatramo, kakor da je bila uplenitev izvršena. Zato vsak član dobro premisli, preden strelja. Z oddanim strelom mu začne teči doba petih let, ko ne more na petelina. Verjetno bo kdo zaradi spremstva ugovarjal, češ saj to ni svoboda. Drži, vendar je tudi res, da niso vsi lovci tako pošteni, da ne bi zatajili strela, če ni nad njimi kontrole. Redko se zgodi, da petelin, streljan s šibrami, odleti popolnoma zdrav. Ranjen pogine daleč proč v goščavi, zgubljen za lovca in lovišče. Da je to res, naj navedem samo lanskoletni primer. Starejšemu članu Tonču je občni zbor odobril odstrel. Na lovu ga je spremljal sam starešina družine. Ko sta prispela na določeno rastišče, je petelin že pel. Napravila sta le nekaj skokov in že sta bila pri njem. Takoj po strelu je petelin odletel. Iskala sta ga več ur, a ga nista našla. Tonč je zatrjeval, da ga je popolnoma zgrešil, čez nekaj dni je gospodar LD šel na rastišče, kjer je bil petelin streljan, z namenom, da ugotovi, če tam petelin še poje. Na rastišču je bila popolna tišina. Ko se je vračal domov, je v oddaljenosti 1 km od rastišča našel na gozdni stezi mrtvega petelina. Ni bil še v razpadanju in sposoben za prepariranje. Po takem naključju je Tonč le prišel do trofeje, kljub temu, da je »zgrešil«. Naj ponovim še enkrat: strel s šibrami na petelina redkokdaj zgreši! To sem napisal, da bi se lovci zavedali, da nismo brez napak in krivde. Za prene-katero nepravilnost zvračarno krivdo na druge, v svojih vrstah pa ne znamo napraviti reda in se bojimo zamere. Pri ukrepih za zaščito divjega petelina bodimo odločni, če hočemo, da ta plemenita divjad me bo popolnoma zginila iz naših lovišč! Avgust Ramšak, Črna na Koroškem Zimsko presenečenje Tudi minula zima nam je dolgo prizanašala, do sredine februarja. Takrat so se pa odprle nebesne zatvornice in deležni smo bili obilne pošiljke snega. In osmega ali devetega marca je ponovno začelo snežiti. Tudi hud mraz je pritisnil. Ne verjamem, da je ostal živ kak zajček iz prvih legel. Tudi ptice so bile prizadete, še posebno selivke, saj sta jih snežni metež in mraz zalotila na poti iz južnih krajev v njihovo domovino. Če se ne motim, so se pred šestnajstimi leti pojavile pribe v našem lovišču. Od takrat jih nismo videli. Letos okrog 10. marca pa so zopet priletele. Žalostno so posedale po snežiščih, hrane ni bilo zanje ne na polju in ne na cestiščih. Veliko so jih povozili brezobzirni avtomobilisti, nekatere so padale od gladu in mraza. Onemogle so pobirali ljudje in jim nudili pomoč, kolikor so vedeli in znali. Zima je kruta, še posebno če pride tako iznenada. Ob pribah sem nehote pomislil: Tam doli na jugu so jih uničevali Italijani, pri nas jih je zalotila zimska ujma, v krajih njihovih gnezdišč pa jih čakajo razna škropiva, umetna gnojila in drugi strupi. Koliko časa bodo divje živali še imele prostor pod soncem? Franci Golavšek, LD Vransko Puškarska dejavnost v Kranju Nekaj iz zgodovine puškarstva v Kranju Puškarska obrt v Kranju obstaja že od leta 1920, ko je bila ustanovljena puškama z imenom OBRTNA ZADRUGA KRANJ. Leta 1922 se pojavi v Kranju tudi obrtnik -puškar Janko Mišič. Zadružno puškarno je leta 1924 prevzelo češko podjetje ZBROJEVKA in nato v I. 1925 industrialec Poschinger, ki je I. 1928 z ozirom na takratne razmere to podjetje preselil v Užice. Puškama Janka Mišiča je ostala v Kranju in se razvijala dalje. Leta 1931 je v Kranju Omerza osnoval še tovarno lovskih patron. V letu 1947 je prišla puškar-na Janka Mišiča in v letu 1948 tudi Omerzina tovarna lovskih patron v upravo Invalidskih gospodarskih podjetij. Omenjena puškama in tovarna patron sta se leta 1954 združili in registrirali kot industrijsko podjetje. Za strokovno izobrazbo puškarjev je v letih 1921 do 1931 delovala v Kranju Državna strokovna puškarska šola. Z enakim namenom je bila v Kranju ustanovljena puškarska šola leta 1951, ki je delovala do leta 1957. Industrijsko podjetje za pu-škarstvo in izdelavo patron se je leta 1957 združilo s podjetjem Kovinar Kranj. Združitev je trajala samo eno leto. Od tedaj je bila Puškama Kranj samostojno podjetje, tovarna za izdelavo patron pa tudi samostojno podjetje. Leta 1960 se obe podjetji združita v Puškarno Kranj. Sava Uroiv Puškama Kranj se združi s Savo Kranj V letu 1975 se je Puškama združila z delovno organizacijo SAVA Kranj. Kolektiv Save se zaveda pomena puškarske dejavnosti v Sloveniji in bo to dejavnost gojil še naprej. Puškarski strokovnjaki v tovarni Sava so prepričani, da bodo v svojih prizadevanjih uspeli le, če bodo njihove usluge in izdelki garantirani, solidni ter njihove cene konkurenčne. Zagotavljajo, da slovenski oziroma jugoslovanski lovci kranjski puškami v okrilju SAVE lahko zaupajo. K proizvodnemu programu puškarske dejavnosti v SAVI, ki je naveden v reklamnem oglasu, na 2. strani ovitka te številke, naj še dodamo, da ima puškama tudi servis (popravila v garancijski dobi) za češko in rusko lovsko orožje vseh vrst kakor tudi za izdelke Crvene zastave. Za servis omenjenega orožja ima sklenjene pogodbe s številnimi trgovskimi podjetji oziroma organizacijami. Kolikor navedeni program dela in uslug posameznim našim lovcem - interesentom ne pove dovolj, naj pišejo ali telefonirajo na naslov: SAVA Kranj, Ješetova 3, 64000 Kranj, telefon (064) 24-061 ali 21-398. Kako pošljete puško v popravilo Lahko jo izročite osebno. Mnogi iz oddaljenejših krajev se pa poslužujejo pošte. Puško pred pošiljatvijo razstavite, da bo paket čim krajši, ker tudi dolžina paketa vpliva na ceno pošilja-tve. Puško ustrezno zavarujte z ovojem in jo vložite v kartonasto ali leseno škatlo. Zraven priložite pismo z vašim naslovom in v pismu navedite, kaj je treba popraviti. Zaboj oziroma škatlo tako prevežete in zapečatite s pečatnim voskom ali zaplombirate, da nihče ne more do puške, ne da bi pečat oz. plombo poškodoval. Na škatlo in na zunanji ovitek napišite že navedeni naslov pu-škarne, vaš naslov kot poši-telja in vrednost puške. Za navedeno vrednost je poslani predmet zavarovan. Koliko je poštnina za zavarovano pošiljko? Na primer: Iz Maribora v Kranj bi plačali (april 75) za nad 50 cm dolg paket, težak 5 kg, z vrednostjo puške 3000 din, skupaj 16,40 din (širina, dolžina in višina paketa ne smejo skupaj presegati 1,40 metra). Pošta ne zahteva orožnega lista, pač pa puškama. Zato ji orožni list pošljite posebej v priporočenem pismu s povratnico, kar vas (april 75) skupaj stane 3,20 din. Popravljeno orožje vam puškama vrne po povzetju. Velika ljubezen in zgledna pomoč Ana Cehtel iz Morja pri Framu je hči sedaj že 74-letne lovske grče Jožeta Sagadina, ki je še vedno aktiven član zelene bratovščine. Ani pravimo kar Sagadinova Nuša, ki ne bi bila lovčeva hči, če ne bi bila velika ljubiteljica živali, še posebno divjih. Doslej je Lovski družini Fram vzredila že 13 srnic in srnjačkov, ki so izgubili svojo mater. To svoje požrtvovalno delo opravlja že od leta 1962, ko je imela v oskrbi kar 3 varovance. Nuša ima ob hiši žično oboro, v kateri zreja svoje varovance. Veliko zanimivega z živalmi je doživela v tolikih letih požrtvovalne ljubezni do osirotele divjadi. Kolikokrat je morala vstati sredi noči in oditi hranit nebogljene varovance. Prenekatero noč je skočila iz postelje, ko jo je vznemiril sumljiv pasji lajež potepuških psov. Jožici Marčič iz Planice pri Framu pravimo po domače kar Cesnica. Njen mož Jože je član LD Fram in gospodar lovskega doma, ki stoji na njegovi zemlji. Cesnica je znana daleč naokoli že iz časov NOB. Kot vzorna, skrbna in vesela gospodinja je vedno pripravljena pomagati, zlasti na raznih prireditvah. Skrbi tudi za okolje lovskega doma in goji okrasno cvetje okoli njega, pomagajo pa ji tudi hčerke in mož. Tudi Cesnica zreja osirotelo srnjad. Lanska njena varovanka je bila srnica Pikica, za katero je skrbela kakor za svoje vnučke. Srnice, njene varovanke, pri njej živijo v popolni prostosti. Sem in tja pa katera tudi preskoči ograjo in na vrtu odtrga kak cvet vrtnice ali drugih cvetic, ki jih Cesnica goji s posebnim veseljem. LD Fram se obema - Nuši in Jožici — iskreno