▼ gotovini UtO LflL Jtett. »2 I Ljubljani v ponefelleh IZ. ovtusta 1829. Cena Din r- Izhaja vsak dan popodne, izvzemši nedelje bi praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 160 vrst Din 2.50. večii inseratl petit vrsta Dm 4.—, Popust po dogovoru. Inscratni davek posebej. »Slovenski Narod« vetia letoo v JugasJa¥iji 144,— Din, za inozemstvo 30a— Din. — RofcoeisJ se ne vračalo. — NaJe teietooske številke so: 3122, 3123» 3124, 3125 in 3126. Kriza haaške konference prepredena Angieška delegacija je včeraj po sestanku s franeoskimi delegati podala pomirljive izjave Uspelo posredovanje Zedinjenih držav Haag, 12. avgusta. Porocdla o poteku pogajanj reparacijske konference pričajo, da je kritična napetost zaradi oštrih izjav angleškega zakladnega ministra Snowdena že precej izgubila na svoji oštrini Vedno bolj previaduje mnenje, da je bil nepričakovano oster nastop an-gleskih delegatov bolj taktičnega kakor pa načeLnega značaja« Odločen odpor ostalih delega-tov je uveril Angleže, da bodo preje razbili konierenco, kakor pa izsilili upoštevanje njihovih zahtev* Zato so včeraj posamezni delegati dali dokaj pomirljive izjave, ki bodo omogočile na-da3|evan|e ogrožene reparacijske konierence. Ta preokret je pripisovati v gotovi meri tuđi intervenciji Zedinjenih držav, ki so nasveto-vale prijateljsko angleskd vladi, naj ne tira do preloma konierence, ker bi imela od tega naj-večji dobiček le Nemcdja, ki bi posegla po transferni in moratorični klavruli Dawesoyega nacrta. S tem bi se povzročili veliki neredi v mednarodnem gospodarskem življenju in bi se se spravili v nevarnost življenjski interesi mednarodnega sožitja narodov. Zedinjene države so v ostalem tuđi mnenja, da bi bilo Youngov nacrt treba zamenjati z boljsim, to pa je mogo-če doseći samo z nadaljevanjem dela haaške reparacijske konierence — Haas. 12. avgusta. Voditelji de-tezacii šestih slavnih držav na medna, rodni konfernci v Haagu so se včeraj dopoldne se$taii k razgovoru, ali naj se konferenca odloži ali Pa najlde kak druir izbod. Amdeškj minister financ Snowden je na tem sestanku ustno 90-novil svojo včerajšnjo pismeno izjavo, da s svofbnl govori nlkakor ni hotel žaliti franeoskega nacionalnoga čustva in da je treba neke odstavke razumeti priprosta brez dvoumnosti. Po dveinpo!-umi raspravi se ie sklenflo. na] se generalna razprava o Youngovem nacrtu nad a I ju je na današnji dopofdanski seii z debato o reparacijSkih dobavah v Masni. V splošnem se smatra, da je vče-ra^nji sestanek itspel in da se bo kon-fetoenca nsdalievaia. Franoos&a delegacija ie zadovoljna z uspebom tega se-stanka. ker smatra, da bo mogel frau-coski minister financ Cheron s tem dokazati pred franeosko javnostio, da je bilo njegovo staJisče konciliantno in vse prei kot intransigentno. Na gornjem sestanku je govoril tuđi franeoski mlnister Loucheur, ki je dokazal. da francoSki strokovaiaki ni-kakor nišo postavili zahteve, nai se iz-preineni razdeSitveni ključ, kakor ie bll določen na konferenci v Spaa. Stro-kovniaki so se priključili 2 ah te vam Ita- lije m Belgije, ki sta upravičeno smatrali, da sta bili prikrajšani. Franeoski strokovnjaki so pristali na pred log an-gleških strokovnjakov. naj se brezpo-gofne anuitete Nemčife znižajo, toda pod pogojem, da ostanejk) dajatve Fran-ctii neizpremenjene. Francoskj strokovnjaki so pač mislili, da postopajo njihovi angleškj tov ariši v soglasju z an-jrleškim minstrstvom financ. Angleškf minster financ Snowden ie odgovori!, da angieška vlada nlkoli ni odobrila referata strokovniakov in njihovih predlogov. Glede svojih izrazov v nekih izjavab Pa trdi. da njso bili mišljeni doslovno in da jih zato tunika. Koji čno je angleški minister zimanjih del Henderson ugotovil, da se bo spo. razumno d©k> nadaljevalo. Haag, 12. avgusta. Po včerajsnjem sestanku zastopnikov delegaciji šestih velesil se je splošno ugotovilo, da se je položaj na konferenci nekoliko zbolisal tn da za enkrat ni bojazni, da bi se re-paraciiska konferenca razšla. Situacija bo popolnoma jasna sele po današnii se-ji finančnega komite ja. Pariz, 12. avgusta. »Petit Parisi-en: poroča iz Haaga, da je njegov poro-čevalec zvedel iz vrst angleške delegacije* da le predsednik angleške vlade brezpogofno odobri! ctališce svojega finančnega ministra na reparacijski komisiji v Haa&u. Za primer, da se Angleški ne bodo dale zahtevane koncesije, je angieška vlada sklenila. da ne odstopi od svojih zahtev. V krogih angleške delegacije se izraza naziranje. da bo konferenca po vsej prftfki odložena. Po eni verziji se smatra, da bo konferenca prestala z deiom že pri hod nje dni in da se bo sestala sele po septemberskem zase-danju EVruštva narodov v Ženevi. Iz drugega vira pa se izve, da se bo predlagala odložitev konference do novembra t I. O kakih pripravah za odhod Mac-donalda v Haag, še ni nobenega glasu. Pariz, 11. avfeu^ta. Pariški listi O'bjavlia'jo ogorčene članke r»rot: posto-panju an^leškega ministra ftnanc Snow-dena na reparacijski konferenci v Haa-Zu. Mnogi listi mu očitaio dema^ogijo, razkolništvo in brezmejno nesramnost. 1 »Petit Parisien* ie mnenja, da Sno\vden ni ^entleman, »Petit Journal«- pa trdi, da je Snowden morda doher minister fi-nanc. da pa mu prirnanjkujejo lastnosti diplomata in spretnega posredovalca. V ostalem pa previaduje v pariskem tisku precej razburieno razpoloženje zaradi usode haaške konference. Proslava desetletnice wehnarske ustave Včeraj so se po vsej Nemčiji vršile velike proslave proglašenja weimarske ustave. — Pomembna izjava Hindenburga. — BerBa, 12. avg'usia. Včeraj je proslavila demokratska Nemčija 10 letnico wermarske ustave, ki je uspela kar n-ajsi-jajn-ejSe. Vsa m-esta so bila okra'&ena z državni mi za sta vam i, vršile so se velike vojaš-ke parade in mani-festacijski shodi organizacije ^Reichs-banner«. ki si je postavila za nalogo. Čuvati demokratsko ustavo pred napadi levičarskrti in desničarskih ekstre-mi'Stov. Zvečer so se vršile slavnosti, el-edaCiške predstave in velike bakljade. Posebno svečana je bila proslava v Berlinu, kjer se je vrs^l obhod 150,000 članov organizacije »Reichsbanner«, ki so se zbrali pred nemških državnim zborom, v katerem je bila sla\"n ost na spommska seia. Po seji je pozdravil predsednik republike maršal Hinden-burg zbrane člane »Reichsbann-erja« in >ih po'zval. nai rudi v bodoče čuvajo z isto vesTinostVv kakor doslej nedotaklji-vost n-emske ustave. KKiub hujskajočim člankom v ko-munističnih in sovi ni sličnih naciionan-stičn'ih Iistih. ki so pozivali svoje pristaše, na; mcfjo z nasilii potek slav- nostnega dne, ni prišlo nikjer do veČ-iih spopadov. V delavskih predmestjih Berlina so sicer poskušali komunisti motitj slavnostno razpoložeuje s proti-demoiutracijaml kakor tuđi nacijonai-n: Šoviiiisti v nekaterih manjsih mestih vzhodne Prusije, njihove namere pa so se zaradi odločneza nastopa r>oMcije klavrno izialovile. — Berlin, 12. avgusta- V svečano okrašeni dvorani državnega zbora se je vršila včeraj službena proslava de* setletenice weimarske ustave. Državni minister Sewering se je v svojem go* voru dotaknil tuđi konference v Haa* gu, kjer se rešujejo usodna vpra§anja za ves kulturni svet. Izrazil je nado, da bo konferenca uspela in da se bo dosegel sporazum med narodi. Zatem je govoril o pomenu weimarske ustave za Nemčijo in nemŠki narod ter o ogromni koristi, ki jo je imela od te ustave Nemčija v desetih letih po nje* nem sprejetju. — Namesto državnega kancelarja je govoril drživni minister Gronner. Mednarodna tekma malih leta! Prvi tekmovalci v Berlinu, odfcoder so žc nadal}evali pot v Hamburg. Varsava. 