*?5Sr Uto 1X11. flW. 34.
V Liubljoni. v noneielieh 11. Februorja 19Z9.
Ceaa Din t
aLUibNa&l MAliUU
Iihaja v«ak dan popoldne, tzvzemSi nedeljc !n praz»&c — Inserati do 30 petit a Din 2.—. do lou \r?: Da 23o. \tf^,i Ui^raii  petit \rata D!u 4.—, Poputt f>o dogovoru   tattratal dtvak potebe].
• Slovenski Narod* \diaL letno v Jugoslaviji 144— Din, za inozemstvo 300 Din.                                                 Rotaplsl M M vrmfcajo.
Naše telefonske stevttke so 3122. 3123. 3124, 3125, in 3126.                                                                                                                            Naie telefonske itevik^ *v> 3122. 3121 3124, 3125. io 31Jt.
Železniška nesreća v Rimskih toplicah
Na postaji se je iztiril celjski tovomi vlak - Razvaline razbitih vagonov so zabarikadirale vse
tire - Tržaški brzovlak je odpeljal par minut poprej in tako ušel katastrofi, ljubljanski pol-
noćni osebni vlak pa je čakal pred postajo - Človeških žrtev ni bilo
— Rimske Toplice. II. lebruaria. Davi ob 2. uri se je pripetila na postaji v Rimskih toplie;ih te/ja žele/nlška ne* sreća, ki /soli po nakljućju ni imela katastrofalnih posledic, ker st:i nekaj minut pred nesrećo odpeljala i/ Rimskih toplic tr/aški brzovlak proti Trstu »n ljubljanski o*ebni vlak za br/ovla-ko«i proti Mariboru. Ce bi se nesreća pripetila malo prei, bi se ponesrečJla brzovlak in osebni vlak. ki st;i bHji pol-na potnikov. Zgodila bi se bila Jahko nesreća   s   katastrofalnim!   posledicami.
Ljubljanski osebni slak, ki je zapti-*ti1 ljubljanski kolodvor ob 23.0S, je imel zaradi zamr/njenih koles skoro štiri ure zamudc. Ko je dospel v Zidani most, je moral čakat; na osebni vlak iz Zasreba, ki ie prispel y Zidani most z enourno zainudo. Zaradi tega ie osebni vlak prehitel tržaški brzovlak, ki jte /anust?| pred osebnlm Rimske toplice. Osebni vlak ie za pusti I ob 2. /»»itrajl kolodvor v Zldanem mostu iu vozil t veliko hitrostjo na postajo v Rimskih topiicah. Pred postato v Rimskih topli-
cah se je ua signal u^tavil. lstočasno je po od hod u tržaskesa brzovlaka / Laš-kesa odšel v Rimske toplice z'.fraini to-vorni vlak. Kretnićar v Rimskih toplicah je čakal na odredbo prometnega uradnika. Nenadoma je uradnik pred prihodom Ijubljanskern osebnejca >laka kretničarja telefonično vprašal, će že vidi luči tovornega vlaka z Laskcga. Kretnićar je odgovorit, da luci še ne vidi, na kar mu ie prometni uradnik dal iialoc, nai postavi kretnlco tako, da bo tovornj vlak zavozil na stranski tir. Kretnlčar je prestavil kretnico ravno v trenutku, ko Ie zbiralni tovorni vlak zavozil na kretuico. Zaradi tega >e ie izdrila lokomotiva ter potegnjla za se-boi stiri vagone. Na kraju ie hipoma bilo vse na kupu. Iztirjeni vagoni in lokomotiva $o zabarikadirali vse tire. Lokomotiva in iztirjeni vagoni so moćno poškodovani.
Promet na progi Celje — Zidani most je bi) tako popolnoma onemogo-ćen. O nesreći so bile obvešćene vse sosedne postaje. Iz Zidanega mosta in
i/ Maribora su podali na kraj nesreće dva pt>mo/na reševalna vlaka in po >cćurnem napurnem delu pr«>so>nega, prometuega in kurilniškega /ele/irškeisu v;a o^obja \ Rimskih toplicah se Ie po-srećiU) do V. ure za >ilo očistiti en tir in upostaviti zasilni promet. Reševalno delo je zelu oviral hud mraz in veter. Ostali tiri so se vedrio zabarikadirani / rušev'nami razbitih \agunov, upati pa je, da bodo tekom dneva očišćeni in bo celokupen promet zi>pet  u postavljen.
Ljubljanski osebni vlak ie prisel v Celje / veliko zainudo, tržaški brzovlak ie pa k sreći nekai minut pred nesrećo zapustif Rimske toplice. Materijalna škoda je velika. Ceirjo jo na okoli 100 tisoč Din, človeških žrtev p« srečnem iiaključju ni bilo.
Danes je poslala železniška direkcija na lice mesta posebno komisijo, ki ima nalogu, ugotovit*. k<]o je zakrivH nesrećo. Zdi se. da ne zadene nikogar direktna krivda, marveć da gre za ne* sporazum med prometnim uradnikom in kretnićarjem.
Katastrofalen mraz v vsej Sloveniji
Mraz pritiska na vse strani - Polovica Ljubljane brez vode - Vedno večje težkoče v železniskem prometu - Premogovna mizerija - Najhujši
mraz sele priđe
V rcuiui-vkc napove-di zadnjih vini m :ia-sprotujejo. Nekatere napovedujejo mrzlo, druso milejše vreme. Napovedan je bil tuđi ia napadne kraje sne«. Mraz šc \ cdno pritiska. Danes je v Sloveniji mraz silovito priti>ml N'ajliuiši mraz vlada na Notranj-^kem. Na postaji Rakek je živo srebro pa-d'o na -- H* C. Hud mraz vlada tuđi pu Ciorcrvskotu in ^tajerskem. V Kranjski gori je termometer katul  -■ 24" C, v  Mar.boru
Xf, v 5t. laniu na Dolenjskem — 20* C a  \   Novcin  motu    -    14* C.
Položaj na železnicah
Strupcn mraz povzrola silne prometne ovirc na vscli ^etczniških progah v Sloveniji. OSE je prišel v LjuWjano s 7-urno za-mudo, jutranjf beograjski brzovbu s 3-urno. inr^iakovski brzovlak z Jesenic ie imel pol-drugri uro /amudc. Tuđi potniški in tovorni vlaki ima.jo velrke zamtTdc,
Promet s Trstom prekinjen
Rakek, li. iebruarja. 1 a i u pu vse; Noiranhk5. pritska trupen ;maz. kakrsne-'^a prefcivalstvo že dolgo ne i>on>ni. Na po-■^tnA je davi kćizal termometer —34°, v >o-'" pa —35° C- V Postojru je š»e b»>ii jnra/. :.im >o imeli da\i —36°C. Žc ilva dni div'^ »iraSua burja. Drevje i»e Icmii in ix>ka ra-J: mraza in burje- Patagoina naletava tud: >ncz. Burja je po Krasu uapra\"rb uo\ e /.imete zlasti ob žel-ezniSki projri in je žc-leiniški promet od Postotne ualje proti Tr-<iu   ( /Aromu   Reki   popolnomu   ustavlicu.
Brzojavne žice pokajo
K jub sllnemu mrazu so danes br^oi-avne n telefonske zveze še deloma bre^zhibno de-jvulc. Mednarodni telefonski promet je I>ii Mf'-r. iran. Radi mrazu pa so bile potrgane b»rz:ravnc zveze na Notranjskeni. Davi oko-11 *>. je rad; mraza počild na prosi nicd l-uzutceiu in Planino brzojavu žica. Žicu je nadla rn tir tako, da jo je id£Tab\: proti lx»gauti drveči jutrarrji petniški vlak. Z ži-^o jl viak potegnii še astalc ter ie podrl \ eč drosov. Dopoidne so bile zato brzojav-"e .'-vjze .i Notranjsko deloma pretrpane. I'onold'^. mi bili drogi /opet postav'jfni.
Šentjakobski okraj brez vode
Neiiadavdnu Jol potraj ni in strupen; mra^ ijv.zroća mestnemu vodovdu velrke teiavc. ^e pred dnevi je rxvpolnoma zanirznib lani P(jsta\'!,iena \odovodrwi naprava na Ižausfci čt^ti odnosno na Barju, kjer so /e delj časa l>rez vode. Vodovodne cevj so položene tu samo približno en meter ik>boko. Vieraj pa je mrarz povza|čil veliko katastrofo. Na Kar-
loviki cesti pri veliki Koz.erjev, vil; so /e £jutraj zapazili tnal defekt pri gia\ni vodovodni ccvi. Pozneje proti poldnevu pa je ^ače'a voda bruhati iz, tal :u poplavljatj bliž-njo oko "co. Zalila je nizje stojeće kleti ni stnj\ari:a v podzemlju. \: največji ncv.tr-nosii je b\i SO-letni bivši tesar Fav'e Kosec s svojo ženo. Vođa je začela vdirati v njuuo stanovanje. Klicala sta na pomoč. IJav!e Kosec sain je b-1 tako slaboien, U i se ni mogel zaradi lx>l£/ni »aniti s posteljL. Prišli so sasilci, ki su skušalj vodo :z stanovanja Učrpati Poklicalu so nato rv*še\ahij Postajo, ki je Kosca z avtom odpcljala v bolnico. Z njvečjim naporom ie je ^asil^cni končno posrećilo zajezin iKidulju.) poplavo Popol-due je slavna vodovđna cev pući i a ie na druicin kraju in sicer ua Dolenj^ki ce>Li v  bližnij   Ćesnovarja.
Danes dopoidne w bi Li v celciu -V'ui-jukobtfkoui ukraju iu na dolenjski -Iran; >ilna sti»k;i /.a vlkIik NVkateiT i:o-|Mline -u loknle oj liiae do hise, «la bi <lobil? %>;i'» ne kuj litrov votic. <la bi uiojle skuhati ku^i-io. Nekaieiv m» si včoraj /. veliko I -zav■> jTokrbelo i^ir ^kafov voJc. k» :e jm> \i*ilo-vodnih fcvi:h >*• i-oredkonia k.ij>]j^ila. Mtnvjo LOšpodinjc v stranskih ulieah. i\\x<\ na Ižanski re.-!i iti v novili \\\<vM u!» *U»h nj^ki -iiaui. so /.at-elt* nosiij ka. jfolne .-kafe bijega / vrtov iu i>olja. d.i m» »a doma topile in se tako pre^krbele z vo»lo zn kuhnuje Na Prulali si> ni nogo ^u^p*viini<' i>ohitele v Krakovo ii> Trnovo ter Lim probile mi Vinaiirili »u <it>brih IjiuK'li. Ua so jiui \l vodovoda Jtili nekaj vode. OJ votlovotia >o odrezani tuđi prebivaKi Uralu. Ti ni?a v toliki stiski, ker stj na Gradu liahaja čj. silo vodu jak in lahko črpaju \ >kraju^m prime-ju tu<Ji  vo<io  iz 73 m  <r!obokeya voin.a'ia.
l*pra\a nicstnega vodovoda »• uklonila \se potrebno, <h\ bi čim preje popravili na iveh krajih jhkviio glavno viKlovolno tev. t.)dredila jk* »liiljo. tia >o /. \jdo nap«jinili veliki motorni vl>z. ki ^a rabijo [^.''i /^ škropJjeuje ulic in ie?t. '/. niotorni.u vozom vozijo sedaj vodo od hi^f do hi^c. Vo-dovoii bo najbrž j>opravijtM) sele jutri  ihjdoI-
rprava tueatnega vo<Jo\(xia » svojimi inonterji je pričela takoj popravljati i>oveni> cev. Najpreje so vceraj obve»tili vse stranke v šentjakobekem okraju. da si na; pre-?krbe vodo za en dan, ker je vodovod ra+li mraza polrvarjen. Zaprli «k> nato glavni vodovod pri Starem trgu iu $o sedaj 5entja-kobski okraj z Gradom vred, kalior tihi i Dolenjska t-e^la in Barjt^ brez vode. Od j>ia-rogtti litia daljp j«o Florijanski iti Karlov>ki cesti, po vsei) stranskili tilit-uli i u na prulali ne fukcijonira vodovod.
žele daned dopoidne ?u začuli z o^Jkofui-vasjeni  vodovoda  na  kra ih,  kjer je  \ ocila
ie\. Na Kar!ov>ki re.-ti konljeta trdo roruijo 1^ d\a delavi-a. l»elo jf zelu hžavn>. ker j* zmr/njena zemlja trda kakor bt?ton. (•Javna cev j> poloit'na poldruei meter glo-!»oko v zemljo.
Ko odkopljcjo vouovoJ, boco še Ie rno» zl. uiotoviti pravi vzrok. zukaj ie cev rx>-C:a Skoro ?o:ovo je, da :e bilo to posledi-cj mrazi. Kronika mesmesa vodovoda se ne beie/.i v svojih ur.alih slnćaja. da bi vo-dovoJ poćii rad: mraza. To .ie cd obs:-ija N'cdovoJj   pr\;   ;:i   ed:n!   slučaj.
Pomanjkanje premoga
\ Ljubljani j<* cd Har d<» dne občula^e pomanjkanje premota i u druirejia kut iva. CViK* kurja\e hoivndno tjara^-ajo. Kntični fHDložaj prebivaUtva >kušajo , -voje ^ebife-ne uaniPii*4 izrabifi po»anioznj prenhv^urji •-Ker se ;e /.adn i vm ra/vil:« huda borba za 'vsako kilo prcinotiii. ^o z;ieeli •proinocrjirM: «::rnovoljno bnv vfdito-ti tr^rr»\cev ? pre-nio^om navijati vfiie prt»»tn;:i. fako »uio opazili v -»obotvi zvei-er na S\. Petra <**-*?. da je neki tak prunojar z-ilite\al ol stranke kar (k> Din za vreč-) premoga.
Kakcr smo *e pri trsevcih iniormiral:, so cene r>remcj:u \ \ reča'i po 5^ ks *»!•_-dece:
Trbjvel'Hk! kotAc*. tele redLk, &) I).";!, kočevsk: 26 Din, prernos U liiwskesa rudnika ."*■) Din. avs:ri"ski 43 D"n- Lirrleški 42.?f> I.V:i   n >lez:>K;  45 Din
T-t.inc prcn;o;u na ielezniškili pcs;*.-iah ič nadaljujejo \ >^' večjetn cbscju-Podaikl, ki smo {'h prcjtli od ireli več.Hh nsu>viii š prc;nosorti. i^oiavija^o. čj. rc bi!o 's tem trein tvrdfcam oJ zaCctka decembra do tl3r.es rokradenesu nau 37.i.^j ks pr^-uioga. Cer;c premoću bodn \ Uratkcin po-sknCilc, ker >e boJo < 1- m;;r^c:n poviri: in-Ui  tovorni rit.
Zclt* l>rirnuii.'.\uJL drv. \ ><»b'.>;o -»ti ?c kur >tcp!; za drva, k: s»o jiii priptj^jai: ua try; Ižanc: :n Do!cn]vr. čekali s;j !h že pr! do!cn;sk; mitnici in tans \>j pokuo:i:. Na ti£ je pripeljal na sanch Ie cn kmet več;o rrtnožir.o drv. k: jih ic L.koi proda!, l/.c ki:l>:čnentu metru ^.ihih drv ^o danss žc 17"-172 Di:;  i dcstavitvi« n^ dom.