zahvaljuje za njuno pomoč in se še nadalje priporoča. Jurij Vinkler Še o pobijanju ptic Z zadoščenjem, da nismo osamljeni, smo prebrali članek »O pobijanju ptic v Evropi«, Lovec, št. 12 — marec 1976. Pisec Aleksander Pajt-ler posreduje v svojem sestavku tisočim našim discipliniranim lovcem vest, ki je vznemirila ne le ljubitelje narave na zahodu, temveč zbuja tudi vse večje ogorčenje v vzhodnih evropskih državah. Vest o iztrebljanju ptic v Evropi, ki so jo objavili tudi naši časopisi, bi šla verjetno v pozabo, da nismo tudi sami v lastni deželi prizadeti. Ne smemo namreč pozabiti, da ptice pevke niso »res nul-lius« (nikogaršnja stvar), temveč »res communitatis« (družbena last). Sokrivi smo množičnega ubijanja in iztrebljanja teh ptic ter nekaterih vrst divjadi. Molk na ugotovitve in proteste Zveze društev za varstvo živali SFRJ in sedaj še molk na vprašanje uredništva Lovec, zastavljeno Zavodu za varstvo narave SR Hrvatske v Zagrebu o navedbi v poročilu »Komiteja proti uničevanju ptic v Berlinu«, potrjujeta obtožbe. V nasprotju z zakonskimi določili so dali v zakup italijanskemu tovarnarju za devize eno najbogatejših lovišč v Jugoslaviji, v občini Jastrebar-sko. V lovišču najemniki neusmiljeno iztrebljajo vse, kar je bilo doslej v ponos temu območju. Naše društvo za varstvo živali apelira, sklicujoč se na Ana Cehtel, požrtvovalna skrbnica osirotele srnjadi, je vzredila Lovski družini Fram že 13 osirotelih srnjih mladičev lovsko etiko, na 16000 organiziranih slovenskih lovcev, katerih naloga in cilj sta prav tako varstvo in zaščita narave, naj z vsemi svojimi močmi sodelujejo z nami pri oblikovanju javnega mnenja, ki naj pripomore, da bo konec tega in podobnih brezvestnih ter protizakonitih početij. DRUŠTVO ZA VARSTVO ŽIVALI MARIBOR Pripis uredništva Lovec V št. 12 - marec 1976 smo pod člankom »O pobijanju ptic v Evropi« pripomnili, da smo o vsebini tega članka (pred objavo seveda) seznanili Zavod za varstvo narave SR Hrvatske v Zagrebu in da na naše vprašanje nismo dobili odgovora. Prepis našega pisma omenjenemu zavodu smo hkrati poslali v vednost Lovski zvezi Hrvatske, ki nam je — ko je bila marčeva številka že zaključena - med drugim sporočila tole: »Po zakonu o lovstvu SR Hrvatske iz leta 1973, členi °d 6 do 20, lovišča ustanavljajo občinske skupščine in jih dodeljujejo lovskim organizacijam in drugim organizacijam, ki so registrirane za lovsko dejavnost. Predeli, omenjeni v vašem dopisu od 27. 1. t. L, niso bili 'zračeni v upravljanje lovski organizaciji. Kar se pa tiče navedbe o jadranski obali in otokih, je pa tako nedifini-rana, da o njej ni moč go-yoriti. Jadransko obalo imajo SR Slovenija, SR Hrvatska, SR BiH in SR Črna gora. Na osnovi svojega programa 'z leta 1969 je Lovska zveza Hrvatske dosledno in vztrajno podpirala zahteve Zavoda za varstvo narave SR Hrvatske. Delala je to tudi v svojih objavah prek svojega Glasila »Lovački vjesnik«. Naj omenimo le članek prof. Z. Mikuliča, strokovnega sodelavca republiškega zavoda ya varstvo prirode. Objavljen I® v glasilu »Lovački vjes-n|k<<, št. 3/74, pod naslovom »Prisostvovali smo množičnemu uničevanju neke vrste«. Uradno glasilo Lovske zveze Hrvatske se je s tem, ko je objavilo omenjeni članek, Popolnoma solidariziralo s stališčem Zavoda.« Mladi pišejo Po sledu Na koledarju se je jesen prevesila v zimo, a snega, ki bi to potrdil, ni in ni hotelo biti. Lov na srnjad je tako izgubil dokajšen del svoje mikavnosti, z očetom pa sva že skoraj izgubila upanje, da bi to zimo sledila kuno po gozdovih našega lovišča. Končno je le zapadel tako težko pričakovani sneg. Z očetom sva imela srečo, da je prenehalo snežiti proti koncu tedna, ko sva oba prosta. V soboto zgodaj zjutraj sva se že peljala proti Zelenbregu, kjer sva se nadejala zaslediti kuno. Blizu Jaznikarja, tako se tisti kmetiji pravi po domače, sva pustila avto in se odpravila proti gozdu. Tu sva se ločila, najin cilj pa je bila lovska koča. Krenil sem po sipkem snegu prek polja v gozd. Tu so mi v snegu prečkali pot sledovi srnjega tropiča, tam sem naletel na zajčev sled. Sledil sem tudi veverico in mačko, ki se je vračala domov z nočnega lova, in lisico, ki si je prav tako ponoči iskala hrano. Kunine sledi ni in ni hotelo biti. Od lovske koče sta me ločila le še majhna strmina in pobočje, pokrito z mladimi smrekami in macesni. Nenadoma mi je srce poskočilo. Sled! V sipkem snegu sprva nisem mogel ugotoviti, ali je res kunin. O tem sem se prepričal pod skupino gostih smrek, kjer je bila plast snega tanjša. Pohitel sem proti koči, kjer me je čakal oče. Tudi on je nedaleč stran našel sled. Tjakaj sva se odpravila, nato pa skupaj po sledu za kuno. Sled naju je vodila med smrekami po pobočju navzdol, tu je zavila h kupu dračja, tam spet v gosto mlado smrečje, vmes pa se je lepo videlo, kako se je včasih povaljala po svežem snegu. Naposled naju je sled pripeljal v bližino mesta, kjer sem malo prej jaz našel sled. Tu naju je pričakala prava zmešnjava sledov. Obkrožil sem predel in našel dva sledova, ki sta vodila ven, in dva, ki sta vodila nazaj v to zmešnjavo. »Sedaj je možno le, da je kuna v kakem duplu ali v veveričjem gnezdu, ali pa je nadaljevala pot po drevju,« je rekel oče. Začela sva preiskovati drevje. Na smreki, do katere je vodila sled, sva ugotovila veveričje gnezdo. Po strelu v gnezdo je bilo vse tako kot prej in ko sem splezal do gnezda, je bilo prazno. Verjetno naju je kuna slišala, ko sva prišla v bližino smreke, in pobegnila. Razočarana sva preiskala okolico, a nikjer nisva našla sledu, ki bi pričal o tem, da se je kuna spustila na tla. Poklapano sva se namenila skozi gozd proti avtomobilu in se tolažila z mislijo, da bo verjetno kmalu zapadel nov sneg. V obeh pa je ostal lep spomin na dopoldne, ki sva ga preživela v zimskem gozdu. Zlatko Žunko, LD Strojna Vprašanja-odgovori Pobijali so pribe ob selitvi Vprašanje: Sem lovec, ljubitelj narave in vsega živega v njej. Po 10. marcu 1976 so se selile skozi naše lovišče, ob reki Idrijci, ko so bile temperature zelo nizke, —11° in —13° C, pribe ali vivki. Kljub opozorilom pa so nekateri naši lovci, ali bolje rečeno - streljači, uži-gali na obnemogle in prezeble ptice. Izgovarjali so se, da jih streljajo zato, da bi jih dali preparirati. Toda, lahko bi dali nagatiti že mrtve ptice, saj jih je na desetine žalostno končalo ob hudem mrazu v visokem snegu. Zaradi nekaterih takih streljačev zdaj občani lovce črno gledajo in kažejo na nas, češ saj niste nič boljši kakor »lovci« sosednje dežele, znane po množičnem ubijanju ptic. Prosim vas, povejte, kaj marediti v tem primeru, kaj zaslužijo taki brez-srčneži? Vincenc Oblak, Sp. Idrija Odgovor: Še veljavni zakon o lovstvu iz leta 1966 v 20. členu prepoveduje loviti divjad ob velikih poplavah in zametih, v 28. členu pa zoper kršilce 20. člena predpisuje tudi kazenske sankcije. Po zakonu o lovstvu iz leta 1966 je lovni čas na pribo od 1. avgusta do 31. marca. Toda zvezna skupščina SFRJ (zbor narodov in družbenopolitični zbor) je 30. 1. 1973 ratificirala Mednarodno konvencijo za zaščito ptic, ki v svojem 2. členu določa, naj bodo pod varstvom tudi ptice selivke, ki se vračajo tja, kjer gnezdijo, zlasti marca, aprila itd. (Lovec, št. 4 — julij 1973, na strani 98). Z ozirom na to konvencijo (dogovor) so bile skrajšane ne- katere lovne dobe in objavljene v Lovcu, št. 1 - april 1974, 3. stran ovitka. Tu je naveden lovni čas na pribo od 1. 8. do konca februarja. Zato naj bi primere takega »lova«, kakor je naveden v vprašanju, obravnavalo disciplinsko razsodišče LD in krivcem izreklo ostro kazen. Urednik Poslovnik lovske družine Član neke LD sprašuje, ali je veljaven poslovnik, ki ga je sprejela lovska družina na družinskem posvetu. Poslovnik LD je splošen interen samoupravni akt, ki ureja notranje življenje in poslovanje v LD. Splošne samoupravne akte, kot so pravila LD, poslovnik in pravilnik, sprejema najvišji organ LD, to je občni zbor. Za družinska pravila je že v čl. 4 zak. o društvih predpisano, da jih sprejme občni zbor. V pravilih lovske družine pa je v poglavju »Pristojnost občnega zbora« med drugim določeno, da občni zbor sprejema in spreminja pravila, poslovnik in druge splošne akte. Družinski posvet torej ni pristojen sprejeti družinski poslovnik. Če je sprejel poslovnik družinski posvet, nima pravnega učinka splošnega akta. Z drugimi besedami povedano, določbe takega poslovnika niso splošno veljaven predpis. Tudi v lovstvu namreč velja načelo, da so akti, ki jih ne izda pristojen organ, brez veljave. Sicer pa družinski posvet ni organ LD, kakršnega ima v mislih zakon o društvih. 