11. av^usta Do sobote ob 15. je prispelo na varšavsko lctališče se-otresaa šunka. Mednarodni dijaški kongres Budimpešta. 12. avgusta. Medna-* rodnega kongresa studentov se udelezuje 1800 delegatov \z 38 držav. Posebno šte-vilni sta angieška in italijanska delegacija. Minister prosvete Klebelsberg je otvoril kongres z nagovorom, v katerem opozana, mednarodno dijaštvo na nov duh in na naloge, ki čaitajo mlado generacijo pri veli* kem delu sporazema med narodi. Po otvo-ritveni seji sta turska in nemška delegacija položili na spomenik madžarskega nezna-nega junaka velik venec. Enak venec je položila na spomenik madžarskega junaka tuđi neka hrvatska skupina jugosloveoske* ga dijastva, ki oficijelno ne sodeluje na kongresu. Na}večii razbojnik Srbije ubit — Beograda 12. avgusta. Današnje >Vre-m^c poroca iz Požarevca da ee je tamkaj razširila vest, da so našli nad selom Zaziea-mi ubitega najveojega razbojnika v Srbiji Ivaaa Babejića. Sreski poglavar je odš«J na mesto. ravoČasno rx>klicajw> oroiništvo vzpostavilo red, preden je pn&Io do huj- šesra- Velik požar na Dledu Sinoči js pogorelo gospodarsko poslopje Ažmanove gostilne na Ljubljanski cesti - Le po zasiugi požrtvovalnih gasilcev je bi! Bled obvarovan strašne katastrofe Bled, 12. avgusta. Včerajsnje do{K>ldansko ncurje nad blejskim kotom in Gorenjsko sploh je pre-prečilo cbičajni nedeljski obi^k Bleda in njegove okolice. Gostje so dopoldne osia-jali v hotelskih vežah in se zabavali s krat-kočasnim čitanjem ali pa domačimi dru-žabnimi igrami in kartanjem. Pcpoldne se je nebo nenadoma zjasnilo in naob, kuhinje in pritiklin. Pohistvo ie seveda pogorelo Og-nieni element je div jal m razsajat do pol 2. ponoći. Ogrneca^cm se je le po naiveć» jem naporu in po brezprimerm pozrt>o\'al-nosti posrećilo, da so ogeni pogasili in zla* sti obvarovali sosedne hiš»e nesreće, \elika sreča je bila, da v času požara ni bilo ve-trovno. \r nasprotnem pnmeru bi bil ogeni getovo preskočil na bližnja poslopja in po-vzrocil našemu gorenjskemu letoviscu ogromno škodo. Ognjegasci so bili pod vodstvom svojega vzoroo požrtvovalnegi načelnika Simona Pogačarja Po pol 2 ponoći ie nudilo gospodarsko poslopje kaj žalostno sliko. Zgorele so tri lope seno in žitni pndelek letošniega leta, vse zaloge poljedelskih pndelko\', go«po>-darsko orodje, streha, tako da so ostali samo še prazni zidovi. O vzrokih požara se navajijo rtzlične verzije. Liudem ne gre v glavo, da %t na Bledu že več let vrste požari baš v poletnih mesecih in to najrajše ob sobotah, nede* 1 jah ali praznikih. Kako je nastal požar, bo v=ekakor naibolj objektivno ugoto^ tla komisija, ki je prišla danes na kraj požarne nesreće. Posestnik Josip \žxnaji trpi veliko škodo, ker ie bil le deino zavtrovan. Sodi se, da bo škoda presegala 70 000 Dm. Nedelja v znamenju nesrec m pobojev Žrtev brezobzirnega avtomobil ista v Šmar^ah. — Lažja avlo- mobilska nesreća pri Medvodah. Ljubljana, 1?. avsusta. Včerajsnja nedelja je bila zopet v znamenju nesreć m stevilmh pretepov. Pnpe-tili sta se dve avtomobilski nesreći, od ka-tenh je ena zahtevala človesko žrtev. Sno-ći je neki dosedaj neznani aviomobilist v ^marjah pn Razdrtem tako brezobzirno in naglo vonl, da >e v temi povozil kovača Lovra Sifrerja. ki se je peljal na kolesu. AvtomobiL je kolo popolnoma strl, kovać pa je s težkimi po^kodbami nezavesten ohlc-žal. Brezobzirni avtomobilist se za svojo nesrečno zrtev ni zmenil, marveč je div-jal naprej. ^ifrerja je našel neki drugi av-tomobilist ležečega i?a cesti, naložil 2a je na svoj voz in prepel.ial v ljubljansko bolnico. Toda vsaka pomoč je bila zaman, ne-srečni Šifrer je čez pol ure umri, ne da bi se zavedel. Ko je prišla davi njegova žena, ki je že ponoći zvedela za nesrećo, v bolni* co, ga je našla mrtvega. Brezobzirnega av-tomobilista iščejo oblasti. Med Medvodami in Jeperco sta se včeraj zaletela skupaj dva avtomobila. Eden je bil avtotaksi ^turm iz Ljubljane, drugi pa Slavčev iz Kraria. Pri karambolu so pot-niki padli iz obeh avtomobilov. V Šturmo-vem avtomobilu sta se peliab Donalčaas. I Rudolt Brajidt in Gizcia Ogno. Ob* sn me rali prepeljata v bolruco. Njune po^kodbe so k sreći laž.iega značka. Oroimki iz Med-vod poizvedujejo, kdo je zaknvil nesrećo. V me-stu je bilo te dru zelo živahno. V Trnovem je bil krvav spopad med delavci, o katerem poroča že današnji *Pone-deljek«. V bolnico so pnpcliah težkn n. njenega voznika Ivana Muzzohnua, ki je dobil med prepirom sunek z nožem pod srce. Kakor jivljajo iz bolnjcc ie njegovo stanje zelo kntičnn. Muzzolini se sictr za-veda, hati se je m komplikacu. — Pnhod-na ljubljanska porota bo torej obravnavala kar tri zločine uboja. odnosno težke teles-ne poškodhe samo iz Ljubljane Neokusno ialo si ie privošcil posestnik B. iz ^iškc Vozil je z vozom po Gallctovi poti, po kateri je *cl rudi učenec AlojziJ Hirschmann. DeCek se je vozruku sicer iz-ocml, toda ta je iz biča naredil zanjko ta jo vncl dečku okoli vratu. Potegnil ga je k sebi in sicer tako moćno, da je tant pa« del pod voz. Pri pade« se ie deček zelo poškodova! na glavi. B. se ie na stražnici izgovarial, da gre samo za šalo. Zćb. se, da DO OfiO^CHEBML Sipa ^tBIBBs Stran I »SEOVENSKf NARO D«, dne^l*. av*usta 15». 9tor T82 September v znamenju zdravniških prireditev Juhilejni kongres Jugotlovenkega zdravmiketf* druitra in re-lika higijenska r ustava v Zagrebu. — Inoz«m«ki zdrandki na naši rivijeri. Ju^os'ovensko sdravniSko društvo, kL-teremu načeluj« dr. M. Ivković, deluje že ćrlm lota za zbližanje vseh stovenskin zdravnikov in tako je letos združilo svoj jubiUjn; kongres z vseslovaeiskim * rurgjč-nim kongresom, ki se bo vršil 13., 14. in 13 septembra v Zagrebu im na katerecn bodo slovenski kirursri razpravliali o gol-ši. Tuđi j.u?os!ovensko zdravniškio društvo je izbralo problem s?ol*e kot jztevno zna«n-stveno temo let-osnjega kongresa. V to«!*! b-)do referirali dr. Radoničić, dr. Miholić in dr. Šaho-vić. Dr. Bojdć bo referiral o dL'lovanju zdravnikov za lajšani-e brid'ke u sode slaboumnih wi neozdravljivo bolnih, dr. Crljena'k o obveznem zavarovanju ac'iavnikov, dr. Kornfeld pa o novem ka-zenskem zakonu iz medicinskejra vidika. V zvezi s kongresom prirede zagretvški zdravn:'ki veliko medicinsko higijensko razstavo instrumentov, knjiK. medicinske opierne in farmaccvtski."