Leto I. — Stev. 32.
Celje, dne 9. »ktobra 1948
Cena 2 din
Poštnina plačana v gotovini.
Tekmovanje v čast skupnega
Kongresa SKOJ-a in ljudske
mladine, naj bo živ primer kako
zna naša mladina izpolnjevati
naloge Partije.
Naša trenutno zelo važna naloga —
preskrba drv za zimo
2e v dnevnem časopisju je bil objav-
ljen članek z navodili o pospešeni pre-
skrbi prebivalstva z drvmi. Mišljen je
namreč posek in priprava drv za kur-
javo in sicer v gozdovih državnega in
nedržavnega sektorja izvenplanskih ko-
ličin. Razen objavljenega pa so dobila
gozdna gospodarstva ter OKKZ še po-
sebna navodila glede sečnje in izdelave
drv z navedbo količin, ki naj se pose-
kajo, kakor tudi o preskrbi ekip s hra-
no.
Ugotovili pa smo. da se ta prva ak-
cija ni resno zajela in da se zaradi te-
£a dejstva niso p>okazali zadovoljivi
uspehi. Z ozirom na napovedano hudo
zimo, veliko pomanjkanje premoga in
premalo dodeljenih drv, je privredni
savet v Beogradu dal nalog, da se ta
zamišljena akcija poostri in poveča ter
stoodstotno izvede. Le tako se bomo re-
šili pomanjkanja drv in prezebanja.
Ce »i ne bomo uspeli v gozdnem prede-
lu, kolikor je za Celje potrebno, zago-
tovili vsaj minimalno količino drv za
kurjavo, bomo nosili sami odgovor-
nost. Do sedaj dodeljene količine, v ko-
likor so jih potrošniki že prevzeli, bi
zadostovale komaj do meseca januar-
ja, a za zimo je treba računati ▼ naj-
boljšem primeru do 15. aprila.
V ta namen je v Celju osnovan »Stab
ca organizacijo množičnega poseka in
Izdelave drv za kurjavo« s sedežem
pri MLO, ki je pritegnil k sodelovanju
vse množične organizacije in odgovor-
ne ustanove za preskrbo.
Pripominjamo, da z zamišljeno akci-
jo mora biti zagotovljena vsaj mini-
malna količina drv za naš okraj, za kar
bo poleg štaba odgovorne in zadolžene
vse množične organizacije OF v Celju.
Razen tega se bodo vse količine drv,
posekane in pripravljene po ekipah, ki
se pokažejo kot višek, odpremljale na
ona področja ljudskih odborov, kjer
primanjkuje drv za kurjavo, oziroma,
ki so po svojem karakterju pasivni.
Ministrstvo za trgovino in preskrbo
je v dnevnih časopisih z dne 23. 9. 48
objavilo članek, v katerem dovoljuje
vsem udeležencem ekip (t. j. za ude-
ležbo najmanj 7 dni) obrok hrane, ki
pripada gozdnemu delavstvu (GD).
Vsem delavcem teh ekip je v magazinu
gozdnega gospodarstva v Celju zago-
tovljena takojšnja preskrba teh zviša-
nih obrokov, pravočasno in brez kakrš-
nih koli ovir. Tedenske potrošniške na-
kaznice (GD) dobijo delavci vseh ekip
izjemno že takoj prvi dan po storjenih
8 delovnih urah na izsekavališču.
Delavci iz podjetij in ustanov, ki bo-
do delali v gozdu, dobe od svojih pod-
jetij redne prejemke, v primeru, da so
ti prejemki nižji od plač gozdnih de-
lavcev, izplača gozdnim delavcem MLO
»Kurivo« razliko po uredbi o plačah
gozdnih delavcev po delovnem učinku.
Prizadeta podjetja pa obremene pod-
jetje MLO »Kurivo« za vsote, ki so jih
izplačali delavcem v času, ko so pri-
pravljali drva.
Vsako podjetje, ustanova ali organi-
zacija je sama dolžna mobilizirati se-
kače za sečnjo potrebne količine drv za
svoje delavce in nameščence. Podjetje
MLO Kurivo bo dodeljevalo podjetjem
in ustanovam izključno ono količino
kuriva, potrebnega za garantirano pre-
skrbo delavcev, ki so jo ekipe dotične-
ga podjetja same posekale.
Za uspešno izvedbo akcije so na na-
šem teritoriju predvideni trije organi-
zacijski načini:
1. Sindikalnim podružnicam posamez-
nim kot celotnim, dodeli štab mesto
sečnje v državnih ali nedržavnih go-
zdovih ter odgovornega čuvaja. Podruž-
nice prevzamejo vso organizacijo in
režijo spravila in prevoza.
2. Sečnja na vzhodnem pobočju Sre-
botnika nad Hudičevim grabnom z de-
lovnimi ekipami, mobiliziranimi Iz
manjših podjetij in ustanov. Ekipe naj
štejejo od 20 do 30 ljudi. Vsaka eki-
pa dobi na mestu izsekavanja dodelje-
nega odgovornega čuvaja. Vsak član
ekipe mora delati v gozdu najmanj 48
ur v tednu, za kar se mora posamez-
no ali skupinsko pri vodstvu štaba po-
godbeno obvezati. Potrebno orodje ka-
kor sekire, žage, pile, cepine, posode
Za vodo itd., naj po možnosti prijav-
ljeni sekači prinesejo s seboj, za ostale,
ki z orodjem ne razpolagajo so priprav-
ljene potrebne količine istega. Prijave
mobiliziranih sekačev sprejema tajni-
štvo OSS-a v Celju, Slandrov trg 5-II.
Vsa potrebna pojasnila dobite istotam.
S prostovoljnim popoldanskim odnos-
no nedeljskim delom pa bomo v glav-
nem opravili še ostala dela. To bo pred-
vsem nakladanje hlodovine pod Hu-
dičevim grabnom, ureditev kolovoza do
rudnika Pečovnika, žaganje in ceplje-
nje metrskih drv na dvorišču Sodino-
ve žage.