2e samo ime pove, da je le posvetovalni organ v važnejših zadevah, ali v zadevah, ki mu jih je poveril občni zbor. Zaradi jasnosti je treba podčrtati, da utegnejo izjemoma posamezne določbe poslovnika, ki ga je sprejel družinski posvet, veljati kot napotilo ali odobritev za konkretno delo ter kot naročilo članom lovske družine v konkretni situaciji. F. S. Jubilanti Albin Kucler-Božo je 22. 2. letos praznoval svojo 60-let-nico. Izhaja iz znane Kuc-lerjeve rodbine na Drenovem griču pri Vrhniki, ki je 150 let izdelovala harmonike. Vsa Kuclerjeva družina se je že leta 1941 opredelila za NOB. Življenje za našo revolucijo je dalo 7 članov družine, mati Antonija pa je bila proglašena za narodnega heroja. Tudi Božo je nosilec Partizanske spomenice 1941. V lovske vrste se je vključil I. 1948, v našo LD pa vstopil I. 1952 in je v njej več let deloval kot član UO in NO. Je vnet lovec in z vsem srcem skrbi za gojitev divjadi ter zaščito okolja. Če- prav je vojni invalid, rad hodi na lov, posebno na naš Krim, kjer se je med vojno boril kot partizan. Dragi Albin, za tvoj življenjski jubilej iskrene čestitke z najboljšimi željami! LD Tomišelj Martin Zadobovšek-Stujc, soustanovitelj LD Trbovlje, je 16. 12. 1975 dočakal svojih 80 let. 2e kot mlad fant je v prvi svetovni vojni moral obleči avstro-ogrsko vojaško suknjo, bil na več bojiščih in bil tudi težko ranjen. V drugi vojni je bila njegova kmečka domačija znano partizansko zavetišče v Zasavju. Kljub prestanlm tegobam dveh vojn je še vedno zravnan kot mladenič in njegovo oko bistro kakor sokolje. Veliko je storil v prid gojitve divjadi in lovske organizacije, med drugim je bil dolgoletni član uprav, odbora LD. LZS ga je odlikovala z znakom za zasluge. Dragi Martin, še na mnoga zdrava in zadovoljna leta! Člani LD Trbovlje - PG Franc Grajner, večletni lovski čuvaj, je 1. 7. 1975 praznoval 70 let življenja in lani tudi 50 let lovskega udejstvovanja. Kot mlad fant je kljub težkemu delu v rudniku našel toliko časa, da je svoj prosti čas namenil naravi. Kdo bolj kot naš Francelj pozna svoje prijatelje v gozdovih po glasu in stopinjah!? Vsak član naše LD se je od našega veterana naučil kake lovske veščine. Vsa povojna leta je zapisan kot brakir in vešč jerebar. LZS ga je odlikovala z znakom za zasluge. Nekoliko pozno, toda zato prav tako iskreno mu kličemo: 5e na mnoga srečna leta! LD Trbovlje - P. G. Maks Sekirnik je 14. 2. 1976 praznoval svojo 70-letnico. Rojen je bil v Donački gori, Šmarje pri Jelšah. Kot učitelj je služboval v Slov. Konjicah, v Makedoniji in vzhodni Srbiji, do I. 1931. Po tem je učiteljeval v Oplotnici, kjer ie bil I. 1967 upokojen kot ravnatelj šole. Leta 1927 se je včlanil v lovsko društvo in bil v njem ves čas zelo aktiven, razen v letih okupacije, ko je bil tudi v NOV. V letih 1932-1941 je °pravljal vrsto funkcij v pododborih SLD in v okrajnem lovskem svetu v Poljčanah. Leta 1946 je ustanovil LD Oplotnica, ki ji je bil polnih 25 let starešina. Poleg tega ie bil tudi član UO okrajne °z- področne LZ v Mariboru, kjer je še sedaj član kinološke komisije. Je tudi avtor več člankov v glasilu Lovec, •to častni član LD Oplotnica, a še vedno tudi član njenega LIO in kulturno-prosvetni referent LD. I-ZS ga je odlikoval z znakom in redom za lovske za-sluge II. stopnje. Za delav-nost v družbenopolitičnih prganizacijah in društvih pa I® Prejel tri odlikovanja in Več priznanj. -lubilantu z bogato lovsko teorijo in izkustvi želimo, da m ostal še dolgo med nami zdrav in zadovoljen. Člani LD Oplotnica Valentin Eberlinc, ustanovni elan, večletni predsednik in ovovodja naše LD, je Dr' 2. 1976 praznoval svojo 0-letnico. Trda je bila nje-goya življenjska pot. Pred vojno je delal v kamnolomu, v času okupacije je odšel v Partizane, v Šlandrovo bri-gado, in nato v zaščitno bri- gado glavnega štaba slov. partizanov. Po vojni je bil zastopnik DOZ, se zaposlil v gozdarstvu in bil leta 1964 upokojen. Kljub visoki starosti je še sedaj aktiven član Zveze borcev in blagajnik krajevne SZDL. Dragi Valentin, še veliko srečnih let v tvojem družinskem krogu. Mi smo pa ponosni, da si v naši sredi, da si član lovske organizacije že 40 let. Poleg zdravja ti želimo še veliko uresničenih lovskih pričakovanj in - dober pogled! LD Tabor v Savinjski dolini Milan Macele je 11. 6. 1975 praznoval svojo 70-letnico. Kot lovec se je začel udejstvovati v nižinskih loviščih Dolenjske. Pa je prišel na Jesenice, vzljubil Karavanke in postal član naše LD, že pred 25 leti. V Planini pod Golico, kamor je po osvoboditvi zahajal na oddih, si je sedaj v pokoju omislil svoj drugi dom. Posebno se je spoprijateljil z lovskim čuvajem Matijo, ki mu je odkril veliko lepot visokogorskega lova. Gams, ruševec, divji petelin in planinski orel so Milanu svetinje. Toda še vedno se rad odzove vabilu dolenjskih lovcev na njihove pogone. Želimo mu še veliko let dobro oko, ravno roko in suh smodnik na gorskem in nižinskem lovu. LD Jesenice na Gorenjskem Valentin Ogris-Foltej je 2. februarja 1976 praznoval svojo 75-letnico. Rojen je bil v Ho-melišah pri Borovljah na Koroškem. Solo je obiskoval v Smarjeti v Rožu, kjer so takrat še skoraj vsi govorili slovensko. Že v zgodnji mladosti si je moral služiti kruh kot gozdni delavec in tesač. Kasneje ga je pot vodila na delo v slavonske gozdove. Dalj časa je bil gozdni in lovski čuvaj v Kokri in na Jezerskem, pred upokojitvijo pa gozdni in lesni manipulant v Kranju ter Škofji Loki. Je vzor lovske poštenosti in pravičnosti ter odličen lovec na lisice in kune. V družbi je povsod zaželen njegov vedri obraz, njegov humor in njegovo petje. Dragi Foltej, še na mnoga zdrava, zadovoljna leta! Prijatelji LD Jezersko Lovska organizacija Lovska družina Ribnica ob svoji 30-letnici V letu 1975 smo ribniški lovci praznovali 80-letnico ustanovitve Lovskega kluba, 45-letnico ustanovitve podružnice SLD in 30-letnico lovskega udejstvovanja v novi, svobodni Jugoslaviji. Leta 1894 je bil ustanovljen Lovski klub Ribnica, katerega pravila je leta 1895 med prvimi potrdila tudi avstro-ogrska deželna vlada. Pobudnik ustanovitve Kluba je bil takrat v Ribnici živeči notar Gruntar, znan ne le kot lovec, temveč tudi kot ugleden notar, prijatelj in ožji rojak pesnika Simona Gregorčiča. Le-ta je rad zahajal v Ribnico in se prijetno počutil med našimi ljudmi. Nedvomno ima pri ustanovitvi Kluba posebne zasluge pionir ribniških lovcev Ivan Rus iz Brež, ki so ga po domače klicali »Zagn Johan«. Bil je lesni trgovec in vaški župan ter uspešen poslovni človek. S svojo pridnostjo, prirojeno inteligenco in poštenostjo se je znal uveljaviti in si pridobiti številne prijatelje v takratnem poslovnem svetu pa tudi med lovci in ljudstvom sploh. Še dandanes se ga mnogi spominjajo kot značajnega moža, pa tudi po njegovi duhovitosti in šegavosti, polni ribniških domislic. Bil je prvi načelnik ustanovljenega Kluba in ga je dolga leta uspešno vodil. Njegovo ime najdemo tudi med 12 odborniki - ustanovitelji Slovenskega lovskega društva, v katerem je bil dolga leta odbornik. Kot je znano, je bil pobudnik za ustanovitev Slovenskega lovskega društva naš rojak dr. Ivan Lovrenčič. Kaj predstavlja Lovrenčič v slovenskem lovstvu, je znano slehernemu lovcu. Vendar ne bo odveč, če tu še podčrtamo, da je on postavil temeljni kamen lovski organizaciji slovenskih lovcev. Njegove besede, izrečene na ustanovnem občnem zboru SLD leta 1907, da mora biti način lova tak, da z njim nista spojena ie užitek in zabava, ampak tudi varstvo in skrb za divjad, imajo še vedno poln pomen. Pomembno za