Edizione per Testero — Inozemska izdaja Leto LXXI Štev. (69 a V Ljubljani, v sredo, ^8. iuUja 1943 Prezzo • Cena L 0.80 Naročnina mesečno 18 Lir, za inozem-»tvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, » Inozemstvo 65 Lir. Cek. rat. Ljubljana 10.650 za naročnino In 10.349 za inserat«. Podruinical Novo mesto. Izključna pooblaSčenka za oglaševanje Italijanskega ln tujega Izvora! (Jnione Pubblieita Italiana S. A, Milano. Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka tn dneva po praznila. S Uredništvo ln oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. o | Bedazione, Amruinistrnzione: Kopitarjeva fc, Lubiana. = g Telefon 1001 —4005, jj Abbonauieati: Mesa 18 Lire. Estero, me-•e 31.50 Lire. Edizione domenica. »n-no 34 Lir« Estero 65 Lir«. C C. P.l Lubiana 10 650 pet gli abbonamenti, 10.349 per la in-■crzionL Fill al• I Novo mesto. Concesslonaria esclnslva per la pubbtlcItS 31 provenirnz« italiana ed estera: Uaione Pubblicita Italiana S. A, Milano, Vojno poročilo št. 1158 Ha Siciliji Ove križarki in rušilec zadeti, pst liarnikov poškodovanih — Uničenih je bilo devet sovražnih letal Najvišje poveljstvo, vojno poročilo št. 1158: Na Siciliji je položaj nespremenjen in se je bojna delavnost večinoma razvijala v severnem odseku razvrstitve. Nemški bombniki so uspešno napadli trgovske in vojne ladje ob severni in vzhodni obali otoka in poškodovali težko štiri prevozne pnr-nikc, dve križarki in rušilec: pet trgovskih ladij je bilo zadetih v pristanišču Ln Valetta. Sovražno letalstvo jc izvedlo polete na okolico N n p o 1 i j a in nnd pokra jino v ožini M e s-sine. škoda ni težka, število žrtev pn ugotavljajo. Protiletalsko topništvo jc sestrelilo 6 letal. V dvobojih z našimi letalci nad Sardinijo sin dve letali vrste »Curlis« in neko torpedno letalo padla v morje. General A ml) ros i o. a Rim, 27. julija. AS. Nj. Vel. Kralj in Cesar jc na predlog predsednika vlade in prvega ininistra-državnega tajnika imenoval za ministre in državne tajnike naslednje: Z u n a n j e z a d e v e : Nj. Eksc. Raf-facllo Gnnriglia, kraljevi poslanik. Notranje zadeve: Nj. Eksc. dr. Bruno Forniciari, kraljevi prefekt. Italijanska Afrika: Nj. Eksc. general Melchiade Gal)b a, senator. Pravosodje: Nj. Eksc. Gnctano A z z a r i t i, glavni ravnatelj v pravosodnem ministrstvu. Finance: Nj. Ekse. Domcnico Bartolini, generalni državni pro-kurator in senator. Vojna: Nj. Ekse. general Antonio S o r i c c , državni svetnik. Mornarica: kontreadnifral Raf-faello De C o u r t e n n e. Letalstvo: ccncrnl letalske brigade Renato S a ti dali i. Narodna vzgoja: dr. Lconardo Severi, državni svetnik. J a v n a dela: dr. Domenieo Romano, glavni ravnatelj v ministrstvu za javna dela. Kmetijstvo in gozdi: profesor Alcssandro B r i z i, senator. P r o m e t : general Federico A m o -roso. K o r p o r a c i j e : dr. Leopoldo Pic-c a r d i, državni svetnik. Ljudska kultura: Nj. Eksc. dr. Guido Rocco, kraljevi poslanik, glavni ravnatelj za tuji tisk. Zamenjava in valute: N j. Eksc. dr. Giovanni A c a n f o r a, glavni ravnatelj banke d ltalia. V o j n a izdelava: Nj. Eksc. general Carlo F a v a g r o s s a. Nj. Vel. Kralj in Cesar je na predlog predsednika vlade, prvega ininistra-državnega tajnika imenoval za podtaj-nika v predsedstvu vlade Nj. Eksc. dr. Pietra B a r atola, državnega svetnika. Manifestacije po vsej Italiji R^oijubne manifestacije so potekale dostojanstveno Benetke, 27. julija. AS. Včerajšnji dan jc v Benetkah potekel v okviru discipliniranega zanosa zaradi zgodovinskega trenutka, v katerem živi ves narod. Sprevodi prebivalstva z zastopniki vseh slojev so korakali po ulicah v zastavah in s svojimi vzkliki Savojski hiši io maršalu Badogliu podčrtavali zgodovinski ukrep Vladarja, ki je v enoten blok povezal italijansko ljudstvo brez razlike pod varnim vodstvom maršala Badoglia v tem najvišjem trenutku za usodo domovine. Modena, 27. julija. AS. Razglasi Kralja in Cezarja in maršala Badoglia italijanskemu narodu so med vsem modenskim prebivalstvom izzvali navdušen pristanek. Včeraj ves dan so trajale rodoljubne manifestacije v najodlič-nejšem redu in dokazale, da je italijanski narod vesel nad tem. da si jc priboril duhovno edinost in se tako brezpogojno stavlja pod ukaze Kralja pod vodstvom maršala Badoglia in pri tem ima pred očmi samo veličino domovine. Milan, 27. jul. AS. Tudi včeraj zjutraj so skupine manifc6tantov korakale po ulicah, nosile tribarvnice in slike Kralja ter Badoglia. Z balkonov in oken, ki so bila okrašena z zastavami, so ljudje z vzkliki »živijo« pozdravljali juanifestante, ki so korakali med gostim špa-lirjcm ter vzklikali Italiji, vojski, Savojski hiši in maršalu Badogliu. Časiniki in posamezni vojaki, ki so se znašli v množici, so bili predmet ganljivih ljudskih simpatij. Z balkona kraljevske palače je Nj. kr. Vis. Torinski grof nagovoril množico, ki se je nagnetla na trgu, rekoč, da je treba imeti trdno vero in zaupanje v usodo domovine. Te besede so sprejeli navzoči z navdušenim vzklikanjem, ki so je spremenilo v orkan manifestacij za Kralja in maršuln Badoglia. Z občinske hiše, z javnih poslopij in z neštevilnih zasebnih hiš vihrajo narodne tribarvnice. Trieste, 27. julija. AS. Zgodovinski dogodki, ki jih preživlja domovina, so naleteli na izredno živahen odmev v tem mestu. Velika množica ljudstva je korakala skozi mestne ulice noseč narodne zastave in napise Italiji, Kralju in Cesarju in oboroženim silam. Manifestacije, ki so potekale v popoln'cm redu so dalc mero politične zrelosti prebivalstva v tem mestu, dokaz o privrženosti Savojski hiši in o njegovi veri v neizogibno bodočnost domovine. Napoli, 27. julija. AS. Vsa pokrajina je z za-nosnimi rodoljubnimi manifestacijami pozdravila novi položaj,ki se je ustvaril po volji ,Kralja in Cesarja v življenju italijanskega ljudstva v zvezi s proglasi Vladarja in maršala Badoglia. Prebivalstvo je z vzklikanjem Savojski hiši, maršalu Badogliu in oboroženim silam hotelo izkazali svoj popolni pristanek k zgodovinskim trenutkom in svojo neomajno vero v bodočnost domovine. !nažaj !im italijanske vlade Rim, 27. julija. AS. »Me6saggc.ro« objavlja v posebnem tisku uvodnik, v katerem obravnava značaj nove vlade. Člankar piše: Vlada Badoglia jc bila napovedana kot spoj vojaškega značaja in taka je ta vlada dejansko. Njene glavne naloge, glavna vprašanja, ki jih mora takoj načeti, so vojaška: nanašajo se na vojno tn na javni red. Samo odločna in stroga vojaška energija jih more rediti, kakor je to potrebno, da so rc.*3na za rešitev države. Novi vladi, ki ji maršal predseduje, pa daje šc nekaj več od formalnega značaja in osebnega prestiža. Teja vladi daje svojo voljo in svojo organizatorično sposobnost, vojaški stil. To jc torej vlada dejanja: čvrsto in neusmiljeno pri izvajanju svojih nalog in zato zdravilno, določeno od usode in kot taka mora vojaška vlada tudi biti s sodelovanjem pristojnih tehničnih osebnosti na raznih poljih državljanskega in proizvajalnega dela. ln zato je maršal Bado-glio izbral za svoje sodejavcc poleg vojaških osebnosti tudi vredne neumadeževane uradnike z velikimi izkušnjami, ki sc na s.oja mesta niso spravili s politično naklonjenostjo, ampak zaradi svoje velike delavnosti. Topla poslanica vojnim pohabljencem in invalidom P.im, 27. julija. AS. Predsednik narodnega združenja vojnih pohabljencev in invalidov je članom poslal tole sponjcnico: »Kralj je vzel v svoje roke narodovo usodo ter sam prevzel poveljstvo nad svojimi vojaki. Znova sc je kraljeva rodbina zavzela za stvar in usodo italijanske skupnosti ter izpolnila svoje poslanstvo, s tem da je prevzela odgovornost za najvišje odločitve. Vladarjevo voljo je ljudstvo sprejelo z zaupanjem ter bo z disciplino sledilo vladi, katere polna moč je bila poverjena velikemu vojaku, čigar ime je znano v zgodovini. Vojna sc bo nadaljevala in navzlic najhuišim preskušnjam, ki jih je narod že pretrpel in jih še bo pretrpel, bo ijudstvo privolilo v vse možne žrtve, zdaj ko ve, da se tolče za obrambo lastne odgovornosti in da reši svojo lastno bodočnost. Deseturna seja fašističnega sveta Rim, 27. julija. AS. Ob prevzemu poveljstva nad lašistovskegn sveta dne 24. julija 1943: V Rimu "-e jc 24. julija 1943 v Beneški pa-Inči sešel veliki fnšisfovski svet, ki ni bil sklican od 7. decembra 1939, to je šc pred vstopom Italije v vojno. Navzoči so bili: Mussolini. De Bono, De Vccchi, Snurdo, Grnndi, Scorzn, De Marsiso, Acerbo, Biggini,. Pareschi, Cinnetti, Polverclli, Federzoni, Tringali-Casanova, Bnlclla Frattari, Gottardi, Bigunrdi. De Stetani, Rossoni, Bottai, Farinacci, Mnrinelli, Alfieri, Ciano, Buffarini, Albini, Galbiati, Bnstianini. Ob začetku seje, ki se je pričela ob 17, je predsednik vlade poročal o političnem in vojaškem položaju. Zatem jc predsednik zbornice Grnndi dal in pojasnil naslednjo izjavo, ki so jo poleg njega podpisali še naslednji: Federzo- Sovražnik je izgubil včeraj 213 sestreljenih 33 angleških štraoiornikov r' Hitlerjev glavni stan, 27. julija. Vrhovno po-veljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: , Težišče bojev na vzhodu je ležalo tudi včerai v prostoru pri Orlu. Po sprememb polnih bojih in cb uničenju številnih oklepnih vozil, so naše čete, podpirane od močnih oddelkov letalstva, krvavo cd-bile več sovražnih poizkusov za prodor južno, .vzhodno in severno od Orla. Na ostalem vzhodnem bojišču Je prišlo do trdovratnih obrambnih bojev na ltubanjskem mostišču, ob M i u s u in južno od