Smatramo, da ni potrebno več nagla-
sati važnosti in nujnosti teh akcij za-
radi česar pozivamo vsa podjetja in
ustanove ter člane sindikatov in osta-
ja množičnih organizacij, da i polno
resnostjo pristopijo k izvedbi teh na-
log. Opozarjamo, da se na tukajšnjem
odseku za trgovino in preskrbo v bodo-
če ne bodo mogle reševati nikake po-
znejše prošnje za dodelitev kurjave,
brez izkazila privatnika o izvršenem
poseku na dodeljenem izsekavališču.
Ostale, ki imajo možnost nabaviti
drva neposredno pri proizvajalcu (bo-
disi pri sorodnikih, znancih itd.) in sicer
iz nedržavnih gozdov, obveščamo, da je
dovoz drv v Celje sproščen, v kolikor
se proizvajalec odnosno dobavitelj drv
izkaže s potrdilom KLO ali OZKZ, da
je zadostil svoji planski obvezi. Kupec
mora oddati ustrezne odrezke iz knji-
žice za nabavo kuriva pri MLO Kurivo,
ki mu izda kratko potrdilo.
Ta sprostitev velja tudi za planske
količine. v kolikor se sporazume s
podjetjem Kurivo, to je, da znanec, so-
rodnik itd., kupi drva od proizvajalca,
ki mora oddati obvezno količino izdela-
nih drv Kurivu potom OZKZ njemu
direktno, namesto OZKZ. Tudi v tem
primeru je dolžan kupec oddati ustrez-
ne odrezke svojemu pristojnemu KLO
(MLO).
Sindikalne podružnice tudi lahko za
svoje člane na isti način uvažajo drva
kot posamezniki. Dodatno sporočamo,
da bo za prevoz ekip po železnici nu-
dila uprava za eksploatacijo železnic
popust na vožnji in sicer na podlagi
seznamov oziroma podatkov OSS-a ali
sindikalne podružnice, katera pošlje
ekipo.
Le z dobro In množično konfrolo bomo odstranili
vse špekulante iz upravnega aparata
V sterilnih odkupnih akcijah, ki se iz-
Tajajo danes na vasi preko kmetijskih za-
drug v tesnem sodelovanju • krajevnimi
ljudskimi odbori, se jasno zrcali linija
V. koniJresa KPJ — pomoč malemu in
srednjemu kmetu. Tako t odkupu leta,
krompirja, živine in prašičev, koruze, vi-
na itd, ščitijo uredbe malega in srednjega
kmeta v borbi s špekulantskim! močnej-
šimi kmeti.
Tam pa, kjer sedijo t ljudskih odborih
in odborih kmetijskih zadrug prav takšni
večji kmetje ali pa, kjer so odbori n«-
dclavni in pustijo stvar razreza starim bi-
rokratskim administratorjem, tam so se
pokazale razne nepravilnosti — v škodo
malega in srednjega kmeta.
Tipičen primer se je dogodil v Braslov-
čah, kjer je močnejši kmet imel 2.0Q0 k^
predpisane obvezne oddaje krompirja. Na
njegovo prošnjo mu je administrator
KLO-ja Kronovšek sam znižal predpisano
obvezno oddajo na 1.000 kg. Že naslednji
dan pa je isti kmet kontrahiral 5.000 kg
krompirja, s čimer se je hotel okoristiti
pri koruzi, s katero bi lahko prekupčeval.
Drug primer pri odkupu lesa. Močnejša
kmetica je imela predpisano 20 m* ob-
vezne oddaje lesa, nakar se je pritožila.
Strokovnjak, ki je bil poslan, da pregleda
dejansko stanje, je ugotovil, da je imela
v svojem gozdu les, ki je že trohnel vsled
svoje starosti in slabega čiščenja gozdu,
ter se ji je zato zvišala obvezna oddaja
na 80 m».
Takih in sličnih primerov bi lahko na-
šteli precej, iaiko v odkupu živine, sena
itd.
Zaradi takšnih napak, ki gredo izključ-
no na škodo malega in srednjega kmeta,
je izvršni odbor OLG Celjc-okolica na
svoji izredni seji sklenil, da se sestavijo
komisije iz strokovnjakov, politično naj-
boljših, katere vodijo člani Izvršnega od-
bora OLG. Komisije so takoj odšle na
teren, ter bodo ostale na terenu toliko
j časa, da bodo prekontroliraie delo vsth
I KLG-jev in kmetijskih zadrug,
j Naloge komisij so predvsem v pomoči
' tistim funkcionarjem ljudskih odborov in
i kmetijskih zadrug, ki se trudijo pri izvr-
i sevanju zadanih nalog, ki pa zaradi ne-
zadostnih izkušenj še vedno delajo na-
pake. Po drugi strani pa bodo komisije
odkrile tiste zakrite saboterske dlemente,
ki se radi nebudnosti ljudi še vedno skri-
vajo v ljudskih odborih in jdboiih kme-
tijskih zadrug in od tod verno in zavestno
izkrivljajo v praksi našo linijo. Odkrile pa
bodo tudi špekulantske močne kmete, ki
pri vsaki oddaji kažejo sovražni odnos
do skupnosti, to so isti, ki so v času
okupacije vemo izpolnjevali naloge oku-
patorja.
Vse ugotovljene prekrške bodo komi-
sije dnevno poročale šti bu na okraju, ki
ima nalogo, da na podlagi zapiskov in iz-
jav komisij izdela prijave za javno tožil-
stvo. Naloga tožilstva in Izvršnega odbora
OLG je, da bodo špekulantski elementi
tudi primerno kaznovani, kajti v času, ko
vse delovno ljudstvo vlaga velikanske na-
pore v izgradnji socializma ne moremo
dopustiti, da bi se takšni elementi okori-
ščali na račun delovnih ljudi.
V Tolpami emaflirane posode sta dva
osnovna oddelka že izpolnila leini plan
v tekmovanju pred I, kongresom ESJ
so v tovarni Emajlirane posode sklenili,
da bodo letni plan presegli predčasno.
Delavci emajlirnice so obljubili, da ga
bodo izpolnili do 20. oktobra, V pocinko-
valnici pa do 15, oktobra in tako tudi dru-
gi  oddelki.
Četrtek 7, oktobra je bil za delavce
emajlirnice zmagoslavni dan. Dosegli so
letni plan 85 dni pred rokom in še 13 dni
pred svojo obvezo.