MesLna plinarna je na udredbo nie^tnc-•fM župana zaćda posamrrfm strankam prodaja ti urigrlešk: premaz po 50 ks: i u 100 fcz. ADs:lešl\: prcirtojt predaja r>"in2rna po S5 par ki -J::. 42.5* I>n 5^"» ks. IKiv: so 2e navalile na pK-narr.o stranke iz vseh dc^'ov mesta. da d-o+*e vsa.i za rrvo > iu prcrrro^a \'saka srnrika mora prinesti vrtčo in nrc-mog sama odnesti oziroma ga odpeljati n:i rcčMcm \^?ičkn. Vrste se prizori kakor ined voMu. ko so ^c L;t>b!jartvJani ravnotako bo-
rili  za  pretnos.  Mcstfia  nttnarna  ic  pr-od*«-)a na  drobno /c  riatd  10   on premota
Najhujši mraz sele priđe!
Duuaj.   11.   februana.   I)uu^j-Wa   »r**iu«-u -ka   pt»»t«ja   »lijavlja   nraWn«.  d«   prtfcaja   ir p«ilarmb krajrv  no*   mrzli  ▼«(. ki b«  |*«Tzr»-ril r <rt*tlu)i  K>ru|*i  lak^^u  mrai. Lakr>Mrga ^   l^tošttji   ztmi   »*   ni  hil«.   \"  ^eteruih   p+-krajinatt   j»*   \vmpfratura   *   miuuli   u«t*i   i^ *tfJtb«mtu   p.uiU   in   /iia*a   ua   P»lj»Wrin   \h»-> prečuo   4M   -topiuj   peti   uirlu.   ludi   ua   li u lutju   iu   t   Uiulirnpr^ri  j«>   hil   da>i  lab^lrtru tak   mra/.  Lakur itn  ir lii  bil«  «nl  1.   t1*^*. > \ t-triji    /iia~a    temperatura   {Mvprrrmu      'VI -topinj  pod  nielo.  Tuđi  na Uunaju  in f  Bu-ij i ih po-»ti   je    hil   tlavi    cah^kifit   tak   inr^i
Lak»r ga I« at MU «4 1. 1S*I \ At.t/ij« tftaia t*mp*r*tur* p^r^rr^a« 9a «t«pi«j •*•"* ■W«. kal« fm »e aa^atle  »fedmro  |»*daii|i
OE-viak 12 dni v snegu in ledu
C*rifra4j-   i;,   februar^    \)i i^ i/, -e., -t . v,-at  ^lak. kt y •_**.*. j«ixiuar;a ^tr*>l iz Pari/*i  \m obtii-iil  v   vu^fu IM km  i>rt.] C                         ]*►
iele    JaiKiS   <io|Mjl<iue    iUl>i»rI   U.. -J..,-    ...    V*nt
iu je okrog 11. vriipel v lari^raU. Futuiki, ki to bili 12 »Ini v l^Jt-ueuj ojt*t:i^t\ u \*r\ jitve-Jujejct, tUi !H> \\tik  pouovut» oaj>a«1le «*■ !e   Jolj^  volkov, ki »o »e jth Ie l uajvečjo t**L« \u   obranili.   Drugate  *c   jim  u i  jptviilo   l»a* pos>t:bu(j huUo. \ Uk je bil ve* Li* »lobro ju* lvur,ta Lu lelezaiidka upri^'i j^ Arb^U \\*U la  prehrano  jn><nikt>v
Podpis rimskega sporazuma
ponovno odgođen?
Radi obolelosti vatikanskoga tajnika pogodba najbrž danes se ne bo podpisana - Odstranitev neprijetnih spomenikov -
— Rim, 11. tebruarja. Radi obolelosti ratikanskefa driav-nega tajnika Gasparija, ki je v petek obolel na hripi in mora ostati v postelji so bile davi razširjene vesti ki pa doslej urad-no še nišo potnene, da bo podpis pogodbe o sporazumu med Vatikanom in Kvirinalom, ki bi se imel na svečan način izvršiti danes dopoidne med 9. in 12. uro ▼ Lateranald dvorani, ponovno odgođen. Ker so tako v Vatikanu, kakor v Kvirmahi zelo rezervirani, teh vesti ni mogoče kotitroErati,
Tučiia vseb:«na pogodbe iu skleivje-nega st>orazuma došle] se ni znana. Vse vesti, ki so o tem razširjcne, so večiivo-ma rezultat ugiban] in domnevan.". Za s/učai, dd bo pogodba i>ct>P^ana danes Uopoldiie. boio popoldtie izsle posebne izdaje uradnili listov Vatikana ti\ Kvir -nala. ki bodo objavile vsebino po^od-b^. Ktr pa pogodba bržko-ne ne bo objavljena v celoti. marveč saino v tflav-nih obri-sih. bo Mussol^i po-poklne po-zvai k sebi zastopnike itiilijanskega in inozem>kei:a f.ska ter 'im dal nekatera poja-snila. Rimsk: ;>t: dotlej ne smejo nićesar  pisati  o  paktu  /,  Vatikanom.
\r Rimu se vrše obsirne priprave za proslavo tega vsekakor važnega zgodo-vinske-ga dogodka. Med dni^i'mi so bil:
v in nuh noć, o4strtn)cni v*i spoinen*i taJiianskim narodnim mučeirkom. ki ao bili od zadnje papeške vlade tik pr«* kapitulacijo Vatkatia obso<i«n; na smrt n: ustfjciran. Kfr &e nahajajo t: *?o-menilci na ozemlni, ki bo popadio novi papesk; državi, so bil; na feljo Vatikana odstranjeni.
Med druci-m se d^znavj, <U j« m«d \ 4t ka*noaTi in Kvirinalorn mdi Ie do* govorien a.ranima, ka<kq tri se obnovljeno prijateljstvo na zunaj kar naJbo-IJ <icr Ntojuo manifestiralo. Tako se .>« Vatikan obveza!, da bodo ;nieno\ani na vs* i-zpraz-iTjena kardinalska mesta siaino halijani. na druari strani pa bu Mustoh* n-i itnenoval več kard'nakn /a itali.iatu ske senator;«.
Zopet atentat na mehiskega predsednika
Z dinamitom podminirana železniška proga.          Predsednikov
vlak zletel v zrak. — Več mrtvih in ranjenih.         Predsednik
fe ostal nepoškodovan.
— Mexico City. 11. tebruarja Davi ie hil izvršen atentat na vlak, s katerim ie potoval predsednik mehiške republike CJilt. Kukih 20 km pred Mexico je bila pro^n podminirana ter je zletela v zrak v trenutku, ko je privozil pre-zidcnto\   \l<ik.  K sred pa ie bil va$on
predsL'dnikt priklonjen od isdčj, taka da je ostal nepotkodovšn. Psč pa je bila popolnoma demolirana lokolotivm z dvema vagonoiri*. Kurjač je bil ubitt več selesnifikh uslulbenccv in d\ a pot» nik* pa ttžko ranjenih
Rimski zlatniki otroška igrača.
kopri vuira. 10. februar ju. \ Ii*ki nli/Jljl \asi so kmetje iu^li stare riniške zlatnike. Kt*i uaj iitelji ui^o ve^l**Ii. «la ^re /a dia-^tMone najibi1. -o »leaar la^dali •jtr^koiu, k) so se ž n'jmi igrali. š<-U» f»rofe-»or Martin 'u Koprivnice je «liu;ijt>o vr»o/.Mal zlatnik«.* ttf u draaoceni iiajdbi obve-iil arhei>lt»»U] irnu v Zagrebu. Zlatniki i/.vira.io \r *1r>b-rimskih   re?arje\.
Nova paroplovna družba.
Kotor. 10. februaija. V Boki Kotor<iii ie liiki ustaDOvljena nova paroplovua iruiba nod imenom Slobodni j»l-»vitba . f>iužba bo vz-Jrževala redvn pomorski jwt«iirt po JaJraask^u in Sredozem»keiii murju :n »i ,*• ž<? nabavila velik parnik za potnike in to\ori:i promet, lu" tzn :^ kupila ol ru*kr-■tnuh«' v Mnrseille^u. V Kotoru i»* i- \ ri-jiavIVMM pusadkA. *lu pr**vižiiif \mip*. |)iuž,ba m \e nabi:v»U tt**ii tovarili Marni!; NMfUfviek  .' ki  ja \<> laii-i].!  ol     r»uWrovr«kf
plovitlv    .
Hripa v Albaniji.
Tiraiu. lu. fF-bruđija. Iz lirane iior»M^|o. • ta -e tajnkaj šiii nevarna epidemija hripe, ki ie povirofib ž** veliko ^terilo >mrtnih ■«luCaj>\.
Predavanje dr. Beneša v Berlinu
iijti.'i Tiw>'->tcr čr. Brnc> odpijtu^c kooccin rn;*rca \ lierlin. kicr bo prcUav^ v pa Uvi državnoga i.bura o prtibierrHi niodemega l»vc»;nciia C'ovcku ni o rravstvenih ter po-liiićnUi vprašanjih piivoine *!**«. Po dr. ttenešu bo nio^o^c mi isti priredltv.i sovi>* ri; lord ChurchHl
Pripustitev verskih redov v Franci!
Paru. ieb:uar;j. l'-iJe^a ^remir-ja intd Ntrankaini francoskc zboniic« je, da >t«t hij ^wniii<*znj Clcna 70 in 71. slede *<»• pem? pripuxti!\e verskih redo/ v Tran^il \ komisri' /j ^unanjc /jk!c\<. vprejet i v \ !^dn: formu!acji.
Morilec Obregona pomiloščen
M#iir«» < H», * ft-biurtf a Pr^1v* i-mk i-publika }» u«ta\il iyvr-it« v »mrtue ol>-KKlb« nad niurilcein predsednika Otjrejfofii, Taru I u. ObaojVneu *o > poroci I i pre«l*«*dTiikov fx|]rk *eU> par minut pred ju*tifikaiMjo, |"» tem, ko t^ trejel & zadnju r*ipotniro.
Borzna poročila.
IJIBUVN>K\   BOR/A.
D*\Ut: A-i!».i:Jj... )- -'J>-\ »*.■:!;». li-5u.> -MAH 113.52). »ru^1 '.■-■ 7.^32. BaJLmpciU t■-•J.^o.     Curih   \}'HA          P^7.4    u09? 9),    Dnfliij
7.*bly     -   *.(»17S     (S.U)»J>l.     Lo.iJ-. n     J76.1S    --J76.y«   u'7ft-5S).   Ncuvvrh   U—Sfc.i*.   Pari«   i:\.f»>
Trs:   >0T2  — 2#*J (NS.2>.
t(«kti: Ce!j*k^ IM đen.. L^-jbijan* ^ kre4tu:i 1J3 Je.. PrjŠt^osu Wl> de:j., Kri-ditnJ **vv d US Jci.. VevCe IM đen. Rjšc :->" 2H\ &*■ -:m   Vj  dffl.. §e§.r   105 đen.
ZAGRCBMk\  HOft/A
U.5-\   Bud.rn^H:a   93.08.   M.'.an   2^ 20.     l<** n !7S**,  Park   222.60,   Prala   1W-6.   Cur;S   l««*«,.
PiOZFHSKE BORZt.
Lurik: liec^r^J V.i;5. L>ua*j 7iU6. tb^mic-Si ita 90.^), Bcrlta I23M, Prapi I5.3M, Milrtne-27J06.     P*tto  30.«.    Lo«Hk»     ».24,    Mewyit]   na
uru                                              jf.
Stran 2.
• SLOVENSKI    VA ROD- Jnc 11.  fibruarja  1929
Ster 34
Nove ugotovitve o mestnih stanovan jskih hišah
Neresnične trditve g. Gobnajcrja. — Najemnme v starih mestnih hišah povišant. — Priporočilna pisma.  —  Zakaj   Slovence    ne navaja klerikalnih priporočilnih pišem? — Izjava načelnika bivšega ttaDovanfakega odseka g. Likosatrja
Za poiemUu), ki )u vodi v 'SlavtiKu- g. Gutana jer zaradi stanova«! v inertnih sta-inn-aii'jskih hišah, je zna&ki-o. da njen avtor ne brani siVK>jih rnditev. ki su bile ovržene v našem Hstu, pafi pa kupici nove netočnosti fn nesrarrmosti. To naj bi bila si vama polemika v pristnetn klerikalnem duhu, ali bolje rečeno, v kršč. soc. <iuiiu, ki vodi g. Oolmajeria in ki hoče biti svetej-*i «xl ortodoksno klerikalnoga. Resnica je, tlu x. Golrnajer ni ov>rgel nobene naše uko-tovitve glede povišanja in iireditve najenu nin za stanovanja v mesitmh hišah.
^ G. Gotmajer je pričel to polemiku ;» protesti proti povi san ru najemnin v mestnih hišah, na kar mo mi ugotoviM. da je sam krep^ko sodeloval v stanovaniiskem odse/tu bivšega lau'Wjan«sike«a ofočinskega sveta. V včeraj&njem »Slovencu« pravi sedaj sa;n: »Res som in re-eem. da bom še krepko so-deloval, če mi bo le dana prilika. *Z ozirom na to smo mi že vprašali. zakaj je spk>h za-počel polcmiko o stvari, v kateri je sam prizadet in za ka-tero nosi soodsrovornosl? Na to nam n: vedel g. Goknajer dirugače odgovoriti, kakor da je navedel v včerajšnjem »Slovencu imena več najemmikov iz starih roesmih stavio vanjskih hiš, ki sr> plačevali do zadnjega časa manjše najemnine, kakor pa tia}cni/niki v novih stanovanjskih hišah. Da ie bilo tafro, je bilo povsem naravno, ker so bil-e stare mestne hiše že davno plača ne. AH naj bi morda občina dražila stanovanja v starih hiSah tor tako d-ajala prav slab £2led privatnim lastuikom? Saj je bilo verndar dovolj, ako so bila že stanovanja v novih hišah djovolj draga. Sicer pa je itnda vsa akcija bivšega stanovan^kega odseka, v kateri je sodeloval tuđi z. Gohna-jer. namen izenačirt najemimne v vseh sta-novanjskih hišah. novih in starih* ker se jj stanovanj'Ski odseik postavil na stališčo, da naj tvorijV) vse stanovanjske hiše skupno gospodars-ko celoto. Najemnine. kl Uh navaja X. Golmajer iz starih hlš, pa so bile tuđi že vse povlšane. kar Je njemu gotovo tuđi znano. Stvar okusa je pać, ako navaja se stare najemirinc. Dobre vzgofe to pao tic dokazuje.
G. GoMia-ior nadalje ponavlja zt ovrže-no neresnico, da so se morali naiemraki na Vodovodni cesti pismeno obvezati, da bo-do plaČe-vaR po 380 Din na mesec za en >-so-bno stanovamje. Mi smo Že ugotovili, da sa bili ti najerrmđki v času. ko najeirvnine še nišo bile točno cfcrtočene, pozvan! na magistrat, kjer so podpisali samo izjavo, da so -pripravtjeni plačevatl pribK&no do 300 Din na mesec. Magistrat ie pač moral ve-deti, ah* hoče kdo kaj plač cvati ali no. V resrrici pa je bila najemnina za stanovanja na Vodovod>ni cesti določena. kakor smo ?e uigotoviH, na 250 Din mesečno za srano-va:nj€.