! preparatov slede na zgodcvins'ki razvoj. Obenem prirede higijensko razstavo »Moški, žena in dete*, ki je dosegla na higijenski razstavi v Draždanih zek> velik uspeh. Ministrstvo socualne politike in narodneza zđriv.u je dovo-lilo Higijenskermu zavodu in vsem zdravstvenim ustanovam sodek>vaniubrovmka se odpeljejo v Šibenik, kjer ostanejo dva dni in napravijo i/let k slapom Krke. Dne 19. septembra se odpeljajo v Crikvenico, kjer ostanejo do 22. septembri, potem se pa odpeljejo na Sušak in nazaj v Budim-pešto. V septembru poseti našo rivijero tuđi 120 do 150 nemških zdravnikov in večja skupina nemških zdravnikov iz C^ škoslovaške. Mnogi naši zdrav niki odpotu* jejo v septembru na. nsšo rivijero, da se seznanijo z inozemskimi kolegi in stopijo z njimi v tesnejše stike. Nedvomno bo tu-di kongres naših zdravnikov v Zagrebu po* rabil to priliko, da pozdravi odlične ino-zemske goste in da naveže jugoslovensko zdravniško društvo tesnejše stike z zdrav« niškimi organizacijami v inozemstvu. Sep-tember bo torej za naše zdravnike posebno pomemben. Slovenski avtomobilisti potujejo najra je v Italijo Lotošnie prireditoe naših avtomobilistov — Ljubljanska sekcija Avtokluba je presibka, da bi organizirala većje izlete v inozemstvo Ljubljaneka sekcija Avtokluba HSH, ki je med najagilnej&imi v državi, ne bo letoe priredila nooene čieto sportne prireditve, ker so &a te potrebni posebni vozovi, v katerib *t* udeleie n. pr. avtomobil&kih dirk le ia«5 topnik i posameznih avlomobil-skih tovarn. Pač pa bo ljubljanska sekcija, kakor v«ako leto, organizirala manjše iile-k> v sporazumu in v zvezi z mar. sekcijo. to v sporazumu zvezi z mariborsko sekcijo. 3. mednarođna krožna dirka ZagrebSka sekcija bo pod okriljem bt*o-graj«ke centrale organizirala 3. mednarod-no krožno dirko na progi Samobor — Ple- Sevica __ Samobor, ki bo tuđi največja av- tomobil^ka letošnja dirka v naši državi. Podrobnosti dirke in pokoji ia udeleibo bodo te dni objavij<*ni. Dirka »e bo vršila 1. ftftptembra. Izlet v Šumadijo Najzanimivejža avtomobilska prireditev bo pa izlet vseh avtomobilfikih eekcij v Beograd in Sumadijo, ki se bo vršil 6., 7. in 8. septembra. Izlet bo organizirala beograj-ska sekcija, lniel bi se vršiti prav za piav i*» me*sei"a julija. Zaradi zakasneloeti vabil in neprikladnega termina se je pa preložil na jesen kot oficijelni izlet vseh sekcij. Za izlet ee posebno zanimajo »lovea«ki miomobilisti. Po vsej priliki si jib bo ogledalo nud 30 srce Srbije šumadijo. K^r so ceete preko Hrvatske in Slavonije v slabem stanju in je tuđi pot do Beo-gr,ida precej dolga in utrudljiva, je Ijub-lji.n;.ka 6ekcija ukrenila vse potrebno, da Uodo uvtomobile transportirali z železnico do Beograda. Od tu se bo nadaljevala pot z av'c-mobili v šumadijo. Vrnili se pa bodo avtomobilisti najbrž preko Boene in Dal-mucije. Kolo avtomobilskrv Ljubljanska sekcija je ustanovila Kclo aviomobilistov z oamenom da ščiti ne samo fcvoje člane, temveS vne la«tnike motornih voz.il tfr jini nudi vse ugodnosti in tako Siri avtoniobiifiki sport in promet. Pred vć&m r>a so člani Kola deleini v«eh ugodnosti pri izletih v državi in inaaem* stvu. Tako dobe mednarodne potne izprave in triptike, brez katerih ne morejo poto-Viiti v inozemstvo. Dobe jih sicer nekoliko đražje, kakor člani Avtokluba, vendar 5e većino i-enejše kakor nečlani. Nadalje ima-jo pravico do brezplacnega pofiredovanja tajništva AK v vseh vprašanjih, tičocib se avtomobilizma, pravico do itinererjev in drugih pripomočkov avtomobilskega turama itd. V kolo avtomobili«tov se sprejemajo kot Cluni pred veem lastniki. ki rabijo ftvoja vczila v obrti na pr. avtotakBiji, trgovski potniki itd. Ljubljanska ee4wija Steje Je prilično lievi-lo Kolašev. ki flo označeni » posebno pla-kfto na nvtomobilu. Ksko potufejo avtoroobilisti v inozemstvo Pctovanje avtomobilistov v inoiemstvo •e vrši po strogih domaćih in medna rodni b predpisih. Za inozemska potovanja ee hda-jajo avtomobilistotn tako »vane triptike ali internadjonalne potne li»te ali Karnet de pu6sages. Cc avtomobilist ispoioi pofoje, ki jih predpisuje mednarodna konvencija, dobi te dokumente ki mu omogottjo in olajiajo pc- tovanje v inozemstvo. Pravico izdajanji ten dokumentov ima v Jugoslaviji samo Avto-klub SHS. Avtomobileki klubi, ki «o Slani pariške federacije v»eh največjih avtoklubov, jamži-jo namreč za v«e carinike dajatve. Če po-tuje avtomobilist n. pr. v Italijo, bi aorti pri vstopu v driavo plaćati ogromno carino. Klub, v katerem je včlanjen, p>a garantira zanj za določeo čas. Večkrat se pripeAi, da se avtomobiliat iz tega ali onega vzroka ne vrne iz inozemstva. Takoj zahtevajo tu je carinike oblasti takojšnje plači lo visoke car me, kakor je pač določena za uvoz avtomobilov v dotično državo. Naše arvtomobifiste najbolj mi« ka Italija Člani ljubljanske sekcije se v zadnjem času poslužujejo sa potovanja v inozemstvo radi lani uvedenega potnega li*U »carnet de paseage<, s katerim se potuje lahko ▼ vse države, dočim a« triptiki iadajajo aamo za pofiamezne države. Slovenski avtomobilisti potujejo raime-roma mnogo v inozemstvo, in aioer največ v Italijo, potem v Avstrijo, Nemčijo, Svico, Češkoslova&ko in Francijo. Nekaj triptikov je sekcija izdala tuđi ie za Madžarsko in druge države. Raj*n trip-tikov in carnete izdaja Avtoklub fddi mednarodne potne izprave, kat ere izdaj a jo v drugih državab ve&noma tamo oblasti. S tem je Avtoklubu priznana nekaka pol-uradna kompetenca. Čisto urađen zmačaj pa ima n. pr. Avtoklub v Italiji. Usrtaaovitev Tottriiiji-ldiiba V kratkem bo ustanovljen jugostaveiiAki Touring-klub, ki bo imei «voj sedei v Beogradu. Njegovo delovanje in namen bo «li-5en kakor namen Touring-klubov v inozemstvu. Predvsem bo gojil etike z Inovsni-fikimi avtomobilisti in posvetil glavno pažnjo razvoju avtomobilskega turizma pri na«. Izleti v inozemstvo Ljubljanska sekcija ne bo priredila letos nobenega izleta, pad pa se bo udeležila izleta v Češkoslovaško in Romunijo, ki ga bo organizirala beograjeka centrala. Organizacija velikega izleta v inozemstvo zahteva ogromnega deia in predprrprav in »tane veliko denarja. Tako je n. pr. ljubljanska sekcija vrti 1 a predpri prava za Unski izlet v Monakovo nad pol leta. Ustanovila je posebne sportno tehnične odanke, kl so proufili ves izlet, da se je vriil bret-hibno. Čim veiji je klub in dim več. člauov se izleta udeleži, tem veS predpriprav zahteva izlet. Pri organizaciji lanriragi izleta ADAC-a v Jugoslavijo je bilo lapoalenih 5 u radni kov polnih pet meaeoer. Pri tem je pa računati z ogromnim) fitroSki, ki jih na£ klub sedaj ie ne uno-re, Mj je pravi pritlikavček v prnneri z ADAC ki ima nad 100 tiao£ Elaaov. Če bo pa klub organizirat kak večjj ixle; v inozemstvo, bo ekusal dostojno reprex/*n-tirati naž avtomobilixem in a«M d*^rvo v tujiri. Zakt] se bole. — Ženske se bolj boje strele kot mo-ški. — To je razumljivo, ker se večkrat pripeti, da človek onemi, če ga oplazi ■ strela. i Po tekmi za državno plavaho pr?enst?o Korneri mestne občine v KaztnL — RamMitev nagracL — Jadran si \t priborfl 3 trofeje, Jug 1, IHrig je pa Jadran pohionfl krasen pokaL Ljubljana, 12. avgusta. Borba za plavalno prenstvo države je kenčana, boj je izvojevan. Ponosni naslov državnesa prvaka si je zasluženo priborii splitski Jadrtn, na drago mesto se je pla-sin! njegov najhujši rival dubrovniški Jug, a tretje mesto je zasedla ljubljanska Ilirija pred sušaško Viktorijo, kar je zelo časten uspeh. Zelo dobro se je postavilo tuđi ljubljansko Primorje, ki je na petero mestu pred beograjskim Bobom, Somborčani in Savo. Rezultate in podrobnosti plavalnega j tekmovanja je priobčil že današnji »Po-nedeljek«. Popraviti je samo končno klasifikacijo, ker je v »Ponedeliku« napačna, če- j mur se spričo naglice dela in obilice sport-nega materijala ni čuditi. Končna klasifikacija ie: 1. Jadran 354. 