ribniške lovce je tudi leto 1930, ko so v Ribnici ustanovili podružnico SLD, ki je zajemala območje od Kolpe do Turjaka. Prav v tem obdobju pa je ponovno oživelo delovanje lovskega kluba, ki v letih po vojni dolgo ni mogel prav zaživeti. Na čelo društva, v katerega se je preimenoval klub, je tedaj stopil Ivan Klun-Bu-kovčanov, ki je bil zelo dober organizator in pošten lovec. Med lovci je užival velik ugled. Znan pa je bil tudi po izjemni strogosti. Na skupnih lovih je večkrat kaznoval nedisciplinirane lovce, da so morali zapustiti lov za najmanjši spodrsljaj. Nekoč je celo na kraju samem izrekel kazen lovcu, da je moral dati klobaso, ki jo je prinesel s seboj za malico, svojemu psu, češ da je pes bolje brakiral kakor gospodar. Ob Bukovčanu ne smemo pozabiti dolgoletnega tajnika lov. društva Ivana Burgarja, ki je bil tudi vesten poročevalec lovskih dogodkov v našem glasilu Lovec. Burgarja so kot partizana ujeli Nemci in ga likvidirali v nacističnem taborišču. Potem je še vrsta lovcev z nemajhnimi zaslugami za lovstvo v Ribniški dolini. Ne smemo pozabiti Rudeža, Ko-slerja, dr. J. Lavriča, A. Ivanca, znanih kinologov, ki so uveljavili pri nas pasmo izvrstnih istrskih goničev. Prve istrijance je dobil iz Istre naš lovec Jože Arko-Prajer. Tedaj pa se je pisalo leto 1904. Društvo je leta 1931 štelo 59 lovcev, leta 1940 pa že 240. Prenehalo je delovati leta 1942, ker nihče več ni hotel sodelovat! v društvu pod okriljem okupatorja. Končno nastopi leto 1945, leto osvoboditve. Za ribniške in vse druge lovce vsekakor najpomembnejši dogodki. Obnovljeno je bilo delo ribniškega lovskega društva. Prva odborova seja je bila 14. oktobra 1945. Udeležilo se je je 6 članov. Danes sta še živa častna člana LD A. Pakiž in V. Vanič. Pokojni pa so A. Ivanc, I. Klun, O. Ko-sler in dr. J. Lavrič. Prvi redni občni zbor je bil 18. novembra 1945. Za predsednika je bil izvoljen I. Klun. Sprejeti so bili prvi člani. Na seznamu jih je bilo 47. Pred ustanavljanjem lovskih družin pa že 159. Nato je bilo na območju Ribnice ustanovljenih 5 lovskih družin. Lovsko društvo pa je še nekaj časa obstajalo, vendar le kot strokovno koordinacijsko telo lovskih družin. Kasneje se je preimenovalo v Lovski svet Ribnice, ki je obstajal do 10. maja 1950, ko je bila ustanovljena Lovska Starešina in tajnik LD Planota ob plenu Foto M. Obrekar podzveza oz. Lovska zveza Kočevje. Lovska družina Ribnica, nosilka tradicije Kluba, sedaj šteje 50 članov, od teh je 12 nosilcev znaka za lovske zasluge, 4 pa imajo red za lovske zasluge II. stopnje. Nekaj članov ima odgovorne funkcije v LZ Kočevje, precej jih ima lovskočuvajski izpit in izpit za lovskega tehnika. V družini je 17 članov ZK in 25 članov ZB. Družina si je zgradila 4 lovske koče in v šolski stavbi uredila lovsko sobo z arhivom in knjižnico. Ta soba služi tudi šolski mladini pri pouku spoznavanja divjadi in narave sploh. Družina najbolje sodeluje s sosednimi lovskimi družinami. Tako se je v letu 1975 rodilo tudi pobratenje z LD Rače, ki je bilo povezano s proslavo 30. obletnice ustanovitve obeh LD. Lovišče ribniške lovske družine meri 6060 ha. Vojno je hudo občutila tudi divjad, ki je bila zdesetkana. Posebno srnjad, čeprav je imela v hribovitem svetu po pašnikih in njivah kar najboljše pogoje. Tako smo v letu 1947 smeli odstreliti le 8 srnjakov in 2 kosa jelenjadi. Bilo pa je več zajcev in namnožili so se tudi divji prašiči. Medved je bil tedaj že zaščiten. Prvi jelen je bil uplenjen leta 1949. Leta 1966 pa smo že imeli odstrel 13 jelenjadi in 50 srnjadi. V lov. letu 75/76 smo imeli odstrel 22 jelenjadi in 63 srnjadi. Stalež jelenov je že dosegel zgornjo mejo, saj se pojavljajo tudi v nižinah, kjer povzročajo škodo na poljščinah in gozdnih površinah. Močna ekspanzija jelenjadi gre tudi v škodo srnjadi, ki jo izpodriva. Zato velja na Mali gori močnejši odstrel jelenjadi. Močno se je popravil tudi stalež medvedov. Vsako leto ima naša LD odobren odstrel. Naše lovišče je bilo kmalu po vojni polno divjih prašičev, še posebno po bogatem obrodu želoda. Kmalu pa so postali le prehuda nadloga za kmetijstvo. Bili smo prisiljeni skupaj s kmetovalci organizirati veliko pogonov. Tako je stalež upadel, nakar se je pojavila še kuga in od tedaj se stalež divjih prašičev ni več popravil. Podobno je bilo z zajci. V letih po vojni je bil odstrel blizu 200 dolgouhcev, sedaj pa jih odstrelimo največ 50. Izkušnje pri vlaganju fazanov so pokazale, da je bil ves trud zaman. Z vlaganjem smo preskrbeli le enkratni užitek lovcem, nekaj več pa zverski divjadi in ujedam. Podobno je z divjimi racami. Nekoč so bile v velikih jatah ob naših potokih, danes pa, ko jih še vlagamo, jih je komaj za okras naravi. Žalostno je tudi, da je pri nas popolnoma izginila poljska jerebica in da ni več slišati petpedikanja prepelice. 5e največ pogojev ima gozdni jereb, katerega stalež ne upada. Razveseljivo je tudi, da je pod vrhom Velike gore spet zapel divji petelin. Zato vsi pozdravljamo popolno zaščito te čudovite ptice. Kaže, da se bo tudi gams usidral v našem lovišču, saj že dolgo ni več redek pojav. Z izpustom risov je zlasti srnjad dobila še enega naravnega selektorja. Tudi volk, ki včasih ni bil redek plen naših lovcev, se vse bolj poredko sledi. Pa še to le prehodno, v trdih, hudih zimskih mesecih. Ribniški revirji so torej kar dobro naseljeni z razno divjadjo, katere je nekaj v porastu, nekaj v upadanju. Seveda pri tem procesu lovci ne čakamo križem rok, temveč s smotrnimi gojitvenimi ukrepi skušamo vplivati na naravne pogoje za čim ugodnejši razvoj divjadi. Tudi v bodoče bomo ribniški lovci varovali in gojili divjad. K tej nalogi bomo pritegnili še druge zainteresirane dejavnike, tako da bi širši družbeni interes za zaščito naravnega bogastva prišel čimbolj do izraza. Andrej Klemenc Za pokal pohorskega bataljona V nedeljo, 11. 1. 1976, je bilo zaključeno praznovanje občinskega praznika Slovenske Bistrice. Praznujejo ga v spomin na herojsko borbo slavnega pohorskega bataljona, ki je 8. 1. 1943 padel na pohorski planoti - pri Predsednik skupščine občine Ljubljana-Siška Danilo Zbrizaj podeljuje diplome uspešnim tekmovalcem na občinskem strelskem tekmovanju na umetne golobe pred kočo LD Ljub- Ijana-Šentvid, 11. junija 1972. Treh žebljih - do zadnjega borca. LD Polskava priredi vsako leto v spomin na ta dan strelsko tekmovanje za pokal pohorskega bataljona. Tekmovanja se je udeležilo 9 štiričlanskih ekip in 24 posameznikov. Skupno 60 strelcev iz 10 lovskih družin. Zal je bila udeležba strelcev slovenjebistriškega bazena majhna, čeprav je tekmovanje namenjeno predvsem njim. Razpoloženje tekmovalcev in gledalcev je bilo spričo lepega vremena, dobre preskrbe in organizacije na višku. »Takšno tekmovanje je dostojna prireditev v spomin na slavni pohorski bataljon,« je v svojem govoru poudaril Maksim Peklar, predsednik občinskega odbora ZB NOV. Najboljše med ekipami: 1. LD Ptuj, 100 golobov od 120 možnih; 2. LD Boštanj, 96; LD Polskava, 92. Najboljši posamezniki: 1. •Janko Rožmarin, LD Sp. Ptujsko polje, 30 golobov od 30 možnih; 2. Mirko Korošec, LD Ptuj, 27; 3. Peter Rober, LD Boštanj, 27. Pokal pohorskega bataljona je osvojila ekipa LD Polskava. Po pravilniku pokal namreč vedno dobi najboljša ekipa slovenjebistriškega bazena. Kvirin Petrač Gospodarjenje z divjimi prašiči v LD Planota Glavna divjad v lovišču LD Planota na Tolminskem je srnjad in nekaj manj zajcev. Gamsi se zadržujejo le v določenem delu lovišča in i6 njihova številnost v primerjavi s srnjadjo dosti manjša. Divji prašič je bil do nedavnega v lovišču LD Planoto le prehodna divjad in zato tudi zelo redek plen. Lovišče je v dobršnem delu Prepredeno z obdelovalnimi Površinami okoli vasi in šte-vilnili zaselkov. V letih po vojni so ljudje opustili šte-vilne osamljene kmetije. Gpustili so tudi košnjo po številnih senožetih. Nekaj teh površin je bilo zasajenih z 'Plovci, ostalo pa se divje zorašča. Takšne površine so skupno s kompleksi gozdov zelo primerna stanišča za divje prašiče. Prvi znak, da se v lovišču stalno zadržujejo divji prašiči, je bila