Kar se tiče raznih priporofcilnih pišem xa
oddajo slanovanj v mestnih hišah, Ki jih navaja g. Golmajer v ^Slovencu«, i>a naj ugotovimo na?lednj>. Res bo prihajala razna priporočilna pisma. < katerimi so hoteli različui kompet«*nti podpreli svoje proSnj«.1. Verjetno jo tutli, da s=o bila >Tnes pi«m:i, ki jih navaja >Slovenec<:. 2e <lejstvo s:inio, da je g. Župan dovolil g. Golniajerju vpo-gle<i v \9& akle in tuđi v iaka pisma, lri so lim bila priložena, pa ie najbolja dokaz, đii nišo bila ta pisma taka, da bi se v njih izražok) partizanstvo in da bi služila v partizan sic« uaraene. l'rav umij ivo bi bilo.  d;i  t>i  v  tem primeru župan  ne dovo-
lil   vpotrle<!.i,   Mi   pa  v|»rabimo, amkmi  Bi   *• (.(tohnajcr    lUKreilel   tuđi    pi^em   klerikalnih veljakov.   ki   )ih  |«  tuđi   v«c  polno  pri  mi Hinili   pro^njali   klerikalnih   k»mpetent«v?
\a5eluik stenovanjski-;-' t odeek:» bivšega obeinskega sveta g. Likozar pa nam v te] stvari Se  tporota:
fi. Golmajer naj; dokaze, da se je na ix>*i-lagi teh pišem postopalo pristransko. Na-sprotno je g. Uolmajer zahteval v stanovauj-sk^ni tKlseku, naj se stanovanja dele po i-trarikarski pariteti, kar pa je načelnik sta-novanjskega o<lseka ^. Likozar odloČno od-klonil fef zahteval, da naj se đele^o stvar n.i, fiejanski |jotrebi. Načelnik stanovaiij-ske^'a cxl<*eka je dobil 3<)0 tlo 44)0 takih ]>i-sem o*\ pristašev vseh strank, ozirml ;n »e je na nje le toliko, kolikor so mu nudila sliko ilejausk? potrebe posaineinikov. Do-brodošla so mu bila v^a poročila, ki ?o mu mogla nuditi podatke v to svrho, da je mo-gel zverleti za rlejans-ko stanje razmer. Zato pa je tuđi na seiah stanovanjskega '><lsekt odloeno zahteval naj >e >tanovan.ia ne deie po ntrankarskeni kljućii. ampak \tn potrebi pos*ameznikov. poudarjal je. da hi v tem primeru, ako bi se upoMevala riihteva »:osp. (lolma-jerjii, ostali reveži, ki so politično no-opretleljeni. Peprav bi bili najbolj [x>trebni, brex stanovanj, <ia !>i stanovaiij v mestnih hi*ah ne mogli dobiti niti rariikali, uiii socijalisti, niti pristaši kuterekoli <lrutre stranke, ker 5ta vorili vetino v ljubljanskem ob-i-inskeni svetu le ^DS in SLs To pa bi bilo skrajno krivično, ker se mora v poslovanju obiinske uprave varovati v vsakeni pogledu objektivnost. Zato se je načelnik stanovajij-sUejjra o<istk;i g. Liko^ar najiodlocue e up«1'! zahtevi g. Golmajerja.
Zaradi tega je parkrat prišlo nu ^juh itanovanjikega odseka do burnih pri/orov in enkrat se je morala seja ćelo prekiniti Prav <jb taki priliki je tuđi izjavil <<. GoU majcr. da ^astopa samo tište, ki so njega volili, i/ ćesar se more najbolje sklepati, kdo je hotel uvajati pri oddajanju stano? vauj v inestuih hišiih partizanstvo iu Kdo ne. G. Li kozar poziva tuđi g. Golmajerja, riiij dokaže en sam slučaj, v katerum bi g. Likoziic kot nučeinik stanovanjskegu ot/se; kn lAj&topal pristran&ko ali pa stavit v utu-riGVL.njskm odseku kuk partizanski predlog. ne nu podiagi dejanske potrebe. G. Li kozar i/javlja nadalje, da je g. Golmajer prišel do omenjenh pdsem po nekorektnem potu, ker jil\ je vzel iz fascikla, ki je bil označen kot njegova privatna last pod naslovom •»Načelnik ;4. Likozar», in ker je bil opezor* jen, da je to privatna last g. Likozarja. Kar se Tiče njegove trditve, da mu je načelnik g. Liko/ar branil vpogled v akte, izjavlja, da m nikdar branil vpogleda v akte, ki so bili pripravljeni za seje stanovanjskcija odi seka, pač pa je izjavil, da nima brez župa* novelu dovoljenja nihče pravice po^lu2^-■' vati >e aktov na tak način, da bi motil po= slovunje uradništva. Kar se pa tiče pnvat* nih spisov, bi človek, ki ima kaj časti sploh ne ^ledal vanje. \' ostalem pa ima vsako društvo in vsaka oseba pravico priporočati ko;4ark(,li. vprušunje je le, ali se je posto* palo partizansko uli pa se je ozirulo pri ru,:; deljevunju stunovanj na dejanske potrebe. G. Goimajer naj zato dokaze načelniku bivšega ?»tanovanjskega odseka, da je kdaj prcdkgal kak pristranski predlog.
Ktjncno moramo ujjotoviti z zadovolje btvom. da priznava g. Golmajer sam, da je v stanovonjskem cdseku zahtevul energično izierjevunje nnjemnin.
Ljubljana v objemu karnevala
Kako so Ljubljančani proslavili " rajanja bi bilo se več, da ni tako
• Hnfcrat na leto se pa vendar spodobi, da ga po'šteno polooiimo,» so dejali Ljubs ljančani. «tZa novo leto smo sicer napravili inal poskok, toda to je bil »amo uvod v kar» nevalsko razpoloženje. Zato je treba, da >prejmcmo princa Karnevala z vsem poni* pom in dostojno, tako kakor se spodobi in
\n tako 5j*o ga s>prejeli v soboto, ko je napovedal svoj oficijelni prihod. Pričako«« \ ali so ga kar na sedmih kraj ih — toliko MČjih /abav je bilo namreč policiji prijav« tje i h — in ga sptrejeij več kot dostojno, Priimfalen je bil njegov pohod, zakaj po* i si>u\ kjer je bil najavljen, j© bil sprejet z vsemi ču^tmi, dostojanstveno in z velikim veseJjeri. Njemu na čast so se nališpali in i!aim»/ "i. njemu na čast so pekli in cvTli, )>ojedli hc-katotnbe krofov in »flancatov*, njemu n.i č:ist in njemu na zdrav je so pili rujno \ i'icc. Izmed mnogih prireditev nios mir   >   .   ;ii\i vrsti omeniti
?Goilad v cvetju na Taboru
Sokolski Tabor je '.-*:! zopet pobi in sko* Tuda prcnapolnJL'ii. :.i.T.\>r lovski ples, je rudi sobotna prireditev poL.i/ala, kako pri* ljubljene so zabave na Taboru. Velika dvo* ri'ini, \>i stranski prostori, lože vn galerije s-o bili prenapo-lnjenL, zasedene so bile do zadnjega koticka vse miže. Zabava je bila animirana in bilo je res prijerno, pravcato pomladansko ra/položenje. Dočim je zunaj pihala burja in je pritiakal hud mraz, je bilo \ dvorani satni pomladansko razpolo-/enje. Dvorana je bila vsa v cvetju, strop in stene so bile okrašene s cvetkami in lam« pijoni, vmes girlande in korijandoli. Zelo spreten je bil aranžma tuđi na galeriji, zla* sti pa j« odgovarJAl devizi bar. Lože in koje so bile vse v cvetju in priznati je trc« ba,   da  .se  je Sokol   res  potrudi!  pričarati
ić'm leprk) pomladno sliko, ne strašcč se tru* tta m vdikih gmotnih stroškov. Vse s-traji* •vkc prostore je rasecKft »tarej sa jfeneracija, aggdočim »o se mlaj*t vrtdi pod zvoki Soko«
pustno nedeljo.  —  Veselja in občutnega pomanjkanja cvenka
love gcH.lbe v glavni dA^orani. Bilo je rnnogo mask, >k«xia le, da jih je malo od^ovarjalo devini. \* tem pogledu se v Ljubljan' rnno= ^o .urc>,i in to je z izjemo čmobele redute kaidinalna napaka na vseh ostalih priredit* vah. Kljub temu je bilo vrvenje živahno, razposajeno in neugnano. Izmed v°eh mask pa je bil gotovo najoriginalnejši kovboj z velikanskim slamnikom na glavi in v kožu* hov'iiastih hlačah. Omeniti moramo še Eskima, ki je vzbujal splošno pozornost. Zabava je trajala do ranega jutra, nekateri veseljaki so jo pa nato mahnili v kavarne ali k "Tičku na gričku* na svež gulja/.
Slavčeva maškerada
buoči s<i je vršila tuđi tradicijoualna Slavčeva maškerada. Doslej so jo prirejali v lepih in velikih prostorih Narodnega do* ma. To pat je pa bila v veliki dvorani ho« tela Union. Narodni dom je bil kakor na« lašč za maškerade in pleše in marsikdo je ta pust vzdihnil po njem, ko se je spomnil, kako veselo je bilo \ časih v N'arodnem domu, kjer je bilo mogoče tekati iz pritličja > dvorano in potem na galerijo ter zopet v pritlićje. Take promenade, ki razgiba vsa* kega, se tako zakrknjenega filistra, si Ljub« ljaneani ne morejo več privoščiti v nobeni ljubljanski dvorani, izvzemši Takor, odkar s'» NanxlTii dom preuredili v Narodno ga* 1 eri jo.
Slavčeva ma&kcrada je bila letos v ce* carstvu vzhajajočega solnea, — Japana. V Japanu, je bila deviza, Tem<u primerno je bila prirejena union^ka dvorana. Svetiljke in lestenci so bili okraženi z japonskimi senčniki. pov-sod je bilo obešenih mhogo japonskih napisov, ki »o govorili o ljubezni, razposajeno&ti, veselju in bx>g vc še o čem, kajti nihče jih ni znal raztolmačiti rai«i Japonke, čiso prave, ki jih je napisala.
Ob rdeči ra-zsvetljavi in dobrem orke* stru se je japonsko razpoloženje prav kma« lu spremenilo v domaČo zabavo. Maškare so bil« Jepe in grde, največjo pozornost je
vzbudT!a skupina <«2akliev»>. fcl k srvei m.-o biii «ž.?kl»U iie-rcCe. Tu pa tani ^' je pri^ kazala kaka gtrj^a Bilo ie tuđi nekaj kuli* jcv in kitajct'v. k; so >pi^innili :J dcM/o *V Japanu*. Najicp>a ma^ka je dubila iepo nagrado in ni.ivkcratla jt' potekla v k«rr>c* \aNkem razpol-./enju tcr je trajala d»> ju* tra.
Črno-bela
Konujj suhi -lorakali <oboto ■♦. r*bruarin iii s teni črno-lx*!'» redutn. pri>lo e ie w•-kako v navado. ,la Ljubi i incaiii (»ričakuieio uajveč oj črno-l>e!*'* reduto, ki je inen:la ž? čotrta. Kadove-ini suu> bil i tuđi, k:tklaa bo, lcer »o bili vsi bali in plesi pre4 njo v le-tosnj^in predpu>tu v primeri z. lanskimi sl*ibsi, nainreč }>o obisku iu \t*selju, ki je \ladalo i»a njih. \zrokov *<e vi-o. Siimo hri-jxi je kriva. $o menili nekateri; Jrusji tnW. da ?e le z Beogradom zresnila tu»ti Ljubljana: tretji i^ravijo ^peh da ni cvenka. pt sa ni.
Po trgovskem plesu, kJ je bil skoro <lol-goea^en, kitkor ?** spodobi za boljci \>le<, kjer gre ia toalete in ne za . nabavo, smo imeli reprezentanani ples, ki ni bil tako đokročasen kakor druga leta. Na trgovskem smo videli lepe toalete. Tuđi Ljubljančiinke ?e zuajo oblačiti. Okus našt* .lame mi več podežel^ki. kakor se j^ dosl-ej vedno očitalo. Na tem plesu je pa manjkalo mladine, ki jpoživi take prireditve. Prevladovali >o umerjeueši elemonti. Repre^eutančni w hil v začetku res rt-prezentančni, tor<-'j rkoro doleoca?en. Saj ne more drugaee biti. Visoki dostojanstvenik!, ki so x*lou~ takih priredi tev. prineso atmosfero napetosti. Mladina |t' jui Umalu pretrčala napetost in razi>ibala pri redite v. ki je potekla /elo ži-vahno. Tu<li to pot snio občudovali damske toalete. Med temi so bile take. *; karerinii bi se uase dame !ahko }>okazal^ \ rWltnu ali  Parizu.
lako smo čakati na tretj'j |»rire litt»\. na črno-belo re*iuto. Tu naj bi se združi I '>kn-* z zabavo. Tu naj' vsak pokaže, kaj /more plede okusa in kaj irletle karnevalske raz-|x)saje»u>sti in orinimilno-^ti. Kakor lo#k*j, tuđi to pot nismo bili razočarani. Tako glede okusa, ki se je rzraLil v toaleta li in mu-?kah, kakor tu<li glede kanievaLske- razpo-sajeno^ti, veseljsi in zabave, je bila tuđi le-tos crno-bela na visku. Vendar moram5 ta-koj ugotoviti, da je bila lanska Se sijajnej-ša v obeh pogled ih. Bo nemara le res, da smo se nekoliko zresnili, odkar ;je v Beogradu končal politični karneval in je bilo čez noč kener maskeradam v parlamentu. Na drugi strani je pa nemara tuđi res, da manjka cvenka. Ali pravilnije. *la jn* ie uianj, vedno nianj.
Primoni se razun*ej3 na ma^kera-ie, to je ziiiina resnica. priiiesli so iz šolnčneaa Primorja do^ti temperamenta, ki ga i'ii ni-manio. Ve»lo predvsem, da zavisi človekovo razpolcženje od prostora, v kat ere 111 se gib-ije. Zato pola^rajo veliko važnost iui dekoracije dvorane. Karnevalsko razpoložeive naj prinese in okusua naj bo. S kako ;naji-ui 111 i sredstvi Josežt* to. k lor /na. !r>kaže vs^ko leto arhitekt Ivo Spinčic. ki so inu poverjene dekora<iji*"iia Trno-beli. Letoa je opremi! >vetilke r velikimi kolo+varji, ki so bili nekaki senčniki in so metali luč po dvorani in svojimi refleksi narediti maskam in vsem drugim lahke pete iu veselo srce. Ukrotili so bili ti senčniki, in tako *o opravili večino v okruglo razpoložt nje. ki je bilo vedno bolj okrt^lo. ciui bolj se .'/e ka-z^lft- [H mikal nuprei. Dvorana U* bila od stropa preprežena s trakovi, kakor bi leže-valo. Zato so se pari -tisnili tesur.fi*. kakor se s'isneta dva, ki karakata |ktJ dežnikom. 1'ožtvaJo je vedno bolj in raspoloženje je bilo \eduo tesnejše. Tako mora biti kjer so maske, sicer je bolje, da .^h ni. Dolg'K-asja je v Ljubljani itaJc dovolj. Dekoracija dvorane je torej kaj hitro j>rij.>omogla do raz-položenja. Arhitekt g. Spincič se je tuđi to pot izkazal. Njemu gre velika zasluga, da ni nihče zdehal v dvorani in tuđi mamire nišo dremale. kakor na nekaterih irugih plesih.