Ladoškega jezera, medtem ko ja bilo ob Doncu in v prostoru pri 15 je 1 g o r o d u samo krajevno bojno delovanje. Severnozapadno od Kr i m s k a j c in severno-zapadno od K u j b i š e v a je začel sovražnik z močnimi silami, podprtimi od oklepnih sredstev, bojnih letal in topništva, z novimi napadi. V trdih bojih, deloma v uspešnih protisunkih so bili ti odbiti. Tudi južno od Ladoškega jezera je po-vedel sovražnik svoje sile k napadu proti nemškim postojankam, podprt od močnih letalskih sil. Sov-jeii so bili v ogorčenih bojih iz bližine in ponovnih takojšnjih protisunkih s težkimi izgubami vrženi nazaj. Na vsej vzhodni fronti je izgubil sovražnik včeraj 213 o k 1 e p n i b v o z i 1. V mesece dolgih težkih obrambnih bojih na K u b u n j s k e in mostišču se je posebno odlikovala 97. bavarska lovska divizija. Nn Siciliji so bili tudi včeraj vsi sovražni napadi proti nemško-itnlijanskim postojankam odbiti. Napadi oddelkov nemških bojnih letal, so prizadeli sovražniku znatne izgube. V vodnh severno od otoka, so dosegla bojna letala 2 bombna zadetka v polno na težko sovražno križarko in so zadela nadaljnjih 6 pdinic. Ponoči so močne skupine nemških bojnih letal bombardirale pristaniško področje L a V e 1 1 e 11 e in zadele 5 ladij. V Sredozemlju je bil neki nemški konvoj napaden od 7 angleških torpednih letal. Varovalne cdinice so setrelile 4 napadajoča letala. Konvoj je ostal nepoškodovan. Severnoameriški hombniški oddelki so včeraj podnevi napadli H a n n o v c r, II a m b u r g in nekaj krajev v severnozapadnem nemškem obalnem ozemlju. Prebivalstvo, posebno v Hannovru je imelo izgube. Protiletalska obramba jc po dosedanjih podatkih sestrelila nad napadenimi mesti ter pri doletu in odletu 30 težkih štirimotornih bombnikov. Nad zasedenim zapadnim ozemljem so bila uničena štiri nadaljnja letala. V pretekli noči jc priletel sovražnik samo z majhnim številom letal nad Nemčijo. Eno izmed teh letal je bilo sestreljeno. Brza nemška letala so v noči na 27. julij napadla posamezne cilje na področju London a. V A 11 a n t i k u jc potopilo letalstvo iz močno zavarovanega sovražnega konvoja tovorno ladjo z najmanj 8000 tonami iti poškodovalo drugo ladjo težko. Lovska letala so v tem pomorskem področju sestrelila neki angleški bombnik. Sprejemi pri svetem očetu Vatikansko mesto, 27. jul. AS: V vatikanski državi vlada popoln mir. Včeraj zjulraj je imel papež dolg razgovor s kardinalom državnim tajnikom Maglionejem. Potem je začel z'običajnimi avdiencami in je sprejel kardinale Puma, Jorio in Pizzarda, apostolskega nuncija pri italijanski vladi Borgoncinija Duca ter tajnika apostolske uuuciature V Nemčiji msgr. Borestinija. ni, De Bono, De Verchi, De Marsico, Acerbo, Pareschi, Cinnetti, Cinno, Bottni, Belelln, Go-tardi, De Štefani, Rossoni, Mnrinelli, Alfieri, Albini, Bastianini: »Veliki svet, ki se je sešel v teli dneh najhujše preskušnje, obroča predvsem svojo misel k junaškim bojevnikom vseh vrst orožja, ki ob boku ponosnegn sicilskega rodu, v katerem najvišje sije nepreklicna vera italijanskega nnro-da, obnavljajo plemenit« izročila žilave hrabrosti ter neukrotljive požrtvovalnosti naših slavnih oboroženih sil. Ko jc pretresal notranji in mednarodni položaj ter politični in vojaški potek vojne, razglaša, da je sveta dolžnost vseh Italijanov za vsnko ceno braniti edinost, neodvisnost in svobodo domovine, ki so sad žrtev in naporov štirh rodov od Risordimenta do danes, ter braniti življenje in bodočnost italijanskega naroda. Potrjuje, da je potrebna duhovna in tvorna združenost vseh Italijanov v^tej uri, ki je resna in za usodo domovine odločilna. Izjavlja, da je znrndi tega potrebna takojšnja obnovitev vsega državnega poslovanja ter daje kroni, velikemu svetu, parlamentu in kor-porneijom naloge in odgovornost, ki jih določajo naši ustavni zakoni. Vnbi predsednika vlade, naj prosi Nj. Vel. Kralja, h kateremu se zvesto in zaupljivo obrnčn srce vsegn naroda, da bi zaradi časti in zaradi rešitve domovine s prevzemom dejanskega poveljstva nad oboroženimi silami na kopnem, na morju in v zrnkti, kakor to določa čl. 5 ustave, izvolil prevzeti tisto najvišjo pobudo za odločitev, ki mu jo naše ustave dajejo in ki so v vsej naši narodni zgodovini vedno bile slavna dediščina nnše vzvišene savojske vladarsko rodbine.« Predsednik zbornice Grondi je zahteval, naj se o izjavi glasuje po imenih. Zatem je drugo izjavo predložil tnjnik stranke Carlo Scorza, tretjo pa Roberto Farinacci. Razprava, ki je prišla zatem, je trajala 10 ur nepretrgoma, to je do V zjutraj 25. julija. Na koncu rnzprave je izjava, ki jo je predložil Grnndi, dobila 19 glasov, 7 jih jo bilo nasprotnih, 1 se je vzdržal. Vsaka druga potreba jc tej dolžnosti podrejena, a ni ga človeka, ki ne bi spoznal, da so v vladarjevih osebnih pravicah vključene tudi pravice naroda po pogodbi, iz katere poteka italijansko zedinjenje. Teža preteklosti mora biti pobuda za jutrišnji dan, ko ga bomo sodili brez slabosti in brez skrbi, toda danes morajo molčati vse strasti, tudi najbolj plemenite, pred strastjo Italije. Vojna se nadaljuje tudi zato, ker nobena podrejenost nc more ljudstvo nagniti k temu, da bi se odpovedalo pravici soditi o svojih lastnih napakah. Mi vojaki, ki nas veže ena prisega in sc zgrinjamo okrog vladaria, opominjamo ljudstvo, da njegova usoda ter življenje samo odvisita od resnosti in vrednosti, o katerih bo dal dokaz v tej uri. Italija, ki sc je komaj dvignila, ne more pasti, in Italijani bodo končno dokazali, da so sc v nesreči navadili in spravili z bolečino.c Del Croix. Fnrinoccijeva izjava je dobila t glns. Scor-zovn izjava pa je bila umaknjena po izidu glasovanja, ko jc Grnndijcva izjava dobila tako veliko večino. Za G r n n d i j e v o izjnvo so glasovali: Grnndi, Federzoni, De Bono, I)e Verchi, Cinno, De Marsico. Acerbo, Pareschi, Cinnetti. Balelln, Gottardi, Bigunrdi, l)e Stefnni. Rossoni, Bottai, Marinclli, Alfieri, Albini, Bastianini. Proti so glasovali: Scorza, Biggini, Polverclli, Tringali-Casanova, Fratari, Buffarini, Galbiati. Vzdržal sc jc Suordo. Dnevno povelje novega poveljnika milice Rim, 27. julija, s. Ob prevzemu poveljstva nad milico je general artnadnega zbora Quirino Arme-relli dal naslednjo dnevno zapoved: Na ukaz Nj. Vel. Kralja in Cesarja prevzemam danes vrhovno poveljstvo nad prostovoljsko milico za narodno varnost. Povzdigujem svojo misel 6lavno padlim, spominjam se junaštev, ki jih jo milica povsod in vselej znala pokazati in izrekam prepričanje, da bo sedaj kot sestavni del oboroženih sil italijanskega naroda delala tako, kakor je delala do sedaj s trdno vero in globoko ljubeznijo za obrambo neumrljive domovine. — Glavni poveljnik, general armadnega zbora Qtiirino Armerelli — Rim, 20. julija 1943. K bojem na vzhodu Berlin, 27. julija AS: V dodatek k včerajšnjemu uradnemu vojnemu poročilu se je iz vojaških krogov izvedelo, da je nastopila nova doba v t) i t k i na vzhodnem bojišču in zato novo dobo je značilna oslabitev sovjetske ofenzive med Azovskim morjem in Bjelgorodom, fo pa zaradi tako velikih sovjetskih izgub. Sovražnik je moral odnehati na jugu fronte, v odseku pri Orlu pa po svoji stari taktiki brezupno skuša prebiti nemško črto. Misli, da bi mogel spremeniti položaj sebi v prid. Južno od Ladoškega jezera pa sovražnik izvaja napade zato, da bi obrnil pozornost drugam, vendar pa niso uspehi niti krajevnega značaja. Nesmiselne sovjetske žrtve Berlin, 27. jul. AS. Položaj na vzhodnem bojišču se ni dosti spremenil, .piše nemški list »Volki-scher Beobachter«. Boljševiki še kar naprej napadajo z vso silo ter imajo silovite izgube, ne da bi pri tem dosegli svoj cilj, da bi odločilno vdrli v nemške obrambne črte. Glavni težišči bojev sta pri Bjelgorodu in Orelu ter na odseku južno od Ladoškega jezera, piše list »Montagpost«. Isti list pri-peminja, da ogromne množice vojaštva ter vojnih sredstev, ki jih mečejo v bojni metež brez gospodarskega smisla, ne bodo odločilno vplivale na potek vojne, ker samo duh in tehnična sposobnost vsakega posameznega bojevnika v takih bojih odločujeta. To misel posebej poudarja uvodni članek lista »Frankfurter Zeitung«, ki še dodaja, da je pravi značaj bojev na vzhodu še zmerom V tem, da nasprotnik uporablja silne množine vojnih sredstev v so- nc glede na tehnično pripravnost. Zbiranje 6redsle na zelo omejenem prostoru je prav značilno za so vietsko taktiko. Rusi sc namreč bolj zanašajo na velike množice kakor na posebno sposobnost vojnih sredstev, da bi dosegli kak odločilen uspeh, čeprav je res, da so se v zadnjem času zavedali, kakšne veljave je boljši vojni materiial, ko so vrgli v boj novo vrsto oklepnika »T 34« Kljub temu, nada-l|U]e list, da so Sovjeti izboljšali svojo taktiko in strategijo v sedanjem vojskovanju, je težišče njihovih vojnih nastopov Je vedno v množičnih spopadih. Tak način vojskovanja pa so spodleteli z ogromno izgubo moštva in vojnih sredstev, kadar naleti na obrambni sistem, ki ie osnovan na taktičnih vrlinah nemškega poveljstva ter na duhu in visoki sposobnosti vsakega posameznega bojevnika. Novi ministri Rim, 2?. julija, s. Eksc. baron Rnffaello Guuriglia, novi minister za zunanje zadeve, se jo rodil 18. februarja 1889 v Napoliju, kjer je dovršil skoraj vse študije in postal z 19. letom doktor prava. Takoj je vstopil v diplomatsko kariero ter se je uveljavil s svojimi posebnimi osebnimi sposobnostmi. Imenovan za vicekon-zula je služil v Parizu, od koder je bil v činu veleposlanlškegu tajnika