P osameine Številke: Navadne Din —■•75, ob nedeljah Din 1*—• .TABOR* ixK«i* w«kd«iw r»«ven nodclje m pra>»iko», ob 18. ur, z datumom n»»lcdnjcya dne ter atane mesečno po polti D 10—, aa mo-lematro D 18 -, dortavljen ra dom D 11*—, n« izkaznice D 1Q’ inaerati po dogovoru. Naroča »e pri upravi .TABORA** MARIBOR Jurčičeva ulica itev. PoStnlna plačana v Ces^s današnje Sfev. Bin T50 TABOR Posamezne številke: FJavadne Din —«75, ob nedeljah Din T—% UREDNIŠTVO .e nah.je v Mnri-'boru, Jurčičeva ul. at 4, I. nadstropje. Telefon interurb. at. 278. UPi^AVA se nahaja v Jurčičevi ulici at. 4, pritličje, desno. Telefon št, 24. <— SHS poštnočekovni račun štev. 11.787. Na naročila brez denarja ae ne ozira. — Rokopisi se ne vračajo. T Tit Naslov ca Hoq ' ■ Ljub* jan Ja Maribor, nedelja 17. avgusta 1924. Opozicija le zadovoljna. Dr. V. Kukovec: Za mariborsko oblast. Kakor so poročali vladni listi, se pri Jzineni oseb velikih županov s strani Vlade Ljub oni i ra Davidovima za Maribor no misli imenovati g. dr. Vodopivec velikim županoro mariborskim, ampak de-1 etatom velikega župana Slovenije v Ljubljani. Ker bi na podlagi zakona 26. aprila 19-2 o splošni državni upravi to ne moglo biti, se prebivalstvo mariborske oblasti opravičeno vprašajo, ali sc bo to res zgodilo, in zahteva po pravici, da se postopa po veljavnem zakonu in Se ne krši ustava. Že dolgo pred svetovno vojno, ko se 3e pripravljal v Avstriji načrt decentralizacije uprave pod vlado grofa Thuna Holiensteina, je bila predvidena ustvaritev spodnještajerskega upravnega okrožja, torej že v pokojni Avstriji kot koncesija Slovencem. Sredi svetovne vojne ®o narodni krogi štajerski ob glasnem Protestu Nemcev zoper trganje štajerske kronovine sprejeli na shodu v Ver-Sejiu resolucijo,. naj sc ustvari spodnještajersko upravno okrožje s severno mejo do Mure in s sedežem v Mariboru. Zaradi mb j ega tozadevnega govora je odsedi! avstrijski vojni' minister proti meni kot vojaku v prosi u lom taborišču v Thalerhofu preiskavo,, ktore sem se u-brnnil z izgovorom, da sem slovenski ^ež^ln j poslan ga. Z 31, oktob rom 1918 se je le provizorično. brez sklepa kakega Jjiyd®kflga zastopstva, ampak vsled sklepa takratnega narodnega sveta pripojilo slovensko štajersko okrožje k Ljubljani in sva to ok rož je .zastopala dr. K. Vrsitovšek kot poverjenik za šolstvo, jaz pa kot poverjenik za finance. , Že dve leti pozneje, koncem leta 1920, ’ ten* jaz kot poslanec ustavotvorne skupščine in kot demokratski minister v vladi Nikole Pašič-a ob določevanju na j višjega Stavila prebivalstva za obseg u-Pra.vnih enot naše, države v, sporazumu K dr, Zrjnvont: 'predlagal v demokratskem; poslanskem klubu, letečemu je predsedoval pi*ed,sodnik današnje vlade Ljuba Davidovi č, naj glasuje demokratski klub za okroglo število enega milijona duš, da se Slovenci morejo svobodno Odločiti za eno ali več upravnih enot. — In nikdo nižji nego Ljuba Davidovič je takrat odločno nastopal za tako število Prebivalstva ene upravne enote, po kte-rem bi Slovenci ne mogli biti združeni v eni sami enoti. Zahteval ie največ 800.000 duš. Ko sem ga opozoril, da mu to nič ne pomaga, ker ljudskega štetja Še ni bilo in bode se naštelo tudi pri taki določbi težko mnogo več Slovencev nego jih n,a ta način šteje ena enota, pobil je mojo izvajanje Ljuba Davidovič, nekoč, da smo Slovenci glede številk kale^ Črnogorci, ki trdimo enkrat več, drugič mttnj, kakor nam ravno konve-ntra. Za zakon o razdelitvi države na obla-fetl 26. aprila 1922 p! le glasovala, večina narodne skupščine, ampak tudi večina slovenskih poslancev in sicer 3 demokrati, 8 samostojnih kmetUcev in 7 socijal-pih demokratov. Ta znikon je stopil v Veljavo z imenovan jem polnopravnega velikega župana za mariborsko oblast, dr. Plojla začetkom leta 1923. Ta.kossvani Marink« vi č e v načrt o spremembah _o-blastne uprave ni nameraval sprani v n jati ustavnih določb glede razdelitve v oblasti. P« naredbi anlinišfbra notranjih Zadev Vujičiča se je v letošnjem poletju izvedla v miairiboreiki oblasti tudi razdelitev streaov v smislu 7,akon a _ , Po komaj dvomesečnem fumkoi jonira-nju polne oblastne uprave v Mariboru, naj pa stopi na mesto velikega župana le delegat, to j®, podrejeni organ ljubitjam^Bga županm De, to pouaoni Vtis Radičeve klepetavosti. — Propagandno