V pocinkovalnici so bili pa še hitrejšL
1. oktobra ob 10. uri dopoldne so že imeli
Novo leto. Tako so dosegli letni plan
92 dni pred rokom in 15 dni pred svojo
obvezo. Gd 1. oktobra naprej že delajo
za leto 1949,
Toda ti njihovi uspehi jih niso uspa-
vali. Še z večjo vnemo odslej delajo pri
strojih — vse delavce preveva isti duh
— dati čim več posode našemu ljudstvu.
V emajlimici so obljubili na svečanosti
izpolnitve plana, da bodo do 1, kongresa
ESJ presegli letni plan z* 5,34 %.
Število nosilcev značk prosto voljne ga dela
se \e zopet povečalo
Stab celjskih prostovoljnih delovnih
brigad je ponovno nagradil najboljše
in najpožrtvovalnejše prostovoljce z
značkami prostovoljnega dela.
Junakom prostovoljnega dela sta se
priključila še dva nosilca zlate značke
na rdečem polju.
Prva je tovarišica Pirš Angela, ki je
opravila v letošnjem letu 502 uri pro-
stovoljnega dela.
Drugi je tovariš Cepin Vid, vratar ▼
hotelu >Evropa«, ki je letos delal 350
ur na pospravljanju ruševin in pri
gradnji zadružnega doma.
Zlate značke so si s požrtvovalnim
prostovoljnim delom priborili:
Tovariš VelikonJ« Franc, gradbeni
strokovnjak, ki je pri izdelovanju na-
črtov za zadružne domove naredil 286
prostovoljnih ur in s tem v veliki me-
ri pomagal graditeljem zadružnih do-
mov ter obenem častno izpolnil obvezo,
ki jo je dalo Društvo inženirjev in teh-
nikov ob pričetku akcije za gradnjo
zadružnih domov.
Hercog Dušan, eJlektroinštalater, Je
opravil 207 prostovoljnih ur pri pro-
stovoljnem delu t Celju.
Stojan Franjo Iz Ljudskega magazi-
na je z 203 prostovoljnimi urami pri-
boril kolektivu Ljudskega magazina še
tno zlato značko.
Tovarišica Smisore Ivanka, gospodi-
aja iz Medlog* j« ena najboljših gra-
diteljev zadružnega doma v Medlogu.
Kljub temu, da se kot gospodinja tež-
ko loči od svojega ognjišča, je vendar
dosegla skoraj največje število prosto-
voljnih ur.
Število podeljenih značk je znatno
večje, kot je bilo ob priliki prvega po-
deljevanja značk. Srebrnih znakov je
bilo to pot razdeljenih 71, kar je dokaz,
da se veliko število Celjanov dobro
zaveda svojih nalog, da pri nas v novi
Jugoslaviji ne moremo čakati na od-
stranitev ruševin brez lastne pomoči.
Med kolektivi, ki so si priborili naj-
več značk, stoji na prvem mestu sin-
dikalna podružnica Ljudskega magazi-
na. Članstvo te podružnice je postalo
vzor vsem podružnicam. Cilenškova
Betka je že prekoračila svojo drugo ob-
veznost, ki jo je dala v znak prote-
sta proti klevetam. Naredila je 543
prostovoljnih ur in se s tem še vedno
obdržala na prvem mestu izmed vseh
prostovoljcev. Ob drugi delitvi značk so
sprejeli člani sindikalne podružnice
Ljudskega magazina 1 zlato značko,
7 srebrnih in 28 bronastih značk.
Zasluga teh najboljših prostovoljcer
je, da ruševine izginevajo in njihova
zasluga bo, da se bomo po odstrani-
tvi ruševin lahko podali na gradnjo
stanovanjskega bloka in k drugim grad-
benim ukrepom, ki bodo mestu dali
novo in lepše lice.
Na IV. kongresu SKOJ-a bo zastopala
našo mladino Darinka Zupane
Zadnje tedne so vse grupe SKOJa
volile delegate za okrajno predkongres-
no konferenco. V območje okrajnega
komiteta SKOJ-a Celje mesto je bilo
tako izvoljenih 82 delegatov — najbolj-
ših mladincev, članov Partije in SKOJa,
Zbrali so se, da izvolijo delegata za
Kongres SKOJ-a, ki bo v Beogradu dne
12. oktobra. Volitve so bile tajne in je
na njih dobila največ glasov Darinka
Zupane, sekretarka Okrajnega komiteta
SKOJ-a.
Konferenca pa ni imela samo to na-
logo. Pregledala in ocenila je delo
SKOJ-evske organizacije, vse od nje-
nih začetkov pa do danes. Ugotovila je
velike uspehe, ki jih je SKOJ kot avant-
garda mladine dosegel, tako še v pred-
aprilski Jugoslaviji, med borbo in v
prvih povojnih letih. Toda pri vsem
delu so bile zagreSene tudi pomanjklji-
vosti. Po presoji vseh napak, ugoto-
vitvi njih izvora, so delegati lahko
sklepali o nalogah, ki stoje v naprej
pred mladimi komunisti. V, kongres
KPJ jim je začrtal jasno linijo, posta-
vil važne in velike naloge. Vse to pa
bodo lahko izpolnili le, če bodo v no-
vo enotno mladinsko organizacijo str-
nili prav vso mladino. Sklenili so, ka-
ko bodo odslej,že bolj dosledno vzga-
jali vso mladino v duhu Marlcsizma-
leninizma. Do skupnega kongresa
SKOJa in LMSa bodo preštudirali gra-
divo V. kongresa KPJ. Obnovili pro-
izvodne mladinske brigade in ustano-
vili še nove. Razvili bodo pri vsej mla-
dini še več zanimanja za strokovno
vzgojo, da bo vsak mladinec mojster
svojega dela. Tekmovanje pred Kon-
gresom SKOJa in LMJ mora zajeti vsa-
kega mladinca. Več pažnje bodo tudi
polagali vključitvi mladine v klube
Ljudske tehnike, fizkulturo in predvo-
jaško vzgojo.
Posebno skrb bodo posvečali kultur-
no-prosvetnemu delu in ustanovili v
kratkem več krožkov in sekcij mladih
kulturnih delavcev.