prestavljen v London. Iz angleškega glavnega mesta je odšel v Petro-grad, nuto pa po kratkem zopetncm bivanju v Parizu v Bruselj. Poklican je bil nuto v zunanje ministrstvo v Rim in imenovan letu 1920 za generalnega direktorja političnih zadev za Evropo in Sredozemlje. Nato je pripadal komisiji, ki je bila poslana v London, da sc pogaja za odstop Giubalnndu Italiji, nato je bil v Kairu kot član komisije zu razmejitev nvad Egiptom in Libijo, naknadno je bil povišan v čin veleposlanika in določen za Madrid. Iz Španije se je zopet vrnil v Rim, kjer je zavzemal položaj generalnega direktorja za osebje v zunanjem ministrstvu. Leta 1936 jc bil imenovan za veleposlanika v Buenos Airesu, kjer jetznal s švojnni odločnimi sposobnostmi obdržati visok Ugled domovine. Letu 1938 jo bil premeščen v veleposlaništvo v Parizu, leta 1942 je bil imenovan za poslanika pri Sv. stolici, v februfirju 1943 pu zn veleposlanika v Ankari, katero zdaj zapušča, da prevzame vodstvo ministrstva za zunanje zadeve. Novi notranji minister Eksc. Fornaciari Bruno so je rodil v Sondriju 17. oktobra 1881. Diplomiral je v pruvu letn 1902 ter vstopil naslednje leto v notranje ministrstvo, kjer jc bil letn 1908 poklicun v tajništvo odbora za pomoč poškodovancem ob potresu v Kulubriji in na Siciliji, kateremu je predsedoval Nj. Vis. vojvoda IVAostn. Leta 1910 je prišel v generalno direkcijo javnega zdravstva, kjer je ostal 14 let kot šef. urada za splošne zadeve, sodelujoč vneto pri ureditvi in organizaciji zdravstvene službe, v resnih trenutkih, ki So nastali z epidemijo kolere v letih 1910/11 v libijski vojni, ob potresu v Mursici in v svetovni vojni. Leta 1923 jo bil vieoprefekt v Florenci in komisar v Benetkah nad dve leti, nakar je bil imenovan za prefekta in leta 1926 poslan v Trieste, od koder je bil v juliju 1929 poklican v generalno direkcijo javnega zdravstva, kjer jc deloval do 1. avgusta I9"0, ko je bil imenovan za prefekta milanske pokrajine. Leta 1933 je bil imenovan za generalnega direktorja civilne uprave v notranjem ministrstvu, nato je bil upokojen zaradi dosege starostne meje, leta 1940 mu je bilo poverjeno ravnateljstvo zavoda v Bolzanu zn likvidacijo premoženja Bolzuncev, ki so opti-ruli za Nemčijo. Minister zn Italijansko Afriko Eksc. Gnba Afclchiade se jo rodil 20. avgusta 1874 v Milanu. Pričel je vojaško kariero pri topništvu od koder je prišel v glavni stan. Od 1911 do 1913 je bil v Eritreji, najprej kot poveljnik domačih baterij, nato |iu kot šef glavnega stana Kr. zbora kolonialnih čet. Med vojno 1915-18 je kot major poveljeval skupini težkega poljskega topništva, bil je šef glavnega stana 13. in 57. divizije, potem pn kot podpolkovnik šef operaci jskega urada vrhovnega poveljništvo pod generalom Ca-dorno in Diazom in končno šef slavnega stana 29. in 14. nrinadnepa zbora. Med avstrijsko ofenzivo proti visoki raveni Asiaga je bil ranjen in ?i jc pridobil viteški križ savojskega vojaškega reda. Nato jo napredoval v čin oficirja istega reda, ker se ie izkazal v nmikalnih operacijah z Isonza na Pinvo in v operacijah, ki so privedle do osvoboditve Trento leta 1933. Po vojni jc bil okrog dve leti šef italijanske voiaškc misije v Transkavkaziji in potem Kr. politični odpravnik na tem področju. Zaradi uspehov nn teli položajih je bil imenovan za iirvca pribočnika častnega zbora Nj. Vel. Kra-lia. Nato ie bil šef glavnega stana armadnega zbora v Milanu in šef kraljevega operacijskega urada glavnega stana. Leta 1921 je vodil tajništvo sveta vojske, nato jo bil 6 let poveljnik Kr. zbora kolonialnih čet v Eritreji, v maju 1926 je napredoval v bri^adnega generala in je bil imenovan za šefa glavnega stnna armadnega poveljstva v Florenci. 13. seotemlira 1931 ie prevzel poveljništvo pehotne divizije »Cur-tatonec in »Motanara«. dne 12. novembra naslednjega leta pa ie bil imenovan za prvega pribočnika princa Umberta Savojskega. 26. marca in po dnevu, ki je privedel do osvoboditve Trenta, je bil poklican v vodstvo urada šefa glavnega stana za čete Vzhodne Afrike. Od senfembra 1936 do avgusta 1938 jc bil poveljnik 3. armade, dno 23. marca 1939 jo bil imenovan za senatorja Kralievine, dne 16. maja 1940 jc napredoval v armadnega generala znrndi zaslug v vojni. 12. septembra pn jc pri-el v rezervo po 47 letih službe. Cuvnr pečatov vitez velikega križa, Gae-tano Azzariti se jc rodil v Neaplju 26. marca 1881 v družini sodnikov in pruvoznuncev. Dovršil je pravne študijo na univerzi v Neaplju, kjer je diplomiral 1. 1901. Nekaj let nuto se je udeležil sodniškega natečaja in si pridobil prvo mesto, nuto je služil v ministrstvu za pruvosodje iu sodeloval v številnih zakonodajnih komisijah. Bil je zusebni tujnik Vittoria Shialoje, ko je bil ta pravosodni minister in ko je med svetovno vojno 1915-18 organiziral propagando v inozemstvu. Leta 1919 jo vodil zakonodajni urad v ministrstvu za pravosodje. Od letu 193^ je bil prvi predsednik apelncijskcga sodišča. Eksc. Azzariti jc spisal več zelo cenjenih del. Minister za finance Eksc. Domenico Bartolini se je rodil v Rimu 26. avgusta 1880; kot bivši gene-ralni intendant Banca di Koma je dobil od finančnega ministra de Štefanija nalogo leta 1922., da prouči ustanovitev generalnega državnega oskrb-ništva, ki je bilo s Kr. dekretom 8. januarja 1923 ustanovljeno. Bartolini je bil po ustanovitvi imenovan za generalnega državnega oskrbnika, katerega položaj je doslej zavzemal. V decembru 1928 je vodit tudi poligrafični zavod države, od leta 1940. jo bil nadintendant tudi v tvoruict antarktične celuloze, ki jo upravlja država v pokrajini Foggia. Bil je svetnik ustanove »II vittoriale degli italiani«, katere predsednik je postal 18. oktobra 1942, dne 21. oktobra 1939 je bil imenovan za senatorju Kraljevine. Novi minister za vojsko Antonio Sorice se je rodil v Noli 3. novembra 1887. Bil jo gojenec vojaškega kolegija v Neaplju od leta 1911 in nato Kr. vojaške topničarske in ženijske akademije, 1. 1915. je bil imenovan za topniškega podporočnika z 18 lett in je takoj odšel na operacijsko področje. Dvajset let star je bil kapitan in je poveljeval baterijam mod bitko v Gorizii in na Carsu. Nato je bila njegova kariera zelo nagla. Od leta 1919. je bil poveljnik oddelkov pri polkih, učitelj v topniški in ženijski šoli, oficir glavnega stana divizij v Genovi in Anconi, letn 1036. je postal polkovnik in bil imenovan zn šefa vojnega ministra, kateri položaj je zavzemal nad pet let. Dne 1. julija 1938 je bil imenovan za državnega svetnika, 3. februarja 1943 je postal brigadni general in je bil imenovan za podtajnika v ministrstvu vojske. Novi minister za javna dela Domenico Romano se je rodil v Melicuccu (Reggio Calabria) 10. novembra 1887. Prišel je v upravo javnih del ter dosegel čin generalnega direktorja specialnih služb, je avtor več cenjenih publikacij tehničnega značaja, med njimi publikacije »Prva pomoč v primoru javnih nesreče. Od januarja 1942 je bil šef kabineta ministru za javna dela. Eksc. prof. Alessandro Brizi, minister za poljo-(lelstvo in gozdove, se je rodil v 1'oggiu Nativo (Umbria) 7. septembra 1878, je redni profesor za politično agrarno gospodarstvo na univerzi v Neaplju in je globoko podkovan tudi v upravnem pravu in v finančni vedi. Njegovo ime se omenja na prvem mostu med italijanskimi poljedelci, kajti bil je sposoben generalni direktor ministrstva za poljedelstvo od leta 1918. do 1928. Od leta 1929. do lela 1039. je bil generalni tajnik mednarodnega zavoda za poljedelstvo, je član narodnega sveta za razisko^ vanja, pripadal je zbornici v 30. zakonodajni dobi ter je vneto in posebno zaslužno sodeloval v generalni komisiji za proračun. Dne 5. februarja je bil imenovan zn senatorja in isti mesec mu jo bil poverjen visok položaj šefa kabineta finančnega ministra. Eksc. Federico Amoroso, novi minister za promet, so je rodil v Neaplju 29. maja 1891. Se zelo mlad jo postal leta 1911. podporočnik ženijcev. Udeležil 6e je libijske vojne kot oficir ženijcev-telegraristov. Nato v činu kapitana in majorja svetovne vojne leta 191.5—18 v letalskem ženij-stvu kot poveljnik zrakoplovov. Zaradi svojih hrabrih dejanj je bil odlikovan z dvema srebrnima kolajnama za vojaško hrabrost. Po končani veliki vojni je bil po kratkem službovanju pri zrakoplovih imenovan za poddirektorja višjega zavoda za oddajanje ter se je bavil z veliko pristojnostjo ter z radiotelegrafskiinl raziskovanji. Imenovan za člana sveta za raziskovanja, so mu bile poverjene mnoge misije v inozemstvu kot članu medmlnistrslie komisije za radiotehniko. Ko je napredoval v polkovnika se je udeležil leta 1935—36 etiopske vojne. Nato je napredoval v bri-gadnega generala v letu 1939. in v divizijskega generala v letu 1942. Udeležil se je sedanje vojne. Najprej kot poveljnik ženijstva 9. armade, nato pa kot poveljnik ženijstva 2. armade v Sloveniji-Dalmnzijl. Pred imenovanjem za prometnega ministra je bil višji vrhovni poveljnik za transmi-sije. Zaradi svojih velikih zaslug na vojaškem področju, je bil odlikovan z viteškim križem in z oficirskim viteškim križem savojskega vojaškega reda. Minister za korporacije Eksc. dr. < Leopoldo Piccardi, se jo rodil v Ventimigliji 12. januarja 1889* Udeležil se je kot topniški oficir prve svetovne vojne. Leta 1922. jo zmagal v sodniškem natečaju od koder je prešel v državno advokaturo. Z natečajem leta 1930 je vstopil v državni svet, leta 1934. je bil imenovan za državnega svetnika. Kot znanstvenik pravnih vod, zlasti upravnega prava, se jc