Kazix>loieuie so (>ovecaie takoj nato tuđi številne maske. Reduta je pričela z obho<iom vseh ma«k in skupili. Malo nego-tovo i 11 plašno so korakale. Kakor da se še nišo vživele v položaj, da so ..nia^karec, ki jim :e marsika] djvoljeuo, kar jim sii*er v življenju prepoveduje bon ton ali druge družabne konvencije, prva je bila -španjolska skupina tren lani in stirih ^ospodov ki H? s samokresi p4>džgala vse druge in opozorila, da uaj gre spat, kdor ni ve«el in rr.zposajen. Ljubljančani se težko ruzgiba-jc>, to f»ot e slo \\n i¥o zaslugi vrocekrvnih Spanjolrev in španjolk kaj hitro. Ta -kupina jt1 bila tuđi najbolj okusna, najbolj karnevalsko razpoložena. Pokazala bi se lahko na berlinskem ^Presse- balu ali pa na du-najski operni reduti in občudovali bi jo vsi in se veliko bolj bi prišle do veljave. kakor v  Ljubljani.
Malo zakasnila se j€ mas«ka. ki je pred* stavljala «Žensko fu.rijo», zato je pa bolj zalegla in je naredila «furijow v dvorani, pri čemer so ji pomagali predvscm Šp-unjol* ti. Kazgibale so se tuđi vse druge «Fatime», «Sulejme», pieroti, kolombint*. gosenica, dimn'karji, «Ro-senkavalirji)*, grozje. ranta« vije, Toske itd. in vse. ki same ni^o vedele, kaj so in kaj predstavi ja jo in tu<ii \ >i drugi, tako dame v krasnih toa'etah in gospodje \   t'rakih in smokin^ih.
Žirija je imela težko nalogo izbrati najs lepše maske. Ehajsetim najlepšim je dala listke in številke. Sami gospodje pri žiriji nišo vedeli, ali naj prisodijo pr\o nagrado «ifuriji» ali neki lepi zelo o-kusni, toda morda premalo karnevalski maski. Sledilo je gla* sovanje po Hstkih in, ljudski glas božji, čr-no^beli redutarji, so se odloćili za «Furijo>#, 1 ogromno većino glasov.
Maskerada na ledu
To ie bila prva prireditev ;e vršit' v Lnubljarri. Priredila jo ie SK Ili»iia na svojem idiličnem drsaMšču pod CekiiiDvim gra-dom. KtKib hudeTrm mrazu je vladalo za pri-reditvv med Lu4>tjan^ani pr.^ojšn e zani'-na-ne«j, a mraza se tuđi nišo iiStrisi'e uia>kc. ki so prispeie v večjem števitu. Rajanje na ledu Je bilo prav zabavno. K te^u !e mnogo
pr;pttnio^Ia izvrsti:a codba — DOjiičini prw-n* n radi a ui %jaa\ fona. I">r*aii4ćo ;• KL* ivp» okrašeno.
Druge priredMre
V kuzini je bila itrtOvi^no zat>*\* «<ir*-t.kc*. Tuđi tu je bil obkk pr«v lep, sobava animiraiva. Potetn so bile 5c prirrditr« n& periferiji, aa Vicu. \ ^»Ski in v M<«**h a mnogi Ljajblj*nčaiH ^>o jo ubrali rudi v kranj. Nek&teri »1* nadaljevali rajan)« tuđi še snoči na Sl«vče^ i mafrkeradi, o kateri pci» r a samo  poroćiio  na  drukera  mestu.
Danes pa tnarsikaterega, ki g& jo pvrt preveč pobodel, boli glava, za vratom m« čepi mač>k, a v Jistnici je taka turobna praznina, da ni o*»tak> niti ia n»e. ntti «a čebuk>...
Oznanilo ilirjanskega poglavar-stra
S toni o^riajkilani svo.im podkudin.n* j»o-se^kinim vikshim ino~mshim na sna«)e dam«3 In likasheroo obenenn nas.rrirmi skrivn^>s:n:V , ino drugim opravilnfkam sa dne 12. *ve/-h.--na eno lustmost perskerbet1!.
Ta dan b<^ v areni Narodnifa <k>ma eni v c!ikl ozlritni hausbal ali rrru-sika s p!c**hii ir o masitoraAla se versfliU.
Nashe im> na&hih o>prravilnikov pervo ptr ♦sadevaTije bo, korikor rx> v nas-iri mozhi »ta-If). r>bxhe  sadcvolspvo perpravit.
Na (u hausbol ali musika s tHesam iiiso samo moshe ino shene vishiga »tann TK>vab-Icne, temozh vM me%rni !mo dezh-em^ mortrJe. kaieri sa perstop 10.— I>inarev u Jot>r:m cnarju  plaz;hajo.
Kdior ima perpraven ^Wvzhti 'ia^ ina-siikoro  nu  sebe  natatonc.
Musiko sa ples bodo godiZi aA shrli>*tzii: Nu^odeta dda!i. Sa pos.theno -sadershtinie bo perskerbUeno, zhe se pa napzhmosti per-Rx-de jih nastii op-ravihiiki ut smeio \i<l&t.
Dano v Nashim velikim mestu ino *ehi l.ji-bljani c?imitra <Jn^ mes-sa svezhana v lciu Kristusovim rojstvii tavsfcent de\ ti *■: 'xi \ a 5 s*-t i n d e\' c ti ni.
II !RIJ\.  klub  /a  shocoberz.  drizhkan)«  in stemanje.
Reduciranje potniških vlakov
IMčenši s 16. februarjem 1929 izi»>iane. jo vLedeči potniSki vlak!:
1.   Na  prosi  Ljubljana Kravj:  \'.zk Žtcv 922  odhod  Ljuiblaana  £l. ko!. o-b  S.   uri   10 iniu. in 923, odhod Kranj ob 9. uri 30 minut.
2.  Na proj^i Jesotiicc - Planica vlak Stev.
8617,   odhod Planica  ob  15.  uri  M min.  :m
8618,  odhod Jesenice ob 21. uri 22 min.
3.  Na prosi    Krai^j - TrŽič    vlak    s:e\. š5,35, odhod Tržić ob 14. uri 33 min. i ti 85>^. odhod  Kranj  o-bl5.  uri 55 min.
4.  Na protfi Maribor ^1. ko!. - Fala vlak ši£A. 9022. odh-od Maribor si. Iro4. ob 10. uri 30 min.  w  9023, od*uxl  Fala   ob  11.  uri  30 miti.
5.   Na proei Slov. Blst.ic.i-SJo-v.  Hitrija mc!.> vlaki it. S^^l, S336 in 8343. ođh. iz SI. :; - ri^o  ;tt >s.t;, (b 5.42 ni... ob s. i::i  3:» rrrin. in oh 17.uri41m-:n. ter vlafci §«ev. 8332. 83*i i:i  S344.  odiliod  iz   S5o\-.  Bistrice   ob  6.  uri 7 mrn.,    ob 9. uri 3 min. in    ob 1**. uri ?\ mi rt.
6.   Na provi provri Novo inesio - >tra/d Toplice vlak štev. 9540, odhod Novo me^t ) db 21   uri 38 min. in vtak ste^. 9539, odhod iz Strtaža Toplice ob 22. ori 6 mni.
7.  Na projii Maribor g\. koL — PraKtr-sko - Kotoriba vlak  štev. tll9/ll3>. odtiod Martbor jrf. kol. ob 21. uri 6 min. ter vlak štev. 1121/1132 odhod Čakovec ob 4. uri 5 lnin-irt.
Popoldanska operetna predstava. V torek dne IZ t, m. se poje v ljubljanski operi popr>ldne oh 16. uri Galmanov« ope» reta »Grofica Marica« v go. Poličevo v na* slovni vlojji. To je 40. vpriroritev tega d^la i;a ljubijatiskem t)-pernem odru kar brez dvoma dokazuje, kako se j*> to delo prilju« bik> našemu občinstvu. Poleg ge. Poličeve nastopijo v glavnih vk><2ah ua. Balatkova in gdć. Rakarjeva ter qg. Drenovec, Peček» Povhe in Janko. Začetek točno oh 16. uri, konec okro-j I4), ure. Opereto dirigira ka* pelnik <J. Neffat, režijo vodi režiser gosp. Povhe. Veljajo i uredno znižane operne cene.
Dramska predstava ob 21. zvečer Na pustni torek zvečer ob 9. vprizori ljirMjan« ska drama Nestravevo veseloicro «Utop* ljenca« v znani rasedbi in tuđi p-rvovrstni i/Aedb;. Uprava je prepričana, da bo s to većemu predstavo ravno tako ustrčala vc« likemu delu našega občmsrva, kakor na Si U vestrovo. ko se je dramska predstava tuđi vršila ob 9. uri zvečer. Za to predstavo ve* ljaio znižane dramske cene Pri predstavi sodeluje del opernega orkestra pod vod* stvorn g. H   Sveti a.
Ljubila Iličič nastop-i v sredo 13. t. m. v Bizetovi operi «Carmen». Poje glavno mo^ko vlogo Don Josea in prepričani smo, da jo bo podal v vsakem pogledu, tako v pevskem. kakor tuđi ig-ralskein v re«nici iz* vrstno. Ljufeiša llićić delu je stalno v Prtgi ter ie tam ljubijenec gledališke publike. Pravkar je sprejel, kakor pišejo če^ki listi, vabilo intendance največjega češke^a jjle» dališCa N'arodne^a divadla v Praiji. da na* stopi spomladi v uperah «Prodana neves sta*. «Manon*t «Aida» in «Faust*. Vstop* niče /a predsta\x> v sredo so te v predpro* daji. Pretfeta^-a je ir%en abonmaja, ct-ne lan* ske operne.
Mozart: Beg iz Seraja. To opero pri* števajo (jlasbeniki k najboljsim komičnim operam vse sveto\"ne literature. Mozart jo je napisal v času, ko se je oklenil z vsem mladeniškim o-gnjem ravno vUnje Omstan* ce v tei operi ter jo muz^kalTK) i/redno !c-po napisal. Kakor malokatera onera v ta* kratni dobi, je dosegla opera «Be^ iz Se* raja* takoj ob premiieri 1. 17S2 na Dunaju popolen uspt-h in pirnesld mlađemu skladaš telju veliko slave, a malo denarja. ^c da-nes se nahaia ta opera na repertoarjti vnc-Ii večjih giedaliŠč ter je naiveselerša in naj Ijubczniveiša izmed x«$eh Mozartovih ojpcr; nih del. Premijera v ljubljanski operi *e vrši v petek (hie 15. r. :rt. /a premierski ahcnma.
Opozarfamt* nx nocofknfo vprizoritev Tot*te$a rZiveg« meHeca* > ljubljanski drami za aboiicnte re«da D
Ajtrur   Rubm#tcnn,    nmmtopi   pmroiirat I rc<i
lTubl)*o»ko pobiiko mm rrojtrm koncem \ soboto cm« 16. t. m. v union*ki dvorani 2* »roj prri l;ijMj«.*>*ki naotop si yc i*bral izredao mteresanttm ptogram, ki pnm»j P- leg klaskav Braiimt« m Schubcrti k znamen:re kUvirake k««poiiu»tt Otopina lXrbu«»2)a, A'bcnuA, Blibotiija in Igor ■,. Srravakskejf* v ^voji 1—tfti ko^ecrtnt t.; do ^a^ ^u^tn-<*m i« edmt n*j\eč}ih nxct*rv» nih kUv rtkrii \irruozar, Lar jih i»d#j nj« «op« na j*vn h koncertih. — Predprudaja vstopnic bo od »red© dklj« \ Matični knji* gami.
žBeležnica
KOLEDAR
D*n**:  Pooedeljek,   11.   fc^ruarja:  IX-*» derij; r>ravo«iavni: A>.  januarja, lunjati}«.
DANAŠNJE PRlRtDlTVL. Drama: «2ivi mrtvev -    l>. Kino Matica:  «(Jaucho». Kino  Ideml: «Onjem   eks^rtr^*.
DEŽURNE LEKARNE.
Dutw*:   Piccolu   Du naj ska   cesta,   Bak»r* Cič, Kark>vska c««ta.
Nekaj 0 mahjonetnem gledališču
MarijuiKih. ^ledaliiCe. Iu gn je ^o\ei#-cein prinese /. /y/y sukor Mlun KUmen-čič, nam je prvi^ pokazaio bistvo re*n ine-£a lutkove^a Kledališča, ki se temeljno razlikuje od tkz. vKaspreheatra*, rai>avj>ju za deco, doiim je pravo marijonetno 4le-dalHće kot £a nam je ustvarll M Klenu-nčiČ, hrain resniCne, ii>to svojevrstne unvetnusti Kako ^rujo to u           t cenitl druci narodi,
razvidim-o že iz Uejatva, da imajo Ne me i v Miinchenu »Marionettcntheater dcr Mun-chener Kmistler*. Čehi več takih umctni&o slovečih pozorn*ic v Pragi pr ' 'n Rusi, ki imajo zelo bogato tozade\: vraturu, da ne omenjam tuđi drugh narodov, dočim ^mo mi docela mirnoduftni ob dejstvu, da n:smo znali in mo^li obdržati Klem-cnči^c-veita hraraa te čudovite umetnosti, ^mo prepustili lutke raznim di'ctantuni, m se čisto s-učaino zabavilo z njijni.
K3esn>er»čičevo marijonetno iledalisče je ubstojak) do 1. /926 (dve leti pod okriljem *>Atene«, ki je kupila oder z vsemi kulisatnl in lutkami.) Ves čas &o po većini igrali rsti Stalci, kj so se že povsem vžive'i v svoj -poklič*, tako da je marijonetno jjledališče od leta do leta rastlo. Inscenacijo in izde-la\x> lutk je osJtrbeJ g. M. Klemenčič, ki te b*l prve čaše tuđi scen. vod ja, reii-scr in pre^ajalec. Pozjie4e je režijo prev^el sosp. Savo KkstnefičiĆ, ki je vidno dviitnil malo pozorntoo na nivo umeto.skega lulk. gleda. lišća. Miran Jare Pa je kot dramaturg oskr* boval maJo ^iedaliiče s prevodi lutkovih i^er iz Poccija in z izvirrHrni ferjnr (>d drugih književnkov je nekajkrjt m.: tuđi se pisatdi g.   J   Lati.
L>a mora vsaJi bgralec vso tehniko gibu-:i a lutk ob-vladatj dovršeno, je tako tan^i posebi umevno, čeprav te tehnike manjka bars diletantom, ki meaijo, da je to prtxcj ]>ostrans4ća zadeva. Toda to ]t §9 i#lo aulo: izralec mora biti giasovno trve^Bban prtv tako ket i^ralec na ve^ikem odru :>e več: njegova govorica mora biti tako sii£ dd preide harmonično v kretnje in ^.;•*.- v-serie čeCice, ki jo giblje na nitkah. Toda bistvu hKkovemu gledalisOu m morda v, tem, da pač na tej mali pozornici nastojalo ieseni, mauhni i^ralci mesto živih [S stvo leži globoko v svetovnem nazaranju, ki c enotna podlaca vse-m lutkovitri ifirain. V teh ijjak ilovek ni drugo kakor lutka v prc-neš^netn pomenu besede.    Vsej  rev          1
je odvzeta pmnemtonost in resnost,
njena je v  neko gJubmc,  na  kater     .....j.
kiedalec sočutno smeiiljtvo, kot na gn>ic&k-no mešanico otročjih dejaiij in nciunj. Vse, kar >»e nam zaM v dnevuv ko smo osebno uk'cnjeni    v spone te rt             1,    grozno,
Pretresljivo, usodno, je n.. uumivbI pobornici zaisedeno kot malenko^tno, čeniur se iz srca nasmejis. Vrporedno pa s« $ to gr^ tesknostio druži čudovita r>ravljhi.nost, ki dobi sele na manjonetnem gledalištu ves siiai. (ilavn unak vseh teti ijjer je sloviti (jašperček (pri Ncmcih KasperL pm Fran-cozih PolichineiL', pri ItaiHjanih Pulcinello, prj kusih PetruSka), aekak Saocho Pjn i, za-jetfij dobeluh, ki se norčirje iz Don Kj* hotov, povdarjajo!, da je »dobra večer ja« več vredna kot vse ideie tega sveta. Uašpcrčefc )c nekaka inkarnacija tište zdrave ljudske pameti, ki velja za protiutež ne« vartirm samarvaiKem   n ofesedencem.
licre, ki %o dosegle pri nas največjo privlačnost, so bile »Favst«, Poccijeve »Ca-rohne gosLi in kralj Lavrin«. Od u\irnih Jarčevi »Razbt>j-n& Moroz« in »Krailevič Tugom iđ«.