2. Jug 307, 3. Ilirija 171, 4. Viktorija 139, 5. Primorje 63, 6. Bob 32, 7. Som bor 9, S. Sava 2. Udeležencem plavalnega tekmovanja na čast je priredila snoči mestna občina ko-merz in pozdravni večer v dvorani Ka-zine. Komerza so se poleg tekmovalcev in prijateljev plavalnega sporta udeležili odlični predstavniki in zastopniki javnosti. Gostom je postregel z- Krapež iz svoje priznane kuhinje t«ko, da so bili prav zadovoljni. Po izborni večerji jih je s toplirni besedami poz» rejo Ir tu in tsm kaj malega prislur.ti s postrežnistvom, zopet druge so odvisne od občinske podpore in od darov raznih do-brodelnih ustanov in korporacij. In ko bi pogledali ▼ one vrste, kl se pomikajo od vrat do vrat in prosijo milodarov, bi zopet našli bivfa sluikinje med njimi. Najbrid* kejie je bai, ko člo^ek vse delavne moči žrtvuje za druge in je slednjič odvisen od mifoičme drugih. Ko govorim s to ali odo oaemoglo starko, mi bridko potoži: Tako za teiko hodim, pottreibo je tcikD dobiti, ker nas je preveč, koenaj . S skrbjo gledamo v bodočnost. 50-letna ženska že tež» ko dobi službo; kjer je pa Se v službi, se drži za vsako ceno. Treba bi bilo napraviti po ameri&o, s 50. leti se je treba umak-niti mlajšim; toda kam s starimi. Na ob-čino, v dobrodelne zavode, sirotiinico ali na cesto? Na vsak način nam j« potrebno starostno ravarovanje. Siccr je že po*no za nekatere, a prepozno i« ni za druge. Vsaj ko bi dobile po 200—300 Din mesti-no starostne rente, bi starejie rade napra* vile prostor mlajšim Marsikatera bi se umaknila v domačo vas Leta 1908. so dunajski mešcani in mc-Jčanske ustanovili ** služkinje podporno drujtvo pod imenom »Notburga«. To dru-5tvo ima namen gospodinjskim pomočni* cam pomagati v slučaju predolge brerpo-selnosti, v bolezni in onemoglosti, glavni namen pa je starostno zavarovanie. Cla* niče, ki skozi tri lota redno plaču jejo pri-spevke, imajo pravico do podpore. Redno prejemanje starostne rente je določeno od 60 let naprej, ako prej ne onemore. Denar- J ne poale vodi zavarovslnica »Janus«. V od- t boru in nadzorstvu društva so dame in go* <>podje iz višjih krogov. Na dobiček se ne gleda. Vse je tako urejeno, da ves denar priđe dekletom v korist. Gospe odbornice so tako uredile, da se od dobička vsako leto potom žreoanja razdeli med članice večja količina perila in sicer brezplaćno. Ako katera prej umre, predno rabi zava-rovalnino. dobe del njenega deleža njeni scrodniki. Ako se katera preseli ali poroci, lahko naprej plačuje in ji ostanejo iste pravice. Ako pa izcstanc, dobi odpravnino. Tuđi me bi rade kaj takegt* ali podob-nega, toda ne znamo si pomagati, smo premalo izkušene. Ne vemo, kje naj potr kamo, zato prosimo merodajne faktorje, da 9ŠtBk wm Šm^Lo goapodk^ake dohrodelne ■»■pOBaciJa, b bi i pomoć jo ofci*stnet>a O(XMam ta mka&tntvi *a aocijalao politiko po«ksrbaie» da se tadi zm, nas fioapodmj»ke potaofeioe ifrode zavarov«nje za «taro«t Emm u bnmui vseh pomoći potrebnih Besnenje v Nušakovi vojašiici V desnom pjitliCju b^v<. \ .<.,. v... jaišnice v Tnnovejn, ki jfo e cs »di-strat pretirad]! v kčna druii:^ka kanova« nja, prebivi stranki, ki po s\ < cn vrdei u ne zajfcsži, da iivi v zajednici i ni :a.;n> m dostojarmi Ipudmi. V grr»r>ni n(viru tiširr, ko poriva vsa, od trdega dnevneta de'a lzjnućetia s.oscićina, jo ze)>n rw>of)sto ne-nsdoma vrdrami m prestravi huroi^ko v^pnj«, r&zbijastje, gnusno p>rek!injanje n besnenje aefceta suroveža. ka se razlc^d daleć naokrox. TaJco pcnoČffK) davjanoe trj-ia že pcedolgro, da za sosedie ne more-no in ne smemo več pretviiati m Se dttje rm>l-čari, m ker nrma ta drvjak — drugače sa sploh ne moremo nazvati — nikake-jra o»h-iira do sosedov, ne morejo In ne »mejo tuđi oni imeti nikakesra usmiljemja t nwm. Cc ne more ali n* ma brzdati $\"fvje be^« Tirjtti m se vests taiko. kakor rahte\fa vsaj najprtmitivnejii ćtrt č3ove*ke dostoi-nosti n«i se izseli in n^prmvi prostor do-staitt^ m ćJove*keia brv«M46a v redni mi morda potre*bnej& stranki, sam pa naj se naseli kjerkoH na sanvvri, Irier «e bo njhče mjernu m on niiaomur v spodtiko. Sicer pa dv«om:rrw\ da bo hTez cnergčsiega p«osredn-vanja mestnera masr»rrata iol-lesom poskiiat podtb, tod-a za ta •dva najbrže velja nekaj drunefira, kot ta dn>j:e, kajti ravn^ita kar W-po v Zvezdo, dokter se n« pii-peijeta do o^raoe. na ka-tero potem naskrmrta kolo. Kolesaremle po Zvozdi naj omenjeoa gospoda opustita. ki'j'ri občimstvo po pravici lodm-ja, če*, niti v ZvcaH človek nima miru. Vit si stm ornffiJ tu kakega stTižnika. sodi.i pa že dolzo ni nobeneca, da W napravil red. — Tud! Iro-Iesac. Koledar. Dao«s: Pon«delj-ek, 12. avffusta \Q29. katoličani: K>ara, pravoslavni: 30. julija. AndjeJica. Danaia!« prlredltv«. Kino Matica: Svobodi>a liubezon (Eve-line Hort). KJno \&m: Dirki skos ol«ji»»—^1- Je-rncj i.n oixr»UK) lun 17C*.—. Prijave W to v«liU>'pcHie*no (Liko <*o že 2^k]iu-Čio-n« ter >tcje>o 21 tuijboliSuh d;rkačc - e. V n«rori Llubldana—Krka—Sti-čm;.* '• \ gori — Ljuljana tm 75.— z nastopn..n.. ..jlj!-t*tš: LhhbLJAaaka P»od liarjt 2 uri 22 min. U *ck., 2. ObUk Ja^co, SK Vrhnbk« 2 uri, 22 m;n 14 ',» icik-, 3. 2cur AJ-eita, mofoJcoles. li:r.j« 2 u:., U mm.. 5 s«4., 4. Val*«« Ivaa, m©iokol«s. Ilirija. 3 jrn 2A mm. 51,* sc%., 5. Same^«tr Pav«:. kol. tekk> »I_>ui>ljanic»€ 2 usi 23 m.fj 52/i &ek., C Kj-ui.č Li-vo&Jav. kol. kliu±> »Sava«, 2 uri 23 min. 5'i'j $t&.. 7. Zanoikar SrečJt^. ASK PrinKrrjc. 1 uri, 23 mac., 5*/i sck., S. Prodan tđi. monA««lts. kJuto rjr+ii 2 ari 38 min. II*!* s«k. — V*j ttM tekmovaka »o doserli predpisano nrairnia-lffio brzino ^rtko km 2«.— na uro, prva skupna je do-sttLa Idjuib hribo*vi!emu teremu izrcdno der uspeh z lem 51.690 m dru>sa sfcupraa km 31.460 m uro. Gjorf}«vi£, CitiUf m Denei J*o nm«ti o4>6uttve defclct«. — R«»ult**i »Pododbora« M*-Tnbo€, pro-ra krn 60.—. 