udeležil sestavljanja številnih in važnih zakonodajnih tekstov ter predsedoval številnim upravnim komisijam Njegovo globoko pravno znanje se je uveljavilo tudi v mednarodnem svetu kot še je udeležil z ostalimi italijanskimi delegati mednarodne konference v Montreuxu za odpravo kapitulacije v Egiptu in konference 9 sil, ki je bila v Bruslju leta 1937. Divizijski general letalstva Renato Sandalli, novi minister za letalstvo, se je rodil v Genovi 23. februarja 1897. Z 18. leti je vstopil prostovoljno k bersaljerom ter se je udeležil kot nižji oficir vojne 1915-18., med katero je bil zaradi vneme, ki jo je pokazal, odlikovan s srebrno kolajno in z bronasto kolajno za vojaško hrabrost. Leta 1920. je bil pripuščen v pilotski tečaj ter si je pridobil v naslednjem letu vojaško pilotsko diplomo. Nekaj mesecev po ustanovitvi letalskega orožja je bil premeščen k letalstvu ter je služil v izvidniških oddelkih in postal leta 1925 kapitan. Leta 1926. je bil poslan v Somalijo ter je deloval nekaj časa v oddelkih kolonialnega letalstva. Ko se je vrnil v domovino, je napredoval v majorja ter je bil dodeljen lovskemu letalstvu, kjer se je posebno izkazal s svojimi poklicnimi sposobnostmi. Leta 1931. je bil imenovan za podpolkovnika in je služboval pri glavnem stanu letalstva do novembra 1934., nakar je prevzel poveljništvo 9, jate bombnikov, kalero je vodil v zmagovitih operacijah v zraku nad Vzhodno Afriko ter si pridobil drugo srebrno kolajno za vojaško hrabrost zaradi drznosti, katero je pokazal v bitkah pri Amba Alagiju in jezeru Asciangi. Potem je bil odlikovan z viteškim križem Savojskega vojaškega reda. V Vzhodni Afriki je bil v činu polkovnika predlagan za poveljništvo nekega odseka. Ko je napredoval v generala letalske brigade, je bil leta 1938. imenovan za poveljnika 1. preizkuševalnega središča v Guidoniji, nato pa je bil premeščen k letalstvu v Albaniji. Vrnil se je na državno ozemlje in prevzel važen položaj v glavnem stanu Kr. letalstva. Dne 18. novembra 1942. ie napredoval v generala letalske divizije. Eksc. Sandalli je odlikovan s številnimi narodnimi in inozemskimi odlikovanji. Novi minister zn ljudsko kulturo Eksc. Rocco Gnido so je rodil v Neapoliju 26. novembra 1886. Doktor pravu je postal leta 1909. in je nastopil službo leta 1912. Služil je pri konzulatih v Niči. Susaxu v Tuniziji, v Brigi in Tuniku. Leta 1921 je bil imenovan za konzula v Sebenieu iu poverjena mu je bila organizacija konzularne službe v Dnlmuzii. Leta 1922. je bil poslan, da vodi generalni konzulat na Malti. Poklican v ministrstvo jc opravil važne naloge političnega značaja. Nato je bil poslan kot svetnik najprej v Kraljevoj veleposlaništvo v Parizu, nato pa v Berlinu. Leta 1929 jc bil spet poklican v ministrstvo ter je bil poddirektor tiskovnega urada. Leta 1922. je napredoval v opol no močnega ministra in bil poslan v Prago, leta 1936. je bil delegat vlade v Društvu narodov 111 član italijanske delegacije na konferenci sil sopodpisnic locnrnske pogodbe v Londonu. Istega leta je bil imenovan za opolno-močenega ministra prvega razreda ter postavljen za generalnega direktorja za zunanji tisk v ministrstvu z,a ljudsko kulturo. V septembru 1940 je napredoval v veleposlanika. Dr. Senise - novi mzMk državna polidje Rim, 27. julija. AS. Dr Carmine Senise je Minister za vojno proizvodnjo Carlo Fava-grossu se je rodil v Cremoni 22. novembra 188». Obiskoval jo tečaj vojaške akademije v lurinu, katero je zapustil kot ženijski podporočnik. Udeležil se je prostovoljno libijske vojno. V vojni 1915—18 je napredoval v čin majorja po vojru zaslugi in si pridobil srebrno kolajno «a vojaSKO hrabrost. Po vojni je pripadal do leta 1925 številnim vojaškim misijam v inozemstvu. Ko se le zopet vrnil v domovino, je postal poveljnik ženijstva armadnega zbora v Rimu, nato pa poveljnik t. oklepne brigade. V španski vojni je bil set glavnega stana zbora prostovoljnih čet, nato pa intendant tega zbora. Po vojni zaslugi ie "nPr?" doval v čin divizijskega generala. Leta 1938 je poveljeval v Bologni diviziji Pisloia, 1. septembra 1939 je bil poklican, da prevzame visok dvojni položaj predsednika odbora za civilno mo-tortzacljo ln generalnega komisarja za vojno proizvodnjo. Dne 20. marca 1940 je bil komisariat pretvorjen v državno podtajništvo, kjer je ostal kot podtajnik in napredoval v generala armadnega zbora. 7. septembra 1942 mu jo bil poverjen položaj generalnega komisarja za tekoča goriva in mazila. 5. februarja 1943 so bile službe pod-tajništva in komisarinla preurejene v ministrstvo za vojno in general Favagrossa je bil imenovan za ministra. ...... , , „ , Mornariški minister divizijski admiral Ral-faele de Courtcnne so je rodil v Milanu 23. sept. 1889. Udeležil se je vojne 1915-18 v Kr. mornarici, lialo pa pri letalstvu in si je pridobil bro-nasto kolajno za vojaško hrabnost. V maju 1923 jo napredoval v korvetnega kapitana ter je poveljeval podmornicam in se izkazal kot odličen voditelj. V činu fregatnega kapitana je bil poslan ludi v urad šefa glavnega stana, kjer je dovršil zanimive študije vojaške politike, kožne in pomorske strategije. Nato je poveljeval eskadram podmornic in rušilcev. Od julija 1933. do 1936. je bil mornariški ataše v Nemčiji, na Nizozemskem, na Danskem in v skandinavskih državah. V maju 1938. je napredoval v kontreadmirala in je bil poslan v urad glavnega stana Kr. mornarice, kjer je vodil Inspektorstvo podmorniškega orožja, katero je bilo na novo ustanovljeno in kjer jo uveljavil visoke, popolnoma uporabnostne metodo podmorniškega orožja in istočasno oživel organizacijo napadalnih sredstev v prvem letu sovražnosti. Ko je napredoval v divizijskega admirala, je prevzel poveljništvo neke pomorske divizije, s kalero jo izvršil nadvse odlične vojne operacije. Odlikovan je z vilošklm križem Savojskega vojaškega reda. Eksc. dr. Piotro Buratono, ki ga jo Nj. Vel. Kralj in Cesar na predlog šefa vlade imenoval za državnega podtajnika v predsedništvu ministrskega sveta, se je rodil 1884 v canavesanski družini. Študiral je v Turinu. Po promociji je vstopil v upravo notranjega ministrstva, kjer je ostal do menovanja za podprefekta. Potem, ko je bil pod-prefekt v San ltemu, je bil poklican v ministrstvo na položaj generalnega direktorju za osebje. Nato je bil prefekt v Novari in v Florenci, nakar je bil imenovan za komisarja neapeljsko pokrajino in je to službo opravljal 5 let ter se zelo uspešno udejstvoval. Njegovi inteligentni pobudi gro zalivala za veličastna dela sanacije, tako v okraju Carila kakor v okraju Mandracchio, ki sta doslovno spremenili središče starega Neaplja. Neutrudni dejavnosti Eksc. Baratona je pripisali tudi pomole trgovskega pristanišča, vkrcevalno pristanišče, vse gradnjo 6porlncga značaja, kakor stadion in bazen. Ne samo na področju gradenj, temveč tudi na drugih področjih, je pustil za seboj neizbrisne sledove. Eksc. Baratono je popolnoma preuredil bolniško upravo ln saniral ler povečal stare parlenopejske bolnišnice. Premeščen kot prefekt v Turin, je Eksc. Baraiono tudi v tem savojskem mestu vneto deloval na vseh področjih javne uprave. Nato je bil imenovan v državni svet, kjer je prispeval s svojim delom odličnega znanstvenika v vseh panogah javne uprave. Rim, 27. julija. AS. Novi minister za narodno vzgojo dr. Leonardo Severi, plemeniti di Fano, se je rodil v tem mestu dne 31. decembra 1882. Pravni doktorat je dosegel leta 1904. na univerzi v Rimu in v letu 1905. je vstopil v notranjo upravo in leta 1907. pa je kot podtajnik vstopil v upravni oddelek javne prosvete in tam je v letu 1923. dosegel stopnjo generalnega ravnatelja v osrednji upravi. V letu 1932. je bil imenovan za državnega svetnika. Udeležil se je vojne 1915-1918 in je odlikovan z bronasto kolajno za vojaške zasluge. bil imenovan za načelnika vse policijo in je svoje posle že prevzel. Senise je bil rojen v Napoliju leta 1883. Za doktorja prava je promo-viral leta 1907 in je potem vstopil v tajništvo prefekture. Leto dni kasneje je bil poklican v podprefekturo v Pozzuoli. še isto leto je prešel v notranje ministrstvo. Ko jc postni svetnik I. razredu, jc postal ravnatelj zaporov, leta 1923 pa je prevzel glavno zdravstveno ravnateljstvo. Z ministrskim ukazom 8. marca 1926 je postal \V Besei milijmv mož se idejstvuje v V Berlinu, 26. julija. — Kukor da ne bi sovjetskemu poveljstvu zadostovala skoraj 1400 kilometrov dolga fronta, ie razširilo svoje delovanje še nu bojišča pri Kubanju in Ladoškem jezeru in pri Leningradu. Tako jc vsa fronta dolga najmanj 1700 kilometrov. Edini odsek, ki šc ni v ognju, jo tisti pri Volkovu, ki je zaradi vremenskih neprilik skoraj nepomemben. Kjerkoli, razen pri Volkovu in na finskem bojišču, so boljševiki razvili svoje bitke, povsod je očividno obilna udeležba topništva in tankov. Te dve vrsti orožja resno predstavljata hrbtenico poletne ofenzive iti jima je določeno, da nosita največje breme vojskovanja. Zanimivo je pri tem dognati, da tudi Sovjeti zaposlujejo zdaj svoja oklepna vozila v večji meri kot prej. Se med trajanjem poslednjo ofenzive, ki je bila pozimi, so se rdeče armade okoriščale s tanki in drugimi oklepniki bolj v ozadju in so z njimi ščitili svoje bočne vrste. Nemški vojaki se morajo tako boriti v bitkah zoper tanke, ki jih napadajo in zoper sovražno pehoto. Težkoče so v tetn, ker morajo budno paziti, dn nc zaidejo ined ogenj lastnega topništva, ki obdeluje sovražne oklepnike. Resnično. to jc pravi pravcati kaos, v katerem jc nemški