Sokol
4>Uvb4   »knp*rtB*  *•**  Ljobljaa^   %*  ho
\riila 24. fe-bruarja v Ljubljani. Ta dan s-bodo vršile tu<ii glavne »kupžčina iup! Celje, Maribor,  Novomeeto, Skoplj«,
p«m«e gl»dmim t Hrrrrjr«vl«i! Bratje 111 se«tre, ne iwxtabite na poriv JSS za pom^-ula<lnim brat<wn in »estram v mostarski iu-pi. i»ošiljate jim pomoč potom »vojih dru-?,tev ali pa direktno na na»k>v C*4m Slili^, >t*r^ta S«k«Kkr lupe. M««tar.
VprariAj *e io «Klg»v*ri nam: Ali seni in pridobil 1a svoje druMvo novega Člana, novo Hanii-o, novega nara.^jnika, novo aa-lijicjijniro, nioško dete, žensko dete? — Ako
ne, zakaj   tega  Se  ni^m   storil   (»torila)?__
Ali ^m ie j»riđobil ia :Sokolski Cilasniki novela uaro^nika in novo naročniix»? Ali ^n\ ie |>rkfc>bil >Sokol^kemu Glasniku na (^la>? — Ako ne, takaj lefa &e n»-«-'.i -U.ril (-torila)? — Ali teni ie poravnal ti Sokolski lila«nik: zaostalo iu nakazal novo narerfnino? — Ako j*et hočem to »lonti takoj dane«!
Stev   34
«ST, OVFV^k'l    V \ROO..  *lnc  II    fchruarjj   !°*>.
^tran 1.
Dnevne vesti.
—  li. sotlne službe.    Za višie pisaniiške
oticijalj >o imenovani pisarniški oficijali Kajko Ali un okraKicm mx11šču v hwu. Prauc Korušak pri okrožncrn sotfiiću \ Ma-ribcru, Anđela Lapajriar pri vis. d-ž. stxli-<ćii v Ljubljani, Ivan L>rame pri okrožnctn sodišču v Mariboru. Portun at Stanovšfk pri okrujnem sodišču v Laškem. Josip Crti-vcc pn deželnem sodišču v Ljubljani- J<>-vp l'iiik i;n ucžcincni sr-dišču v Liubljani, Avgusc Juli pri dež. sođišču v Ljubljani. Mijo Potočnik pri okrajnem sodisću v <ior-rri Radgoni, Ivan Budnar pri dež sodisću v Ljubljani. Mihael Mačak pri okrajntrm sodi Scu v Rogatcu, Emil Gril pri dež. xwJišču v Ljubljani, Josip Lasać pri okrajnem sodi-šču v Ormožu, Av^ust Masonak pri okrajnem sodiSču v Konjicah in Amon Navijan pri okrožnem sodiSču v Novom mestu. Za pi-sarrrška oficiiala sta imenovana kanelisrta Lixlvik Modic pn okTaHiem sodisću v Kr-skem in Martin Pintarič pri dežefotem sodi-šču v Lju'bl.ianl.
—  V naše državljanstvo Je sprejet    su-plct gimnazije v Celju Amon Gorup.
—   Prepovedane    publikacije.    Notranjo ministrstvo je prepcrvedalo uvažati in raz-pečavati     v    naši    državi     italijanski     list »L* Imperoc,    in   madžarska     koledarja    A Negyevszak    Kereszteny     Napnaptar«     in *Kresztyen - Szalad  Kope« Naptara*.
__ Kazensk? zakon.    »Skižbene Novine«
$t  37. z dne 9. tm. obnavljalo kazerrski zakon za kraljevino SHS.
—    Prcdsednlk    Kmetliskc   družbe   pri kmetljskem    ministru.      t'rjdsudmk    Knie-tijske  družbe,    g.  Ivo  S a n c i n, je  te  dni posredoval     v   BeogTadu     pri   kmetijskem ministru,     2.   dr.   Frangešu.     v   raznih kmetiijskih  zadevah.    Predvsem    k  prosil, da se Kmetijska družba, kot slavna kme-tijska  korporacija   Slovenije,    irvažuje    in pritegne k sodelovanju v vseh tistih vpra-šarcjih.  ki   se   ti-čejo  kmetijstva.   Izročil   mu j«  spomenico  Ktnettiske  družbe,    v   kateri se    zahteva    primerno   upoštevanje     želja kmetijskih krogov glede iwve carinske politike.  V&i kmetijski pridelkj in izdelkj naj se oprostijo vsake   izvozne carine,   kakor tuđi naj  se  olajša po možnosti  njih  izvoz. Na drugi strani se naj mune carina na razne  kme tijske Potrebšeine,  predvsem  p'use, kmetijsko  orodje,    modro  galico  in  razjia druga sredstva zoper  ra^'i ;i«*e  škodl;ivce in sploh na vsc tište potrebščine, k|  jih v naši    državi    ne    izdehije.m.    Pop:.'lnoma prost naj bo uvoz tuđi vseh umetnili gno-jil, kajti samo    ž njiimi zamoremo    zvišati domačo  produkcijo.  Izrazil je  tuđi  >e ne— katere druge žeije kmetijskih  krogov Slovenije  in  ga  prosil,    da  j h  primerno  upo-Števa.  —  G.   minister  je  bi!   zelo  ljubezniv ter je obtjubil svojo pomoč v vseh kmetij-skih vprašanjih, ki se iićcjo Sloveniic  Glede modre galice je pojasnil, da ie v kmet ijsk crn rnirtitrstvu zadeva že rešena in da je priča-kovati  pol-ovičtfio    znižanje uvozne    carine, <tzk-& pa to samo    na odllovitev    iinančnega ministra. Tuđi glede živinske soli je poskrb-Ueno. da jo živinore/ci dobe v kratkem času. Gre se samo zsa to, da pristane finunono ministrstvo na zrnižano ceno. — O. i>redsed-nik  se  je  v Beogradu  zjdail  rudi  pri  Srp-ske*n  polJopri-vreduein  društvu  ter  opozar-jal na nujtno   potrebo,   da se združilo   vse Jemenske  družbe    in kmeta .tek a  društva    v zvezo,  ki  bo  eno t no  na stopala  v  vseh  ak-tuelnih  kmetiiskih  vprašanih.  Cnotni  fronti trgovskih. obrtničkih in in-dtistriiskih kromov mora tud:  naše  ktnetijistvo ipostavui  proti-utež v skupni zvezi   Ja  bo :-iiko uspj^no z^govarjala irrtere-se -većine  prebivalstvn  v državi.
—  Popravek. Glede dopisa v Vašem  listu stev. 32 od 8. februarja 1928 stran 3 pod naslovom  »Dobava dopisov  na  novomeški pošti« izvorite objaviti v smislu tiskovnesa zakona    v prvi prihoditji    številki    s'edeči uradni popravek: Ni res, da ie dobila pošta Novo mesto že nesteto prošeni da bi olajša-Ia dobavo pošte o*b nedeliali   Dosedai nimo preieli nobene tozade\nne prošnje. Ni res, da je delil dne 2. tm. pošto sa*no eden ushiž-benec,    res >e,    da sta dclila časonise dva iishrž'benca.    Ni  res. da  bi  z  lahkoto orn""l!!i »pomanjkljivosti*.  Ob  nedetjah  Po pravilniku  po?-te ne dostavtiajo, kar vel-ia tuđi  za pošto v Novem mestu. Ni res da razdelju-jemo časopise samo na enem mestu. res je da jih razde^urterno    in izdafamo    na dveh mestih, — V   o. upravnika Nadraj;.
—   Ceškoslovaške  In   poliske stipendije za naše studente. Ceškoslovaška in poljska vlada podelita le-tos po dve stipendiji našim štu-dentto'm. Natečaj za te štiri stipendije bo razpisan potom naših univera in stipendiste bodo izbrali profesorsiki s^te^i filozofskih fa-k-u*tet.  Izbrani  Stipendisti bodo studirali na Ćeškosiovaške-m odnosno na  Poliskem  eno leto.
—  Tečail srbohrvaščine v Praxi. lJraški oc1x)r Ce^lkoslovaške - ju^oslove-nsko Lige priredi s khidom modernih iiloloKov tečaje srbolirvaščine za začetnike in za one. ki sr-bo-h-rvašoino deloma  že  obvladak).    TeCaji se  prično  16.  tm. Liga  prlporoča  posezanje z!Es<ti  onim,  ki  preživ^ajo  poC*itn:ce  n:i   Ja. dranu.
—   Dr.  Engliš ni bi I poivan  v  tlugo-la-▼ij«?    Pred dnevi smo poročali, da  ]e i>o-vabljen   v   Jugoslavijo   znani   češki   finnnčni »trokovnjak,    bivš-i    finanfni    minister.    vse-u?ili»ki     profesor   v   Brnu    dr.  Karl   ^ngliS. >X<irodni  Osvobozeni«  pa  poro&u    d-»  i«1  ta vest izmišljena. Zanimivo je, da noben <Jru-?i češki list  ni  demantiral te vea*i.  \Tajbrž se je ^Narodni  Osvobozeni<  tmotilo.
—   li prosvetne  sluibe.  Za  honoraui-jga profesorja  franoosčine na  realki  v Ljubliani je   imenovan  docent  filozofske fakultete <ir. Franc Sturm.
—   Nenavaden     pustolove«   v   Beogradu. VČeraj je imela  beogradska  policija  posla  z nekim pustolovcem, ki ne ve, kako se piše, kje  je rojen in kđo so njegovi KtarSd.    Mo-žakar je baie prepotoval \ao Evropo ia pri-5ei  pred  tednom v  Beograd.  Izjavi^ je da ne ve, kako se piše. Kot deček se je zru^el
\ neki Iraucoski druziui v S?vlurtu. C\> *e v .Sduuu K'jen ne \t-- L UoHim WV,\v. 'e pii.šel v Lyou. Po I em ^,- j« klati! |>o n-^j Evropi. Ve le, da mu W ime Mihujio. l'ri-iel je v Jugoslaviju, Ja }%ji5t-«» >vr»jf starat?. kt*r st/ ni« z«li, du ^o ti \ Jug(^laviji uti pa v Grčiji. Ima splosni putni li**t. ki mu ea jt da i iti*:* konzulat v L>onu na inie Mihajlo, prilel je s tein potnim li»tcin do Kako-ka. i.j'-r je dobil brezpLacni vozili lisek tlo Zagreba. Zaurebika iM>lk'ija ga je od^naJa v Beograd. Nekaj časa je bil zaposlon pri (Jružbi \Vagcu Lits i>d B^ogra^la do Soluna. Ko se jt- navflii-al te *luH>e, j^ fx>^tal blagajnik v kolodvorski restavraciji v Vj5u. Ker sicer nima nič kaznjiveoa na vesti, ga j-e beograjska jolicija poklala v Solun, kjer bo s pomoč'o tamošnje policije is*kal >vo"e starše.
—  Z zagrebške univerze. ^tevilo slušate* be-v  zajirebške  univerze je od l&ta do leta većje. V poletnem somestru 1919/20 je Studiralo na zagreb^ki imiverzi    ?669 slušatelj ev, v zimskem semestru \9ZSf29 jih i« pa že 4155. Od tega odpade na juridićno fakui-toto   1151      iu   filozofsko 5M6,    na   tehnično 626,    na  medicinsko    514.  na farmacevukn
>yi>. ::;« \ <-ici i-.urskfi 225- mu šumarsko 135. na teološko 98 in na agronomko 61. Zanimivo je. da tudii število slu-šateluc ni za-srebšlri univerz: od leta do lela tiarrš^a. Zdaj tih je 816 in sicer na fitozoiski fakulteti 462. na farmacevtski 132. na hiridičn; 127, na medicinski 69, na tehnični 23 In na \ eterinarski 3.
— Za IX. Ljubljanski mednarodni vzorčni velesejem. ki se vrši od 30 mala do 9. juni ja 1929, je uprava velesejma že razposht-la interesentom priia\Tni:ce za u-dc-ležbo v iz<-popolnitev. Ce kdo izmed interesentov tiskovine ni dobil, naj jo takoi zahtc^M od ura-du  velesejniu v LjubHani.
—  Vreme. Vremenska naipovcd pravi, da bo    pretežno,    vetrovno    in   mrzlo  vre«me. Vče-raj j« bilo po vseh krajih  naše države oblačno   Sne^ ie naletaval v Ljubljani in v Mariboru   Mraz.  ki  je bil  že nekoliko po-nehal.  ie  z;no\*a  pritisnil.   Maksimalna  ten-j-peratura je z-našala včeraj v Splitu 3, v Mariboru — 3, v Sko-plju — 7. v Ljubljani —
- S.4. v Z:i^rt!-="       o    \- Meosnidti   --12 D: vi je bil kazal barometer  v  Lj-ubljani  766 mm, temperatura je znašala  —  17.5.
I         t^USTNI   rOttfc*        I
PLES v MRSKAH
I SOKOL II.           KAZIttA
■                                _____________i
—Kttku se godi ^loveuskemu izumitelju. Današnji ^Sloveuski list« je priobcil flanel; o Slovencu Levičniku, ki je izumil novo padalo, nemški tovarnar pa ima profit. Čla-nek — veren [K^netek naiega poročila o 111. oWnem zboru Aero-kluba v Ljubljani 5. t. inM je objavil novosadski IDeulS€he^ Volksblatt* <iue 9. t. m., za njim pa 11- t. in ; Slovenski   list:..
—   Kako  ]e   nastala eksplozija   v   -plii>ki p i i nar ni.   l^st-bna   komisija   prei^kuje   vz roke  velike  eksplozije   v   splitski   plinarni.   ki se oahaja v najbolj obljudenem delu nu^ta. Delavci so oilkopaii  vse zasute stroje, ki  pa pri   eksploziji   nišo   trpeli-   Tako   se   je   tuili u^otovilo, kako jo  prišlo do strašne  ^k-q>l<>-yije.    Sk'jz*  tevi  pod  zemljo je  uhajal   plin nii'lan. Ta plin eksplodira  pri dotiku / Ua-kroin. Cevi so na uekaterih krajih poCile in tako  je  uastala  eksplozija.   Metan  je   uha jal v   bakrene   <Jele   neke   pogode   id   povtročil veliko   eksplozijo.   Komisija   sedaj   preiskuje, za kaj  so počiie cevi. škoda prav za prav ni velika, poslopje, v katerem so stroji, >: ^e-veda   popolnoma   porušeno.   Plinama  je za varovana in je škoda, ki  jo cenijo na 50 ti-soč  Din,  krita.