Za sekanje drv v gozdni akciji, ki
se pravkar razvija, bodo organizirali
3 brigade, od katerih bo vsaka štela 20
mladincev in bo delala teden dni.
Velike in častne naloge, ki stojijo
pred mladino bo ta lahko izpolnila, saj
bo odslej njena enotna organizacija pod
direktnim vodstvom Partije. Mladi
člani Partije in kandidati pa bodo v
njej tista vodilna in najbolj delovna
skupina, ki bo garant, da bodo vse
naloge častno izpolnjene.
Člani SKOJ-a so iz svoje sredine izvolili
delegate za IV. Kongres
Na konferenci SKOJ-a okraja Celje
okolica so bili izvoljeni delegati za
IV. kongres SKOJ-a. Izvoljena sta bila
tov. Lado Jurančič in Paulus Dolfka.
Tovariš Jurančič je član SKOJ-a od
leta 1941, član KP pa od 1942 leta. Se-
daj je član Pokrajinskega komiteta
SKOJ-a. Tov. Paulus Dolfka je čla-
nica SKOJ-a od 1944 1. in članica KP
od 1946. Sedaj je sekretarka okrajnega
komiteta SKOJ-a.
Na konferenci so se navzoči delegati
spoznali z zgodovino SKOJ-evske orga-
nizacije v okraju, kateri lahko pripi-
sujemo velike uspehe pri združevanju
mladine v enotno organizacijo, uspeš-
no sodelovanje mladine v izgradnji
ljudske oblasti, sodelovanje in organi-
ziranje mladine za obnovo naše države^
in za sodelovanje v velikih mladinskih
akcijah.
Na podlagi sklepov so delegati na
konferenci ugotovili pomanjkljivosti,
med katerimi je ozkost organizacije naj-
vidnejša.
Delegati so konferenco zapuščali z
zavestjo, kakšne naloge še čakajo na
njih. Vključiti morajo vso mladino v
območju okraja in ji nuditi, kar se pač
nuditi da, predvsem pa ideološko iz-
gradnjo, s pomočjo katere bo mladina
res kos zadanim nalogam. Odstraniti bo
treba vsako izkoriščanje mladine, a to
bo temeljito opravljeno tedaj, ko bo
vsa mladina tudi strokovno usposob-
ljena. Zato bo treba tudi temu vpra-
šanju polagati več pažnje.
V Cinkarni so sprejeli nove člane v Partijo
. ^ 1 .in si izvolili vodstvo
Pred nedavnim so člani Partije v Cin-
karni imeli prav pomemben dogodek. Na
partijski konferenci so sprejeli v svoje
vrste 14 novih člainov in 23 kandidatov.
Tako okrepljena celica, bo v bodoče
lahko še bolj uspešno vodila delavstvo
do še večjih delovnih uspehov. Ta dan so
si izvolili tudi vodstvo celice — biro, Z
volivnim postopkom, ki je popolnoma de-
mokratičen, so s tajnim glasovanjem iz-
brali najboljše člane Partije v celični biro.
Na konferenci so sklepali o važnih ukre-
pih za dvig produkcije, pa tudi politično-
ideološki vzgoji bodo v bodoče posvečali
več pažnje. Čudno nepravilen odnos pa
je imela celica do mladinske orgsuiizacije,
za katere razvoj in delo ni skrbela. V bo-
doče bo morala, posebno pa biro, prav
mladini posvetiti več pažnje, saj upamo,
da jim je znana vloga mladine v socia-
listični izgradnji
Kako poteka jesenska setev
Prvo, kar Je zadevalo jesensko se-
tev, so bili setveni plani, katere so iz-
delali KLO-ji. Večina KLO je pravo-
časno poslala setvene plane na okraj,
izjemoma KLO-ja Žalec, ki pa tudi po
navadi zamuja. Izgleda, da setveni ak-
tiv KLO-ia Žalec ne čuti prave dolž-
nosti, medtem ko sta KLO-ja Nova cer-
kev in Dobrna vestno izvršila svojq
dolžnost.
Setev se je že vsepovsod razen v hri-
bovitih krajih začela. Zadnje dni ovi-
ra delo tudi dež. Tako je sedaj pose-
jano 40 odst. pšenice, 60 odst. ječmena
in 60 odst. rži.
Mnogi KLO-ji so pri setvi uporabili
semensko žito. katerega so naročili z
namenom, da dvignejo drugoletni do-.
nos. Semensko žito se še vedno lahko
naroči, treba pa je vsekakor pohiteti.
Kmetje, ki niso naročili semenskega
žita, so dali svoj semenski pridelek
očistiti in razkužiti. Do sedaj je v okra-
ju Celje okolica očiščeno 85 odstotkov
semenskega žita, kar pomeni, da za
drugo leto lahko pričakujemo večji pri-
delek kakor tudi boljšo kvaliteto.
>USTROJ« s svojimi traktorskimi
postajami uspešno podpira kmete pri
delu. Za njih se jesenska setev pribli-
žuje h koncu, saj so ravninski predeli
že opravili setev, zato so začeli kon-
trahirati zimsko oranje, katerega bo
treba takoj po dokončani spravitvi
pridelkov opraviti, posebno, ker letos
lahko kmalu zapade sneg.
Vsako zaviranje akcije za sekanje drv
moramo takoj energično zatreii
Organizacija delovne sile za sečnjo drr
za preskrbo delovnega ljudstva mesta
Celja lepo napreduje. Prvi delavci so že
na licu mesta in podirajo drevje, vsak daa
pa prihajajo novi delavci, po večini de-
lavci iz tovarn in drugih obratov. Neka-
teri delovni kolektivi so sklenili, da bodo
izgubljeni delovni čas, katerega prebijejo
pri sečnji drv, nadoknadili v prostem ča-
su oni ki so ostali v podjetju, V tea
prednjači Tovarna tehtnic, ki je že pri-
stopila k temu.
Najdejo pa se še vedno taki, ki htčejo
to akcijo zavirati, oziroma omalovaževati.
Ministrstvo za gozdarstvo je izdalo okrož-
nico, po kateri se morajo ravnati gozdne
direkcije in omogočiti tem delavcem vs«
tiste ugodnosti, kakor jih imajo stalni
gozdni delavci. Taka okrožnica je pri-
spela tudi na gozdno direkcijo t Celju.