vojak pravi zmagovalec. Tudi sovjetski napadi na Severnem odseku bojišču so bili spremljani s silnim topniškim ognjem, ki jc trajal več ur. Pa čeprav so bile njihove črte pot točo topniškega ognju, so branilci uspeli, odbili so povsod nasprotnika. Odsek, kjer jo najhujša bitka, jc še vedno 6ri Orlu (400 od 536 tankov jo bilo tu uničenih), la bi razbili nemško črto, Sovjeti nc štedijo svniih moči. in napadajo z vseh struni, od juga do severa. A čeprav so vrgli v boje tako številno orožje, se ne morejo doslej pohvaliti 7. nobenim pravim uspehom in tudi ne na območju železniške proge Orel—Brijansk. Na drugih odsekih jc bitka ohranila tako lice, kakor srno že včeraj poročali. (Omeniti je pa uničenje tankovske kolone, ki jo napredovala onstran Doncn.) Na nobeni točki ni silovitost bojev popustila in boljševiki hočejo na vsak način doseči kak velik strateški uspeh. Splošno je torej položaj nespremenjen, čeprav razglaša sovražna propaganda vse drugačne novice. V nekaterih točkah so boljševiki nebistveno napredovuli, vendar to ne more prav nič spremeniti podobe fronte in tudi ne poteka bojev. V vseh ofenzivah se dogajajo taki nebistveni uspehi, ki pa skupno nimajo nobenih uspešnih posledic. Po drugi strani pa ne smemo pozabiti, da cilj nemškega poveljstva ni ta, da bi v tem hipu vrglo vse sile nn bojišče, kot to clela sovražnik, ampak si hoče prihraniti svoje moči za poznejše prilike. Taka taktika sc je udejstvovala tudi med zimsko sovjetsko ofenzivo. Verjetno je že suma pričujočnost na takem neskončno dolgem bojišču, kot jo sedaj nn vzhodu, enaka velikemu naskoku na sovražnika. Nekatere prepustitve postojank, ki bi morale tn nastati, so vsebovane v elastični taktiki obrambe. Bitka, ki se razteza po dolžini fronte 1700 kilometrov in ki se je udeležuje 650 divizij (to je skoraj 10 milijonov mož) in na deset-tisoče tankov, ne more biti zmeraj na istem položaju. Ni pruv, dn bi gledali le na potankosti, ainpak jo moramo smatrali kot nekaj ogromnegu v celoti. Vse jc slednjič jako tolaži ji vo; ne samo po-edini uspehi, ki so doseženi kljub veliki premoči Sovjetov, ampak tudi stalnost in trdnost nemškega poveljstva sla velike važnosti. Dobro je bilo nemško poveljstvo pripravljeno za sovražni napad in je popolen gospodar svojih živcev, kar je poroštvo, da lahko obvlada svoj položaj. t (Corrierc della Sera.) podprefekt in prevzel vodstvo 7. zdravstvenega odseka. 5. avgusta 1930 je bil poklican v glavno ravnateljstvo za javno varnost. Leta 1932 je bil imenovan zu prefekta in mu je bilo zaupano mesto podnačelniku policije. 16. marca 1939 je postal prefekt 1. razreda. Imel je zmerom mesta v važnih uradih, imel kočljive naloge, ki jih je znal rešiti tako, da jc podal dokaz za svojo izjemno usposobljenost nima vsakdo. in sposobno«!, ki jih šprtne prfredftvo ukinjene Zaupnik Conija v Ljubljani nam je poslal s pronjo za objavo: Po nalogu glavnega tajništva Conija so do nadaljnje odredbe ukinjene vse športne prireditve. Službeno iz lahko atletske zveze: Iz urada Conija smo bili obveščeni, da bodo lahkoatletski treningi pod vodstvom nacionalnega trenerja tudi ta teden v sredo in četrtek popoldne na stadionu Kcrcnesa v Šiški. Geaiik m meso in goveji droli št. 3 Visoki kemisar za Ljubljansko pokrajino določa na podstavi naredbe z dne 9. maja 1941-XIX št. 17 naslednje najvišje cene za nadrobno prodaja mesa, z veljavnostjo od 26, junija 1S43, 1. Voli, telice, biki in krave; meso zadnji del 13, meso prednji del 11.50 lir. 2. Goveji drob: jezik 12, pljuča 4, srce 7, jetra 9, vranica 7, ledvice 8, vampi 4, glava in noge 4, možgani 15, rep 3.50 lir kg. 3. Teleta: meso zadnji del 16, meso prednji del 14 lir kg, 3. Telečji drob: jezik 14, pljuča 5, srce 10, jetra 14, vranica 7, ledvice 9, rajželc 5, glava in noge 5, možgani 18, priželjc 14 lir kg. 5, Svinjina sveža: meso zadnji del (stegno, hrbet) 22, me3o sprednji del (pleče, rebra, vrat) 19, jetra, srce, ledvice, vranca 11, glava in ktačice 11, ldobase krvavice 8, klobase jetrnice 10 lir kg. 6. Svinjina suha 'in klobase: gnjat sušena za narezek 42.30, gnjat za kuho 35.10, salama surova 37.85, salama kuhana 27.80, vratovina 83.70, mor-t a dela S. B. alla Bologna 20.30 lir kg, kranjske klobase (150^gr) 6.10, hrenovke (62 gr) 1.75 lir kemad. Skazila za moko in marmelado za avgust Pokrajinski prehranjevalni zavod Visokega komisarijata v Ljubljani poziva trgovce in zadruge mesta Ljubljane, da dvignejo nakazila za enotno iu koruzno moko ter. marmelado za avgust ževnegu .vremena, nevihte z nalivi iu ohladitev, Kako v Nemčiji razlagajo spremembe v Italiji Berlin, 27. jul. AS: Včeraj zjutraj so nemške radijske posluje objavile poročilo o spremembi italijanske vlade. Nemška poluradna agencija pravi: Kakor se je zvedelo, je treba to spremembo v vladi pripisovati zdravstvenemu stanju Mussolinija, ki je bil zadnje čase bolan. — Nato je agencija objavila v celoti razglas Kralja in Cesarja ter maršala Badoglia. Beriinski politični krogi so z veliko hladnokrvnostjo in mirom sprejeli poročila o spremembi režima v Italiji. Vsi upoštevajo, da ima kraljeva odločitev in naloga, ki jo je zaupal maršalu Badogliu ob sestavi nove vlade, le en cilj: Blagor Italije. Posebno poudarjajo pomen in značilnost zatrdila, ki ga vsebujeta razglasa na italijansko ljudstvo, v katerem 6e omenja spoštovanje dane besede in da se bo vojna nadaljevala. Menijo pa, da je daleč od togo. da bi 6e oslabil napor in domoljubno navdušenje italijanskega naroda in da ima rešitev krize cilj, da bi se ljudstvo vrnilo k svojim svellim izročilom. Veliki uspehi japonskih letal Tokio, 27. jul. AS. Komorska letala japonske mornarice so v noči na 24. julij napadla nasprotnikove vojne in trgovske ladje, ki so poskušale z izkrcanjem v zalivu nft" otoku Nova Georgija, in so hudo poškodovala 1 rušilec in eno nasprotnikovo prevozno ladjo. V isti noči je brodovje nasprotnikovih torpedovk v vodah od_ otoka Giza, ki leži severovzhodno od Nove Georgije, je bilo napadeno po japonskih vodnih letalih, ki so na mestu potopile 3 tor-pedovko, druge pa poškodovala. Tokio, 27. jul. AS. 8 bombnih letal vrste »Consolidateth B 24«, ki so 25. julija napadla otok VVnke, nekdanje oporišče Združenih držav, so japonski lovci zbili 2 ter hudo poškodovali še eno. na Novem trgu št. 4-II po naslednjem abecednem redu: Dne 28. VII. A-F, 29. VII. G-Ke, 30. VIL Ke-L, 31. VII. M-O, 2. VIII. P-S, 3. VIII. Š—2. . Vsak trgovec naj se zglasi ločno v določenem terminu in v jutranjih urah, ker se zamudnikom ne bo naknadno nakazovalo. Vremenska napoved. 28. julija, (sreda): večinoma ali pretežno jasno, podnevi okrog 30 stopinj vročine in zmeren jugozapadnik. 29. julija, (četrtek): v toku dneva vpad de- t&ho&M, ficmce Koledar Sreda, 28. malega srpana; Viktor I., papež in mučenec; Inocent I., papež; Nazarij, mučenec. Četrtek, 29. malega srpana; Marta, devica; Feliks II., papež in mučcnec; Urban II., papež. Zgodovinski paberkl 28. malega srpana: 1330. I. so premagali Srbi Bolgare pri Vol- huždu (Čustendilu). Srednjeveška Srbija, ki sta ji postavila temelje Štefan Nemanja (f leta 1200) in njegov 6in Štefan Prvovončani (1195— 1228.) se je krajem trinajstega in v začetku štirinajstega stoletja začela širiti zlasti proti jugu. Ko so po smrti kralja Milulina 1. 1321. nastalo borbe za prestol so hoteli srbski sosedje to priliko izrabiti. Bosanci so zasedli Zahumlje, Bolgari in Bi-zanttnci pa so se zvezali za skupen napad na Po-od severa, Bizanlinci pa naj bi ga podprli z napadom od juga. Srbi, ki jim je zavladal Štefan Uroš Dečanski (1321—31) so se zavedli nevarnosti, kralj Štefan jo okrepil svojo vojsko z močnimi četami najemnikov, nato pa hotel na vsak način preprečiti združitev Bolgarov ini Bizantin-cev. Pri Velbuždu je prestregel Bolgare, ki so prodirali proti jugu in jih sijajno premagal, sam car Mihael je obležal na bojišču. Po tej srbski zmagi so se umaknili tudi Bizanlinci. Bitka pri Velbuždu je odločila borbo med Bolgari in Srbi za posest Povardarja v srednjem veku, Srbi so postali gospodarji moravsko-vardarske doline, najpomembnejše prometne poti Balkanskega polotoka. 1. '1897. je umrl v Ljubljani, ko se je vračal Iz zdravilišča Gleichenberg, Janko Kersnik, rojen 1852. 