škoda na obdelovalnih površinah. Škode je bilo vedno več, kar je hitro praznilo družinsko blagajno. Z odstrelom je šlo spočetka slabo, ker lovci niso imeli za tovrsten lov nobenih izkušenj. Zaradi nastale situacije je LD pričela z rednim krmljenjem divjih prašičev. Prvotni namen krmljenja je bil odvrniti prašiče od obdelovalnih površin. V letošnji zimi pa je bilo krmljenje zaradi obilice snega nujno. Lani so lovci opazili, da se v okolici krmišč zadržujejo štiri vodeče svinje z lepim številom mladičev, poleg tega pa še precejšnje število merjascev in lanščakov. Postavili smo zaprto visoko prežo, iz katere so bili V kratkem času odstreljeni trije lepi merjasci. Družina ima v načrtu postavitev še nekaj visokih prež. Poleg tega pa je treba nenehno zalagati obstoječa krmišča in pripraviti še nekaj novih. O uspehih LD Planota pri gospodarjenju z divjimi prašiči najbolje priča naslednji podatek o odstrelu: Do leta 1973 niso odstrelili nobenega divjega prašiča. V lov. letu 1973/74 je bil odstreljen eden, v letu 1974/75 trije in v letu 1975/76 že deset prašičev. Poleg tega pa se LD lahko pohvali z lepim staležem, ki je osnova za nadaljnjo gojitev te velike divjadi. Marko Obrekar Ne več LD Ljubljana-Šentvid, ampak LD loško čelo V soboto 6. marca 1976 je LD Ljubljana-šentvid proslavila 30-letnico osvoboditve in 30-letnico svojega obstoja. Navedenega dne ob 17. uri so se na Toškem čelu v lovski koči polnoštevilno zbrali člani LD. Da je bila slovesnost še bolj prisrčna, so bile povabljene tudi žene oziroma svojci članov LD. Pričetek slovesnosti je naznanil lovski rog. Besedo je prevzel starešina LD Dane Čuk, ki je v kratkem govoru opisal pomen obeh praznikov. Z enominutnim molkom so navzoči počastili spomin na padle borce NOB, ki so žrtvovali svoja življenja za našo svobodo in nam omogočili, da lahko zopet svobodni lovimo po naših lepih gozdovih, hribih in dolinah. Udeleženci so se spomnili tudi lovcev, ki so umrli po osvoboditvi; v večna lovišča jih je odšlo že 22. Upravni odbor LD je na svoji seji, 5. 2. 1976, sklenil, da na vidnem mestu na Toškem čelu ali kje drugje v lovišču postavi skupaj z Zvezo borcev Podutik v spomin na težke čase v NOB, na padle partizane in umrle lovce spominsko obeležje. Sklenjeno je bilo tudi, da se LD preimenuje v LD Toško čelo, po vasici Toško čelo, ki stoji sredi našega lovišča in nas spominja na težki čas vojne, saj je vasico okupator 19. 3. 1943 požgal do tal. Pred 30 leti, 6. decembra 1945, se je v gostilni »Pri Zibertu« na Trati zbralo 50 lovcev iz Ljubljane in ustanovili so lovsko družbo za X. četrt - področje Šentvida. Pozneje se je ta družba preimenovala v lovsko družino Šentvid nad Ljubljano. Pri organiziranju te družbe so sodelovali tovariši, ki so še sedaj člani LD in jih je družina ob tem svojem jubileju imenovala za svoje častne člane: Lojze Kunstelj, Srečko Zupančič, Albin Breceljnik, Jože Bizjak, Viktor in Karel Dolničar. Ob tej priložnosti jim je starešina podelil lične diplome o častnem članstvu in izrekel priznanje za veliko prizadevnost pri varstvu in gojitvi divjadi ter lovu. Po podelitvi diplom je starešina čestital še jubilantom: Viktorju Kolarju za 70-letni-co, Jožetu Bizjaku za 70-let-nico, Janezu Erjavcu za 60-letnico in Francu Florjanu za 50-letnico. C. D. V spomin Franc Šantl. — Zopet je naša LD izgubila enega svojih članov, od katerega smo se v velikem številu poslovili z lovskimi častmi, 17. 11. 1975, v 84. letu njegove starosti. Njegov prijazni dom v Sp. Jakobskem dolu je bil mnogo let zbirališče lovcev po skupnem lovu v tem revirju. Čez 60 let je bil član zelene bratovščine, najprej v Jakobskem dolu, kjer je bil Franc Šantl pozneje tudi soustanovitelj LD, in potem v Pernici, kjer je živahno sodeloval do svoje smrti. Vedno nam bo ostal v spominu mirni in dobrodušni Franc, ki je bil z naravo tesno povezan kot kmet in lovec. LD Pernica - V. Š. Jakob Črnoga, soustanovitelj, član UO in starešina LD Poljčane, nas je za vedno zapustil 2. 10. 1975, v 80. letu starosti. Posloviti se je moral od prostranega lovišča Boč, kamor ga je nenehno vleklo srce. Ko je okupator zasedel domovino, je vedel, kje je njegovo mesto; aktivno pa je sodeloval v NOB od I. 1943. Dobrega lovskega tovariša bomo ohranili v častnem in lepem spominu. Člani LD Poljčane - M. A. Janeza Černeta, rudarja, soustanovitelja naše LD in iskrenega tovariša, so pobrali zimski vetrovi v njegovem 85. letu življenja. Večji del prostega časa je kot dolgoletni gospodar LD posvečal lovskemu gospodarstvu in za zasluge prejel tudi lovsko odlikovanje. V njegovi prirojeni blagohotnosti smo predvsem mladi lovci čutili toplo tovarištvo. Delovanje našega gospodarja je pod težkim bremenom trdovratne bolezni ugašalo neopazno in končno je njegova puška osamela na zidu. Zadnje stojišče si je Jakob črnoga izbral v Gaberskem nad Trbovljami, kjer mu je 3. januarja 1976 zadnjič zadonel lovski rog, kjer smo mu lovci domače in sosednih LD podali zelene vejice ob slovesu. LD Hrastnik Stanku Lahu st. je samo ob majhni neprevidnosti prenehalo biti srce. Komaj 56 let star je odšel za vedno, toda v svojem življenju je naredil veliko za napredek našega kraja. Po dovršeni kmetijski šoli ga je v najlepših fantovskih letih doletela vojna. Po osvoboditvi se je vključil v obnovo kraja in domačije. Poleg obilice kmečkega dela in raznih obveznosti v občinski skupščini, kmetijski zadrugi in v organih krajevne skupnosti je še vedno našel čas za lovstvo. Bil je ustanovni član naše LD, 10 let njen blagajnik in 6 let gospodar, vsa preostala leta pa član UO ali NO. Vsem je bil zgled vzornega tovariša in lovca. V prerani grob smo ga z lovskimi častmi položili 26. 8. 1975. Dragi naš Stana, pogrešamo te in se te hvaležno spominjamo. LD Cirkovce Stanko Zmazek nas je 14. 12. 1975 za vedno zapustil, v 69. letu starosti. Član lovske organizacije je bil 44 let. Po dovršeni gozdarski šoli se je zaposlil kot upravitelj gozdov v Veliki Janez Černe Nedelji in bil po vojni soustanovitelj LD Velika Nedelja, njen prvi gospodar, pozneje blagajnik in nazadnje tajnik. Za požrtvovalno delo v lovstvu ga je LZS odlikovala z znakom za zasluge. Vsa leta po vojni je tudi neutrudno deloval kot tajnik in blagajnik v krajevnih organizacijah ZB, SZDL, RK in v prosvetnem društvu. Kot tajnik Krajevne skupnosti Vel. Nedelja je veliko doprinesel k obnovi in izgradnji komunalnih objektov, asfaltiranju cest in drugo. Dokaz za njegovo nesebično in požrtvovalno delo so bili številni poslovilni govori predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in društev. Lovci smo mu izkazali lovske časti. Dobrega prijatelja in zvestega lovskega tovariša bomo ohranili v najlepšem spominu. LD Velika Nedelja Matevž Rabič, častni član LD Dovje, se je tiho, kot je živel, za vedno poslovil 3. 1. 1976, v 85. letu starosti. Rojen je bil v Štebnu na Koroškem in je kot mladenič po prvi svetovni vojni prišel v Jugoslavijo, v Mojstrano, kjer se je zaposlil kot delavec na žagi. 2e v otroških letih so mu gozdovi in gore zbudili ljubezen do narave. Poleg težkega dela je kot lovec vedno našel čas tudi za opravila v lovišču, predvsem za gojitev in čuvanje divjadi. Zato je bil spoštovan in priljubljen med lovci, še poseb- Matevž Rabič okolice po treh tednih zopet stoli ob odprtem grobu. Umrl je »Kromarjev Dolf«, rojen I. 1909 in lovec od leta 1930. Bil je trdnega, odločnega značaja in pravičen, požrtvovalen lovec, ki je tudi vzgojil celo generacijo mlajših lovcev. Oba sta bila soustanovitelja, funkcionarja in vodilna lovca naše LD ter nerazdružlji-va sopotnika in prijatelja. Vsi, ki smo ju poznali, jima dolgujemo trajen in časten spomin. LD Zg. Ščavnica - R. R. Ernesta Hostnika smo 17. septembra 1975 pokopali v Kozjem z lovskimi častmi. Dopolnil je komaj 46 let. Bil je vodilni član naše LD: član UO, kinološki referent in tajnik. Ves prosti čas je posvetil lovstvu in kinologiji. Njegove besede so bile odkritosrčne, prizadeval si je za pravo lovsko tovarištvo in povsod je zagovarjal lovsko pravičnost. Za svoje vzorno delo je bil odlikovan z znakom za lovske zasluge in s srebrnim kinološkim znakom. Vzornemu lovskemu tovarišu časten spomin! brakad, ki so bile zanj nekaj najlepšega. Dragi Vinko, dolgo te bomo ohranili v svojem srcu in spominih. Lovski tovariši iz Krškega Jakoba Sirka smo 23. 