potovanje opozicijskih voditeljev. Davidovič ni bil sprejet na dvoril. —Nasfas Petrovič v avdijenci. — Kralj potuje v Topolo. BEOGRAD, 16. avgusta. Politično življenje je bilo danes tako v skupščini kak. v vladnem predsedstvu jako živahno. V skupščinskih prostorih so se vršile seje posameznih klubov. Radičeva zgovornost je očividno zanesla v vladine vrste precejšnjo zmedo, ki bi bila kmalu povzročila težke politične prptresljaie, a se je danes že nekoliko polegla. V vrstah opozicije izjavljajo, da so zelo zadovoljni z razvojem razmer in z Radičevo nebrzdano zgovornostjo. V bližnjih dneh pojdejo voditelji radikalcev in samostojnih demokratov na propagandno potovanje in računajo z velikim uspehom. V vladnem predsedstvu je min. predsednik Davidovič sprejel danes dopoldne več deputacij, ki so mu predložile svoje riPLOMATI PRI ZUNANJEM MINISTRU. Inozemski zastopniki so prišli po infor-mncije k dni. Marinkoviču. BEOGRAD, 16. avgusta. Dopoldne so obiskali zunanjega ministra dra. Marinkoviča poslaniki inozemskih vlad in sicer francoski, nemški in ameriški poslanik ter češkoslovaški, avstrijski in romunski odpravnik' poslov. Obisk je imel intorma- predloge in želje. Ob 10. uri je sprejel več ministrov in se ž njimi dclj časa posvetoval. Nato je posetil predsednika skupščine, s katerim se je raztovarjal Čez pol ure. Govorijo, da se je razgovor sukal okoli tega, kakšen vtis je napravil razvoj političnih dogodkov n'a kralja, ki se je včeraj vrnil z Bleda. Za danes dopoldne je bilo pričakovati, da bo kralj povabil v avdijenco več ministrov, v prvi vrsti seveda ministrskega predsednika. Povabljen pa je b'l samo notranji minister Petrovič, ki je kralju referiral o notranjem položaju in o zadnjih dogodkih. Danes zvečer bo kralj v spremstvu Davidoviča in Ljube Jovanoviča odpotoval v Topolo na grob svojega očeta. ti ven značaj. Francoski poslanik sc je zlasti zanimal za poset našega kralja predsedniku francoske republike. BORZA. CURIId, 16. avgusta. (Sklepni tečaji). Pariz 29.15. Beograd 6.66, London 24-07, Praga 15.80, Milan 23.90, Newyork 529,50. Dunaj 0.007375. začetek konca samostojne in enakopravno mariborske oblasti, vidimo, tla sc s tein prebivalstvu samovoljno in , prot1-zakonito vzame, kar sc ir'«1, jo ponujalo pred desetletji že v Avstriji, za kar j« narod manifestira! že sredi svetovne vojne'in kar je z glasovi večin® redno izvoljenih slovenskih poslancev sklenjeno z zakonom 26. aprila 1922, pozneje pa na podlagi zakonitih vladnih ukrepov tuili izpeljano. Ukrep, če odgovarja resnici, izhaja r.d predsednika kraljevske vlade, ki je bil sam v narodni skupščini tako razdelitev na oblasti zahteval, g. Davidovič,?,, in podpredsednika te vlade, g. dr. Korošca, ki je izvoljen poslancem od prebivalstva iste mariborske oblasti, kii se naj ukine. O občinskih volitvah v STUDENCIH pri Mariboru porova »Slovence« od 12. tm., da so na listi združenih Slov. strank vsi izvoljeni kandidati (si) pristaši SLS. »Slov. Gosp.« od 14. tm. pa pravi, da jih j je neka j SLS. Resnica io, da so cd 6 kvečemu 3 SLS. Iz LEHNA NA POHORJU poročata »Slovenec« in »Slov. Gosp.« unisono, da So na kompromisni listi v t,■•mošnji občini 4 SLS, 2 SKS in 1 SSJ. Mi pa imamo v rokah dopis občinskega urada v Lehnu, ki izjavlja: le klerikalnih ISs6@v. »V kompromisni listi, ki se je vložila za našo občino, so 4 pristaši J DS in 3 soc. demokrati. Vsako drugačno poročilo bodisi v kateremkoli listu ne od -ovaria resnici.« Iz občine LIMBUŠ sta poročala um-sono »Slov. Gosp.« in »Slovenec«, da so v tamošnj! kompromisni listi 4 SLS, 2 SKS in 1 JBS. Mi pa imamo y rokah ofi-cijelno poročilo, da so: 2 pristaša SLS, 1 J DS, 3 SNS1 1 soc. dem. Dvomimo, da bosta navedena lista svojo laž popravila. PosEejjmo si prodam® dei»e I Pavel Matavž, tov. urad., Ferd. Kleniec, pos., V trgu KONJICE so Nemci In nemškutarji postavili za. občinske volitve svojo kandidatno listo poti imenom Gospodarska stranka. Na tej listi, ki je pa sicer zaradi goljufije bila razveljavljena, se svetijo sledeča imena: Fr, Drame, mlinar, Fr. Leskovšek, pek, Melh. Mihelak, pos., Jos. Maček, urar, Franjo Gošnik, tov. del., Fr. Gobec, kovač, Štefan Filipič, mesar, Fr. Konec pos.. Viljem Topolšek, tov. urad., Ignac Vaupot, pos., Ivarol Flis, pos., Karol Flis, usnjar, Fr. Šelih, pos. Jo«. Tomše, kočijaž, Jos. Dru.