1. Vesenjak Ivan, Kol. kliut> »Pem*n- 2 uri 4 mio., 2. Rczmao Steia«, KoJ. kkifo ^cruu«, 2 ari 4 min. 0.5 sek., 3. &t»n»k Vaieo mir. 02 sek. OstaW votaS so v*j prevmk profm ki>ut» *t«-viltiim defe^ctom. Borba pri »Jubrlern dirtoi« A-beta hi«: wlo n«npi» in *ak'?u£«n» Mart«« lti«t« $e je **j«di>o raKMMUJa vjem kKsi>f>i!!. •— Dirke to poi«icle bre* vsake n<»tod«. ..«'* Tudi rekord Rekord svoje vrste je postavila ▼ Kansas Citvju (Združene države) gospa Genovefa Brummertova. Ceprtv ji je komaj 21 let, ne je zdaj že v tret. jič poročila. V'zela je ponovno svoje* gt prveg* moit. potem ko ji je drugi urarL Stev IM »SCOVENSKI NAROD«, ča* 12. *v*isU 1M9. StrM 1 Dnevne vesti. «~ V spomio na Jos. Jurčlčcvo sLavno&t ■pred 47 leti na Muljavi pri Stični in k to-zadevnemu sobotnecnu članku cenaeme«a •lista bodi povedano, da sta bila glavna aranžerja vsega slavlja prvi slovenski pcdžupa-n mesta Ljublijaine pcfoojrri Fran Fortuna im pokojni Mugt>n Turk. prvi rav» ira&elj Narodne tiskame v Ljubljani ter 50-*šolec :e«ktorje generalne direkcije v 4. skupini I. kategorije: Ar*gel Savnik, Sef odrielk-a za trošarino, takse in fm. kontrolo, Ivan Ditz, Madio Kisid, Mak-so Ltscham rn dr. Ljudevit Vaiiavec, viŠ. ins&ektorji 1/5 pri fiman&ni direkciji v Ljubl'i-aTii. — Za višje mspetktorie gen. direkcije 1/4 in v. d. še*fa davanih uprav: v Ljubljani (mesto) Josip Mosetlih. v Mariboru Avgust Sedlar, v Ptuju Hirrko Peme, v Krškem Framc Ga'brijeliič, dosedanji viS. knspektorji 1/5 pri istih davčmih upravah. — Za i-nsipek'to.rie fim. direkctje 1/6 so bi'U postavljani pri fin. direkciji v Ljubljani: FraSluibenib Norin«. >Slu£bene Novine« Št- 185 z dne 10. t, m. objavijajo zakon o prixnanju oficir»kega Čina studentom farmacije, ki «0 sodelovali v vojnah za. oavohojenje in ujedinjenje; uredbo o be*e-dilu prisege, ki se polaga ob nastopu »luž-b« v oroiništvu in uredbo 0 ureditvi polje-del^kega minietretva. — Kje je rudar Župan? Rudar Joiel Župan \z Hamborna, rojen 10. februarja 1890 v La§kem v Sloveniji, je od&el v mar-cu 1905 k vojakom in sicer k 20. pešpoiku v Mariboru. Dodeljen je bli 9. pohhod. bata-Ijonu in 1. 1918 je bil fce na dopustu. Od tega časa j« brez eledu iiginil. Kdor kaj ve o njem, naj obvesti njegovo mater Gertru-do vdovo Župan, Hamborn, HaldenetrMse 47. Nemčija. Županova miti je iiromaJnt starka in po nem^kih zakonih ima pravico do rudarske rente pri Aligem. Knapp-fichaftaverein v Bochumu, 6e dokaže da je njen «in mrtev. — Razpisane zdravnfške »lužbe. Bolnica za duševne bolezni v Taponici raspisuje natečaj za tri zdravnike ta sa kotitrak-tuelntjja aitronom-a. Prošnje je treba vložiti do 1. septembra. — Velika skupščlna Dražbe sv. Cirila in Metoda se vr*t letos 15. setrtembra v Kranju. na kar opozarjamo vse narodiffja-k*. P&!ovič.na vožnja za»otovl.lcna. — AmeriSkl senator v Sarajevo. V Sarajevo je prispel senator ameriSkeKa koo-sre-sa Louis Orampton s svojim sinom. OgJedal si je r*nimivo$ti mesta. med ka-ter^Tti so mu naibolj usrajali rmizeji. — 5C0 američkih laloviščarlev v Dubrovniku. V st>boto popoWme ie prispel v Dubrovinik velik amslešiki parnik. ki je 12-krcal 500 američkih I©tovi5čarjev. Ameri-^•ni so si cigl-edal! mesto in o4coKco, vćeraj sn se pa odpeljali v Crcesmovi. — Letošnla tujska sezona v Roftikl Slatini bo po dosedanjem pose'tu sod»C te-•o dobra. Do 23. 3 uli ja je znašaio Število Kcstov 3604, 1 avjusta pa 2e 4252. — Zakasnitev fzplaaia n«stav||«ie«fB U itelil5 v Mafiboni- Ftnan&na direkcija v LjuMirn] n-aim je pos1a*a naslednje ob-veshlm. Radi zakasnitve i7JPla«ila o«ebotin preiemkov za mesec avjust 1929 nastav-ljencem drž. učiteliijft v Mariboru ne za-done funaofrne direkefj« v Uubljani ni'kaka krivda. Minastrstvo prosvete ni otvorilo za tiČitel>rSća zadostnega kredita., zato Je pro-svetni inspektor v Mariboru vposlal ft-namčni direkciji plačilni nalog ra državno moSko učiteUišČe §e!e 8. avjusta t. 1., ka-terega je i^vršil oddelek za državno ra-čwiovoe4otorju awv srooe izdati plačilrti n%losc za žensko učitelj i*če Še-Ie tedaj, ko bo cnitrtetrstvo otvorilo v to po>treben kredit. V scrtošnem pa prosj direkcija, da naj se v bodoče vsakdos ki ima prejeti iz drža-vine blagame kafco jepda^to, obraća z eveot. urgeocatmi pred vsem na svojeja pristomega nakaro-valca» ki je v prvi vrsti po^kiican pojasniti morebirne zapreke. — LluMjansko vrtnarstvo na velesejm-6ki prireditvi »Ljublja-na v jeseni« od 31. avgusta dt> 9. septemtbra v Ljubljatii. Lam-«ko4etna vrtnarska razstava na Fokraji-a-«ki raxstavi v Ljubljani je vzfouiala vse-»plošno za»nin>ainie vn občudovanie. Dose-ženj moralni uspe-h je napotil upravo Liub-•Jjanskeza veksejma v stike z naaiglednej-šimi ljubljanskima vrtnarji-razstavlia»lci — »vrtnarji so biy z doseženim usranom po-pofeoTna zadH>*/oljtii in so se zato tuđi letos radevoije odzvali vabilu seimske uprave. •Vrtnarska razstava na Pokrajinski razsta-vi je že sigurna. — Izprementba rodbtaskega Imena. Na prošnj-o pisarja pri direkciji pošte in te-Jegrafa v Ljubljani 2. Alojzija To-nija-iCamernika je veliki župam Ijutolianske ot>-Jasti dovolil izipremembo nicjsovega rod-binskeKa imena v ime Toni - Rom. — Nalezljive boleznl v mariborski oblasti. Od 22. do 31. j uli ja je bilo v mariborski oblasti 37 slučaiev vnetja priušesne slmavke, ?5 tifu*nih bolezni. 47 škrlatm-fkt, 31 o-špic, 15 davice, 10 §ena, 3 vra-*iičmega prisada i« 1 krćevite odreveltosti. — Rivalske kožne bolezni v ljubljanski In mariborski oblasti. Od 29. i uli ja do 4. fcVEusta ie bilo v liut>!ianski oblasti 19 »slučajem- svinjske kuge, 11 sviniske rdeči-•ce in 4 garii; v mariborski oblasti ie bi!^ i5. t. m. 17 slučaiev vraničnega orisada, 51 »svinjske kuge, 34 svinjske rdečice, 1 me-tfixir5ast«ga Upuščaja in 1 čebelne gnilobe. Žrebanje loterije „Županove jame" bo 15. avgusta. Vse srećke, ki ne bodo do 14. avgusta plaćane — so neveljavne — Program kmetijskega oddetka jesenske prire-ditve Ljubljanskega veleseima »Ljubljana v jeseni«. 1. Mlekarski sejem obsega prodajo sira, masla in druffih izdel-kov, obsega pa tuđi propagando za mle-kopitje, ki se po drugih kraiih čimdalje bolj &ri in ki zasluži, da ga tuđi pri n-as vpelijujemo, ne Ie iz ozirov na zdravstvo, ampak tuđi iz splošno gospodarskih ozirov s posebnim pogledom na napredek naše živinoreje. Na sejmu se bo prodaial sir na debelo im na drobno, ravnot.ako tuđi mleC-ni izdeltki. 2. Vinski sejem bo obsega prodajo vkia, in sicer namiznega, ki se bo to-iU v sodčkih in buteljske^a. Vansiki se'jem bo nudil obislco-valcecn priliko, da se pouče o kakovosti razjiih domaćih vin najeno-stavnejSim potom. Na sejmu bodo zastopa-na vma iz najboljSih doleniskih im štajerskih vinski.i goric. Vina se bodo za poskuš-njo točila v malih kazarcih. KuDčiia na debelo se bo Iahfco sklepala na licu mesta. 3. Sejem za m©d. Cebelarji bodo postav-ili Da trg svoje letošnje pridelke in bo dana vsaikemu prilika, da se o pravem času pre-skrbi s potrebno količmo tega božjega daru, ki igra tako valno vlo2>o pri na$i prehrano, zlasti 2 zdcavstveneza staliSča. Med in rhleko sta bila v davnih časih visoko cenjen-a pridelka, ki pridobivata dane-, zo-pet čim dalje bolj na svoji vrednosti in veljavi. 