11. 1975 ob velikem številu lovcev domače in sosednih družin ter številnih drugih občanov od blizu in daleč pospremili k zadnjemu počitku. Rojen je bil pred 61 leti v kmečki družini na Dražen vrhu. Z očetom lovcem je že kot otrok zahajal v lovišče in postal ljubitelj divjadi. Po osvoboditvi je bil soustanovitelj, prvi in večletni starešina ter gospodar naše LD. Med okupacijo je bil preganjan, po osvoboditvi pa izvoljen za ljudskega odbornika. Dragi Jaka, kadar pridemo na tvojo domačijo, kjer so nam vrata še vedno odprta, občutimo praznino. Hvala ti za vse, kar si kot član in funkcionar naše LD storil za njen razvoj in napredek. Počivaj v miru v srcu našega lovišča I Člani LD Velka le k, tvoja puška je onemela in mi smo se sklonjenih glav in s težkim srcem poslovili od tebe. Spomin nate bo ostal, dokler tudi mi ne odidemo za teboj v večna lovišča. LD Dobrovnik — F. M. Janez Raztresen-Županc nas je za vedno zapustil 3. 6. 1975, v 68. letu starosti. Lovec je bil nad pol stoletja. Vzredil je več odličnih goničev, kajti najljubši lov so mu bile brakade. Kljub težkemu delu na svoji kmetiji se je redno udeleževal lovskih sestankov. Bil je vedno nasmejan in dobre volje. Številni lovci smo ga pospremili k večnemu počitku na pokopališče Šentjošt. V poslednje slovo so mu jeknili streli iz lovskih pušk in v zadnji pozdrav mu je zadonel lovski rog. Dragi Zupanc, naj ti bo lahka zemlja v domačem lovišču! Člani LD Šentjošt nad Horjulom no med domačini. Pospremili smo ga z lovskimi častmi. Dragi Matevž, mirno počivaj v vznožju tvojih gora! LD Dovje Vinko Rakovca smo 31. decembra 1975 spremili na zadnji poti na kranjskem pokopališču in ga pokopali z lovskimi častmi. Dopolnil je 52 let življenja. Komaj 18 let starega so Nemci leta 1941 skupaj s starši pregnali v Srbijo, od koder je 1. 1942 pobegnil v Ljubljano, kjer je aktivno delal za NOB kot član mladinske organizacije in VOS. Leta 1943 so ga aretirali Nemci, ga zaprli v Begunjah in odpeljali v Dachau, kjer je prestal veliko grozot. Po osvoboditvi se je vrnil v Duplje in se vključil v obnovo domovine. Odlikovan je bil z medaljo zaslug za narod. V lovsko organizacijo je stopil kmalu po osvoboditvi. Bil je požrtvovalen in delaven tovariš. Skoraj 20 let je bil član UO, 12 let pa vzoren blagajnik LD. LZS ga je odlikovala z znakom za zasluge. Dragi Vinko, po gozdovih Dolenje vasi, Jelenove glave 'n Dobrče bodo še pokale Puške in tvoji lovski tovariši se te bomo hvaležno spominjali. LD Kovor - V. D. Franc Flegar in Rudolf Špindler - Sredi Slovenskih goric ie junija 1975 lovski rog prek prelepih zelenih revirjev LD Zg. Ščavnica dvakrat otožno zadonel v slovo zaslužnima, vzornima članoma: mlinarju Francu in kmetu Rudolfu. Ko je bilo Francu 16 let, mu le °če kupil pravico do lova. Bolnih 53 let je potem hodil na lov v prelep gričevnati svet. Njegovo lovsko udejstvovanje pa je bilo predvsem zaščita divjadi. Njegova vedrost, poštenost in nje-9ov čisti značaj ter prešerni smeh nam ostanejo nepozabni. Ko smo spremili Franca na njegovi zadnji poti, nismo Pričakovali, da bomo zeleni bratje iz bližnje in daljne Lovci LD Kozje Vinka Vovka, dragega in požrtvovalnega člana LD Krško, je 27. 1. 1976 težka bolezen upognila in zlomila v 70. letu starosti. Soustanovitelja naše LD, učitelja mlade generacije v duhu lovske etike, poštenjaka in večletnega člana nadzornega odbora njegovi lovski tovariši ne bomo pozabili. Preudarnost in modrost tipičnega slovenskega kmeta in lovca sta se odražali tako v njegovi ponosni kmetiji v Leskovcu kot v naših vrstah, kjer je z delom in ideali veliko pripomogel za dobrobit lovstva. Bil je odlikovan z znakom za lovske zasluge in tudi častni član LD Krško. Navdušenemu in delavnemu kinologu, izrednemu tovarišu in dobremu lovcu sta starost in bolezen preprečili, da mu lani jeseni ni več vztrepetalo srce v navdušenju in čaru Julijan Klepec nas je nenadno in nepričakovano zapustil 7. 1. 1976, star 61 let. Nad 30 let je bil član zelene bratovščine, od tega kar 19 let član naše LD. Tudi njemu, kot zavednemu in naprednemu domoljubu, okupacija ni prizanesla. Madžarske oblasti so ga kmalu aretirale. Skupaj z drugimi je okusil vse gorje madžarskih zaporov v Murski Soboti, pozneje pa tudi internacijo na Madžarskem. Mlajšim je bil vzor lovca kot gojitelj divjadi. Svetoval nam je, nas vzgajal in kljub oddaljenosti ter rahlemu zdravju tudi veliko pomagal pri gradnji naše lovske koče. Skratka, bil je tak lovec, kakršen je dobrodošel v naši družbi. Njegovih zaslug ni prezrla LD niti LZ Prekmurje, ki mu je za uspešno delo izrekla več pohval. Vrzel, ki je nastala s tvojo smrtjo v naših vrstah, bo težko nadomestiti. Dragi Ju- Lovska kinologija Ali je po 30 letih sploh mogoče kaj takega? Dne 14. 3. 1976 je bilo za področje Lovske zveze Koper telesno ocenjevanje in zrejni pregled goničev, ki ga je organiziral Klub ljubiteljev goničev Slovenije. Splošni vtis, ki sem ga na tem ocenjevanju dobil, je, da je na tem področju slab material, saj je od 29 goničev dobilo nezadostno oceno in zrejno prepoved kar 12 psov in psic. To zato, ker niti po dlaki niti po obliki ne ustrezajo predpisanemu standardu pasme. Vendar človek čez to še nekako lahko preide, ker se vse to da s pravilno zrejo izboljšati. Nikakor pa nisem Izgubljenega jazbečarja Ibeksa je angleški seter Dik pripeljal svojemu gospodarju Ivanu Velanu v Ilirski Bistrici mogel verjeti, ko sem zvedel, da na tem področju »nekatere LD še izvajajo lov z nepasemskimi psi. Omenim naj samo dve. LD Obrov, katere tajnik je celo predsednik kinološke komisije LZ Koper. V tej LD imajo le nekaj rodovniških psov, prevladujejo pa nečistopasemski in tudi z njimi lovijo. Druga je LD Rižana, ki ima poleg čisto-pasemskih psov še okoli 10 nečistopasemskih in jih lovci uporabljajo za lov. Takemu stanju je glavni vzrok predvsem slabo delo kinološke komisije LZ in upravnih odborov LD, ki to še dopuščajo. Ze organizacija te prireditve ni bila na višku. Na povabilu, katerega sem prejel od LZ Koper, je bilo točno navedeno, da je zborno mesto, 14. 3. 1976 ob 7. uri, pred gostilno Angel. Tja sem prispel ob 6.45. Do 7. ure je prišlo nekaj vodnikov s psi, vse do 8. ure pa še ni bilo nobenega od LZ Koper. Sele po več kot enourni zamudi sva s kinol. sodnikom Alfredom Tavčarjem lahko začela z delom. Od vodstva Kluba ljubiteljev goničev smo zadolženi vsi sodniki, da na vseh kinoloških prireditvah hkrati tudi nabiramo nove člane KLG. Vemo, da so goniči še vedno najbolj številni lovski psi, še vedno se pa sliši, da nekateri še danes ne vedo za obstoj in delovanja Kluba. Ce bi imeli vse ljubitelje goničev zajete v Klubu, bi bilo delo lahko uspešnejše. Zato smo tudi na tej prireditvi povprašali vsakega lovca, ki je pripeljal psa na oceno, glede članstva. Vsakemu smo pojasnili, da je članstvo sicer zaželeno, nikakor pa ni obvezno. Pri tem nikogar nismo izsiljevali, naj postane član, kakor je na seji kinološke komisije pri LZ Slovenije 20. 3. 