škovič, pos., Dolfe Zalašek, šofer. ali sina. Poštene Nemce vprašamo trate te ljudi res za svoje? V večen spomin in v večno sramoto smo Vam objavili imena poturic in prodanih duš! Srczki, okrožni in krajevni cdbor JDS v Celju so na svoji seji 13. tm. soglasno Pritrdili protestu oblastnega odbora JDS proti nameravanemu kršenju nsta- Proll kršeralM ustav®. ve, katero hoče izvršiti nova vlada z degradacijo mariborske oblasti za filialko ljubljanske oblasti. Es zvedavosti se le obesil. Smrt pridnega otroka na vrvi — duša. stavna uganks Leto: V. — Številka: 137. ravno oh času, leo je iireelp cirkuško osob-jo svoje vaje za predstavo. V teh vajah je videl, kakp so žensko, }ci je visela,na vrvi samo na tilniku, potegnili visoko v. zrak, kar je bilo dovzetnemu Bogomiru še večja zagonetka, ki mu je navdajala mlado glavo dan za dnevom. V sredo zvečer dne 13. avg, so ga domači pogrešali, po daljšem iskanju so ga prestrašeni našli viseti pri hlevu. Obesil se je bil. Ker se r,i pripetilo ničesar, kar bi dalo sklepati na vznemirjenje mlade mu duše, je ta smrtni slučaj za vse prebivalstvo, zlasti za učiteljstvo prava dušeslovna uganka, ki vzbuja toliko več pozornosti in sočutja do žalostnih Staričev, ker je vsa -družina mirnega značaja. Danes (sobota.) se.je vršil pogreb na Radvanjsko pokopališče ob veliki udeležbi prebivalstva in šolske mladine ter učiteljstva iz Radvanja, ki žalujeta svojimi pridnim bivšim učencem in sočustvuje s slarišh Naj počiva v miru! Iz Radvanja pri Mariboru nn.ni poročajo 16. tim.: Ledineku Bogomiru v Novi vasi pri Radvanju, 13letnemu sinu peka im posestnika Ledineka, učencu mariborske meščanske šole, bizonu pridnosti in dobrega šolskega napredka, je večkrat navdajala mlado glavo čudna misel in zagonetna radovednost, kako neki je člo veku, če se obesi in kako je mogoče, da bi megel človek na vrvi umreti, To svojo misel je večkrat iaražal ter se je mislilo, da se deček lepšali. Pred kratkim si je hodil v Cossmijev cirkus v Maribor ogledovat zverinjak Izidi v©SI£©w 1£&. avgusta« Srez Ptuj Grmdž. Središče: SKS 84 (6), demokrati' 119 (8), SLS 53 (3), Ormož: demokrati 123 (11), SLS, Nemci 76 (6). Obrež: SLS 80 (5), združena napredna, lista 46 (3), združeni kmetje, delavci In obrtniki 22 (1). Sv. Miklavž: gospodarska liista 19 (1), SLS 64 (6), združ. volivci Sv. Miklav* 21 (2). Sv. Tomaž: Skupina volivcev župani Škrleca 49 (3), Jugoslov. stranka 64 (5), Gospodarski stranka 22 (1). Trgovič: Napredna gospodarska stranka 10 (1); SLS 38 (6). Vitanje: SKS 45 (5), kmečka delavska lista 9 (1). Gospodarska zveza 17 (1), Vodranci: SLS 63 (5), Gospodarska fitrmika 25 (2), Savci: Delavska zveza Fr. Kukovec 11 (1), Km. Zv. Anton Goričan 33 (3), SLS 49 (5). Rucmaiici: DLS 70 (5). Kraj- str. Trno* ci 14 (1), SLS 15 (1), NGS 33 (2). Pusinci: GL 16 (3), SLS 24 (4). Hum: KDZ 17 (2), SLS 43 (5). Cvetkove!: NGS 66 (5). KZ 13 (1), NRS 16 (1), KOZ 17 (1), SLS 20 (l). V trinajst občinah okraja Ormož sam« SLS-liste, v štirih občinah kompromisne občina Vičanci ni vložila nobene. Bišečki vrh: Lista gospodarskega napredka 23 (3), JDS l3 (D, SLS 28 (3). Breg: GS 105 (7), Socdemt 138 (10). Brstje; SKZ 36 (3), SLS 54 (4). Dragovič: SKS 19 (4), KDZ 12 (3). Jancšovci: SLS 28 (5), KZ 13 (2). Ločič: SLS 14 (5), GS 5 (2). Moškanjci: Neod. str. 35 (3), Gosp. str. 4 (0), SLS 41 (4). Muretlnci: SLS 26 (5), Gosp. zv. 14 (2). Paeinje: Del. dosp. str. 76 (7), SKS 86 (8), SLS 19 (1), Zv. pos. in del. 8 (1). Podvinci: Km. del. str. 22 (2), SLS 53 (7)- . u Rogoznica: SLS 61 (6), Agr. ref. skup, intor. 42 (3). Slomi: SKZ 12 (2), SLS 22 (4), Kat. sod stranka. 6 (1). Volna. Trikotaža Ljubljanski veleaemenj, paviljon „H‘< 320/321 SMM ifeioHilo prihrani čas in denar. Zadostuje, ako s S c fr idili: o v i m - milom samo enkrat po perilu potegnete, tam kjer mora z navadnim milom trikrat. ■ Drstelia: Slov. Ljudska str. 28 (.5), SKZ 16 (2) * . Formin; SLS 20 (3), KZ 25 (4). ■ Gcrenski vrh: SLS 54 (7), slov. repr. kiti. in' del. 23 (2). _ . Gruškovect Slov. rep. seli. str. 10 (5), Napr. -gospod. .9 (4). _ ■ • Polanci: Ljudska krni. str. Vojsk 26 (4), skupni a Plohl 9 (1)., SLS -11 (4). Sv. Andraž v Slov. gor.: Splošna del. stranka 12 (1)', Gorpodarska napredna 27 (3>, gospodarska str. SLS 113 (13). Sv. Bolfenk v Hal.: SLS 13 (6), KZ 4 (2), Del. zveza 2 (1). Sv. Urban: SLS 55 (5). ZcIt. pol. 36 (4). Slbola: SLŠ 60 (5), KDZ 41 (4). Turški vrh: SLS 47 (5), Km. in vin. zv. 35 14). ■ • Vare ja: SLS. 32 (3), Napr. gosp. str. 52 (6). ■ Vurberk: SLS 89 (8). gosp. str. 95 (9). Zavrč: Napredna agr. 26 (3), Napr. del. str. 7- ((}), SLS 59 (6). Pobrežje: SLS 52 (3), KZ 15 (1), Km. del. str. 11 (1), Napredna str. 7, (0), Želaa*. str. 29 (2), Napr. gosp. str. Drevenšek _8 (1), Občinska gospodarska str. Pobrežje 19(1). , , Sv. Barbara v Halozah: Gospodarska mapredna. stranka-20 (2), Gospodarska lista izven strank 36 (4), SLS 5 (1), Slov. rep., stranka., km:., ir delavska 15, (2). Sv Lovrenc v Slov. gor.: KZ 58 (4), SLS 74 5).' : . Trnovec Sala: SLS 12 (1), SKZ 26 (3), Krn. del. zv. 21 (3). • Veliki Okle: KZ'28-(6), Zveza vrttoigrad-ničarjev .13 (3). Vintarovci: Gospodarska lista. 7 . (1), SLS 37 (5), lista malih. posestnikov 8 (1). Stojnci: SKZ 23 (3), gospodarska stranka 11 (2), Neodvisna str. 6 (0), Stranka Alojzija Vajda 19 (2), Delavska stranka . 15 (2). - ' ‘ št. Jaiiž: Stranka malih posestnikov m naj: 72 17), SLS 74 (4), Gosp. L. SKS'69 ' (6). liajdin: SLS 14 (l), KZ 15 (l), lista Fran Pintarič 29 (2), • lista napr. gosp. 'udruženja mal. pcis.7in del. 45 (3), Usta zdr. km. in d'cl. 32 (2). Slatina: SKZ 15 (3), Slov. rep. seli. str. 23 (4). Sv. Lovrenc na Drav. polju: SKS 116 (12)i SKZ 94 (9), Zdr. del.str. 42 (4). Dolena; SLS 32 (4), Gosp. L. Kat. obč. 'Rodni vrh 48 (5). Jurovd: SLS 25 (3), Obrt. km. zv.. 17 (1), Gosp. str. 25 (2), Zv. napr. pos. i. del. 13(1). Nova Cerkev: JDS 33 (4), KZ 11 (l), 5LS 29 .(4). V 23 občinah ptujskega sodiiega okraja same SLS-liste, v 12 občinah kompromisne liste, po večini napredne. V več občinah so bile klerikalne liste radi goljufije razveljavljene. so v 35 občinah to v najvažnej-v. srezu Maribor V srezu Piuj-Ormož neklerikalne večine in ših, v srezu Konjice 5, destn breg 29, v srezm Maribor levi breg 14, v okraju Marenberk 7 itd. Vsi trgi in mesta razun Sv. Lenarta so doslej v naprednih rokah. Sv. Lenart so klerikalci dobili samo s pomočjo nemskutar-skih glasov. « SREZ KONJICE. Poročilo o izidu volitev v občini Tolsti vrh je bilo napačno in sc vrši pravilno: Ambrojeva združena gc-spdarska str. (ikler.) 32 (2), Gspodarska stranka JDS 74 (5), Slovenska L str. 37 (2). Tudi v tej občini je zmagala napredna demokratska ideja. p — Kralj se jc vrni! v Beograd . in je takoj sprejel Ljubo Jovanoviča. Danes popoldne odpotuje na grob svojega oče-, ta v Oplenac. — Veliki uspeh jugoslov. Sokolstva v Zagrebu. Kljub temu, da bi hoteli zagrebški zapečkarji vsled hujskarij protijugoslovansko orientiranih Velehrvatov pokazati našim Sokolom svoje zlobne rogove, jo bivanje jugoslov. Sokolov v Zagrebu impozantna manifestacija sokolske misli. Včerajšnje prireditve so bile zelo dobro • obiskane. Sokolski telovadci so se držali izborno in so bili predmet neprestanih ovacij. Iianaovei so se o-bupno plazili po ulicah in hoteli izzivati, vendar Pa je' bil ves njihov trud jalov. — Nava vlada, na ljubljanskem vele-scjuiii, V navKOČposti' zastopnikov državnih oblasti, vojske in diplomatskih krogov je bil včeraj, otvorjen IV. ljubljanski velesejm. V imenu vlade je govoril prometni minister Sošmik, ki pa je prav po klerikalno pozabil, da velesejm ni strankarska prireditev in jo povedal veliko več .o. politiki nego o narodnem gospodarstvu. Tudi to je znak, da ho kruh, ki ga je dajala nova vlada našemu gospodarstvu^ tako tanko odrezan, da bo skozi njega mogoče videti največjega b alkan skega ,'po 1 it Lenega žo n gl er j a lSa <« i-čaiu še kaj drugega. Naši gospodarski krogi se' bodo morali zanesti samo nase; dokler bo '»gospodarila« v državi nova vlada, bo b-spodarjem slaba predla! Fessa žšvijtola. Druzovič, »Zgodovina slovenskega petja v Mariboru«. Čudno je, da jc naš narod trpel s pesmijo na ustih .in premagoval svoje nasprotnike z veselimi popevkami. Kdor hoče izvedeti, kake* se je.g pesmijo brisala narodna sramotil, jaČail narodni odpor, Sirila nacionalna vera in priprav-; 1 jala končna zmaga ansužnjenega naroda nad močnim' osvojievalcem, naj bere zgodovino srbske 'narodne pesmi. O slovenskem preporodu, ki ga je spremljalo petje narodnih in umetnih pesmi, budnic i.n himen, ter