Toda namesto, da bi bila ista predana
gozdnemu magazinu, da bi ta potom nj«
lahko izdajal delavcem potrebno hrano,
katera jim pripada na težke gozdne karte,
je ostala zaklenjena v predalu sekretarja
gozdne direkcije tov. Borca, To je imelo
za posledico, da so delavci ostali nekaj
dni brez hrane. Nekaj krivde pri tem nosi
tudi GLO Celje-okolica, ki do 6, oktobra
še ni razposlal prodajalnam potrebni raz-
delilnik za delitev racioniranega blaga ztf
mesec oktober.
Razumljivo je, da imajo lahko taki po*
•topki posledico, da bi plan sečnje drv
ne bil pravočasno izvršen in s tem bi
ostalo mnogo družin brez potrebne kurja-
ve za zimo. Zato je potrebno, da mero-
dajni činitelji budno kontrolirajo izvajanje
izdanih odredb in kršitelje takoj kaznu-
jejo. Š. D. ^
T^kmoTOiiie pr«d 11. kongresom KPS
moro sajoti slehernega delovnega človeka
stran 2.
>CELJSKI TEDNIK«
Leto I. — Stev. 32.
Gasilski teden v okraju Celje-okolica
v okraju Celje-okolica je bil gasilski
teden precej dobro pripravljen s strani
okrajnega odbora gasilskega tedna. Med
tednom so se vršili v gćisilskih društvih
sestanki, politična in strokovna predava-
nja, kakor tudi mokre in suhe vaje. V
celem tednu je bilo izvršenih 94 poli-
tičnih in 52 strokovnih predavanj ter 53
vaj. Disciplina gasilcev je bila primerna.
Vsa ta predavanja in vaje so se vršile
v obliki masovnih sestankov tako, da so
se teh udeleževali tudi negasilci in se je
8 tem vršila najširša propaganda za vstop
v gasilske vrste. Imeli bo tudi poiskusne
alarme pri industrijskih in drugih prosto-
voljnih gasilskih društvih. Pri teh alarmih !
se je najbolj izkazala industrijska gasil- i
ska četa tovarne Sv, Pavel pri Preboldu, j
ki je bila že v 6 minutah na mestu po- !
žara. Od prostovoljnih gasilskih čet te
najbolj izkazalo prostovoljno gasilsko dru- ,
štvo Vojnik,
Poslednje dneve tega tedna se je vriila
kontrola reda in čistoče v gasilskih do- ;
movih. Pokazalo se je, da nekatere gasil-
ska društva polagajo premalo pažnje na
red in čistočo v domovih. V tem pred-
njačijo predvsem gasilsko društvo Graj-
ska vas. Leveč, Arja vas, Prekopa, Pa-
rižlje in Tmava. Kontrolni organi so vse
merodajne faktorje opozorili na to, da je
treba skrbno čuvati obče ljudsko imovi-
no in da nosijo vso odgovornost ra nered
in nečistočo gasilskega orodja in domov.
Opaziti je bilo, da imajo ravno najbo-
gatejše vćisi gasilske domove in gasilsko
orodje v največjem neredu.
V zadnjem dnevu so se vršile v celem
okraju skupne gasilske vaje združene s
strokovnim in političnim predavanjem.
Nekatera društva so zaključila ta teden
s kulturnimi prireditvami, od katerih je
tako po izbiri programa, kakor tudi po
udeležbi najbolj uspela prireditev gasil-
skega društva Laško,
Gasilski teden je pokazal, da t aaiem
okraju gasilstvo zajema velike množice
delovnega ljudstva in je sedaj naloga ga-
! silskih društev, da s svojim delom, disci-
plino, redom in čistočo gasilskih naprav
predvsem pa tudi s propagando širijo ga-
silsko misel med delovnim ljudstvom.
Naše ljudstvo zahteva izključitev
fašistov iz mednarodnih forumov
Rdečega križa
Od 1. do 8. t. m. proslavljamo Teden
RK. Po vseh krajevnih enotah se vrše
predavanja in prireditve. Večji prire-
ditvi sta izvršili doslej krajevni enoti
v Grižah in v Vojniku. Na sedežih
zdravnikov se vrše tečaji za prvo po-
moč. Izložbena okna nam pričajo, da je
vse osredotočeno na Teden RK. Ljud-
stvo se zaveda pomena RK, ki se v de-
mokratičnih državah bori za mir. Saj
je glavni namen RK, da prepreči novo
vojno, ki jo povzročajo le imperiali-
stične države. Ljudstvo vidi dogajanja
na svetu. Zato zahteva, da se medna-
rodni odbor RK in Liga društev RK
dosledno borita za mir in človečanske
pravice vseh narodov in da se zaradi
tega odklonijo vsi profašistični in faši-
stični elementi v mednarodnem Rde-
čem križu in v Ligi društev Rdečega
križa. Take resolucije prejema okrajni
odbor RK Celje-okolica dnevno od svo-
jih krajevnih enot. Ljudstvo se zave-
da, da mednarodni RK ne bo mogel
vršiti zadane mu človečanske naloge,
če bo imel v odboru ljudi fašističnega
nazora.
Otvoritev braslovške
lovske koče
Dne 26. septembra 1948 so lovci na
Bezovcu odprli lovsko kočo. Streli iz
pušk in godba so oznanili, da bo koča
otvorjena. Najstarejši član braslovške
lovske družine tov. Oštir je sprejel
od predsednika Plaskama ključ in od-
prl vrata v dom. Od strani lovske dru-
žine so z nazivom udarnika nagradili
tovariše: Savineka Leopolda, Raka Ma-
rijana in Kralja Franca. Po otvoritvi je
bila prosta zabava.
Lovskim družinam ob meji
celjskega lovišča
Celjske lovske družine bodo letos zajca
skoro popolnoma zaščitile, da bodo do-
prinesle svoj delež k izpolnitvi 5 letnega
plana, po katerem mora ob koncu pet-
letke dati lov 5 milijonov zajcev. Popol-
noma zaščiten bo zajec v lovišču Teharje
pri iSv. Ani, v celjskem lovišču »Čmilec«,
v Šmartinskem v »Gmajni pod Jezerci«
ter na vseh poljih vseh treh lovišč, kakor
tudi vzdolž vse škofjevaške meje. Družine
bodo zatirale lovu škodljive živali, zlasti
mačke, klateče pse in lisice. Prvi pogoni
v večjih loviščih bodo veljali lisicam in
šele nato, ko se bo ugotovilo stanje zaj-
cev, bodo eventuelne brakade na zajce.