1. na Brdu pri Domžalah. Po maturi Je študiral pravo na Dunaju in Gradcu ter postal končno nolar na Brdu. Levčeva zasluga je, da je Kersnik postal slovenski pisatelj. Sprva se je uveljavil kot politični feljtOnist v Slovenskem narodu, nato pa se je lolil leposlovno proze. Še ves prepojen z romantiko in z Jurčičevim pogledom na kmeta je napisni roman na Žerinjah in novelo Luterski ljudje. Kmalu pa je zrčciI stvarneje gledati na kmeta, ki ga ne idealizira več kol Jurčič, temveč go prikazuje tudi s slabe slrani (Očetov greh, 'les ta me nt). Enako stvarno in objektivno gleda tudi na »Jaro gospodo«, tedaj nastajajočo tenko plast slovenskega podeželskega meščanstva, ki ga najrajši prikazuje v dobi taborov in čitalnic (C i k I a m e n, Agitator. U o š 11 n tn V r j a n k o ter drugo). Po Jurčičevi smrti je dovršil Hokovnjače. S Kersnikom jo slovenska novelistika 19. stol. dosegla svoj višek. Svojo umetnost oznaČujo najlepšo pisatelj sam, ko pravi, da je treba resniro prikazovati pod zlato prozorno tančico idealizma. Po dolgotrajnem bolehanju jo v ponedeljek popoldne umrl v Ljubljani tiskarni-ški ravnatelj v pokoju 84 letni g. Srečko Ma-golič. Z njim je legla v grob zopet znana ljubljanska osebnost, ki si jo v svojem dolgem in uspešnem življenju priborila znatnih zaslug z udejstvo-vamjem na najrazličnejših kulturnih področjih. _____... V svojih mladih letih se je S. Magolič kot tiskar že zgodaj posvetil ludi delu izven svojega poklica. Bil je predtelovadec Sokola že v predzadnjem desetletju prejšnjega stoletja. Ko 66 je preselil v Celje, je zopet- pridno nastopal v telovadnici in v pevskem zboru. Začel je tudi s fotografsko delavnico v Celju. Že zgodaj je prijel za pero in se posvetil šali in satiri. Vse polno je bilo homorističnih časopisov, pri katerih jo sodeloval in jih urejal. Dolgo vrslo let je rajni tudi sodeloval kot zvest sotrudnik pri »Slovencu«. Ustvaril je več smešnih personifikacij, ki so skozi dolgo vrsto let zabavalo bralce s šaljivimi, pa marsikdaj tudi ujedljlvimi domislicami v pristni ljubljanščini. Kdo bo seštel vse premnoge literarne prispevke, ki jih je priobčil rajni v tolikih listih? Naj bo za oceno njegovega dela povedano le, da je samo v »SlovenciK izšlo nad 1200 humori-stičnih in satiričnih listkov izpod njegovega peresa. če bi jih tiskali v knjignh, bi dalo to kar deset knjig po 300 do 400 slrani. Zanimivo sliko izredne vseslranosli rajnega poživlja končno S:1 posebej njegovo slikai sko udejstvovanje. Srečko Magolič se je kot samouk posvetil ludi čopiču in oljnatim barvam. Kje je našel čas pri svojem poklicnem delu, da se jo udejstvoval tako vsestransko v današnjih tako vihravih časih, skoraj ne razumemo. Našel ga jo. Prav izredno veliko število slik, ki jih jo izdelal, no da bi zahteval kaka izredna priznanja, lopo dokazuje, da jo imel ostro oko za naravne lepote, čut za barvo in dar za umotniško ustvarjanje. Naj bo Srečku Magoliču, slovenskemu tiskarju, šaljivcu in umetniku zemlja, ki jo je tako ljubil, lahka I Na zadnji poli ga bomo pospremili v sredo ob štirih popoldne iz kapelo sv. Jožefu na Žalah. »Slovenec« in njegovi bralci in premnogi prijatelji in znanci ga bodo zn vedno ohranili v najlepšem spomiuu. Njegovo drago naj tolaži Bogi Spomina vreden juiriiej Danes 23 julija poteče 40 let, odkar je današnji obratni vodja knjigoveznice Ljudske tiskarne g. Alionz Škol vstopil v podjetje in nastopil učno dobo kot knjigoveški vajenec in ostal neprestano do danes zvest podjetju, v katerem deluie. Redki so, posebno v obrtniškem stanu, ki se morejo izkazati, da so vztra:ali tako dolgoletno dobo pri istem gospodarju. Že kot vajenec je pokazal veselje in zanimanje za svojo stroko ter posvetil vse težnje za dosego čim popolnejšega strokovnega znanja. S tem je vzbudil vso pozornost svojega predstojnika, ki mu je dal vso možnost, da se je v svoji stroki temeljito izučil. Svoje znanje po je izpopolnil še v strokovnih šolah v inozemstvu. Radi njegovega odkritega značaja ga ceni vse uslužbenstvo knjigoveznice. S svojim znanjem stoji vsakomur na strani in mu pomaga. V vsakem ozi-ru skuša odpraviti razne težkoče, ki se pojavljajo tu in tam. Vesten do podjetja, tovariškl do delavstva, marljiv kot čebelica, posveča ves čas lc delu. Po svetovni vojn: je postal namestnik obrato-vodje, leta 1941 pa ga je nastavilo lastništvo kot obratnega vodjo. K rečfkemu jubileju mu iskreno čestitamo In želimo, da bi zdrav in čil še dalje plodcnosno deloval v dosedanji smeri pri podjetju. — Vreme. Vremenske napovedi pravijo, da bo začela pritiskati vročina in da ostane nekaj dni lepo vreme, To kaže na prvi pogled tudi barometer, ki se počasi dviga. V torek zjutraj se je že skoraj približal normalnemu stanju, ko je dosegel 763,9 mm. V ponedeljek je bil primerno vroč dan. Bila je najvišja dnevna temperatura 27.2° C. V torek zjutraj jutranji minimum 14,4° C. Brez megle in jasno jutro. — Nesreče na deželi. V Gradacu na Dolenjskem bi sc bila kmalu primerila strašna nesreča, šivilja, 21-letna Marija Grcgoričeva, je imela opravka pri vodnjaku. Padla jc tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo. Ni veliko manjkalo, pa bi bilo dekle padlo v vodnjak. — V Borovnici je 10-letne-ga delavčevega sina Franceta Pristavca konj brcnil v glavo, da mu je prebil lobanjo. Dobil jc možganski pretres. — V Borovnici ie je primerila še druga noreča, ko je 10-letnemu delavčevemu sinčku Francetu Verbiču padci plug na desno nogo in mu jo močno poškodoval. — Namesto venca na grob svojega pokojnega ravnatelju g- Srečka Mugoličn je darovala Zadružna tiskarna v Ljubljani 250 lir Viticenci-jevi konferenci Marijinega Oznunjenju. Iskrena hvala I Kako si pridobim prijateljev— boste brali r. !z Siššne Dve zlati sv. maši v Stični. V baziliki Žalostne Matere božje v Stični sc je v tem letu izvršilo že več lepih in praiembnih pobožnosti ter cerkvenih slovesnosti Ena zadnjih takih slovesnosti se je vršila preteklo nedeljo, 25, t. m.. Ta dan sta proslavila svoj zlatomašniški jubilej ( zaključila šolsko leto s skupno službo božjo, ki bo v cerkvi sv. Jožefa v soboto, 81. julija t. 1„ 0b 9. Učenke vseli razredov jiaj so zaradi ureditve zborn pet uiluut prej v cerkvi sami. Po službi božji bo razdelitev spričeval na dvorišču Liclitenturnove-Ita zavoda — lluvnatoljstvo. Bodoči prvosolci-prvošolke gimnazij In meščanskih šol! Dno 5. avgusta otvorimo specialni počitniški pouk iz, računstva, slo-vcuščlne, italljauMlue. Namen pouka je, bodočim prvogoloom-kam nuditi dobro podlago za Študij v I. razredu gimnazije oziroma meSčausko Solo. Poučujojo gimnazijski profesorji. Učnimi zmerna. Prijavo «o »prejemajo duovno od 0—12 in od 16-18. Specialne, strokovne lnstrukclje za glmna-»ije ln meščanske flole. Kongresni trg 2-II. Iztepanje posteljnino In preprog vrSo nekatero gospodinjo ali služkinjo kadar ho jim zdi. Najrajši opoldanski čas. Po HiS-nom redu za mesto Jo za to določen čas zjutraj od 7—9 poloti, od 8—10 pozimi. Re-bolnik ali od dufiovnega delu utrujen človek, ki mora to mlatenje po cele uro poslušati! Paprika na trgu. V torek so branjevci na Vodnikovem trgu in oni na Pognčarje-vem trgu začeli prvič letos prodajali ze-lono papriko, ki jo je prispelo do dva vagona v Ljubljano iz Kraljevine. Gospodinjo »o pridno segale po prvi papriki. Se vedno prinašajo nekatero genske, sedaj pa žo 110-koliko bolj rodko, borovnico lia trg in jih prodajajo ob zidu Ljudske knjigarno. Na trgu Je b'lo polog uvoženih paradižnikov naprodaj tudi nckuj domačih. (SletlnllSSo Opera« Bredir, 28. julija, ob 19s »Jladamo Butterfly«. Hod Su'da. Četrtek. 29. julija, ob 19: »Mrtve oči«. Red Četrtek. Petek, JO. julija, ob 19: »Madame Buttorfly«. lted A. Sobota. 31. Julija, oh 19' »Prodana nevesta«. Izven, Cime od 38 Ur navzdol. Gostovanje Zlate OjungJenSeve, članico beograjske Opere. Opozarjamo na dva nastopa naše priljubljeno gostjo, ki ho pela drevi Zfk red Sreda ln v potek za red A naslovno partijo v Pucclnljcvl »Madame Buttorfly«. — Zasedba partij zn drevi: But-torl'ly — Gjungjenčova, Suzuki — Karlov-čova, Kate — Sturmova, 1'lnkorton — Lipu-šček. Shurploss — Popov, Goro — Rus, Va-madorl — Dolničar, Lonec Lupša, komisar — Gregorln, uradnik — Sknbar, mati — Skrjunčova. Dirigent D. Zebre, režiser C. Dobovee, zborovodja R. Siuiouiti, ncouograt A. Foriga. Uprizoritev D'AIbertove oper« »Mrtvo oči« bo v četrtek za rod Cotrtek. Zasedba partij ho običajna s Heybalovo. Primožičem, Polalnnrjevo in Aiižlovarlom v glavnih partijah. Dirigent Samo Hubnd, roži-csr C. Dcbavoo, zborovodja R. Siuioniti. Naznanila RADIO. Sreda, 28. julija 7.80 Slovenska glasba — 8 Nupoved času, poročila v italijanščini — 12.20 Ploščo — 12.80 Poročila v slovenščini — 12.43 Operetna glasba — 13 Napovod časa, poročila v ltnlljanlčint — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Operna glasba na ploščah — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Klnslflni orkester vodi dirigent Manilo — 14,4(1 Konoort baritonista Borisa I'o-Pova — 15 Poročila v slovonSČini — 17.15 Plošče — 17.40 Koneert klasičnega trla — 19 »Govorimo Italijansko«, poučuje prof. dr. Stanko Loben — 19.30 Poročila v slovenščini — 20 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.20 Pripomba k dogodkom — 20.50 Klasični orkester vodi dirigent Manilo — 21.10 Moderno pesmi vodi dirigent Zonio — 21.40 Zanimivosti v slovenSčIni — 21.50 Iz znanih opor: Ponchlellls Glooondn — 22.20 Orkester pesmi vodi dirigent Angelini — 22.45 Poročila v italijanščini. LEKARNE, Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Blelwelsova cesta 43: mr. Trn-koezy ded.. Mestni trg 4. in mr. Ustar, šofonbureova ulica 7„ Poimilovnnja Revna vdova Jo izgubila v nedeljo zjutraj pri maSi v frančiškanski cerkvi ali do Gosposke ulice llnt prstan a tremi kamni. Ker jc drag apomin, prosi poštenega najditelja, da ga izroči upravi »Slovonca«. Mlad volčjak — ovčarski ne«, ki nekoliko slabo vidi. so jo v nedeljo Izgubil ter prosimo prijatelja živali, ki bi ga naScl, naj ga vrne lastniku v pritličju Subičove ulico 9. Pozabila sem nekje zavitek z modrim predpasnikom in dr. Prosim oddati uprav-niStvu »Slovonea«. Samo do 5. avgusta je še čas zn prednaročilo ROMANA V SLIKAH Qu® vadiš Cena veliki knjigi (216 strani s 420 slikami, velikost četrt »Slovenca«, Slov. doma« ali pol strani »Domoljuba«) je: mehko vezana . . . . 32 lir trdo v polplatno vezana 45 lir v celo platno Vezana na najboljšem papirju . 85 lir Za stare ali nove nnroč- „ nike »Slovenskega doma« mehko vezana . 25 lir (»Slovenski dom« velja na mesec 11 lir.) Pišite dopisnico na uredništvo »SLOVENSKEGA DOMA« Ljubljana, Ljudska tiskarna. 41 Domači|a v evetjjo Tomaž Poklukar »Ti se prav, prav nikogar na 6vetu ne bojiš, stric? ga je vprašal nekoč. »Nikogar,« je dejal Matevž, na to pa se jo popravil: »Nikogar, razen Boga.