1976 v Ljubljani izjavil Anton Jakomin, dipl. veterinar iz Kopra. Dejstvo je, da je bil prav vsak pes prej telesno ocenjen, šele nato lastnik povprašan glede članstva. Pri tem naj se dotaknem dveh člankov izpod peresa Slavka Kovača v glasilu Lovec. V prvem članku govori o delu kinologa v LD, v drugem pa o lovu z nečistopa-semskimi psi. S člankoma se v celoti strinjam in predlagam, da pristojni organi razčistijo zadeve okrog lova z nečistopasemskimi psi. Kot tretje naj navedem še to, da sem bil od strani KLG zadolžen, da na koncu spregovorim lastnikom psov še nekaj besed o zreji psov. Ko sem tovarišu Jakominu to omenil, me je odločno zavrnil, češ da ima LZ Koper poseben program predavanj in da nima smisla imeti predavanja še posebej. Tako je to predavanje odpadlo, čeprav je iz vsega opisanega razvidno, da bi bilo še kako potrebno. Vse to so stvari, ki niso v prid kinologiji. Take ljudi, ki napredek ovirajo, pa je treba odstraniti. Ne bi se čudil, če bi se pisalo leto 1946. Danes pa, ko mineva že 30 let trdega, nenehnega dela v lovstvu in kinologiji in ko vemo, da spada na lov le čistopasemski, rodovniški pes, se pa še vedno najdejo ljudje, ki ignorirajo lovski zakon in pravila. To je obsojanja vredno, še zlasti, ker naša avtohtona pasma istrskih goničev izvira prav s tega področja. Ivan Udovič, kinol. sodnik Pes Dik je našel malega ubežnika Nemški časopis »Die neue Welt (Novi svet)« ima tudi rubriko »Živalske zgodbe«, kjer bralci objavljajo zanimiva doživetja z živalmi. V tem časopisu od 23. decembra 1975 je bila zgodba s slikama angleškega setra Dika in jazbečarja Ibeksa. Zgodilo se je na Slovenskem, zato zgodbo — nekoliko dopolnjeno - objavljamo še v Lovcu: Kdor potuje, lahko pripoveduje svoja doživetja. Psi so razumne živali, a ne znajo pripovedovati. Zato zgodbo o psu Ibeksu pripoveduje njegov lastnik Pavel Gerlach. Na poti v Jugoslavijo je Ibeks dostojno sedel zraven svoje nove rdeče potovalne torbice. V tej torbici je potoval najprej k Pavlovim prijateljem na Bavarsko, potem do Vrbskega jezera na Koroškem in naprej do znamenite Postojnske jame. Hoteli so videti še Jadransko morje, toda pri Ilirski Bistrici so trčili z jugoslovanskim tovornjakom. To je bilo 15. maja 1975. Komaj so odprli vrata, je Ibeks pobegnil. Najbrž je doživel šok ob nesreči. Medtem ko je Pavel skrbel, da bi odpeljali razbiti avtomobil, je šla Pavlova žena z Ibeksovo fotografijo od hiše do hiše iskat ljubljenega jazbečarja. Spraševala je tudi vojake v bližnji vojašnici, a nikjer sledu o psu. Tri dni sta ga s Pavlom iskala, a vse zaman. Potem sta se vsa obupana morala z vlakom vrniti v Nemčijo. Doma je bilo zelo žalostno brez štirinožnega prijatelja. Čez pet dni pa je prišlo obvestilo iz Jugoslavije. Lovski pes Dik je izvohal prestrašenega malega ubežnika v nekem kotu vojašnice in ga pet dni po nesreči pripeljal k svojemu gospodarju, lovcu Ivanu Velanu v Ilirski Bistrici. Ibeks je imel na ovratnici pripeto majhno škatlico in v njej kartonček z napisom: »Ker ne znam telefonirati, vas prijazno prosim, sporočite mojim domov, kje se nahajam. Zato vam bodo zelo hvaležni. Tudi jaz se vam zahvaljujem za prijazno pomoč. - Jazbečar Ibeks, moj lastnik Paul Gerlach, Dussel-dorf, Bulovstr. 22, telefon: 0211 - 442000.« Tako so jugoslovanski prijatelji lahko obvestili lastnika psa v Nemčiji. Pavlov znanec pri letalski družbi se je potem zelo prizadeval in potrudil za prevoz Ibeksa. V potovalni kletki, ki bi bila dovolj velika za bernardinca, je Ibeks potoval v Dusseldorf. »To je bilo srečanje! Ne vem, ali je moja žena bolj jokala, ali je pes bolj cvilil. Pozabili smo na vse stroške, ki so bili povezani s to pustolovščino. Pozabljeni so bili tudi težki dnevi, ki so minevali med upanjem in obupom,« je končal Pavel Gerlach. C. F. Prijavljene paritve Vsi navedeni psi plemenjaki in plemenjakinje so uspešno opravili preizkušnjo. Kratice d, pd, odi pomenijo telesno oceno dobro, prav dobro, odlično. Balkanski goniči (JRGb): Astor, pd - Ajka, odi. Leglo 21. 5. Rejec Jože Imenšek, Rog. Slatina 84, Rog. Slatina. Posavski goniči (JRGp): Kič, odi - Sara Golavška, pd. Leglo 21. 5. Rejec Albert Šmid, Kovinarsko nas. 4/a, Trbovlje. Ašo, pd - Belka, pd. Leglo 13. 3. Rejec Matija Baver, Pirče 15, Vas Fara pri Kočevju. Istrski kdl. goniči (JRGki): Baron, odi - Cita, d. Leglo 5. 4. Rejec Jože Klenovšek, Radež 23, Loka pri Zidanem mostu. Edo Velenjski, pd - Čajka Strminska, d. Leglo 12. 5. Rejec Alojz Azola, Gašperjeva 12, Šoštanj. Cigo, pd - Gaga, d. Leglo 4. 4. Rejec Franc Pavše, Kot 8, Prevalje. Tirno, odi - Dida, odi. Leglo 8- 5. Rejec Ivan Primožič, Sp. Škofije 234. Etos Mehovski, odi - Dina, d. Leglo 12. 5. Rejec Ivan Močnik, Dolenji Novaki 26, Cerkno. Nano, odi - Dijana, odi. Leglo 16. 5. Rejec Anton 2užek, Jakičevo 1, Vel. Lašče. Bari, odi - Astra, pd. Leglo 16. 5. Rejec Jože Kovač, Stranice 61. Lovko, pd — Cica, odi. Leglo 23. 5. Rejec Zdravko Vilar, Muta 207. Goki Orleški, odi - Cita, odi. Leglo 8. 5. Rejec Florjan Krmelj, Gaberk 10, Škofja Loka. Etos Mehovski, odi — Giba, d. Leglo 4. 5. Rejec Lado Filipič, Sp. Idrija 98. Aron, pd - Brina, d. Leglo 13. 3. Rejec Zdravko Verčič, Šentvid pri Stični 130. Dori, odi - Ajda, pd. Leglo 24. 5. Rejec Janez Polc, Podvine 7, Zagorje ob Savi. Bobo, odi - Maja, d. Leglo 22. 5. Rejec Anton Pa n car, Čatež 6, Velika Loka. Efi, pd — Bela, odi. Leglo 8- 4. Rejec Ignac Pelko, Ka-menško 15, Šentjanž. Brak-jazbečarji (JRBj): Tambor, odi - Diana, pd. Leglo 15. 4. Rejec Albert Lorber, Mrzlava vas 24, Krška vas. Argo, pd - Jana, d. Leglo 8- 4. Rejec Albert Ogris, Lesen 45, Slovenj Gradec. Ajko Velikolaški, odi - Bora, pdl. Leglo 10. 5. Rejec Adri-Ipn Vidmar, Ledine 6, Nova Gorica. Omar Šmohorski, odi - Pika, z* Leglo 30. 3. Rejec Miha Dežman, Gornji grad 105. “dn, pd _ Cita, pd. Leglo 13. 5. Rejec Franc Repar, Ob Sozdu 20, Sevnica. B°r, pd - Tara, pd. Leglo .' 5- Rejec Viktor Jenič, Goriča 15, Dob. Alf, pd - Ajka, pd. Leglo 11.5. Rejec Franc Esih, Šentvid 15, Grobelno. Tambor, odi — Cita, pd. Leglo 12. 5. Rejec Anton Zupan, Rog. Slatina 67, Rog. Slatina. Agič, pd - Zala, pd. Leglo 26. 3. Rejec Marko Konečnik, Reška 25, Kočevje. J a var, pd. — Bina, pd. Leglo 18. 5. Rejec Janez Pirnat, Breže, Ribnica. Agi, odi - Ara Gorenjesav- ska, d. Leglo 22. 5. Rejec Ivan Kos, Žlebič 41, Ribnica. Runo, pd — Astra Črnojam-ska, odi. Leglo 21. 5. Rejec Franc Simončič, Mali otok 14, Postojna. Runo, pd - Dika Velikolaška, Psički kratkodlake istrijanke Bistre, rejec Janez Markelj, Lovska družina Kovor pd. Leglo 9. 5. Rejec Janez Grča, Jamska c. 3, Postojna. Bari, pd - Beta, pd. Leglo 13. 5. Rejec Alojz Centa, Kot 3, Velike Lašče. Lovski terierji (JRLT): Boni Kovaški, pd. - Cika Leskovška, pd. Leglo 30. 4. Rejec Boško Varnica, Videm pri Ptuju 1. Mapo, odi - Astra, d. Leglo 25. 4. Rejec Darko Bervar, Svibno 26, Radeče. Bis, odi - Mia Grabonoška d. Leglo 6. 5.. Rejec Franc Čuk, Radenci 5. Din, pd - Resa, pd. Leglo 12. 5. Rejec Stane Stanabor, Ozeljan 75, Šempas. Čero, pd — Alda Podgrmad-ska, pd. Leglo 9. 4. Rejec LD Zemon, vodnik Alojz Pugelj. Brin, pd - Aga, pd. Leglo 12. 4. Rejec Franc Merc, Gor-če 1, Libeliče. Dik Poliški, pd - 2oli Srebot-niška, pd. Leglo 10. 4. Rejec Milan Ocepek, Zahomce 20, Tabor. Dino, pd - Bara Blegoška, odi. Leglo 11.4. Rejec Franc Poljanec, Mestni trg 11, Škofja Loka. Egan v. Spadenberg, pd -Krona Slovenjegraška, pd. Leglo Rudi Roter, Obradovi-čeva 6, Maribor. Dolgodlaki jazbečarji (JRJdj: Hussa vom Seeiterlound, odi - Anja od Neže, pd. Leglo 2. 5. Rejec Anita Sommer, Neža 18. Trbovlje. Špringer španjeli (JRŠŠ); Aro, d - Diva, pd. Leglo 4. 5. Rejec Stane Žabkar, Ul. Talcev 1, Kostanjevica na Krki. Koker španjeli (JRŠK): Puli Marijagraški, pd - Bistra, pd. Leglo 23. 4. Rejec Jože Sušič, Rečica, Laško. Bil Zeleniški, pd - Desa Črnuška, pd. Leglo 24. 4. Rejec Josip Zupančič, Medvedova 9/1, Ljubljana. Boj, d - Ema, d. Leglo 3. 4. Rejec Jože Kavčič, Preserje 79, Branik. Dik Klanški, odi — Diana, d. Leglo 9. 5. Rejec Martin Groznik, Vrhpolje 113/a, Vipava. Črt Klanški, pd - Alka, d. Leglo 15. 4. Ivan Držanič, Trebež 41, Artiče. Dik Klanški, odi - Ara, pd. Leglo 15. 5. Rejec Franc Gašperšič, Prijateljeva 32/111, Ljubljana. Nemški prepeličarji (JRPr): Tino v. Reckenberg, pd -Žita iz Pekla, d. Leglo 25. 5. Rejec Milan Omahen, Kocena va 9, Ljubljana. Ergo Poljčanski, pd - Željka Pekelska, odi. Leglo 20. 5. Rejec Jože Hrup, Podplat 1. Nem. kdl. ptičarji (JRPki): Daj Ravenski, pd - Lasta Puconska, d. Leglo 6. 4. Rejec Ludvik Kuplen, Klavni-ška 2, Murska Sobota. Aran, pd - Bora Hrašenska, pd. Leglo 5. 5. Rejec Jakob Čuk, Hrastje 71, Križevci pri Ljutomeru. Kinološka zveza Slovenije Šaljive Dva pomena Pogovarjata se nelovka Nuška in lovec Štefan: »Kaj če lovec obstreli srno?« »Da ji usmrtilni strel ali pa jo zabode z nožem.« »Zaklati srno - saj to je vendar mučenje živali I« »Samo zaklati še ni nič. Kmalu se umiri in le redko da kak glas od sebe. Mladič se pa tako dolgo dere, dokler kože ne potegneš z njega.