Opozarjamo na to vse sosedne družine,
da posnemajo požrtvovalnost celjskih dru-
žin, kajti le tako bo mogoče dvigniti sta-
lež zajca na ono višino, da bomo dosegli
5 letni plan.
Lovski zdravo!   Okrajni lovski svet.
Celjski kovinarji so sprejeli obveze na čast
I. kongresu ESJ
Celjski kolektivi kovinske industrije
so sprejeli v čast I. kongresa Enotnih
sindikatov Jugoslavije ogromne nove
obveze in s tem dokazali, da razumejo
pomen današnje sindikalne organizaci-
je, pokazali svojo predanost Partiji in
maršalu Titu, ki nas vodi po edino pra-
vi poti v socializem.
Po vseh podružnicah so bila predkon-
gresna zborovanja, ki so imela med
drugim tudi namen izbrati delegate —
svoje najboljše aktiviste in sindikaliste
na plenum KOZ-a kovinarjev v Celju,
ki bo poslal na I- kongres Enotnih sin-
dikatov Jugoslavije tri najboljše de-
lavce sindikalne aktiviste.
V dvorani sindikalnega doma v Ce-
lju, se je na plenum KOZ-a kovinar-
jev zbralo 81 izvoljenih delegatov iz
podružnic kovinske industrije.
Po referatu tov. Trofenika so prešli
na volitve delegatov. Navzoči so pred-
lagali več kandidatov, kajti vsaka po-
družnica je želela, da bi bila zastopana
na kongresu. Tabla je bila polna imen,
glasovali so pa tajno. Izbrati je bilo od
predlaganih kandidatov Iri najboljše
in vsakdo je s pomislekom napisal na
listek tri imena in vrgel listek v skri-
njico, j
Medtem, ko je volivna komisija štela j
glasove, se je razvila široka diskusija, j
Razume se,    diskutirali  so večina o j
I. kongresu,   ki nam bo prinesel za- I
ključke dosedanjega našega   dela   in !
nam istočasno zadal tudi nove naloge. |
Eden se je oglasil k besedi in izjavil; |
^Ce bodo postavljene naloge še tako \
težke, se jih ne bomo ustrašili, ker sto-
jimo strnjeni okrog naše Partije in
našega maršala Tita.« Sli bomo po za-
črtani poti naprej v socializem in z
našim delom bomo dali najboljši odgo-
vor vsem klevetam, katere hočejo uni- i
čiti naš polet in naše delo. \
Predsednik volivne komisije je pre-
čital imena izvoljenih delegatov. Naj-
več glasov so dobili:
Lešek Simon, Trofenik Janez, Les jak
Albin. Z vzklikanjem in dolgim aplav-
zom so navzoči ponovno dokazali iz-
voljenim zaupanje, da so sposobni za-
stopati kovinarje celjskih podružnic na
I. kongresu Enotnih sindikatov Jugo-
slavije.
(Nadaljevanje)
UinOBRRDHIŠTUO
IH KLETFIR5TUO
Največjo napako in škodo vinu dela-
mo po navadi z nepravilnim meša-
njem. Ob letošnji trgatvi, ki nam ne
obeta tak vinski pridelek kakor v prej-
šnjih suhih letih, moramo posebno pa-
ziti na to. Dosti vinogradnikov si je le-
tos zadržalo še rezervo lanskega pri-
delka, da bodo mešali lansko vino z
novim moštom. Zato je nujno, da po-
damo nekaj najvažnejših navodil za
tipizacijo (mešanje) vin:
1. Nikdar ne smemo mešati zdravega
vina z bolnim. V nujnem primeru to
napravimo, ako smo bolezen ustavili
s tem, da smo bolno vino pasterizirali.
2. Pri mešanju mladega vina s sta-
rim, vzamem popolnoma čisto vsaj že
dvakrat pretočeno vino.
3. Pri mešanju pazimo na to, da ni
velike razlike v moči, vrsti vina, trp-
kosti in barvi, kakor tudi kislini. Meša-
mo takole:
a) Slabo prazno vino s polnim trpkim
b) trpko vino z blagim (južnim),
c) kislo z manj kislim (južnim),
d) slabo na barvi (rdečkasto) z bolj
črnim,
e) staro lahko z mladim težjim.
4. Ako smo pri mešanju uporabili
mlado sladko vino, moramo paziti in ga
pustiti ponovno umetno prevreti, sicer
se lahko pokvari. Za vrenje je treba
temperatura kleti 18 stopinj C.
Preden mešamo vino na veliko, je
treba napraviti poskus v malem. Te
poskuse napravimo v točno cementi-
ranih steklenih posodah.
Dober preizkušen kletar po okusu
spozna uspeh mešanja. Vsekakor je
boljše da mešano vino ne pokušamo
takoj, ampak po nekaj dneh, ko je
vino mirno ležalo. Pri pravilnem reza-
nju dosežemo lahko kakršen koli ho-
čemo okus ali moč vina.
Ko smo določili, koliko damo ene
ali druge vrste vina, da dosežemo ono
enotno vrsto, ki jo želimo, napravimo
tipizacijo na veliko v velike sode. Sa-
mo na ta način dosežemo enotno vino,
kar imenujemo en tip (tipizacija).
Ce hočemo imeti en tip, ko mešamo
več vrst, potem vršimo to v velike ce-
mentne rezervoarje s črpalko.
Po mešanju, ko smo napolnili poso-
de, pustimo vino nekaj tednov mirno
ležati, nakar ga lahko damo v pro-
met. Ako sumimo, da se v vinu naha-
jajo glivice, katere povzročajo cikanje
vina, kar je nevarno, da se vino po-
kvari, potem že med pretokom, oziro-
ma med mešanjem dodamo bisulfit, ka-
terega smo že prej raztopili v vinu in
posebni posodi. Bisulfit uniči glivice,
ki povzročajo cikavost vma. Bisulfit-
no vino se veliko hitreje čisti in oodrži
čisto barvo, ne porjavi in obdrži dalje
časa okus mladega vina. Vino obdrži
dober vinski okus (aroma) in pr^ tem
postopku ne izgubi svoje moči.