—  TajinstveuA smrt za^rebike^ra krojara Piedveeraišnjim   se  je   pripetila   v   Zagrebu ne?rei*a,     ki   je   zahtevala   Življenje   nekeiia zarjrebškesa   obrtnika.   Brzovlak   iz   Ljubljane je pri  Zasrebu   povozil  neke^a  moškega. Nesreće   ni   nihee     opazil.     Neznanca  je   ua-sle<lnji  dan   na^el  neki   seljak   in  o   nesreći obvestil oblasti. Komisija }o usotovila, da je neznance že mrtev, nakar  so njegovo ti upio  odpeljali   v   mrtvašnieo.   V  ž^pu  ponesre-cenca   so  naUi   le^itimatijo   na   ime   Stjepan Beršec,   43   let   star   krojač   iz   Zagreba.   Ne ve  se  Se.  ali  je  krojač žrtev  nesreče ali   ;e j>a izvrsil  samomor. Glavo je  imel  [x>polno-ma   zdrobi it no.   Najbrž je  ne»rečnež  položi 1 ^htvo  na   trat'iiiee   in   počakal   v   samomoril-nt-m  numeuu  na  bntovlak. Če  bi  padel  po:1 vlak  po  nesreći,    bi  bil   popolnoma  razme sarjen.
_ L*so<la invalida. Invalid, ki si je vče-raj v Zarrebu sam končal življenje, bi gotovo raje umri na bojni poljani, kajti slad-ko je 7i domovino unireti, pravi ie s*ar pregover. Te slavne in častne smrti mu pa usoda ni naklonila. Moral si je sam kon-čati življonjo, potem ko je pretrpel veliko duševnec;a in telesnega trpljenja v dobi 2 let ko ;,:> ga metali iz bolnice v bolnitM>. Vč^raj poco? ine se ie namreČ u^mrtil v stalni vojni h »Tnici invalid Franjo Medtrić. Bolehal je nu ležki bolezait ki jo je dobil v vojni. Zdr;nil >e je po raznih voj^žkih bohricah ter upal, da ozdravi. Končno je obupel. Vzel  samokres  in  se  ustrelil v glavo.
—   Žalosten   konec   pijank«.     v   kapelici sv.  Martina  v Vlaški ulici v Zagrebu  je v soboto naše! «ružbujoci stražnik popolnoma pijano žensko. Ležala je na rleh in se ni ga« nila. Okoli nje je srordolo po zdanju. Z ve* kim  naporom  je pijanko spravi! na straž* nica Ker je pa nišo mogli zasli&ati so jo položili na trdo ležiifce v rapor, d« bi se streznila,   V  zaporu   je   neznanka   zaspala, pa se ni več prebudila. Pol ure naro je bil« že mrtva. Policija je s porooćjo dakrUosko« pije ugotovila njeno identiteto. Gre za Da« nico   B*rić,  3Bletno  brezpose>loo  skilkfnjo. PolicrM K> je imela zapisano kot notoričao pijanko in potepenko, ki je bila 2c večkrtt ka^novana. AJkohol jo je spravil v grob.
tt'ikć Tit-srcči* 4ietn*?%i4 o/roka. \ Nm-* ih K.toi>:h v Zagrebu se je priperilj te/kj DCsrv.ču. cijc iruv je postai 4kt:n dsćck. ko je delavec Albert Cilad Sci proti večeru mimo hiic št 41. je ču! iz nje strahu otro-ški krik in vik. StoiTil je v hišc, da pogleda. kaj ?h; je zgodilo Y kuhinji je naše i Štiri otroke. od katerih ic je eden valja! v j>ro/; mh boiečinah v poreci oblcki po tleh Ta-koj je rH^a-iil ableko in pokliča! rtSilni voz. ki je otroka cUpcljal v bolnico. Dcćck ima hudc opekline po \seni lelesu jn ni upanja. dd osrane pri življenju. (J nesreći je bila cbveščena tuđi policija, ki je ugotovila, da je deček Ivan Hruško, hin Stjtpana, ki je kut delavec če/ dan zaposlen v neki tovar* ni. Otroke je puščal brez nadzorst\a doma. Mali Ivica se je tako neprevidno pribli^al ^ttdilniku, da se mu je vnela obkka. Ko mj ovetd obvfcstili o nesreći, je vzel nož in hotel zaklati obroke in >«be. Ko so ga od* vrnili od te namere, je stekel za rešitcJjem svojega otroka in hotel zabosti njega. Bes* neya  oveta je straznrk prijel.
—  Zimski šport krep, :e!j. tod i ./Dostav-1 a   nevarnosti   nbčutliiv:  »eint   Dosebn.i   pri damah. — Pred vetrom »*i midzom vnru.cta najbolic:   Clida  Crems   oe  chapne  :n  Cald-cream.                                                             1-n
* Darujte »Podpornernu društvu slepih« v L"ubijani    VVolfova   a\k a   12.                      1S6
—  Pri naduhl In beleznih srca. prsnih in Pt.iućnih botečinah, pri skrofulozi in rahitisu. povećanju Ščitnih  žlez :n  norirvi  gotse  ie ura\"nava    ćre^'esne«:a    delovania    z  rabo ftrenčice   ^Franz   -   Josei*   velike   važnosti. KHrriki svetovne-ga    slovesa so opazili,    pr! Ieričnih. da so v pričefku bolezr.i nas-ta?a>o-ča zabasarpja bila odftraniena z vodo Franz-.losef ne da b; nastala nadležna driska   I>o-b:v:i **c v vseh le-kaman :n dro^eri:ah.      1-L
Cenjeno občlnstvo se vllodno opozaria
ia inventurao prodaio ostankov parov ćev-
!iev   osobito malih ^tevi'k po znatno zniža-
nih  cenah   dokleT   zilosa   traia.   v  trgovini
f'PKO   Liitbl'ana.   Aleksandrova   cesta      131
GRADSKA   LJEKARNA.
Kamenita ul. ti.
Mene »o bolele kosti  18 let. a sedaj  nic \«m*
ne  ćutim  bolečin, o<1kar sem  se  namafcil  z
Rcuraatisom. zato se Vam lepi> sahvnljujeni.
DeliC    Ante.    Muć.    Dalmori ia.
HaUSBflLL S. K. ILRIJE
na ous^n1 orekv areni
KARODrEGA D01A
Iz Ljubljane
—lj  Župan ar. Dinko Puc  te  včcrai od-po-ioval za teden dmi v Beograd.
— Poziv  davčnim zavezancem.    Mesrm
uiagiMrat l-ubijansk* pozi vi] a \ s»e stranke (hišne tastitiktr. rtiierrfri'ke in pod^iajetrcrnke) ki so prejde popisne pole B. da i;h vrnejo zane^jiivo <io štelega 16. Lm. ob uradn h in ah cd 8 do 14 v mestni posvetovain ci na iiias;isitTatu. Da se prtrpreči naval strar..k, raj po možnossi vsakdo opra\i svx>jo dolž-rr.st /e začeDkoni tedna. Pole morai-o vrnit: rudi one stranke, ki ne spadao med davč-ne zavezance. Pripomniti pa mora:o to iz-recno v popisni  pori.
—lj Predavanje o plinski vojni priređ probvetni odsek Del. zbornice v petek, 15. tm. ob 8. uri zvečer v dvorani Okrožnega ura da za zavarovanje delavcev na Miklo^ -ćuvi cesti. Predaval bo g. dr. Živko Topa-lc\~ič. tajrr:k sekretarijata Del. zfoornic. Vstopnine n-i!
—lj Koncert v novi dvorani Delavske zbornice priredi prosvetni. ods^k Del. zbornice v Čast gostom, ki se udeleže stovesne otvoritve palače Del. zbornice, v nedeljo, 17. t. m. ob 8. uri zvečer. Vstopnina brezplačn«. Vstopntce dele d-elavske stro-kovne in kulturne organrzaciie in Del. zbor-'*ica Spored koncerta je stedeč: 1. Prdo-vec: Slava de>u! poje »Grafika«: 2. a) La-"cvic: Zacvela je roža, rx>;e jedč. MaMič, c) Dvoraik: Arija 'z vRinspfke«: 3. a) Ada-rrič: Serenada. poje ^Grafika* b) Adanrič: Pranica. poie »Grafika*, c) Rosenberg: San. poje »Grafika^; 4. a) Dr. I. Ipavec: Po-mladna no<> po-ie £. Betetto. b) dr. I. Ipavic: V jirtro, poje £ Beterto, c) Adanrič: Noč je tužna kakor moM srri; 5. a) Jere*b: Pelin roža. poje »Grafika*, b) Mirk: Jutro, poje Grafika . c) Rav-nik: Kam s šla, poje Grafika«; 6. Nedval: Polfeka kri, valček. •i^ra oricester Grafike: 7. Grie-g: No^'a ze-n-lia, izvaja moSki zbor z bariron-solo in sprem^evurvjem orkestra  '»Graffke^.
—I] Sokol I. tavli'a svojemu članstvu, da prione ta teden zot»et re<Ina telovudba in sicer: v četrtek 14. Ženski, v l>etek 15. t. m. pa moSki oddelki- Bratje in sestre, prihitite v telovadnico, da se pripravite za ravni na-stop! Starši, obrmiki n <jr pošliite svo^o deco in nara^af. <la tud": orri porrmožc naSe telovadne vrste! Obetieti prosimo, da poravna bratsko članstvo članarino bodri si po inkasantu, ki prićne te Ju z in ka »ranjeni, po poiožrtici ali osebfio v jr'sarni med urad-ri'mi urami. Zdsravo! — OdJbor.
—li Dr. Frtnct Pivlovlć. sipeci'aHsi za zobne in usrne bolerni, ul)«!«) naznanja, da izvrstuie od 1. marca t. 1. dalie v Ljdb-Hani, Meteilrova triica M. 1/1. nadstropje poleg Srca Jenrsove cerfeve. zobno prakso in oTdinira od 8. do 12. dop. in od 3. do 7. ure popoklne                                         136-n
—l| Tramvaj $• bo »tavHil na pvstid torek na vocmhi Skofle ntfet da za«or«|o posetHI stari In mladi 14 ptos mesarfeT na Tabora.                                                  127-n
Kupujte samo pri hnlah, ki inserirajo v „Sbv. Narodu"!
Roman življenja in smrti prestolonaslednika
Rudolfa
U spominov dvorne dame princese Zichy, objavljenih pred 30 leti v franeoski »Rerue de Rcvues
V budoarju
Tu>ti hip se mu .ie pri bliža b >frofiv:a Larisch in sa prosila, naj gre z njo. Od-\ cdla sa je iz sijajno razsvedicnih Jvo-ran \ svoj intimno opremljeni budv>ar. Spotoma rr>u ie povedala. da ga caka v ^obe; kraj budoarja ono pre^enečenje. o katerem mu ie govorila, ko na je vabila na domačo zabavo. Pričakuje na na !<rasi!j>. Jjk'.c :u svetu, >ra c>K>-žuje in komaj caka da se z njim s>eznani. Po teh besedah je grofica izeinila in pustila r>resto1onaslednika samega da odgrne zaveso in prestopi prag. za ka-terim z3l je čakala njegrova us^»da. Medla luč h kazala prestolonaslcdniku pot. Se en korak :n stal je v razko^^o opremljen intrmni sobici, kier ie goreln samo ena luč. Sredi buduarja >e stala velika pa!rr*2 pod katero je čakala presto!oiu '\:nka Marija Vetser v sinji obleki. podobna božanstvu tega čarobne ga kotička.
Srce ie spregororilo
Rudolf se je pribrižal mladenki in njena lepota ga je takoj očarala. Nekaj časa je molčal, kajti dekle je bilo tako lepo n dračestnu. da prvi h.p sp^oh ni moge! govoriti. Ko se je zavede!, ie prijel mladenko za roko in spregovonl. Kaj n j« mogel reci? To. kar je Čutil. l>e::?! i ;i- j:\ 'e epa in J:i ;•• imn rad. Razprostrl je roke in omamljena, po ljubezni hrepeneča mladenka mu ie omahnila v naročje. Tišti ve:er ni pri Larischevih n.hče več videl prestolonaslednika. Gosti so bili opazili, da je bil spočetka nervozen in mislili so. da je neopaženo od§el. \' resrnid sta se pa zaljubljenca po prvih trenutkih 'jubav-ne opojnosti kmahi sporazumela. Rudolf je n_'i ^a/en i /a ui^tl palačo, toda domov se ni \ rnil Tista noč ie bila zani čarobna, obenem pa usodna. Pre-stolonaslednikov kočijaž je stal do ra-nega jutra pred domom baronice Vet-ser in Čakal zaljubjenega m>^rxxlaria. ki te bil oči vidno pozabil na uts in na družabne ozire. Rudolf ie poznal do tistega trenutka ljubezen samo kot ii-zično razrn^rve do žensk. ženike so se mu udajale. imel jih ie mnogo, toda liu-bil ni nobene. Njegovo sr^.e je ostalo k?jub neštetim ljubavnim pnstolovšči-nam hladno. Sa*m se je zavedal. da je blaz-iran ifi da iš^e v ljubezni samo trenutne nasla-de. To tkjt ga je pa liu-bezen tako prevzela. da se ni mogel več iztrgati iz njenega operna. Prevzela je celega. njegovo dušo in telo. V objemu ban>n:ce Vetser ie pozabil na vse svoje do'žnosti, na svoi najvisji družabni poTožai, na prestol. na ženo in na rodbino.
Ljubimkanje v Maycrlingu
Blizu K.av.ic^u mesta v >; »rali je imei    RiKli/ii     krase n     lovski    gradič
Mayerhmg. k c ^c |c p4»zue.»c od «rala strašna tragedija njegov es:a /ivijcnij. VT srednjem \eku je bi! !\i t na k.ii kraju samostan. Tatu. k er ^ ^t ine-nihi zbirah k tiioutvi in ^ . \xun. *>c ie raziegalo pozneit prc»K-\ j.i..o iri'adifi lahkoiivcev. ki fj/h ic vabil Rudi>if na lov. Tu ic prežive'j :nc$in\a vesela družba marsikalero rad^stno uro. In v ta romant Čni kotiček »e skril Rudoll tuđi svojo ljubezen. svojo srećo. Ciiii »c mogel za hip izginit z dvora, se iv za-teke! s svojo fjubico v k)v\ki sradič. Ves čas. ki Ka ni prežive! z nio. se inu ie ^de1 i^gubl'ei1
Kaj sta dejala Dunaj kn dvor
Nova Rudulfova ljubavna plištulov-sčina spočetka ni vzncmiriala ne dvora, ne javnosti. Lepa V\ar. a \ etser ?*c je pojavljala \ družbi m pov»\hJ mi »o radi sprejemal . ker s*> \edeh. Jj onde z njo tuđi prestolonaslednik. .N>ciia mati >e dobila najboliše sredstvo za k)hrK»« vo slave svojega doma. Marija se e razvela iz popka v krasno rožo mi krrut-!u n. bik) na Dunaju, pa tuđi ^ Avstriu nikogar. ki bi ne vedei, od kod i/viru obnovljena s'a\a ;n razkosie rodbine \etser. Ko se je pa začel prestoiona-slednik dosledno izo^ibati vseli drug'li stikov. ko ni več zahaial niti damov k svoji ženi. niti k svojim rodite'cm. kn je ijubezen vedn^ boli okupirala tuJi njegovega duha. njegove ittte»rese m n.egov prost, čas, k začelo cetaria skrbet:, kaj bo. we bo imtla lepa baro-mca tako velik vpliv na ;>restoK>tia-sledmka. Opetovano je skuJal m rtii'iri potom pregovortti srna nai prekine t > ljubavno ra/ihere loda vsaka pametna beseda ie bila zam»n. Posredovala je tuđi ccsnrica Prestnlonaslednik je ime! svojo mate- ze'o rad. ved*»o 11 ic zaupal. po značaju sta si bila zelo so-rodna. dobro sta se razumela tn b' n je zek> udan Toda mri očetovo svarl'o, niti materine prošnje Ca ni^o movrJe od-vrniti od največk strasti nj^goveita življenja. P(>sledica je bila. da sta ve oče in sin hudo spr>a im da ie prišlo med njima do popolnega razdor:* /'a^ti še, ko je posegla vmes dvoma Ku" «-- ia. k: je njrK.j vse s;lc. da <-riui.'C Ru-dolfovo stalisče na dvoru.