« Šešelj Dobrosrčni zankar Vaščan je vedel, da sosed Kocjan nastavlja zanke. Ko ga je videl, da je ujel zajca, ga je prijavil lovskemu čuvaju. Kocjan je kmalu dobil poziv na sodišče. »Priznate, da ste nesli domov zajca, ki ste ga ujeli v zanko?« vpraša sodnik. »Ni res! Kdo me je pa videl! Vlekel sem ga po poti, privezanega na špagi.« V sodni dvorani smeh. Razprava je končana. »No, koliko sem pa dobil?« vpraša Kocjan nestrpno. »24 ur,« reče sodnik. »O, dobro, dobro,« zaključi dobrosrčni Kocjan, »23 jih pustim kar vam, gospod sodnik meni^bo ena zadosti.« M. Kariž Strokovno »Prepoznam vsakega fazana, če je star ali mlad.« »Po čem neki?« »Po zobeh vendar!« »Saj fazan nima zob!« »Seveda jih nima, jaz pa ...« - špula - Seštevanje »Koliko nog ima lisica?« vpraša sinko očeta. »Štiri.« »Koliko nog je pa lisica imela lani?« »Štiri.« »Potem pa tole, kar si prinesel danes z lova, ni lisica, ker nima osem nog!« - Špula Zob za zob Viktor pride z »zadnjega pogona« domov nasekan. Zena ga zadržano sprejme, čez čas pa reče: »Ne razumem moških, da kar naprej pijete, čeprav niste žejni.« »Saj se tudi ti gledaš vsakih pet minut v zrcalo, čeprav nisi lepa I« - Špula S pravim imenom Oče je zgrabil sinka Pepčka prav tedaj, ko je s škarjami odrezal nagačenemu fazanu rep. Dal ga je čez koleno in mu jih naložil toliko, da jih je jokajoč komaj prinesel k mami v kuhinjo. »Ali te je ata nabil?« »Joj, pa še kako!« »Ali te je po pravici?« »Ne, po riti!« - Špula - Na petelina MALI OGLASI Kupim biksarico, krogelna cev 8 X 57 R 7-360 ali 9,3 X 72 R ali 8 X 72 R in šibrena cev kal. 16. — Bojan Rode, Šišenska 43, 61000 Ljubljana. Strelni daljnogled Zeiss (4 X) s filtrom meglo in originalno montažo za češko bokarico prodam. Po želji tudi Pristrelim. — Janez Šekoranja, Jesenkova 2, 61000 Ljubljana. Letnike revije Lovec, od 1923 do 1938 (16 letnikov), originalno vezane, v najboljšem stanju — prodam za 1100 din. Anton Verbič, Cankarjevo nabrežje 1, 61000 Ljubljana, tel. (061) 25-320. Psico posavko, staro poldrugo leto, 2 rodovnikom, odličnih staršev, po u9odni ceni prodam ali zamenjam za Psa samca, do 5 let starega, ki ga-rantirano glasno, vztrajno in samostoj-P0 goni zajca ali lisico. Pes naj bo: kdl. 'strijanec ali posavec ali brak-jazbečar, 2aradi strmega terena telesno ne težak !n brak-jazbečar na višjih nogah. — Ivan Štucin, Hudajužna 4, 65242 Grahovo ob Bači. •mamo naprodaj 40 parov poljskih je- m-?ic Ln 50 ,azanov, starih po 1 leto. — LD Krško — Jože Špiler, Papirniška 4, 68270 Krško, tel. (068) 71-349. Sedem mesecev stari psici: resasto 'strijanko in brak-jazbečarko, črno z navimi ožigi — prodaja Zvone Novo-selec, Zoisova 42v- 64264 Bohinjska Bistrica. Lovske družine, ki oddajajo večino uplenjene divjadi našemu podjetju, in člani teh družin imajo pri nas izreden popust pri nabavi navedenega blaga: — krogelni naboji Hirtenberg............. — šibreni naboji kal. 12 Trap............. — drugi šibreni naboji................... — krogelni naboji domače proizvodnje . — umetni golobi.......................... — češke puške bokarice, pri puški . . . . — puške domače izdelave, pri puški . . . — lovske obleke kamgarn, cena 1989 din — lovske obleke loden, cena 1232,85 din popust 10% 10% 5% 5% 5% 150din 100 din — cena s popustom 1881,60 din — cena s popustom 1133,95 din Posebej opozarjamo na možnost kupovanja vseh lovskih potrebščin domače proizvodnje na polletni brezobrestni kredit. Vseh teh ugodnosti so lahko deležni tudi člani tistih lovskih družin, ki se pogodbeno obvežejo, da bodo oddajale uplenjeno divjad v sezoni našemu podjetju. Obvezujemo se, da bomo odkupljeno divjad plačevali po najvišjih dnevnih cenah. Želimo, da bi čimveč lovskih družin oddajalo divjad našemu podjetju, da bomo tako lahko za devize, ki jih pridobimo z izvozom, kupovali orožje, municijo in druge lovske potrebščine v tujini. Po novih predpisih je ves uvoz vezan na izvoz. Upamo, da bomo tako ustvarili še tesnejše poslovno sodelovanje z lovskimi družinami v obojestransko korist. POSLOVALNICE LOVEC Kupim kombinirano bokarico, boroveljski izdelek ali Puškarne Kranj. Puška !e event. lahko tudi pokvarjena. Prosim, javite na: Slobodan Pavlovič, revija ront, Proletarskih brigada 13, 11000 Beograd. Za informacije telefonirajte v Ljubljano, tel. (061) 43-739. •strske kratkodlake goniče, stare po tednov, prodam. — Zdravko Verčič, Bentvid pri stični 130. Nemške prepeličarje mladiče, poleži ■ 3. 1976, odličnih lovsko uporab staršev — prodam. — Ivan Sarr v°jnik 244, 63212 Vojnik. D Višnja gora priredi tradicionalno relsko tekmovanje v počastitev Tito-9a rojstnega dne in dneva mladosti, ■ maja 1976, pričetek ob 8. uri, na no-m strelišču pri lovskem domu na Gra-aiscu pri Višnji gori. ekmujgjp tričlanske ekipe in posamez-’■ discipline: »golobi, srnjak, zajec«. Vabljeni! p°jasnilo Prva številka Lovca tega letnika je i s ® 1- aprila in jo je tri četrtine lovcev an |rU9i^ naročnikov prejelo do 10. dk!?' Preostali pa so jo zaradi zamude nii^ d5)stavi članskih seznamov ali teh-nih zaprek pri ekspeditu dobili z Zamud°- Uredništvo Ljubljana, Gosposvetska 12 Maribor, Gregorčičeva 11 Celje, Tomšičev trg 13 Razpisna komisija Lovske zadruge LOVEC, Ljubljana, Gosposvetska 12, po 56. členu svojega statuta razpisuje prosto delovno mesto direktorja Kandidat mora biti državljan SFRJ in izpolnjevati splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori; imeti mora visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, pravne ali lovske smeri, 5 let prakse, od tega 3 leta na vodilnih delovnih mestih in je moralno in politično neoporečen. Razpis velja mesec dni po objavi. MAJ VELIKI TRAVEN Vsak lovec mora vedeti Lov na divjega (velikega) petelina je dovoljen od 1. maja do 31. maja, letni odstrel v lovišču je lahko le do polovice poprečnega izvršenega odstrela zadnjih štirih let, v katerih petelin ni bil zaščiten. Sklep je po pooblastilu občnega zbora LZS sprejel 16. 3. 1974 upravni odbor LZS in so ga pod disciplinsko odgovornostjo dolžni izpolnjevati vsi lovci in vse lovske organizacije v Sloveniji. — Kolikor pa je občinska skupščina ali lovska organizacija (LD, uprava gojitvenega lovišča) s svojim odlokom oziroma sklepom lov na to divjad še bolj omejila oziroma povsem zabranila, so se lovci na določenem območju dolžni držati tega odloka oziroma sklepa. — Lovna doba na ruševca, ki jo je lovski zakon iz leta 1966 določil od 16. aprila do 15. junija, je še vedno v veljavi. — Pri lovu na peteline lovec vidi včasih tudi belko in kotorno. Leta 1973 je občni zbor LZS obe popolnoma zaščitil. IIP VELIKA DIVJAD ZLATOROGOVA ZLATOROGOVA KNJIŽNICA K NJ IŽN I CA Prejšnji mesec sta izšli dolgo pričakovani knjigi Zlatorogove knjižnice: knjiga 5 — Srnjad in knjiga 6 — Ocenjevanje muflonov in divjih prašičev v naravi. Srnjad avtor Anton Simonič Knjiga ima veliko znanstveno vrednost, hkrati pa je razumljiva vsakemu lovcu. V njej ne bo našel le nujno potrebnih napotkov, temveč tudi veliko zanimivih najnovejših pogledov in spoznanj o biologiji in gojitvi te naše najštevilnejše divjadi. Knjiga ima 606 strani — 196 slik, nekaj tudi barvnih — 70 tabel, grafikonov, diagramov. Ocenjevanje muflonov in divjih prašičev v naravi prevod in priredba Blaž Krže Knjiga bralca seznani z dvema različnima vrstama divjadi. Napisana je v zgoščeni razumljivi besedi in jo pestrijo nazorne ilustracije. Poseben pomen knjige je, ker usposablja lovce za pravilno ocenjevanje muflonov in divjih prašičev v naravi ter za lov nanje. Knjiga ima 197 strani, od tega polovica o muflonu in polovica o divjem prašiču, ter 161 risb na barvni podlagi. Naročniki Zlatorogove knjižnice so knjigi dobili po pošti: Srnjad (št. 5) za 55 din, Ocenjevanje muflonov in divjih prašičev (št. 6) za 50 din. Vsi drugi interesenti knjigi lahko nabavijo osebno pri Lovski zvezi Slovenije, Ljubljana, Župančičeva 9/I — soba 9: št. 5 za 150 din, št. 6 za 90 din. Naročnikom knjigi lahko pošljemo za navedeni ceni in poštnino tudi po povzetju. ZLATOROGOVA ZLATOROGOVA KNJIŽNICA KNJIŽNICA