Naša izborna spodnještajerska in do-
lenjska vina z izrazito prijetnim buke-
jem, bogatim na ekstraktih, bi dose-
gla vse višjo oceno, ako ne bi bili v
preteklosti pod vplivom nemške šole o
kletaretvu.
V preteklosti nemškega kletarstva so
hoteli prvenstveno vzgojiti močna vina,
okus jim je bil postranska stvar. Po
nemškem vinskem zakonu ni bilo pre-
povedano vino pojačati s špiritom.
Znameniti strokovnjak Miiller Thurgau
pravi:
Nekateri naši ljudje vidijo in iščejo
v vinu samo alkohol, to delajo oni, ka-
teri se hočejo upijaniti. Kultur«i člo-
vek išče v vinu nekaj višjega, lepšega.
Alkohol da vinu samo okostje (ske-
let), a okoli njega se gradi lepo izobli-
kovano telo — tako se okoli venskega
skeleta zbirajo plemenite sestavine. Tu
se vežejo eterični okus, aromatični
ekstrakt, glicerin in osvežujoča kislina,
zdravilni vitamini, kakor mineralne
soli. Duša vina je buke. Eterični okus
je hlapljiv, udari v nos, ko čašo pri-
nesemo k ustom. To je duša vina.
Okus, ekstraktivnih snovi, glicerin,
lecitin, sladkor, kisline, tanini, vitami-
ni in soli. Vse te nujno potrebne se-
stavine v dobrem vinu imenujemo te-
lo vina. Kadar ocenjujemo vino, je po-
trebno, da gledamo na dušo in telo. Pri
dobri oceni ne sme manjkati niti ena
izmed prej omenjenih sestavin, vse
Pa morajo biti v primernem skladu
(harmoniji). Dobro vino mora biti har-
monično, ne sme biti premočno, ne pre-
težko, niti prekislo. ne sme ena sesta-
vina pobijati drugih.
Nikakor ne moremo oceniti n. pr. do-
bri traminec, ako ne odgovarja buket
in vsa popolnost.
So ljudje, ki ne vprašujejo od kod in
kaj je, niti za vrsto, pijejo samo, ker
menijo, da je vino. Konzument, ki se
navadi na neko vrsto, mu ta edino
prija. Strokovnjak to čisto drugače
presoja, on pozna organoleptična svoj-
1 stva, po katerih pozna, ali je vino nor-
i malno ali bolno, s kom in kako se je
manipuliralo, in katerim napakam je
podvrženo. Hibridno vino (samorodni-
ca) se pozna po organoleptičnem svoj-
stvu, četudi je samo malo primešano
med drugo boljšo vrsto.
Neizpodbitno je, da v krajih, kjer se
pridelava samorodnica, je največ idio-
tov (bebcev). Mlad naraščaj je degene-
riran. Za vzgled lahko vzamemo južno
Tirolsko — šaljivci so pravili, da je
Tirolec s 50 leti polnoleten, ker od ju-
\ tra do večera uživa leps, kakor tam
imenujejo ta vinski pridelek.
Vse premalo pri nas odstranjujemo
hibrido. Ko bi se naše ljudstvo zave-
dalo žalostnih posledic samorodnic, ka-
tere preidejo na potomce, bi te vrste
trt takoj iztrebili. Vsako sumljivo vino,
ki se vnovčuje in servira gostom po
različnih gostilnah in vinotočih po vi-
sokih cenah, naj se javi kontrolni ko-
misiji, ki bo napravila red, da se en-
krat neha zastrupi je van je in izkori-
ščanje ljudstva po brezvestnih špeku-
lantih.
Dalje prihodnjič.
Člani sindikatov neproduktivnih strok so
izvolili delegate za L kongres ESJ
Dne 27. septembra so se zbrali v dvo-
rani Doma ljudske presvete k svečani
konferenci delegati sindikalnih podn^ž-
nic neproduktivnih strok, da izvolijo iz
svoje srede najboljše, ki bodo zasto-
pali celjske sindikate na I. kongresu
v Beogradu. Sindikate je zastopalo 119
delegatov. Po uvodnem delu je imel
prof. Orel Tine referat, ki je dal kon-
ferenci posebno slavnostno obeležje.
Prikazal je zbranim razvoj delavskega
gibanja v Sloveniji in v svetu po letu
1789 in po tem pregledu podčrtal glav-
ne naloge sindikatov nekdaj, zlasti pa
danes, ko se stavljaj o pred vsakega
člana sindikatov posebne dolžnosti. Po-
leg važnih gospodarskih nalog, kamor
spada prizadevanje za dvig produk-
tivnosti in mobilizacijo vseh delovnih
sil, je politična naloga sindikatov bor-
ba za mir, v demokratičnem taboru, na
čelu s Sovjetsko zvezo. Sindikati mo-
rajo skrbeti za dviganje ideološke iz-
gradnje in politične zavesti delavske-
ga razreda in pri svojem delu ne sme-
jo zanemariti važno nalogo; skrb za
človeka, za njegovo osebno blaginjo.
Po V. kongresu KPJ in pred 1. kongre-
som Enotnih sindikatov stoje sindikal-
ne organizacije še pred ix)sebnimi na-
logami — postati morajo šola komu-
nizma, seznaniti s programom Komu-
nistične partije ves delavski razred in
z efektom dela dokazati, da je program
resnično iskren in ne licemeren, kot
»am to očitajo nekateri tuji državniki.
Ob koncu se je tov. Orel dotaknil ne-
upravičenih klevet, ki padajo na naše
državne voditelje. Navzoči so potrdili
neupravičenost teh obtožb z dolgotraj-
nim ploskanjem maršalu Titu in KPJ.