o velikem vplivu petja na narodno' prebujo, nam priveduje gosp. prof. Hinko Druzovič v spisu ^Zgodovina slovenskega petja, v Mariboru«. — Spis je izšel v 2. snopiču letošnjega letnika »Časopisa za zgodovino. in narodopisje«, ki ga izdaja »Zgodovinsko društvo v Mariboru«. Obilo užitka nam je nudil pisec omenjene razprave, ko je pred meseci pod .pokroviteljstvom; »Zgodovinskega, društva« in s sodelovanjem naših učite!jišeni-kov aranžiral mariborsko »Besedo« v stilu šestdesetih let minulega stoletja. Slišali smo slovensko pesem izza preporod-ne dobe v vsej njeni preprostosti, domačnosti; zdelo še nam1 je, da smo bili za hip ljudje tiste dobe, dojemljivi za takratna gesla, za takratno umevanje rarodnaifa življenja, G. prof. Druzovič je n,a »Besedi« lepo predaval o ljudeh ki so danes vsi že v grobu; slišali smo, kako »o znali izkoristiti čudovit vpliv domače pesmi »a prebujo narodnih čustev. Zdaj imamo to predavanje pred sabo. Sestavljeno je iz skrbno zbranih in lepo razporejenih podrobnosti; marsikateri dogodek izza dni naših dedov stoji plastično- pred nami. G. Druzovič je načel posebno poglavje slovensko kulturne zgodovine. Nedavno -smo dobili prepotreben Steletov »Oris zgodovine oblikujoče umetnosti na Slovenskem«. Marsikdo je prvič spoznal, d;a imamo tudi mi u-metnestno zgodovino, da so slavne struje, ki so šle čez vzornik ano Evropo, zapuščale tudi pri pas sledove, pa najsi so sicer bili rahli, in skromni. Zgodovine slovensko glasbe še nimamo. In vendar smo se Slovenci — kot rečeno v uvodu — preporajali s petjem, borili za svojo narodno in kulturno individualnost s pesmijo na ustih. »Zgodovina slovenskega petja v Mariboru« je — kolikor vemo — prvi. poizkus v našem- slovstvu, da se pokaže cela doba z vidika glasbenega zgodovinarja. Nobeno naše mesto nima podobnega slovstvenega spomenika, tudi Ljubljana ne, ki ima razmeroma čedne glasbeno tradicije. Razprava prof. Druzoviču je razdeljena na trojo poglavij. V prvem nas seznanja z dolbo pred čitalniškim petjem. Tu je zbran pregled razvoja slovenskega petja v 1. polovici 19. stoletja, v dobi romantizma, ki ga pri nas n a jz veste je fol-moei ilirizem itd. y drugem poglavju —Radičeve brkljarije. Ni ga klepetavega politika v mili Evropi nego je nekronani kralj hrvatske republike Stipi-ca Radič. Komaj se je vrnil v domovino, že neprestano klepeče in pripoveduje Prav neokusno vtise o svojih »puteše-' stvih« po svetu. Videti je, da se Radič ni ničesar naučil: njeoVi govori so še danes taka žlindra kot so bili 1. 1920. Zaman iščeš v tej čudni zmesi, logike, duhovitosti in stilistične spretnosti, ki odlikujejo govore kakega zapadnega državnika. — Radič neprestano tolče na svoj trebuh: jaz, jaz, jaz, ne pove pa ničesar drugega kot to, kar premlevajo dlan za dnem najjadnejši uvodničarji v zagrebških radičevsko-frankovskih' listih. Tužna hr-vatska majko! —»Orli — vitezi sv. Duha«. Pišejo nam: V kakšno gorostasno smeš n ost so zabredli klerikalni doktorji, nam1 doka auje dr. Sušnikov članek v »Straži« z dne 3. avg. tl. pod naslovom »Orli.— vitezi sv. Duha«. V tem članku pravi, da je večna Previdnost dala svoji Cerkvi v vsaki dobi svoje junake. V Prvi dobi krščanstva mučenike, potem cerkvene očete kakor Avguština, Tomaža Akvinske-ga, Franci ška Asiškega, Ignacija; filozofe itd. vsi so iz istega- Vrela samo v različnih oblikah. Danes baje stopajo na, dan novi junaki, v obliki — Orlov! Orli bodo baje dali naši brezduhovni dobi sv. Duha. Orel ni paradna organizacija. Njegov vriskajoči kroj je moderna redovniška halja. Vitezi sv. Duha, pozdravljeni! — Sv. Duh je bil doslej skromen in ponižen. Dr. Sušnik mu je ustvaril spremljajočo gardo vitezov Orlov! — No; kaj porečejo k temu naši redovniki frančiškani, kapucini, dominikanci, kartuzijanci, trapisti itd.? Dobijo namreč konkurenco v moderni halji Orlov. Orli bodo zavzeli po mnenju dr. Suštrka vso izobrazbo, kajti sodobne naloge orlovske organizacije so le — jedrna jedi n a, namreč »Vera in prosveta«.