4. Sejem za k-metiiske stroje in gospodarsko orod'ie. Ta del se ima bo ot>-sega-1 različne stroje, ki jih rabimo danes ja ofcratovanje paljedelstva, mldkarstva, .vinarstva in drugih gospodarskih pano*. Na sejmu se bo raViko izbirato in kupilo stroje za pertrebe posameznih go«podarjev, ^a tuda za potrebe podružnic in drugih .ffospoda.rskih organizacij. Stroji bodo na Jiou mesta tudJ obratovali, da se prepri-\£aio Interesenti o ddatmožnosti strojev in pouče 0 njih sestavi. — Kazenski zakonik za kraljevino Sr-bov, Hrvatov in Slovencev je pravkar izdala v slovenskem jeziku knjigama Tiskovne zadruge v Ljubljani. Devetindvaj-seti snopič Zbirke zakonov obsega namreČ zakon, s katerim se uveljavljajo in uvajajo kazenski zakonik, zakonik o sodnem ka-zenskem postopanju in zakon o izvrševa-nju kazni na prostosti, dalje Kaztnskl zakonik za kraljevino SMS. potem Zakon o pobijanju zlorab v službeni dolžnosti in novi Zakon o zaščiti varnosti in reda v drtari. Za praktično uporabo zakonov bo izvrstno služilo stvarno abecedno kazalo, ki zaključuje 175 strani obsegajočo knjigo. — Vrtme. Vremenska napoved pravi da bo detoma oblačno in nestanovrtno. Včeraj ie bilo lepo samo v Beogradu in Skoiplj«, dritgod pa obla»Cno. NaiviJja temperatura je znaSala v Skoplju 36. v Beo-tradu 33.7, v Splitu 33, v Zagrebu 30, v v Ljtfbljani 27.8, v Mariboru 27 stopinj. Davi J« ka*al barometer v Ljubljani 762.1, temperatura je rnaSala 19.3 sto-pin-je. — Lady Bailey |e morala pristad pri Conooljt Kakor znano, se ie te dni vršil evropski krožni poiet lalrkih $rx>rtnih avi-joJJOv. V petek so pritete-ia prva le*tala v Zagreb m naLiubijana v *jc®«m<, ki se vrši od 31. avsusta do 9. septembra 25o4ftt popust na vseh svojih že-JernfcaLi. O4a.|S«va velja na podUei seim-^ke legitimaicije za vodEnjo v Liubfiafio od 26. avgusta do 5. septembra t. U za po-vratek pa od 31. arpista do 13. septembra t L — 1S. avcttsta bo vatfka ▼■■•Mca s pe-strhn aporedon v Ponovi va*i tu ▼rta Jo». Cerne. Ob 15. uri burica »Carodejna *brivnica<, ob pal 16. uri žrebacHe efekhie lo-teri^e županove jame. Pri veselici iera godha na pi*»la. Na postaji GffOSMpljejgo-zovi m avtobus na razpoiaso. 4B&H RADION pere sam! Če se kaj iakega pripeti se gospo Mico samo smehlja. Kaj po more mala nebogljenka rato. Lehiiro čisto oblek-co za njo in svež predpasnik za mamico, saj vse madaže odstrani brez truda Ie Schichfov RADION — Ko se začno krvne cevi poapajevati, Hleluje uporaba, naravne ^FRANZ JOSE-•FOVT* grenčice na redno izDrazwenj« čre-•veba in zmanjša viso-k naval krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih pojavi! različne vrste »Franz Josefovo* vodo, ker od'pravi zastajarre v želodčnem Črevesnem kanalu i«n leno prebavijenje ter y>miii dražl.iivosit živcev. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špeceriisđcih trso-vinah. 1-L — Ključ za Esperanto (slovnica in slo-varcek) je izšel. Uporabi jati ga more že peifekteti esperantist, za-čeonik kakor tuđi neesperantist. Zaradi nizke cene si ga more nabaviti vsakdo. Naroda se pri »Klubu esperanfcstov v Ljubljani« —Narodna kavama. Cena 3 Din. Po pošti posamezni komad v z.namkah po 3.25 Din. Kniigarne 25 odsiotkov popusta. — Radi u boj a sina pet let lece. Pred sodišćem v Sremski Mitrovici s« je te dni odi-gral epilog pretresli ive rodbinske tiag-edije. Na obtožni klopi ie sedel 661etni posestnik Pavel Golubovič iz Sremskih Karlovcev, obtožen uboja lastnega sina. Golubovič se je zadnja leta udajal pijaci in demon al'konol ga je imel ponoJnoma v oblasti. Pa tuđi njegov^ sin Pavel, katere-mu je oče odprl mesnico, je bil ve»iik malo-pridnež. Bil je straćen kvartač. presedal je ćele noči za mizo v gostlkni in kvartal na žive kn rnrtve. Zato je §la mesnica rakom žvižgat, razuniljivx> pa je tuđi, da so se razmere pri Golubavičevih slaMale od dne do dm« Oče In sin sta se smrtno so-vražila in prepiri so bili na dnevnem redu. V preszirih pa je redno vsa rodbina strje-no nastopala pro^i očetu. Ker so bih prepiri vedno bolj pogosti, je bila katastrofa neizocibna. Dne 2. iulija j« stari Ooiubo-vič ležal poipoldne doma, krai niega pa ie stala steklcnica vina. Ko je priišel sin do-mov m zagledal očeta im pijaci, je po-grabil steklenico in vino izpil. Stari se ie uiezil in skočil je proti sinu, ki pa je bil hitrejši in je vrgel očeta na tla. Stari Golubovič je nenadoma pograbil ve4ik mesarski nož in ga sinu porinH naravoost v srce. Sin je med prevozorn v bolnico umri. Pri raapravi se je posestnik Oolo&oviC za-govar>al s sitobratiom, p* mu ni poma«a4o. Obsojen ie bil na pet let ječe. POTENJE ROK, NOG itd- zaneslUvo odstrani »SUDOR«*mast lekarne »Pri orla«. Celje. — Zapet itttv Save. Včerai je bil v Zagrebu lep somčen dan in naval na kx>-pališče na Savi je bd] izredno velik. Za} je tuđi včeraj Sava zahtevmla žrtev. Pri kopanju je utonil kovinar Maks Broz. Sprva uto-pljončeve ind-eotitete nišo modi ucoto-viti, kasneje sa je pa spoznal njegov brat Stepan, ki se je tuđi kopal na Savi. Pri po£ledec in ji resili življenje. Vzrok poskuSene^a samo-mora je bila živčna bolezes. Iz I.mbHane —4] Poskusno filnanl« sa mU* niiHo. te dolgo ni Ljubljana tako nestrrmo pri-ča'kovala nobene družabne prireditve, kakor pričakrjje weeđcendt kl ga ptireda Aero-kluh v sredo v oovem kot>*HMu Ilirije. Tako pestresa hi labavneca programa pa tuđi ni Še imela slična prireditev pri nas. Produkcije našega mlađega a«ilnega Aero-kluba, naših sprotrtikov - rekorderi ev m kot na^zankrnivejiša frhnatiie ofcčinstv-a in tekmovaJk za tniss Ilirl>o. so iiavne točke prireditve, karek, dne 6. avgusta t. 1. se ie vršil v gostihii g. Davori-na TaiKiaria ustanovni občni zbor akademskega kroiika na Jese* nicah. Iz voljen je bi! sledeči odb-or: *ne-diclnec Bogataj JoŽe predsednik. monta-nist Peklaj Adoli tajnik, teolog Lampii Lađo blagajnik, jurist Stolcer Kristo odbornik, jurist Gorup Stane m mediciTiec T^mcar Avgust kot revazori-a. Po zgledu druStin mest smo si tuđi mi ustanovili s-v-tvj krežek, ki je popol-noma stamovskegra značaja. Trdno smo prepričani, da nas bo javnost pravilno razumela in nas v vseh ozirih pod-piral*. Kulturna društva naj bodo uverjetta, da se s tem, da smo si ustanovili svoj krožefc, nismo odteKnili de4u pri Tijih, arnpak nasp-rotno, vedno smo irm ■pripravljeni pomagati ne samo kot posa-merniki, temveč tuđi kot celota. — Oradnia Sokotskeca doma na Jese-tilcah lepo napreduje. Te disu. Vsa «tavba je 47 m doLga in na naiširši stratni 34.50 m široka ter bo pooolnoma dosrra-■jena 5e to jesen, tako da se bo lahko že v novih prostorih vrSila sredi nov-embra proslava 25-letnice ofcsmja Sokola na Je-senicah. Poleg telovadndce, ki bo 22m dol-ga, 12 oi Široka m 7 m visoka, bo še gle-daliiki oder 12 m širok in 10 m