« »,|uz pa sem bojim Bogn, matere, očeta, povodnega moža, parkeljnn in Pctkovškovega Franceta.« »Ko boš večji in pametnejši, ne bo več človeka, katerega bi so bal,« »Sj bil tudi ti kdaj majhen?« »Seveda sem bil, Primož.« »Ampak, stric, jaz te nisem nikoli videl majhnega.« »Primož, takrat te Šc ni bilo na svetu.« »Kje pa sem bil, ko si bil ti majhen?« »Takrat si živel v ljubezni svoje mamice.« »Kaj pa je to ljubezen, stric?« Zdaj je Matevžu zmanjkalo modrosti, da lii mu odgovoril tako, da bi otrok razumel. Vzel pn jc v naročje in ga metal kvišku, da bi ga premotil. Bilo jo nešteto malih stvari, ki so razveseljevale zdaj strica, zdaj nečaka. V prvem so budile očetovska čustva, v drugem pa srečo, ki je bila zdaj v igrali, zdaj v potrpežljivih zu-dostitvali otroški radovednosti. Preden je prišla Ančkn po svojega otroka, mu je razblinil utvare o pol vodnem možu in o strahovih. Bilo mu jo nn tem, da bi se razvijal Primož v kornjžncgu fantiča. Takole mu je govoril: »Povodnega moža so si izmislili ljudje, ki ne znajo plavati, tebe pu bom navadil, da boš v vodi uren kakor riba: strahove so si izmislili, da bi strašili z njimi poredne in lene otroke, ti pa boš fant, ki se ne cmcri in ki ve, da mora ubogati očeta, mamico in strica. — — —« Ko je Ančkn objela otroka, so ji tako žarele oči in gn je tako ljubeče stisknlu k sebi, da je Matevž opustil misel, naj bi ga že tedaj pustila pri Andraževih. O svoji želji ji ni mogel spregovoriti niti ene same »osede. Dejal si je, da se mu nikamor ne mudi: tudi pozneje bosta lahko govorila o tem, ko bo hodil v šolo. Takrat bo primernejši Čas zu to. Zdaj je šc preveč navezana na olt-oke. Vendar mu jo bil dolgčas )K> funt-ku, ko je ostal spet snin z Majdo. V malem Primožu je odkrival vsak dan kaj novega, 'Bil je podoben živi knjigi, ki šepeče o skrivnostih hrste-čega življenja. Tudi na ženi je šc odkril kdaj pn kdaj katero novo potezo, v ostalem pn se mu je zdelo, du ima zakone njenega mišljenja in čustvovanja že na dlani. V gotovih nazorih sta se razlikovala* Matevž je dajal več na zdravo pamet preprostih ljudi, Majda p? jc . fiSM&uci dvtjčicvf^™* Ar Španija m njeni odnošaji do Anglije in USA Španija se noče udati pritisku zaveznikov in zato skuša zavezniška propaganda izpodkopaii tia Francovi vladi Tako sta se zopet združili sestrici-dvojčici, princeska Maruška in Marjetica. Obe sta bili dobri, nikdar ni bilo trde besede med njima. Vse, kar je imela ena, je imela druga. Princeski Marjetica in Maruška sta srečno živeli, vedno sta pomagali druga drugi, vse ju je ljubilo, blizu in daleč so govorili ljudje o lepih in dobrih princeskah v belem gradu. Športni drobiž Dr. Carl Dicm, ravnatelj mednarodnega olimpijskega instituta, se je mudil nedavno v Zagrebu. Hrvatski državni športni vodja Miško £p.bi<: ga je pozdravil v slavnostni dvorani urad-ajh,prostorov in mu predstavil svoje sodelavce. ^ ' Madžarski plavalni šport jc dobil novega zveznega tehničnega referenta v osebi dr. Csi-ka. Kakor znano, je to oni Csik, ki jc I. 1936 zmagal na olimpijskih igrah v plavanju na 100 metrov prosto. Hermes. moška lahkoatletska sekcija: Naprošajo se vsi atleti, da se 6igurno udeleže sestanka v torek, dne 27. t. m. oh 18.30 v klubski pisarni na igrišču. Zaradi važnosti (udeležba na medklub-skih tekmovanjih) in nujnosti prosim točne udeležbe. — Načelnik. Neposredna soseščina Gibraltarja z južnim koncem španske Andaluzije uitvarja svojevrstno politično ozračje. Ta bližina omogoča, da se človek polagoma seznani tudi z najbolj skritimi nameni nasprotnika, ki se sicer drugje ne javljajo. Mirno se lahko reče, da sta danes Amerika in Anglija neposredna mejaša Španije. Drži tudi. da pomeni južna Andaluzija odprto okno nad nasprotnikovo hišo. Odveč bi bilo govoriti o naporih Velike Britanije, da bi v Španiji zasejala notranje razprtije, izpodkopala ugled vlade in očrnila njeno delo. Treba je opazovati le val pospešene propagande, ki prihaja v Algeciras iz Cibraltarja. Na vsak korak se čuti, kako skušajo Britanci dopovedati Špancem: »Španci, vrzite Francal Franco je oslabil vašo državo, ne da bi rešil najvažnejša življenjska vprašanja države. O miru govori le zato, ker se boji vojne Sedaj je udarila ura za demokracije. Mi, nasprotniki vašega tirana, smo prijatelji španskega naroda. Znebite 6e Franca, mi vam bomo pomagali«. ^ Glas iz Gibraltarja prihaja od daleč, preveč od daleč. Odbija se ob hvaležnosti španskega naroda do svojega poglavarja, ki se trudi, da bi Španijo izvlekel iz ruševin državljanske vojne in ji prihranil grozote nove vojne. Toda ta glas se odbija tudi od utrdb, topov in od španske vojske. Resnica je precej drugačna, kakor jo pa slikajo Angleži. Španija, ki je oslabljena izšla iz državljanske vojne, se je preosnovala, utrdila in se z vso resnostjo pripravlja na morebitni nov spopad. Oprema španske vojske se je v zadnjih štirih letih-bistveno izboljšala. Sedanje nevtralnostno stališče se lahko vsak hip spremeni v vojni poseg, in sicer zaradi okrepitve španskega naroda. Ako bi v notranjosti zares obstojala trenja, bi se država brez nadaljnjega sprijaznila s tujim nastopom, četudi bi ta žalil suverenost Španije. Franco ne govori o miru zato, ker bi si umišljal, (kakor si to predstavljajo Angleži, da bi lahko' posredoval za mir ali pa jo izvozil med dvema vojskujočima se strankama. Usoda, ki jo je zgodovina namenila Španiji, je itsta, ki ne dopušča, da bi kar koli moglo vplivati na miroljubne cilje Franca in njegove vlade. Istočasno re Angleži in Amerikanci poluradno trudijo v Madridu, da bi Španijo odtrgali od osi. »Naša zmaga še ne pomeni propada Franca« — tako govore — »ako bi se o pravem času naslonil na našo stran. Pozabite za kratek čas na programe falange in na besede pokojnega Jose Antonia de Rivera. Omilite stališče vašega tiska. Potem bomo sklenili pogodbo, ki bo v medsebojno korist. Dovolili bomo Francu, da bo še naprej vladal v Španiji.« Vsi ti nasprotnikovi poskusi so ne le smešni, pač pa tudi otročji in naivni. Angleži in Ameri-kanci vodijo v Španiji prekanjeno politiko. Toda štiri leta vojne je dolga doba, pa ludi čas, v katerem so si Španci nabrali veliko izkušenj. Nedavno se je videlo, kaj pomeni, če se vržeš v naročje Anglosasov, Temu se pravi, odreči se samemu sebi. Značilen primer za to je Brazilija. Tamkajšnji predsednik Vargas se je polagoma oddaljeval od totalitarizma in se spuščal v naročje demokracij, dokler ni sebe in svojo državo ponižal v igračko Združenih držav. Angleški manevri v Španiji pa ne streme za napadanjem, kajti to bi bila žalitev za vsakogar, ki ima količkaj časti v sebi, (in ponos je lastnost, ki jo' vsak Španec budno varuje) pač pa hoče podreti Franca s tem, da bi ga v vrvežu spletk Londona in Washingtona zadrgnili in ga naredili za preprosto oradje demokracij. In te demokraicje se ne zmenijo dosti za usodo svojega orodja: ob prvi priložnosti ga vržejo v morje. Franco in španski falangisti to dobro razumejo in zato vztrajajo. Vedo, da bi v primeru, ako bi dopustili Angliji, boljševizem zavihral v Španiji in jo ugonobil. Vedo, da bi bilo potem odveč govoriti o španskih zahtevah do Orana, Gibraltarja in Casablance. Vedo, da bi bila Španija potem ob- Preselil se»jc v boljše življenje dne 26. julija ob 3 popoldne, v 84. letu starosti naš predragi gospod Srečko Magolič liskarniški ravnatelj v pok. in slikar Na mrtvaškem odru počiva v kapelici sv. Jožefa na Žalah, odkoder bo pogreb v sredo, dne 28. julija ob 5 popoldne n a pokopališče k Sv. Križu. Predragega rajnega priporočamo v molitev in blag spomin. Ljubljana, dne 26. julija 1943. Žalujoči ostali. sojena na stopnjo navdne anglosaški .kolonije kakor mnoge države v poversailleskem času. Ako se ozremo nazaj na glasove, ki prihajajo iz Gibraltarja, nastane vprašanje: Zakaj takšno propagandno delovanje? Ali preži sovražnik na Španijo, ali se je boji? Ni izključeno, da je Španija tudi eden izmed ciljev Anglosasov, saj se nahaja na njihovi poti. Težki in resni eo razlogi, zaradi katerih danes sovražnik škili na Španijo. Poglejmo na Atlantski ocean in na bitko, ki se tam odigrava. Atlantsko morje je Ahilova peta za Angleže in Amerikance. Lahko se reče, da se bitka odbo-čuje na oceanu. Da bi se ognil torpedom, potrebuje nasprotnik oporišča. Dostikrat se je videlo, da je nasprotnik razmestil po Atlantskem morju veliko letalonosilk, da bi z njimi varoval svoje ladijske spremljave Pa ni bilo dovoli Nasnr. 