-Orli, podobni prvini mučenikom knctjahStvaLOi-li/v novi obliki'cerkven ih očetov, f: lozbfov!' Orli, vitezi — sv. Duha! Risuni teneatiš...! Restitutiv in integrum? Ljubljanski »Slovenec« je ob nastopu nove vlade izjavil, da bo nova vlada glc.de zasedbe najvišjih uradniških mest v Sloveniji popravila saiub krivice Prejšnjo nasilne vlade in izvršila restitutio in integrum Ali pomeni takšno restitutio tudi odstranitev šefa Prosvetnega oddelka or. Bevka in njegovo Zameno s klerikalcem? Ljubi »Slovenec«, odgovori! — O zaprisegi novincev v Barven ti sc naknadno izve, da bo. incident imel težje posledice. V trenutku, ko se je .začela ceremonija prlsevn-m. :n dal neki tin- spozna-io Taneza Miklošiča, brata slovi- W -Vi- V • .i, lii f;tJ b tl LlCilAJj.J zborovodja, skladatelj, tipičen zg sodobni Maribor in za slovensko življenje v našem mestu. Tretje poglavje pa. se bavi z najživahnejšo in najznačilnejšo dobo: »Čitalnica« je postala ul slovenskih'čebelic, tu je rojilo, šumelo, tu se je snovalo in delalo, da je bilo veselje. Pisec 'se je ustavil na začetku 80. let, ko je butnil v Maribor močan val germanizacije in se je začel a neizprosna narodna bo-ha. Izvemo;' da namerava r-»-rialjevati ‘n nam podati celotno sliko sl venskega glasbenega dela v Marinoa-u. Prvi del je tako zanimiv, da se že veselimo nadaljevanja! Naša drama v prihodnji sezoni. Repertoarni načrt prihodnje dramske sezone, ki bo otvorjena po vsej verjetnosti prve dni oktobra, ,ie izdelan. Sezono bo otvcrila izvirno slovenska noviteta »Kajn«, mnogo obetajoče delo Frana Bevka, drama »onih. tam preko, ki jim gore hiše«, visoka pesem' slovenski materi! Od slovenskih del Pride tekom sezone na vrsto na. nov način režirano im insce-niirano Cankarjevo »Pohujšanje y dolini šentflorjanski«, eventnelno tudi Zupančičeva »Veronika Deseniška«. Izmed del, ki nanje polaga dramski ravnatelj posebno važnost, omenimo Shakespearjeva: »Hamlet«, »Kar hočete« in »Komedija zmešnjav««, ter Sofoklesov »Edip«. Iz Molierovskcga repertoarja je izvoljen nesmrtni »Tariu-ffe«, realistično dramo pa bo za&topal orjak Ibsen z »Rosmers- vinec duška svojemu razpoloženju s pro-tidržavnim vzklikom'. Vojaška oblast ga j© takoj aretirala/Ostali ndvipergo zahtevali, da ga izpuste; Ker .se vojsška oblast ni uklonila «čovječanško - miro-tvorni« diktaturi, so začeli tudi ostali novinci vsklikati - proti državi in kra.lju Ministrstvo vojne jo podVzelo iiajstrož-jc mere, da krivce kaznuje. To se gr,d’ pod vlado sporazuma! Derventski novinci so najbolj razumeli pomen davidp-vičevskoradičevške koalicije, samo, da šo bili bolj pošteni " nego ' radičevski ih> slanci, ki prisegajo kralju in državi, zato, da rušijo kraljevino in državo., — VePk iicžar v Eačju. Miriulo noč sd imeli v Rač ju težke ure. Med 11. in 12, uro je začel pri nekem posestniku goreti hlev. Ljudje so opazili požar dokaj kasno, ko je bil ves hlev v plamenu in je živina turobno vpila na pomoč. Ker je pihal močan veter, je bilo težko gasiti. Domača, požarna, hramba je bila takoj na gorišču, vendar pa kljub vsemu trudu ni mogla obvladati ognjenih sil. Ob Vil. uro je poštni urad obvestil mariborsko požarno b*amibo;. ki je pod poveljstvom g. Vollerja takoj odrinila v Ra-,čje. Tu je našla v plamenih 16 objektov, pripadajočih štirim posestnikom. Med tem so prihitele tudi požarne brainbe iz Podove, Hod.inje vasi, Hoč in Frama. —-Po štiriinpO'1'urneni napornem deLi se je vrlim gasilcem posrečilo požar lokalizirati in tako obvarovati sosedne hiše. Ob tej priliki je debro rabila, mala turbinska brizgalka mariborske požarne brambe ter parna brizgalka iz Hoč. Ob petih zjutraj so se požarniki vrnili; na pogorišču so ostali zgolj domači gasilci. Prizadeti raški vaščani trpe ogromno škodo. - / — Strašna nevihta s točo je pobila v četrtek ptujsko polje od Pragerskega do Hajdine. Cela ravnina je bila v par mi' nutah kakor snežno polje, pridelki ,uni' ceni, njive z ajdo ppkpoaue. Nujna pomoč j© potrebna. — Požar je v petek zjutraj izbruhnil pri posestniku Ivanu Poljancu na Polskavi in v pepel H hišo in gospodarsko poslopje. Škoda je le deloma krita z zavarovalnino. — Lunin mrk dne 14. avgusta zvečer se je krasno videl. Pričetek mrka so sicer prikrivale goste oblačne plasti, a popolni mrk in konec mrka smo lahko celi čas nemoteno opazovali pri najjasneje šem nebu. — Higijenslca razstava v Ljubljani, Inšpektor ministrstva za, na.ro-duo zdrav-je v Ljubljani priredi nadetbŠnjehvvžke-sejmu v Ljubljani s prijaznim- dovoljenjem ravnateljstva in upravnega svet a: Ljubljanskega velesejma higijenskoi razstavo, namešteno v dva razstavna