Mama
Kmalu je Manja Vctscr »poznala, da njeno ljubavno razmerie z Rudt>lf<wi ne bo ostalo bre/ ix^sledic. S tein ie pa nastal v že itak kočUivi zade\i kntKtM preokret, zlasti ko e zvedela tuđi njena mati. da »e hčerka zanos la. Stara baronio te /ačela v polm mer izkofl-Ščati KrubavjK) razmerie svoje hčtrke v korist svoi'e rodbine. Vsj n eru ratari so bih skorai T>>ravnani. kar ie ii#O tt* m<> ob sebi razumllivo. Kmalu se ie vt-nik> v rodbino Vetser tuđi bogastvo m razkosie.                   (Nadat.>evanie* >!ed )
VRHirUL STOJI hOU
vKt / /icom:
Najboljše, najtrajnejše, zato 13           najcenejše!
Veleizdaja zaradi abecede
Turska lavnoist se že več dni zanima za veleizdajnici proces, ki se vrii v ma'loaz jsikem mestu Brussi. 30 Turkov je obtoženih, da so pripravljali prevrat v Tu-rčiji. Iz cbtožnice je razvidno, da so ustanovili obtoženci društvo za za-Sčito mohamedanske vere. ki naj bi X revolucijo odstranilo vse reforme Ke-mal paše. v prvi vrsti latinico, ki je uvedena po turskih šolah. Tajna organizacija nanj bi obnovila sultanat in kalifat. V zaroto so bili zapleteni tuđi mnogi odlični javni fumkc io-narii. glavni kolovodja je pa neki Džemal, ki je imel stike z nrnosri-mi političnimi kažnjene v državnih kaznihricah. Kaz-njenci naj bi se ob določenem času uprli in povzročili notranje homattid«.
V Carigradu so v zvrezi s tem proce-so^n carinski organi zapleniri osem veli-kh zabojev, v katerih so bile glasom carimske de«klaracije ključavnice. Carinski organi so pa mislili, da je v zabojih orožje. Ko so jifi odprl:- so res našfc v njth mnogo revolverjev. Pred s^iŠčem so vsd obtoženci odločno zanikari krivdo, samo Sa-bri beg je priznal. da re bil zapleten v zaroto. Tuđi glavni obto-že-nec Džemal za-nika vsako krrvdo. Zani-miva so njegova pisma, ki so jih med razipravo čitaH. Eno se sr! a si:
»Zdelo se mj je, da sem v vrh Kemal paše. BHa je noč. Kraj mene je ležal re-vorver. Mikalo me je iz vri ti atentat. DmflTo noč secn vide! v sanjah afean-skeira kralja Amamrilaha in vprasal sem sra, zakaj trpi, da *e kraljica tako vede. Turski narod potrebi«« moža, ki ea bo vodžL Ta mož sem jas.
Iz Celja
let pfo« pri vhinili na (iia7«i... zaJi. pa na vokalu lienjamin IpavCcve m Oreuor-čičeve ulice f»3-lctna šlepa starka-vJuvt mimoidoCe miiaAčinc. StarKa straSno trpi v tem mrazu zlasti če pomislimo da stoji na enem in tstem kraju od raneju «»tra do r»r>7-neta večera Sirota baie &>pada p<h! <>k,»! <k ► občino kater* <k>lžnost bi bila. da vurk« otda na njena stara leta, ka si reva " ^ -re već sama zadužiti potrebnega v njega  kruha            Vfx>te in o*Mack>Mi. v
kako hiraln cj \l ubožnico
—c Ukrmdemm kolara? Snproca Hnančitc* ^a podp-re^I^JTika Terenu Maurt£ \z Vras. skega se e nr d.!a v ponedeltk po aprav-kih v Cditi. Ko ic naJcupita vse potrebna, se Je napoiib s pieteno košaro, v kateri le imeU nakup! eno blago, v liavnciti jestvi-ne, na kolodvor. Ker !e T>a imela <lo odhoda vlaka le dovnli časa, da obi&če ivoio y bližtni ctanujočo settro. ie irročil« kr>4Uirn ta čas v varstvo neki kineski mladenki, kl ie tuđi čaka'a na velenKki vlak Ker t€ prišet čas ođhoda. Mauričeva se H k ni vinila iz mesta. je mladenka vzefa krviar* v vlak !n »poročila neki femski na: povt 'astnici. da io bo ko<ara čakala na kolo-(h<vru v Žalcu V Žr.lcu ni na kf>loj\<wn nihče oddal ktke košare Z4a! bo ur«<c>-vila policija, kaj ic * koiaro. ker >« dekk po irpovedi  vrataria  izstopUo  v  Žalcu
- c ZMr»o$t |c Itea gad—tt     Mojstcr
Mikt O te e zadnji dan amiaria tako na« srkal flahne štajerske kapljice, da te ob ?. uri znrtra.i na i>ot; domov omagal in pade! v snec, v katerem je brez zavesti obležat. Vaslednii dan ie doletela ista usoda Mlft-nega tesarja Antona N.. ki je brez »Ulnega bvaliSča. na ccni v Gaberju. Oba prcrnklj r>r;jatrija dobre kapfiice je re*il pred %mr\)o vsled mraza angel varuh v uteb;             >kt-
Ka stražnika, ki »u jf spravi! do t^uir*«? na trd« prKirie.                                           ,
-c V whm te aoralia Delavec 4aM» V se z* je v ne<ldjo portoći tako nascfcal. da mu ni dala žKica miru in ie okrot 2 ure rjtjt. napadel p-red kolodvorom i vlaka vračajočeca se sejmaria Antona S \? Zu-vodne ter sa s pestio tako moćno obdelu! po o*>raru, da ie S. močno krvave! iz no*j n iz u>st Pijanega nasilneia je spravil strui-mk na varao. Neki d-ruri molakar se je M v vinjenosti od satneri vesdja pri£«l na islem mt«ii in ob istecn Čaiu valiati v ta*. ru. ctokler ci ni mol postave vpravil na noge io  mu vmil izdubljeno ravno^ežje.
Stran 4.
SLOVENSKI    NAKOD» dne  11.  februarja   I«O9.
^ *
Szekula Jeno:                    -                     Vi
Suženj in Rimljanka
Romau.
Spumeiiicu je bila dokaj ikrfgu. Treba ii }e bilo priložiti tuđi razne zapiske v prepisu. Niti opazi] nisem, kako hiti čas. Vsaj jaz nisem opazil. Tu p;1 lani sem stopi] k peci, vr^el na ogenj p^st bukovih trsk i,n si £rel nad plamenom roke. Bilo je hladno. Morda sem se bal. da bi se ne prehladilo dekfe. ker si je tako plemenito  žrtvovalo za svoio   prijate-
l.UCO-
Zunaj .te pi'hai rnrzci v-eicr. Topk>iner na ok>nu je kazal 20 s topim j ikhI tt:č1o.
—  Vas ne zebe?     - sem  vpraSal na-enkrat nežno.
—  Oh. tu je zelo prijeumj.
Toda njen obraz je tri bleJ kor zid. Morda je bila že trudna.
—  Ali bi ne hoteli malo -počivati?
—  Čemu?
Nadaljcva! sem diktat. Ves seru se Ml razigrai. Med diktiranjem sem <v-fe-dovaJ njene nežne, bele rooice. Bilo je, kakor da plešejo no klavir ju pr^ti gorske vile.
—  AH ste zaposleni  v pisani:, gospodična?
—   Seveda.  Pri odvemiku.  ki  je ob-em>m moi sorocini-k.
Povesila je jjfa-v-o. Obćudoval sem njene bujne crne lase. Njena frizura je bila zelo preprosta. Lase je imela slad-ko poeesane na obe strani. To je staromodna frizura, kakršne so nosile naše babice, tada mlađemu in svežemu deki iškemu obrazu vedno dobro pri sto ja Lase je imela skrbno pocesanc za use-sa tako. da je bi! njen obraz obrobljen 7. njim i kakor s crnim trakom. To je bila nekoliko ekscentrična moda. k; tako mlađemu dekletu ni posebno Drime ma. toda nii je zelo lepo pristojala. Mislim ixu da bi b:h lena. pa na i h: bila poce-sana kakorkoli.
Zdrami! sem se iz slobo-ke zamišljo-nosi!.
- Kje sva neliala?
Dek'le se je naffnilo nad pisalni stroj in preeitrrln zadnje vrstice.
• - Nada Iju jva!
Globokn je vzdihnila.
-- Bo še dolgo trajalo?
—  Ne. kmalu sva pri kraju, — sem io tolaži:.
fn h'-tro SL-ru diktira!. Samo tu pa tam se:?i napravi] kratko pavzo.
Kar sem se /a^ledal v njene nožice. Občudoval sem skrhaj ni liovo obliko in visoke, elegantne cevetičke. Opazil sem, da inia dober okus. Morda ji je znano, da ima zelo leoe nožice, morda hi dobila na lepotni konktirenci prvo nagrado. V duliu sem trdV. da ima ta nrenrosta stroiepiska nailer»še nožice v Rud'lmpešti, kar ni šalii, kajti dobro informirani inozemsk! strokovnjaki trd> jo. da je Madžarsku klasična dežela dra-/estnih  ženskih  nožić.
Priznam rak takoj. Obraz in postava jj^spodiične Mamite Jamborove sta mi biia zelo všeč Tuđi njene manire so bile simipatične. In vendar bi se morda nlkoli ne Ivi zaljubi! v njo. Ja nisem slučajno opazi I njenih krasnih meč.
—   Kaj je že konec? — je vprašala gospodična. viđee. da sem preveč    za-t.M>lien  v svo.ie misi:.
-•- Takoj konca v u. Še zaključck mo-rava napisati.
Toda bilo je, kakor du se mi je jie-kaj zmešaln. Nisem znal govoriti glad-fco :n ias-no. Moje misli so blodile dru-zod.
—  Glej, toie Jrazestriu dekletce.    — sem pomislil, — je zablodilo sem po na-ključju, kakor nam zažene burja lačno ptičicu v sobo. In tako; me je spravilo iz ravnutežja. Zdaj ne mislim več kot resen šef pisarne. marveč kot pesniško navdahnjeni perošolec.    Kaj ie s teboj, Ottmar    Szebeni!    ■— sem    \ zdihnil v strahu pred prepadom, ki je zijal pred menj.        Kam  ie šla  tvoja zdrava pamet?
Toda gospodičnu je bila predražest-na. Neprestano sem io Kledal. Njene oči so polne dobrote in plemenitosti, okroj£ usti ii igra ironičen smehljaj -- taka je morala biti velika Oincorsda. IJca] ne-smrtnega Leonarda v času. ko je bila še neizkušeno, plaho dekletcc. Tud: ona b: znala nedvomno strastno ljubiti in ostati do sroba zvesta svojemu možu.
—  Bila bi mi zvesta 6o srroba. -    sem v/dihni? ves blažen.
Dekle je napisalo tadi to v mojo spomenico, namenjeno ministru. Pozneje, kn sem spomenico precltal. ^em moral to crtati.
- Ostalo je še nekai vrstic. -- setu tolažil jcosi>od:-čno lamborovo. videč. da  postaja  nervozna.
Kmalu sva kopčala. >c enkra: sem prečita! diktat. Bil ie spis na osemnaj-st:h straneh. Ubožica je bila res lahko trudna. Bio ie prav za prav kruto tim-č:t: t;iki: Jražcstno bitje.
Toda zjirozril sem se še.e. ko >ein l^o-■.r;edal na uro.
- Kaj vraga!    Polnoč j- že    minila! Kaki) PoMete zdaj domov, gospodična?
—  Tega sama ne vem. ■■- je odgovorila v zadrejr:.
inim. Ne  morem  dovoliti.  Ja   bi   tava*li v  takem vremenu     n  temi    po    pred-nies-t>u. Hvaležno me ie pogledala.
—  Zares? Spremili bi me?
—  Zakaj pa ne? Kje stanujete?
—  V Terezini ulici.
— - Morda Uobiva izvoščka.
Toda to trpanje ie bilo zaman. \ so pot iiisva videla nobenega izvoščka. In da bo najino razocaranie še večje^ tuđi tramvaj n! več vozil. Morala sva :'o Miahnrti peš do zapadnija kolodvora.
Na-letavalc so goste snežinke. Snežni metež je b:I že ponehal, burja ni več brila tako močno. Mraz je pa še \ echio ■»ritiskal.
Hodila sva hitro in vso pot skoro ni-sva sprejfovorila. Ne, da bi b'l v za-dregi, pac pa mi ie bilo nekum tesno pri srcu. Ob strani gospodično Jamborove nisem bil več tako nerođen in plah. kakor sicer v ženski družbi. Videl sem v nj' zveste^a :.i dobre.ra tova risa Zde-Io se mi je, da jo že davno poznam, &d na ju veže že starn, nreizkušeno prijateljstvo.
Menda sem zato tako tehtal hesede, ker ie pritiska! hud mraz. Burja mi je bri'a v obraz in vreme sploh n: bila prikladno za intimno kramljanje. Toda iz redkih besed sem vendar zvedel nekai o n.ienem ž vljeniu :n usoJi To je »laiu še boli zbližalo.
Zlata zibelka pri brahmanskem krstu v Parizu
Indijski veliki duhovnik bo krstil  ob   asistenci 12 svećenikov hčerko maharadže iz Inđora in Američanke   miss   Miller.    — Princesi so že v zibelki izbrali ženina.
Pariz inu veliku .senzacijo. Alaha-radži iz Indora, bivšemu indijskemu vladaj(<emu knezu, ki se je poročil z ameriško milijonarko miss Miller, se je rodila hčerka. Dal: so ji ime Sara-da Raž. Roj maharadže iz Indora je eden nais-tarejsih. Ni'ejrov* predniki serg^jo 2500 let nazaj. Prvi član: rodbine so bili brez izjeme jistokrvTii plemić: in sele zJa;, ko se c maharadža poro^il z lepo Amerikanko, se je njegova kr: pomesala s plebe;-sko. Miss Miller je sicer p res topila \- brahmansko \ ero m dobi'Ia ie ime Šarmišbalfoar Holkar. toda s tern še ni postala Indijka.