'r bi rad dobil v roke Azorske, Kanarske in Cap-verdske otoke. Toda pred njim se pojavljata Španija in Portugalska Prav za prav je med tema dvema državama malo razlike, obe sta namreč povezani s pogodbo o medsebojni oboroženi pomoči za primer nenadnega napada na prvo ali drugo deželo Kolikor hujša je postajala podmorniška vojna, toliko bolj je nasprotnik potreboval novih oporišč. hlepe po njih Združene države, ki so že predlagale, naj bi jih Španija oddala za določen čas v na|em skupaj s Kanarskim otočjem. Tudi to vlogo je španska vlada zavrnila, ne da bi se spuščala v podrobno razpravljanje. Četrti vzrok, ki je življenjskegr pomena za Anglosase, pa je Gibraltar. To ie neke vrste luknjica v ušesu šivanke. Vedeti je treba, kaj to pomeni za vojsko, ki šteje več sto tisoč vojakov. Ofenziva proti Siciliji skoraj popolnoma zavisi od Gibraltarja Ako bi bil Gibraltar nekega dne blokiran, bi angleške in ameriške čete, ki nastopajo v Sredozemskem morju, zašle v krizo, ki bi se lahko spremenila celo v polom. Če bi se to pripetilo, bi moroli zavezniki vso svojo preskrbo naravnati skozi Suez in ne več skozi bližnji- Gibraltar. Že soma potrata časa za dolgo po* okrog Afrike b' bila usodna. To pomeni, da ima v sedanjih nasprotnikovih vojnih nastopih Gibraltar prevažno vlogo. Da bi Gibraltar mogel obstajati sam zase, je izključeno. Nasprotno. Kot oporišče angleške mornarice ima tudi v navadnih razmerah potrebo, da mu prihaja v pomoč mornarica, ki mu dovaža hrano. Ako bi se pa zgodilo, da bi Gibraltar, ki leži na podnožju španskih hribov, prišel pod ogenj španskega topništva, bi na svojem pomenu izgubil Teda: bi svojo vlogo izgubilo tudi letališče, ki leži komaj nekaj sto metrov od španske meje. (Popolo dTtalia.) IG0.0S0 mark za Titovo g!avo Nemške vojaške oblasti na Hrvatskem so raz-. _ ... . , , pisale 100.000 mark nagrade za tistega, ki bi na- Uruga stvar |e Tanger. Niti Anglija niti Zdru- J redil neškodljivega, to je ubil ali ujel poveljnika države niso hotele priznati španske zasedbe * vseh komunističnih tolp v Bosni, Tita (s pravim ]_. j .. ■ jmenom josjpa Broza). Nagrada je bila razpisana v trenutku, ko je nemška vojska raztepla in razbila komunistične tolpe. Tito sam se skriva nekje v severozahodni Hrvatski, tako da Nemci računajo s tem. da ne bo več dolgo trajalo, ko bo tudi njemu odbila zadnja ura Tito je bil rojen nekje v bližini Zagreba in je bil v letih 1924. do 1928. večkrat kaznovan zaradi zločinskih prestopkov. Jeseni predlanskega leta se je nenadoma pojavil na Hrvatskem in začel organizirati komunistične tolpe, ki so Hrvatski in tamkajšnjemu ljudstvu prizadejale veliko gorja. Letošnjo zimo se je s svojimi poma-gači naselil v Bihaču in tain z zločini pestil prebivalstvo. Nešteti so grozni zločini, ki so jih komunistične tolpe zagrešile v tistih krajih. Zategadelj so nemške, italijanske in hrvatske vojne sile začele 6 skupno akcijo in ta vojaški nastop je bil nedavno zaključen. Vojske so podile komuniste od kraja do kraja ter jih končno na Durmitorskem pogorju v Črni gori obkolile ter razbile. Tito je z nekaj pomagači pobegnil in se trenutno skriva z očitnim namenom, da bo ob prv! priložnosti spet začel nanovo organizirati 6voje tolpe. tega pasu, kajti mednarodni Tanger pomeni drugi Gibraltar v tej morski ožini, Tanger v španskih rokah pa pomeni težko grožnjo za angleške utrdbe Tako imenovana mednarodnost Tangerja je bila le navadna burka. Francija je imela od 23 glasov v zakonodajnem tangerskem odboru 13 glasov, 3 so imeli Angleži, po enega pa Amerika, Belgija in Holandija lako je bil Tanger prav za prav zmeraj v rokah demokracij. Anglija je jasno sporočila Španiji, da ne bo priznala nobene spremembe v tangerskem režimu, bodisi da je v tem smislu pošiljala svoje diplomatske note, ali pa s tem, da za britanske državljane, ki so hoteli v Tanger iz angleškega ozemlja, sploh ni zahtevala predpisanega vizuma. IDržavljani osnih držav, ki so priznale špansko zasedbo, pa so obvezani da zaprosijo za vizum) Vojaški položaj gibraltarsk- morske ožine se močno spremeni, ako ie Tanger v španskih rokah. Zato so Amarikanci nedavno sporočili generalu Francu neke zahteve glede Tangerja in bližnjega ozemlja, katere pa je španska vlada enostavno odklonila. Tretji vzrok so Baleari. Menda ni potrebno govorili o vojaškem pomenu tega otočja. Posebno • Zahvala Vsem, ki ste sočustvovali ob prebridki smrti našega ljubljenega moža, dobrega očeta, sina, brata in strica, gospoda Dane Zalesjaka ter ga spremili k večnemu počitku, mu darovali krasno cvetje — izrekamo naj-prisrčnejšo zahvalo. — Prav posebno zahvalo našemu gosp. župniku dr. Schafferju za poslednjo molitev in spremstvd, njegovim prijateljem in znancem ter pevcem za v srce segajoče poslovilne pesmi. Ohranite našega blagega pokojnika v lepem spominu! Globoko žalujoči: Karolina, soproga; Henrik, sin, in ostalo sorodstvo ZADRUŽNA TISKARNA V LJUBLJANI SPOROČA ŽALOSTNO VEST, DA JE UMRL NJEN BIVŠI RAVNATELJ, GOSPOD MAGOLIČ POGREB BO V SREDO, DNE 28. JULIJA 1943 OB 3 POPOLDNE, IZ KAPELE SV. JOŽEFA NA 2ALAH K SV. KRI2U. SVOJEGA DOLGOLETNEGA, IZREDNO DELAVNEGA RAVNATELJA BOMO OHRANILI V ČASTNEM SPOMINU. LJUBLJANA, DNE 26. JULIJ A. 1943. bolj cenila tisto, kar je brala v knjigah; Matevževo uho je čulo pesem v šumenju gozdov in v žuborenju dežja, Majda pa je bolj uživala, kadar je sedela pri radijskem aparatu in poslušala Čajkovskega ali Puccinija; Matevž je čutil lepoto na zdravih licih, od sonca zagorelih, Majde pa ni moti- lo, če je srečala žensko z umetnim barvilom na ustnicah in na licih. Bila sta si različna 6amo še v malih, skoraj brezpomembnih stvareh. Nečesa pa mu je bilo vendarle žal: ko je nekoč opazil, da si je začela briti obrvi. Resnično žal mu je bilo košatih okraskov nad njenimi velikimi očmi. »Žena, fo kar jc lepega na tebi, pusti v miru,« ji je takrat rekel in dodal, da je v teh stvareh vendar njegov okus merodajen. »Mar bi bila vrtnica lepša, če bi vzel škarje in ji pristrigel lističe? Boga zahvali, da se ti ni treba ukvarjati z lepotičenjem!« Že dolgo se ni zmenil za njeno zunanjost; da jo je zdaj omenil, ji je samo prijalo. Tudi soma se je prepričala, da je storila neumnost. Spomnila sc je onega ljubkega d ne v Ljublja- ni, ko si je prvič pordečila ustnice, da bi mu ugajala. Takrat se ni upirala, ko ji je z robcem čistil barvo. Tudi zdaj mu je dala v mislih pruv, čeprav mu jc v besedah oporekala. Poletje sc je nagibalo koncu. Pri Andraževih so živeli v božjem miru. Vsi so imeli polne roke dela, zlasti pa Matevž, ki se je brigal za kmetijo in za lesno trgovino hkrati. Stari Andraž si je še tu pa tam prizadeval, da bi bil sinu v oporo, ta pa ga je skušal prehitevati s skrbmi in z opravki. Majda se seveda ni razvila v gospodinjo, kakršna je bila v mladih letih njena tašča. Tega tudi ni nikdo Eričakoval od nje, saj je prišla k Sv. ovreticu iz docelu drugačnih razmer. Ampak hišo je držala v najlepšem redu; vrt je razodeval njeno skromno ljubezen do zemlje, s kuho pa so bili vsi zadovoljni. Njej velja zasluga, da je bila domačija tako lična in čedna, da si je marsikateri gornik, ki se je vračal mimo Andraževine s Pohorja želel, da bi mogel tu preživeti svoj letni dopust. Vorinovi niso ničesar |H>grc-šali, kadar so prišli na obisk iz Ljub- ljane, Andrej pa se je tudi rad vračal k staršem. Z ljubeznijo je negovala cvetje na vrtu. Tu so se razcveteli spomladi zvončki, vijolice in tulipani, potem klinčki, potonike, lilije, marjetice in tako naprej brez prestanka do jesenskih krizanjtem. Posadila je toliko grmičevja in 'raznovrstnih vrtnic, da je začelo primanjkovati prostora za zelenjavo. Tedaj je zahtevala, da morajo razširiti vrt vse do sadovnjaka. Mati se je upirala, Matevžu pa je tako dolgo prigovorjala, du ji je ustregel. Potem ni bil njen vrt nič manj lep od onega, ki so ga imeli Vorinovi v mestu. Samo bolj sončen je bil. Pa je imela tudi Majda svoj prav: od pomladi do pozne jeseni se je kopala domačija v pisanem cvetju, belem kakor snežinke, rdečem, modrem, rumenem, vijoličastem, pa nežnem ali bohotnem — vrh tega pa tudi pozimi ni primanjkovalo svežih zelenjav na mizi. Veliki hiši v rebri se je na prvi pogled poznalo, da živi na njej tudi nekdo, ki mu je dan smisel na iepoto. Celo na Katarininih otrokih je bilo videti sledove napredne bližine. Iz svojih ponošenih oblek jima je šivala Majda kratke hlačke in ljubka krilca. Ob nedeljah sta bila tako čedno napravljena, da je marsikdo mislil, da so njem. Ampak Katarina ni ostala nehvaležna; ob vsaki priložnosti ji je pomagala z delom in nasvetom. Pri-bliževali sta se, dasi sta se še vedno vikali. I oda, če je kdo črlinil samo besedo proti Majdi, je bila Katarina tista, ki mu je zamašila usta. Morda bi Matevž zadovoljneje živel, če bi si izbral domačinko. Ta bi mu izpolnila srčno željo, da bi mu dala otroke. Ni pa gotovo, če bi razumela neizobražena ženska tisto dušo prirode, ki jo je nosil v svojem srcu. Morda bi jo slutila, razodeti pa je ne bi znala. O Majdi ne bi mogel reči, da je ne razume. Lahko se z njo pogovarja o skrivnostnem brstenju narave, vendar se mu zdi, da je še nikoli ni ganilo, ko je zažarelo breskvi-no cvetje v dolini pod Andraževino in da ni nikoli čutila podžiga jočih sil, ko ji je kazal preorane njive ali rumeno pšenično polje. Prirodo je razumela, ni je pa čutila kot umetnino, po kateri se razodevajo stvaritelj«ke moči božje. Da, vrt je imela rada, ker ga je lahko po Človeško obvladala in oblikovala. Zato se ji je zdel lepši od svobodne krajine pod vedrim nebom. Da ji je bilo usojeno drugačno življenje od onega nn kmetih, o tem se je Matevž prepričal, ko je ustanavljal lesno zadrugo, iakrat so se zbudile v njej poslovne lastnosti prednikov, ki jih je podedovala po očetu Vorini. Za | vse podrobnosti zadruge se je zanimala. marsikatero dobro misel je sprožila in k velikopoteznosti ga je nagovarjala. Kar sama se mu je ponudila za tajnico in mu je bila v prvem času v resnično pomoč. Tudi Majdi velja zasluga, da je začela zadruga kaj kmalu lepo uspevati. Kljub vsemu pa je bila marsikdaj otožna. Matevž je opazil, da ni več tako zgovorna, da marsikdaj molči in premišljuje. Dobro je vedel, da sanja o nerojenem otroku, ki sra je izgubila kmalu po oni nesrečni nedelji, ko sta dirjala po gozdnih jasah. Potem je zaman čakala na blagoslov materinstva. Ni se hotel več povrniti. Samo enkrat sta o tem govorila. Ničesar ji ni očital, toda njeno ihtenje je bilo 'tako pretresljivo, tla je vedel, da nc bo iz-zgube nikoli pozabila.