paviljona. Razstave se' udeleže različni zdravstveni zavodi in institucije ha o-zcnilju Slovenije kakor higijenski zavhd v Ljubljani, brezplačni zdravniški am-bulalorij v Mariboru, zdravilišče za. bcib no na pljučih v Topolšici, protituberku-lozna liga v Mariboru., kirurgični oddelek splošne bo-lnice v M ar ibo-m, zdravilišče v Rogaški.Slatini ih društvo ža gojitev treznosti v Ljubljani. Razstavni predmeti bodo zelo zanimivi -in poučni kakor za laji.ka tako tudi za strokovnja- holmom« ali z »Mojstrom' Solnesomi«.:~~J Strindberg bo dal letos našemu občinstvu »V Damask« in »Omamo«. Ruskal dramatika bo zastopana z igrokazi:-Andrejev, »K zvezdam«. Birinskij »Moloh« in Tolstoj, »Živi mrtvec«; Od poljudnih in komičnih komadov je omenit/i sledeče: Scrive »KTežarec vode«, Bahr »Koncert« ali »Otroci«, Svoboda, »Pri čaju«, Sterija Popovič, »Zla žena«. To so le poglavitna dela, ki pridejo v poštev, vendar pa ni rečeno, da brezpogojno morajo' priti.,vi poštev. Dramo bo vodil tudi nadalje g. Bratina, Razveseljivo je,, da sta angažirani dve mnogo obetajoči ženski moči gdč. Gabrijelčičema ih gdč. Kovačičeva. .0 ostalih spremembah v ansamblu.bomo Še spregovorili pred sezono. Nov gledališki oder. Ravnatelj mariborske dj-ame g. Vato Bratina je izdelal model za nov gledališki oder. Ta model' utegne vsled svoje enotnosti in praktične uporabljivosti izpodriniti dosedanje podeželske odre. ■ *— Model popolnomia ustreza sodobni scenski tehniki-in računa s kar najprepro* stejšimi sredstvi. Vendar , pa daje :otter močan efekt,. G. Bratina, se mimo svojega poklica mnogo bavi s tehničnimi problemi odra. Njegova inscebaciju v mariborskem gledališču je že opctova.no vzbudila-pozornost. G. Bratina bo izkušal za svoj model zainteresirati predvsem podeželske odre. ki.so najbolj V°' trebni reforme ■. . - Stran S. "v^ti daleč v puščavi Gobi, 1000 milj od postaje Kalgan na Kitajskem. Pričakovati je, da bodo odkrili ostanke, ki bodo izredno važnega pomena za zgodovino prirodnega razvoja; nemara bo tudi u-sranka/ o razvoju človeka postala nekoliko jasnejša kot jo navzlic številnim teorijam še dandanašnji. Puščava Gobi je edino ozemlje, ki se ga niso preveč dotaknile velike izpremembe ledeno dobe. Andrcws je preverjen, da je človek tu živel, takisto tudi konj ter da ni izključeno, d.a bo odkril sledove, katere so do-zdaj zaman iskali. — Bolečine? V obrazu? V udih? Poskusite pravi Fellerjev Elzafluid! Vi se bodete čudili! Dobrodejen pri drgnenju celega telesa in kot kosroetikum za kožo, sobe in negovanje ust! Veliko močnejši fn boljši kakor francosko žganje ter čez -5 let priljubljen! S pa kovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 Specijaliia steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špeei-jalnih steklenic 214 dinarjev s 10% do-platka, razpošiljat lekarnar Etigeri V. Feller, Rtubica Dobja, Elzatrg št. 201. Hrvat sko. □3EE5KBfSS3!aH!Snn5 fi 1 HI tf! se pri posebnih prilikah prostovoljne požarne brambe in nje rešilnega oddelka v Mariboru pnrjjfjnjj z darovi za CTOVS iLiullil Louis Couperns: balini M cssl. Roman. (30) Hoteli so me pripraviti tako daleč, da bi mirno korakal med sužnji, ne da bi cepetal tako, kot je že stara oslovska navada. Poduk je bil kratek, a uspešen nad vsako pričakovanje. Čvrsto sem tudi jrkleni!, da postanem tako krotek in učen osel, da mu ne bo para v vsej Tesaliji. Talko sem torej mirno in dostojanstveno korakal pred sužnji. Bil pa spni tudi zal, da tako še noben osel lia svetu. Skrivaj sem pogledal svojo sliko v zrcalu nekega ribnika in sem bil močno zadovoljen s sabo. Skoraj se nisem ni spoznal, tako še je spremenila meja vnanjost. Čudil s eni se lepemu oslu, kot sem se neikoč čudil pred metalnim ogledalom, ko sem opazoval v njem svoja lepa mladeniška lica, v katera se je zaljubilo vsako dekle. To pot pa sem se ču dil paradnemu oslu, ki bo slavil zaroko z najlepšo devojlco na svetu. K a j pat da se je v meni pojavljala nekaka tesnoba, ker nisem bil moški; vendar pa je to čustvo blažila sreča, da. me Obariš navzlic temu ljubi, najsi sem tudi osel; morda celo bag radi tega, ker sem osel. Med ribnikom', ki jo bil poln lotosov in prostranim travnikom, kateri se je raztezal pred portikom — ki je bil sezidan v obliki polkroga — sem' se približal s spremstvom gosposki vili. Sužnji