gk>bdk, ter več \*ečjih m manj^in sob za razne odseke in stamovanje za hiSnika. Na zvt-naj pa stavba v visino Ie ne bo popomo-■na dOs"Tajena ter se že sedai stavba iz-vrSuie tako, da se bo v nekal letih la do 500 telorvadoev, katero Vkrbi tuđi pricnerno orrajo. V Jahabdci. Pogtejte, kako iibortx> zna moj mož jahati. Zdi se, da ie kakor zrasčem s konjem. — Saj rcs. skoro bi ne razlottl. kic ae sa\£enja konj in konca vaš mož. NavAMttdeca. — Janesek je preisral prt tako, da ima veHco luksjo. Kaj storiti, da mamica ne opazi taknje? — Obrafeno prt narobe. Ubogi kotur. — ZaJcal si p« danes tako žalostan? — tmrn mi je odpotovala na počitni-ct m monA sem ne le kuhati, marveč toefi pojesti, kar sem sknhaL Beli medved napadel ekspedicijo Albertinijevo italijansko ck*>prdick jo, ki se je napotila 1 ladjo »Hcimen Sucai« v polarne kraje, da poiić« ostanke Nobilovega zrakoplova, je do# letela težka nesreća. V sredo zvecer je napadel vodjo ekspedicije Guidoza in nekaj članov se<»tradan Seli medved. Poveljnik ekspedicije Albertini je ptv grahil puško in hitel tovariiem na po« moć. Nesreća je pa hottla. da *e je udri pod njim led in Albertini je pa» del v vodo. Pri tem se je sprožila pu* ka in strel je zadel Guidoza, ki je na krovu kmalu podlegel težki po&kodbi. Ker Udja ni moda. do&eČi kopnega, ao Guidozovo truplo zavili v odejo in spustili v morje. 324 letnica podmornice Ko so med svetovno vojno divjal© nemške nodmornice. so mciosri trdli, da je podmornica nemški izum. Toda po-znavalci te-briske so veddi, da K i© franeoski romark>p»isec Ju les Verne problematično in teoretično razm?51ial o nevidnih ladiah, ki bi Drule pod morsko jrladino. Z mi&lijo, kako r>ltfti pod vodo. so si Ijmije beri li clav-e že davno. Letos mine 324 let, odikar je zjrradil ho4an-dsk:t mehainDc in pomor*6ak van Drebbel prvo nodmomico, s katero je uspešno plul tx> Temzi. To je hMa oč\-vidno prva podmornica, vozala je na ro6ni pogon in mogrla se je potooiti samo za toli'ko ča&a, da ie Solnar pora bil ves kisik, kar ea ie bilo v &>lnu. KWub vsej priintivTK3Sti je pa vozti Orebbel s svojo podmornico po Temzi iz Westmm-stra skozi London do Grrenwictia. Se-veda pa ni vozi! ves Čas pod vodo. Od tes:a prtmiitivTTesa po^kusa ie miJtilo skoro 150 let, predno je jjgrad:^ Ameri\San Bu&benell podmornico, dolo-čeno teoretično za vojne svrtie. Tuđi ta podmornica >e bila zek> rrrimitivno konstruirana. Prostora je bik) v njej samo za e ne sja mofa, ki je moral «"vrrfi v&ak. Ce se je hotel potopiti, je od pri zaklopnico, voda je vdrla v spodn.fi de-1 čokna m sra tako obrfedHla, da s© je po-jjreznil v vodo. Ce je pa hotd oobiđ«' spraviti to primitivno podmom^oo zfv pet na povr§>e, je moral vso vodo ir-črpati z ročno čnpalko. V»čio podmornico, v kateri je bflo prostora za T>ct moHt, je zjer» so jo gonili parni kotli, katere so pozirveje rzpodrinii električni akumulator ji. Sedanje rKKtmopnioe so v prrmer! s prvotnimi pravi orjaki, kajti v rve-katerih ie prostora za 130 mož. Kaznovari pek Seljak Olaf je dobavl*al rxv8rat«-mtt peku v Stocknolmu maslo. Temu se )e nekoč zaz*d«lo, da je masla manj nego običajno. Položil i« maslo na tehtnico i;n bik> ga je res manj.. Ogorčen >e i>n-javil pe;k sleparijo sodi&ču. Olaf je moral pred sodnika, Icfi ga je \t>raial, če nima domi tehtnkx. Pa je dejal Olaf, da jo ima, samo utezi rrikoH ne rabi. — Zakaj pa ne? se je začudil sodni'k. Saj bre-z uteii ne morei stehta»ti masla. — O, pač! Vedno, kadar moram peku doba vi tf maslo, položim n>egrov 2 kg: telak hlebec kruha na tehrnteo in odmerim količino m^sla, ki odgovarja tej teži. Seljak je bil oprošten, pek je pa moral z d-olgim nosom domov. Mož na smrtni postelji Star švedski kmet je umiral. Videč, da se mu bliža zadnja ura, je zbraj svoje moči in dajal ženi razna navodila, kako naj ravna po njego vn smrti. — Ne pozabi, Mari)a. — >e jeclial, — da mi dolguje Janonson 25 kroti, — čujte, — ie dejila žena sosedom okolt postd>e. — še zadn>o uro >c tako previ d-en. — In ne pozab. Manja, je nadarje-val umirajoči. da srtaremu Pettersenu dojgujem 50 kron. — Siromak, — je mentta žena, — že zo-pet se mu blede. Hitro, da n« bo prepono. — Ste že slrsali dragi sosed? Crs>n-ka ie po kartah opozorfia svetnlkovo, na« se da točiti in baje se je že k>čJU. — AM imate toćen naskrv te cican-tae? »SCO V E NSK1 N A R O D«, d-ne 12. av*iista 1929. ~tev IK^ t)fatm&omh stmsti — Ah ne, — je menil Labords, — dajte jih raje Samt-Cecilii, ona jih prisile mnogo bolje na nasprotni strani. Ce ž-e kn amo os!a]a obš'mo pismo. V pismu se je »umorjenac žena zanimala za u^odo svojega moža :n zanimala se je, če ji je mož kaj zajneni in če je še jezen na njo. PobegmLa je od njega zato, ker je bil na m>o zeio ljubosumen. PobegnJa Je naprej v Nemčijo, tu pa se je vkrcala na pamik !n se odpeljala v Amer.ko. V pismu pravi, da se ii je v Amenki spočetka ztlo slabo godrlo, pozneie se ie r>a poroci 1 a z nekim monter Tem, s kate r:m ima dva otroka, Seda.i se ji prav dobro go-di, zanima io samo, kai dela njen orv; mož... Pismo ie seveda v MiŠkoiczu vzbu-dilo spiošno senzacijo, zlasti pa so 2or-čeni Kovacsevi sorodmki m znane:. kalti sedaj je očitno dokazano, da je bil mož nedolžen. V očeh javnost, je sedaj Kovacs rehabilitiran. nezA-esto ženo pa vsi obsojatio. Makarski Landru, ki je umoril 20 žensk Po 17 letih slučajno odkrit morilec žensk — Sedel ie zaradi ubeja pod tu|im imenom v jeci in je svoje zločine odkrito priznal Že v soboto smo kratko poročali, da so na Madžarskem po 17. letih slu* čajno odkrili sad'stičnega morilca žensk vr osebi Bele Kissa. Mož je sedel v kaznilnici v Aradu in sicer pod ime; nom Friedrich \Vimmer. Zaradi uboja je bil obsojen na 5 let ječe. Ko so pa na podlagi fotografij in drugih doka* zov dognali, da se skriva pod tem imes nom zloglasni madžarski Landru Bela Kiss, je hotel izvršiti samomor, kar so mu pa pravočasno preprečili. Zločini tega nestvora, ki ima na vesti več žensk, so bili odkriti dve leti pred voj* no. Bela Kiss je ljil klepar v madžars skem mestu Czinkoti, kjer je imel hi* šico z vrtom. Živel je čudaško, bil je nedostopen in s sosedi sploh ni občes val. Ljudje so mislili, da je postal ču* dak zato, ker ga je bila žena zapustila. Pozneje, ko se je izkazalo, da je moril ženske, so. bili-pa ljudje prepričani, da ga žena ni zapustila, tnarveč da je po* stala žrtev njegovega sadizma. Pred 17. leti je Kiss svoio hišico prodal in brez sledu izginil. Ko >e ho? tel novi gospodar hišo podreti in zsra-diti na istem kraju večjo, so naleteli delavci na obokano klet. V kleti so našli več železnih sodov, v kakršnih prevažajo bencin ali petrolej. Sode so odprli in nudil se jim je grozen prizor. V vseh so bila razsekana ženska trupla, ki so večinoma že razpadala, Zdravni* ki so sklepali, da so nekatera/ trupla ležala v sodu že pet let, druga 'pa ko* maj nekaj mesecev, Preiskava je dognala, da je iskal Kiss potom oglasov