Paj pa ima hčerka indijsko zi'beiko. ceprav ?e b?la rojena v Parizu. Maha-radia ie dal t>ripeljati zibelko z Indora mesec dni pred rojstvom prin-cesc. Zibelka ie mojstrsko de!o indijske umet-nosti. Vsa je iz /!ata :n srebra. f>kra-seiia z zvončki. ći-m se (lete v zibelki nremakne. zacno zvončki zingKiati :n IX) sobi se razlega krasna melorija. Na stropu zibelke s<j Še dru^i srlasbeni instrumenti, k: i'ffrajo avtomatično. Iz In-Jora so posla 1: m-Iadi princes- bogato zbirko otroskih i>!)lek. a najvrsji brahmanski svečen'k Šankaraharia. ki bo princeso krsti. i; je posial svoj blagoslov. Obenem j* je posial bogata da-rila, meJ njim: ćelo zivrko krasnili dra-truljev in talisman, odstojec !z lotoso-veza lista in pergamenta, na katererrt sr) napisani razni sanskritski blagoslovi.
Krstni obredi bodn traiali 12 dni zračno se 13. dne po rojstvu princese. Veliki duhovnik Pundia Vi§nu Računat Karandikar bo vodil cerkvene obrede osebno. Pri krstu bodo pazili najbolj na to, da  pri prošnjah  za  za^čito  in  b!a-
yaslo\ ae pozai>:iu na uobenega bojca. Ker pa indijskih bogov ni malo, se lahko tud: velike mu duhovniku pri peti. Ja bo na tega ali onega pozabil. Da se to-rej izo>fne osveti bogov. bo velik; duhovnik vodij krstne obrede ob asistenci 12 svećenikov, k: mu bodo pokiical v spomin vse bogove.
Najvažnejšo vlogo pri krstu Sarailc Raž bo ;ffral bog Karileja. Po brahmanski veri ima ta bog v evidenc; vse no-vorojene dekl;ce, za katere mora skr-bet:. Vs: sveceniki bcxlo osern ur po vrsti molili. Rodbina maharadže \l Indora ima pesebnega boga Andobo. ka-terega bodo č*asti:i svečenlk; pet ur. Posebno pozornost bodo posveti!1 orin-cesinemu horoskopu, ki sta ga :zrez-Ijala na srebrni deski dva dvoma astrolo-ga. katera ie maharadža povabi! \r Pariz se pred rojstvom svoje hČerke.
Po zadnjih vesteh :z Pariza so se krstni obredi že pričeli. Ni Pa šio vse tako gladko ^J rok. ka«kor je bilo pr'-čakovati. Dočim so svećenik! v posebni sobi molili za srećo mtede princese, se je oče njene matere. 75 letni American Louis Scliaffer. v s.osedrv st>br i»ne-svesti!. Nenadoma mu je Tv>sta!o slalv> in malo ie manjkalo, da ga ni zadela srčna kap. Ko ;e r>restrašenj služinčad obvestila u tein velikega duhovnika, je krstne obrede takoj prekinil in bil je zelo razburjen. kajti po niegovem mne-nju ie to za mlad«) pr'nceso slabo znamenje. Takoj se ie s svečeniki posve-toval. kaj početi. Ta čas ;e pa staremu gospo«du odleglo in krstni obredi so se nadaljevaii. Mladi princesi so že v zibelki iz'bra': žennia. lepega in hoga^ega iindirskega kne/a.
Oče ustrelil tri obroke in se sam javil policiji
Strašna rodbinska tragedija v Antwerpnu. — Inženjer Deceu ster je ustrelil tri svoje otroke, ker mu je anonimni pisec spo
rocil, da nišo njegovi.
Ves Antwerpen je te dni pod vti* som grozne tragedije, ki se je odigrala v petek v stanovanju inženjerja Viks torja Deccusterja. Mož je hladnokrvno ustrelil tri svoje otroke. nato se je pa sam  javil policiji.
Inženjer Deceusttr je bil poročen nad 25 let. Z ženo je živel v srečnem zakonu; oba sta bila v Antwerpnu ugledna in spoštovana meščana. V zakonu sta imela četvero otrok, od kate* rih je bil najstarejšj Julijan star 25 let, najmlajši Josef pa 9 let. Od štirih otrok je samo najmlajši prežive! groz= no tragedijo.
V petek opoldne je prišel inženjer kot običajno domov h kosilu. Bil je zelo dobre volje in nie ni kazalo, da snu= je na tihem tjrozne naklepe. Pred od-hodom je ženi dejal, da ima zvečer društveno sejo in da pridc nekoliko kasneje domov. Pripomnil je, da ^a z večerio ni   treba   čakati, x)benem   je  pa
dal ženi gledališko vstopnico, češ. naj si ogleda zvečer neko komedijo v teatru.
Žena je hvaleino sprejela vstopnico in nič hudega sluteč je odšla zvečer v sjledališče. Toda medtem se je doma odigrala grozna tragedija, ki je na mah uničila rodbinsko srećo Inženjer se ie vrnil že okoli 9. domov Otroci so bili baš pri večerji in bili so nemalo prese« nečeni, ko so zagledali očeta. Inženjer je bil prav dobro razpoložen, j^ovoril ie še nekaj časa z otroci in jim pravil, da je bila seja končana pred določenim časom. S seboi je prinese! tuđi stekle^ nico vina in Ca natočil otrokom.
\T vino je pa neopaženo pomešal neko omamno sredstvo in posledica je bila, da so začelj otroci nenadoma kin> kati in dremati. \ato so odšli spat. Toda dočim so se dečki še sami slekli, je obšla 20Ietno hčerko Johano taka orno, tica, da je zaspala na stolu za mizo. Na
!a treiHJtck je caka! :nz«.njei ko st» * ^i vtirje otroci /utisn li oči. ic pr.^Icpi k speu hćcrki, jj iu>tJ\;l vMmkrt!* ru ■šence in sprožil. Smrtuin^m ^trcl je /budii najsiarLJie^a sina, ki ic prestrii-štn planil s jx*stcijc. I oda khc n \h>< moč mu je zamrl \ ustih. /akaj očt't«i\a kro'^la '4a jt /adeU % glavu in mrtt \, se je z^rudil na tlu. Pućila sta ic »Ne strela :n u>nirtila druge^a sina. In/i* njcr je natu v,topi] k po>ttlji. kjcr je kljub strelom še vednu spal najmlai^i sin, poljubil ^a je na čeio in takoj rut»» teletoničn*> obvestil policijo o krv«> i tragediji, ki >e ie pravkar odi-jralii v njegovi hiši.
\a komisanjjtu je mož izpoveilal. da je svoje tri utrukc ustrelil. ktr \c prepričan, da ga iv žena varala in d4 mu je bila v prvih letih zakona ćc^tt* nezvesta. Prejtl je \ zadnjem ćasu /<*• poredoma tri anonimna pisma, v kate« rih mu je neznani pisec poročal, dl ni oče prvih treh otrok in da je samo raj« mlajši sin njegov. \*sa tri pisma je in« ženjer pokazal komisarju. Izkazalo *e je, da jih je pisala ena ii) ista oscb.i. Na vpraianjc. čc pozna anonimne^* pisca, je inženjer odločno iijavil, da m. Nara\-nost nepojmljivo pa je. da ženi ^kploh ni ničesar onienil o pismih.
Policija je u^jotoviU, da je inženjer žc lani večkrat prejcl anonimna pisma, v katerih pa nikoli ni bila omenjena že« nina nezvestoba. Zdi se, da je postal nesrečni inženjer žrtcv podlegt intri» tianta, ki se je hotel osvetiti, ni pd tuđi lzključeno, da si ie nekdo vse okupaj samo za šalo izniislil. In ta neokusna, šala je zahtevala življenje trch nedolž* nih otrok ter uničila rodbinsko srećo Deceusterjevih. Dcccustvrja su oddalt na opazovalni oddelck. kajti v«e kaže, da je storil svoje dcjanje \ duševni /medenosti.
Zdravilno izžarevanje srebra
Dunajs>ki iisti jx>r\x:a>o u iunkn^ ih rx)skus:h jjraSitcsa docenta dr. Haba, k: je ugotovil. Ja iziarcva^i nekater© kovine zdravlne žarke, kar velia n- pr-vi \T^ti zu srebro. Srebrna n*da in čisto srebro ima bajc zel-o hlascodejen \T>Hv na rane. Zasite rane se nikoii no Knoje. čerprav ostane nit v ran:, če t>o-knjemo obvezo še s srebrno Je*č;oo. Srebro v otrvez ne prepreci v^mo vnet-ia in gnojenja, inar\'eč om-eu u\d: razne kom^liikactc. BiagoOejn >> \T>liva srebro tuti; na or>ekiinc. X te-:it potfle-J*u je uč^nek srebru nepr;inerno \ec.ii,. nejfo raznih nvazil in olja.
Zdravilnih žarkov pa ne £žur*:Y«i sa-iiu) srebro, marveč rudi Jri>2e kcrvme. Cink haje uniči nekatere luktcri.ic. Ki>-šćek tkaste žice uuk. vse bacile ukroji >ebe. Zdravilna moč ra^rwh ko-vin izvira veomorna iz iz/are\ aiFja.. Na to izžarevank.' *o ivp*>zoril-: i>rof<soriM I^aba izkitšnje starih Irufcjcev, ki so ru -sili mrliče v rudnkt', kjcr so se trur>ia brez vsakih p-riponiočkov Izn-rcmentla \' inunrie. ŽSnantj je tui;. Ua i>«Ujne;"> trupla v svinčenih krstali ned</takinien*i. Prot Pfab je prepričan, da bodo i«r;>'e !-::a-:.:ic \   / Jr.1.v:!<!\ :i šj va/nu \''£"■
Kupujte  ,,Zvezdanko"!
Po^seziiska  odprodaia
po inatno znižanih cenah!
(Modni          a«    Murvngo,  tulle,    am       Dittgonal  in
kamgarni,         I    Strich in  Pique   ■    Gabardeu  ksm--;    .  ..   ..j           I       ,   .,    .                |    ske tn fin   kom
-».^;      m     seVlOtl  lid   Za    m       kcic in  Smo'      m     tr<>l    uniforme lTi  Povrsnike      %           ohleke           •            ktnse            •         vaeh ^st
l\\ NOVAK-u. Ljubljana, Koipsni lio 15.
pr znano naibolii in na ceneiši nakup!
Ures   po»<bnfL'a   oaiDanil&
Umrla nam je po daljšem trpljenju naša nadvse ljubljena, pre* dobr;i   mamica,  stara  mamica, sestra, teta. tasča in svakinja, gospa
Marila Debelak
vdova po direktoriu pošte in telegrafa, tmejiteljica reda
sv. Save IV. stopnje Ud.
Pogreb drage pokojnice bo v torek dne 12. t. m. ob 4. uri po-poldne izpred hiše žalosti, Kolodvorska ulica 34, na nokopališče k Sv. Križu.
Prosi se tihega. sožalja.
V Ljubljani, dne 11. februarja 192^.
/'.: ilujoči otroci: Janko, Milutin, Darinka  in  Mtroslmva ter  o&tm\\
sorodniki.
X >                                                                                                     HMta) pofrthai urod
VELIKA
MSKfiRCD
napustn torewsehprostorhL<b a skegad rra Vstoo  prost!
Slike za legitimacije
izdtlm* aalhitreje f<ytosral Husod Hbbšer, LJob!3aaa. Sv. P©tra  c   2S
Mlado kuharieo
sorejmesn v dobro tu£o aa deieli (\>mKtbe pod značko »Čedna zima-n)ost 397c na opravo »Sk>v. Naroda«.
Ml Č&HOVIC
PLAHIHrtA
11 •; - .'
CA7.
preo«v tla. ča»n m «▼€» soje krt Uholjia tlmbc preS*va aUboCoo 4*k> »aaj« dfcvoa« aap»bo»a# vani«, ohotonj* mokr«4Dt tUliDCk leter. toies to UAbti kamen. Vip»^>hiM tpcCftf to lihoiiio ofiv Ini« pri ftrteriotJcJemi - cPLANINKA« U\ U prbteo v pWn»hiranib pa» reHb po CHb 30— 9 •*»
LEKARNA HAHOVEC Ltubttmna. Rongr**"* *t
Ajdovega medu
10.000 ks, ^risrnesa. prećamn l^s po 15 do 17 Din. Cebelarji v Prekmurlu ffa se imilc 20.000 ks. Poaodbe tu Ceb«!. podružnico (prof.  Pavlič) Murska Sobota.    301
Električne žarnice
110, 125. tSO, 220 volt od 5—200 watt. aavadao, o&il ia dnevno svetle, po naitrižiib cenah na proda] v komts**skT trgovini ?\r. Petra ces'ta  7,  dvo-r:5če.
Služkiii)o
sprejmeju, v starosti 20 do 30 le«, rđravo in snažno. k,i razume kuhati in opravljati vsa kuhinjska dela k dražmi dveb otrok, pole« Je tuđi po-strežoica, NasT<rv- v naravi »SI Naroda«.                                         ?92
Klavirji,
pianini B6sendof*fery
H6 xl  A  Heitrmann,
Fdrster, Stingl
so nesporno najboliši
Dobite jih za n a j m a n j š e obroke Ie pri tvrdki
AHonz Breznik
Ljubljana, Mestni trg 3.
L Mikuš
Uiibilana
Mtitn* trt tS
mpvat} nap ^ * fctefcn #
stttato« mm-■taataJk arik
hir»f»f» v iw\vpt '«ew  i spIMm
Radio
iriCovni, :wv:, _' s;aialia., jrK.-daa baterila, kurilo: akumulator ter v>e potrebno za instalacijo, prodam /a Din 1S00. Dopise aa H. h- Selnca ob   Dravi,   pri   Marfcoru.            100
Trgovski pomoćnik
začetnik, z deže'i, dobro izveiban v s^ecer.isk; in ma»afaJcturni «tro-ki, dober prodaja!ec, doi>i stalno na.m«ič€nie t>ci tvrdTv- Ivan FVor-jah-čič, trs. z meiaačn bLaifocn. Vojnik. Nastop 13   marca  1929. 2^9
Šivilja
za krajnje perila ifcĆc Jela cvcd:j-ehio samo zi briiK. Na«!ov * upravi   »Slcv   Naroda*.               26S
Kontoristinva
veslna :i !nar';;r\*, t »tv.«tnc jr-^arniSko ?rak*>o — žclt tv«meSče«^ ?:i ve^jem rbođ^tju. FV»tn*dh« ij* upravo trga '-.>ra r>^d »Kcnroristsflj« 263«.
Gospodinja
itopi tađcoj aH s 15 febrjarjem. Pc-nudbe na u^ruvo »Sk. Narod*« pod   »S^tnoitojna   -74«.
Prodajalko
kajni. ^fovorm . pr«dno%f Lnajo U-i»£cnc na dele'. &z>r«Jme>m PoiMkd-be aa upravo tejj H*ti tjtk! »Pro-ja!arka ?73.
Popravi la   in   čižčenje uroxje
F. K. KAISER, PUŠKAR
LJUBLJANA.   KONGRESNI  TRG   ŠT. u
Najboljše
kupite!
N O G A V I C £t damsli* ■' moske r»k««ic«t tHko a»«Hlof pulov«nc t«l«¥nik« (\«kt)e)( fpm* robe«. KRAVATE, ovrimkc, tRAjOI, •tf«n«, glot«, čipke, ••«•»•■••. ^um^c I>MC pr«ii<x !*•£*• tortolo«, aktovke, tf«)«filk«, Apiajrtfi« u Loaletne p#tr«b**lw«i ^amc              24 .
JOS. PETELINC LJUBLJANA
oiuu Prr*crnovefj   -»pcmeijk^   •o^  vodi
Urejuje: Jtoip Zvpaatit — Za cNarodno tiskamo   r jo Jczeriek. — Zm a|fravo Io mtetam del iisu; Otuo Uir^tut — Vt) v tjubijam.