so u-darili v cimbale; pridružili so se jim tudi godci na piščalko. Zdaj so se dragi zvoki Hymenausa, svatovskih popevk, dvigali in padali nalik potoku, ki veselo žubori v doline. Jutro je blestelo na travi. Kakor pre,stolica bogov je odsevala bela hiša, dočim so sence strebrov tonile v ažurno višnjevi boji. V tej jutranji $vetlobi so vse stvari dobile nenaravno, podobo. Zlat drhtljaj jo vel čez vodno glndjno, drhtljaj zlate pomladi. Nad na-mreženim tirkizem vod, nad toplim marmorjem je žarel plameni sijaj. Iz gradu mi je prišla naproti Charis, ki so jo takisto spremljali zvoki piščalk (n cimbola. Tik nje je stopal oče. Obdajalo jo jc spremstvo bratov'in bratrancev, okoli nje pa so plesala dekleta. — Vzklikajoč mi je pohitela naproti. »Moj Charmides!« Kako neki je bila izvedela, moje ime? »Moj Charmides! Moj junak, lepota moja! Torej si se vendarle vrnil zdrav, 1 lep in krepak! Oče! Poglej ga! Bratje, bratranci! Poglejte! Kdo se primerja temule junaku?« In mi je ovila roke okoli vratu, ki je biil mehak ko svila in blesteč ko srebro. Stal sem v triumfatorski pozi. Videl sem, da se je Menedemus lahno nasmehnil. Videl . sem celo smehljaj bratov in bratrancev. Ko so spoznali, da sem fino počesan in nakičen, so pustili Charis v njeni zablodi in ji niso marali kvariti veselja. Poljubila me je na gobec da sem vzdrhtel od blaženosti. Hkrati sem si zabičal, da no bom več rigal in se bom voibče vedel tako, kot se spodobi za dobro vzgojenega osla. Dasiravno je taka vloga zahtevala od mene dobršno zbranost misli in prisotnost duha, se mi je vendar zdela edina, ki mi j,e dopuščala, da izpijem kozarec sreče do dna. Kot zaročenec sem smel biti prav pohleven in potrpežljiv. Charis me je pač poljubljala, toda vrniti ji nisem' mogel. Komaj sem imel toliko poguma, da sem naglo in igraje prepustil njenim rokam svoj oslovski gobček. Charis me je objemala, jaz pa Charis nisem mogel objeti. Vsa skrb je veljala temu, da se z dostojnim in resnim vedenjem prikupim dvoru. Charis me je v spremstvu devojk povedla po terasi ki se je razprostirala med por tikov im i stebri. Tu so bili prestrti lepi vzglavnjaki. Charis in čudodelci so mte povedli tja in mi dali znamenje, naj sedem tako kot so me naučili, namreč na zadnjico, izproživši obe nogi pred sebe. Posadil sem' se tedaj tja in sicer tako dostojno In fino, da je že moje vedenje vzbudilo silno pozornost. Menedemus, bratje in bratranci so jeli grohotati. — Potlej so sedli okoli nas in Charis se je bila privila k meni. »Mari grize?« šeni slišal Menedemusa, ki se je bil obrnil k ■ n a j.starejšemu čudodelen. i »Se muhi ne stori nič žalega, gospo-d ar or je odvrnil modrec. »Dolgo smo se mučili ž njim; zadnje tedne smo sel neprestano trapili, preden smo ga kaj naučili in ga spravili vred.« Charis se je zaljubljeno vzleknila kraj mene. Kako rad bi jo bil stisnil pa srce. Ali srce mi je bilo oslov siko in tudi rok nisem imel, temveč štiri noge. Zategadelj sem ostal miren in sem! šahih drgetal od sreče in ganotja. Vendar pa senf na skrivaj naslonil glavo preko nje in jo motril z oslovskimi zaljubljenimi pogledi. Spet sem slišal smeh bratov in bratrancev. Prav gotovo je moja človečnost napravila neki vtis nanje. Ko se mi je Charis zagledala v oči, j« dejala: i »Dragi moj! Poznam tvoj pogled izza tistega časa, ko sem1 te prvič videla. Bilo je pred mestnimi vrati v Hvpati. Korakal si kraj moje pošiljke. Tvoj pogled me je božal, tvoj čarobni pogled. Tedaj sem te vzljubila, radi tvojega pogleda sem' te vzljubila. Tačas pa si izginili in neki suženj je vpil, da se izginuli kliče Charmides ter da je Ly,siasov sin iz Epi-daurusa. Nikdar nisem! pozabila tvojega imiena. Charmides! Charmides! Tn spet sem te bila našla, jaz, Charis, Menede-musova hčerka iz Hypat,e. Zdaj sva srečna. ker sva zaročenca, Chamidcs!« V lahkem jutranjem! vzduhu so zadonela najina imena, dočim so piskale piščalke in grmeli eimbali. . Začela so je vesela slavnost okoli naju srečnih zaročencev. (Dalje prihodnjič.) Bujni, svilasii lasje, iiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiNiiiiiuiiMUUUiiiiiiiiuuiiiiiiiuui po rednem umivanju glave z Elida" Shampoon0® v »iBESBnEBEHnBRSEnnPtarasnatSnCTOBSSaBESEBBBIHF'!!*« " " 'a s I IM ■ a ■ S 1 s 1 n n n Leta 1922 odlikovan z zlato kolajno. Lela 1923