gospodinje, ki bi imele nekaj premo-ženja, toda nobenih sorodnikov. Na oglase se je odzvalo več zapuščenih žensk, ki so bile vesele, da jim je Kiss k-rnalu obljubil, da se z njimi poroci. \rse je pregovoril. da so mu izročale svoj denar. Čim je bil denar v njego* vih rokah. je Kiss svojo žrtev ymoril. truplo razsekal in spravil v sod, potem je pa čakal na novo zrtev. So= sedje so bili prepričani, da je dotično gospodinjo odpustil in nikomur ni pri« šio na misel, dn jih po vrsti mori. Ko so odkrili strahovite zločine, so začeli iskati sadističnega morilca. toda o njem ni bilo duha ne sluha Oblasti so mislile, da je odpotoval v Ameriko, odnosno da je stopil v franeosko tuj* sko legijo. Med svetovno vojno se je razširila vest, da je padel na srbskem bojišcu. Nekateri so pa govorili, da se klati po svetu s cigani. Mož je bil nam-reč zelo podoben ciganu. Se sedaj ni točno znano, kje se je skrival. Med vojno ga seveda nišo mogli iskati in tako se je lahko skrival pod tujim imenom. Najbrže je bil na bojišču, kier je vzel padlemu vojaku Friedri* ehu NVimmerju dokumente. Pred peti* mi leti je v prepiru ubil svojega na* sprotnika in pod imenom Wimmer je bil obsojen na pet let ječe. Vest, da so po 17. letih odknh sa* dističnega morilca, je vzbudila v madžarski javnosti splošno senzacijo. Vsa Budimpešta govori o Kissu in njegovih zločinih. Da ni sam zblebetal jetniškim paznikom, da ni tišti. ia katerega ga imajo, marveč ijckdo, ki ima na vesti mnogo hujše zločine, bi g a najbrže sploh ne bili našli. V isti čelici, kjer je bil zaprt, je scdel neki drugi zločmec in ta je jetniško upravo opozonl. da je NVimmer v resnici Bela Kiss. Dotični se je spomnil, da je bilo v opisu Bela Kisse rečeno, da rabi neko nenavadno klervnco. katero je večkrat rabil tuđi v jeci Kiss jr kmalu opazil. da se nje* gov sotrpin zanima zanj in da ga ima na sumu. da se skriva r>od tujim nnc» nom Zato je začel hliniti blaznost in morali so ga vtakniti v prisilni jop^ć. Sluteč, da je izdan, je hotel pobeg* niti, pa so ga ujeli. Ta čas je ietniškj uprava dobila njegovo fotografijo, na podlagi katere je ugotovila. da imt re% opraviti s Kissom. Ko so mu to povc« dali, se je začel smejati. potem jr p* nekaj časa besncl in končno je začrl plakati. Odvcdli »o ga v samotno cr< lico. kjer si je hotel prerezan žile na rokah, pa so mu samomor preprfčs\ Videč. ds ni pomoći, je skesano pri« znal, da je umoril 13 žensk. Ko so mu dejali, da so našli več trupel, je izjavil, da ni izključeno, da jih je umoril 20, več pa niktkor ne. Vprasanjr, dt li }t bila med žrtvami tuđi njegova zrna. ie odločno zamkal. Pač pa je priznal, da je budimpeštanski policiji opetovano pošiljal anonimne dopis*, v ktterih \\ sporoča, da ie umri. S tem je hotel nf>' Hcijo prepričati, o svoji smrti, di bi 21 nehaja iskati. Mrličeva pustolovsčina ^ mestecu Ventivogho pri Bologni. rnanern po bogatih vinogradih, je umri te dm premožen in ugleden posestnik Lui^i Beramm»chi. Umri je v bolnici in s-orodniki so mu pripravili svečan po ^reb, kateresa %o %e udeleiili vsi obfin* ski svetovilci, iole in deputacije iz okoliških krajev. Po pogrebu so pnrr--dili veliko gostijo, na kateri so dobro jedb in pili, k&kcr je pač običaj, če umre bogat človek. Toda n» pokopa« li&ču se je zgodilo nekaj nepričakovi« nega Grrbar je hotel grob zaftuti, pi je ves presenećen ugotovil, da je kr*tt nekam čudno lahka Odprl io je in malo ie manjkalo, da ga ni zadela ksp, kaiti krsta je bila prazna Nastala jr splošna panika. Alarmirah so karabin njerje. ki so prealedali vso okolico, to* da mrliča ni bilo nikjer. Obla»ti *A mislile, da je imel Bergam**chi sovrif« nika, ki je njecovo truplo odnese! in oskrunil. Govorilo se ie tuđi o politič« ni osveti, čeprav pokojnik ni imel poli* tičnih nas^rotnikov. ker se v politiko <;p]oh ni vme^aval. Končno ie poveljnik karabinjeriev preiskal mučno zadevo in ko je pr^rl v bolnico, je nasel truplo v mrtvačnici. lTslužbenci so namreč krsto rabili, *ru« pio so pa pozabili položiti v njo Po* greb se ie moral vršiti drucir in ufl^d« rega meščana so pokopali tiho takor samomnrilca. Mestni očetie so si nako* pali veliko blamažo in po pravem po« grebu sorodniki nišo mogli po^reheev rocostiti. ker so bili vxt- popili in po,* jedli ze. prei. Zme^anf posuti. MaJa Špchca ic mora'i zi d^r"*4« nalAjro naT>l!Mi-ti imena v*eh doms^ih f -val'. Mei t>^san>eTn if r^ r'0'"*^'"'^^ skorila k Tnamici. rekoč: Mamici. kakš^n pa \e do«.tojen zraz ra ^vinv^? Skrhna zeruu — Tako. ženica, vračam se niriv. nost \z ravaro-valmec. Dal srm se zi-varova ti za tv>1 miliwta. — Sa .i sem vedno trdila. da tako dobre^a moža n: T>od solncem. Zdai te ne bo treha več svariti, da .ie nevarno skakat med vožnio na tramvai. Odvetni^a dr. Drago Marsišič ln dr. Viktor Vovk, L nbl ana! sta se preselila s svojo pišamo iz dosedaa ih prostorom v TavČarjevi ulici stev. 4 v prit ičje hiše v Tavćarjevi ulici štev. 1 Primerno mesto Želi gospa tu ali izven Ljubljane. — Vajena je železne, špecerijske, manufakturne in konfekcijske trgovine; razume se tuđi v knjigovodstvu. — TsTastopi lahko s 1. oktobrom. — Cenj. ponudbe na upravo »Slovenske* ga Naroda« pod »Zanesljiva*. 1660 Gfervož zadružni savez v lcr^lpo^iil SHS v Beo-gra pogodbi. Reflektanti naj đofltanfto oooudbe, opretnljcoc a cnrricalmrj vita© in z ostali mi dokumenti in z naved- bo, na ko$&šno p4aćo in na ka-tere draže poffoje re- ffektinfiio, opravnomn odboru Saveza. Beograd. Franfcopanova 1S, natfafe do zakOučao 25. arsostatL GLAVNI ZADRUŽNI SAVEZ. SpediaJna mehaniena de/ortttca za popravilo vteh pisalnih, računskih m kopirnih itrojev, rmzmnoževatmh apa» rašov in bla£s)n. I Toćm* postreib*/ IConkurenčne cenel Tdefon 2980. MaaUiaturnš papir kg a Oin 4*- Dober in poceni nakup Vam je zagotovljen, če se potrudite ogledati zalogi tvrdke NOVAK LJUBLJANA, Kongresni trg 15 Vdika izbif*a moikih štofov, damskega btaga, Schroll tkanin za perilo in rjuhe itd. ■••*,. Inserirajte v „Slov. Narodu"! >%Ma1i og1asi< Vsaka beseda SO pa*. Plaća me lahko auli v znamKa*. Za odgovor znamkot - No vprasanja brez sruurtke nm i i odfZavariamo. Najmanji* otfla* Oi» 5*— —— Stanovanje | FV>mid1>tf z tsaved'bo n^iemcjffl« na u.pwa\"O »Slov. Nareda« ikk! se.?- Elegantno sobo snažno, parket. elektrJia m ]>o&e-bec vbor»a«> »Si. Naroda«. 1644 L Mikuš 1UB13ANA Mes»n *t9 15 pnpoioča svojo zalogo dežnikov in solnćnikov ter spreha.alni palic Popravila se lzvršujejo — točno in solidno — | Sobo s štediJnikcm Mko-i ^go4ifcD pr^4* Osl« part^ir, ]et<^o it^S Razpi«. Gr**ai fMl*ek Sokol lAec« <*rv-irr« v Stc«>aM4l v«jj odda z>4«>] 16. MTt Ponud"be i* vložiti l^fcum do potK^-elJka dm« 19. avru**a \*2*. V §t«pan}i va*i, 12 aipr-ila !«»?•. 15- avgusta -••■ . r'V S vsi k žrebanju loterije •' ": 99Županove jame" v Ponovi vaši pri Grosupljem! lk#4«: Joato Tmir1 — Za »N««4m> ttokMtmfi ftm JtMfftek. — Za «nro to toMratai de* lista: Oum CarUtoi. — V«4 v U«tWi*aA.