Pri volitvah delegatov no dobih ve-
čino glasov tovariši Rožanc Marcel,
Orel Tine in Uran jek Ivan, predani
sindikalni delavci. V imenu izvoljenih
delegatov se je zahvalil za zaupanje
tov. Uran jek, ki je obljubil, da bo de-
legacija prenesla z zasedanja Kongre-
sa nove smernice za uspešno sindikal-
no delo. Zbrane delegate pa je pozval,
da s svojim delom manifestirajo soli-
darnost celjskega delavstva sindikalne-
mu vodstvu in Komunistični partiji.
Administrativci so pričeli z delom
Novoizvoljeni odbor Krajevnega od-
bora zveze uslužbencev državno ad-
ministrativnih in pravosodnih ustanov
v Celju je mnogo razmišljal, kako bi
delo sindikalnih podružnic in samega
KOZ-a spravil na dostojno višino in
kako bi članstvo zaktiviziral do maksi-
muma. Padali so razni predlogi in vsak
od teh je rodil nekaj sadu. Najvažnej-
še je dejstvo, da so vsi člani odbora
temeljito zagrabili za delo in že to nam
je prvi garant, da bo delo KOZ-a
uspešno.
Eden izmed predlogov je bil, organi-
zirati akademijo v čast I. kongresu
ESJ. Predlog je bil sprejet, tov. Luino-
va, kulturno-prosvetni referent, je pre-
vzela nalogo, organizirati prireditev ob
sodelovanju vseh treh podružnic.
Kulturna prireditev je bila 24. sep-
tembra v dvorani OLO Celje-okolica
ob udeležbi 150 članov KOZ-a. Dejstvo
je. da agitacija ni bila zadostna, zat»
bi udeležba bila lahko večja, če bi ta
sektor dela bolje deloval.
Prireditev sama je z ozirom na za-
četek še dovolj dobro izpadla, jasno je,
da so bile v gotovih točkah pomanj-
kljivosti, jasno je pa tudi, da je bil iz
cele prireditve viden ogromen napre-
dek, ki seveda ne bo ostal na mrtvi te-
čki, ampak se bo cela dejavnost razvi-
jala naprej in se bo na ta način zain-
teresiralo vse članstvo za podobne pri-
reditve in za vse ostalo.
Iz tega je vidno, da se je mrtvilo
delovanja dosedanjega KOZ-a premak-
nilo iz mrtve točke, da bodo tudi ad-
ministrativci s svojim delom pokazali,
kaj ob dobri volji premoremo.
Ali se ne da v cinkarniški menzi napraviti
red
Svoječasno smo čitali, da je cinkar-
niška menza ena izmed najbo-ij-sih v
Celju, vendar tega danes ne moremo
I več trditi. Kaj je temu vzrok še nismo
I ugotovili. Eno pa drži, da vodja men-
, ze nima tistega čuta odgovornosti in
skrbi, katero bi moral imeti.
Naša ekonomija zalaga menzo z vso
zelenjavo in moramo pohvaliti ekono-
ma, ki se trudi od jutra do večera, da
bi lahko menzi dostavil čim lepše pri-
delke. Nedavno pa se je voznik vrnil
na ekonomijo zvečer s polnim vozom
ker pač ni bilo ekonoma, ni bilo niti
ključa, in nikogar, ki bi zelje prevzel
Dne 24. septembra so abonenti v
menzi jedli jabolčni zvitek, vendar brez
sladkorja. Ko je kuharica prosila vodjo
menze za sladkor, je ta kratko in
osorno odgovoril »Ne dam!« čeprav je
uprava odobrila, da lahko menza kupi
sladkor v prosti prodaji.
Prejšnji teden je prejela menza voz
premoga, katerega je voznik dostavil
na dvorišče. Toda čez nekaj dni je bil
premog še vedno na istem mestu, sa-
mo z razliko, da ga je bilo že mnogo
manj. Vodja menze se ni potrudil, da
bi spravil premog takoj po prejemu
pod ključ. Njemu je bilo menda vse-
eno, če ga je preko noči polovico zmanj-
kalo.
Vse te grobe napake se dogajajo že
delj časa, vendar uprava kakor sindi-
kalna podružnica še ni ukrenila svoje.
Vprašamo se, zakaj je postavila sindi-
kalna podružnica po sklepu Plenuma
enotnih sindikatov brigadne kontrole
za menzo. Morda zaradi tega, da je
ostala na papirju.
Vojnik
Na IV. kongres SKOJ-a se tudi pie-
nirji prav pridno pripravljajo. Pionir-
ski odred v Vojniku ima precej izgle-
dov, da dobi zastavico IV. kongresa, za
katero tekmujejo vsi odredi.
Takoj ob začetku šolskega leta so
dopolnili odredno vodstvo in postavili
četne štabe. Sedaj imajo že literarni
krožek, pevski zbor, knjižnico, naroče-
ni so na Cicibana, najboljši risarji so
tudi v krožku, pa tudi v ugankarskem
krožku jih je precej. Denar nalagajo v
poštno hranilnico, da si bodo nakupili
orodje za modelarsko delavnico, pa tu-
di za knjige ga zbirajo, da bodo na-
grajevali z njimi najboljše reševalce
križank. V 5 in 6 razredu sedemletke
imajo delovne ekipe, ki delajo tedensko
na gradbišču zadružnega doma.
Gomllsko
Člani sindikalne podružnice »Beton«
na Gomilskem so zelo aktivni. V tek-
movanju pred I. kongresom ESJ so že
dosegli prav znatne uspehe. Urejajo
sindikalne prostore in jih bodo do kon-
gresa uredili ter opremili. Gradijo pro-
svetni dom, za kar so že vložili več
tisoč prostovoljnih ur. Tako, z gradi-
tvijo kultumo-prosvetnega doma, pra-
vijo, da se bodo najlepše pripravili na
velike kongresne dni.
Neresnične vesti o življenju mladine na akcijah
Tov. Kuzma Bruno je odšel z dru-
gimi mladinci 4. celjske MDB »Lidije
Sen t j ure« na gradnjo proge Sežana—
Dutovlje. Po enomesečnem bivanju v
brigadi je prišel ponj oče. ki je pred-
sednik KLOja Socka in ga odpeljal. Od-
peljal ga je s trditvijo, da je hrana ze-
lo slaba in ne samo slaba, temveč da
1 je tudi zabel j ena s polži. Take vesti
sta potem oba širila.
Odgovor na taka obrekovanja da lah-
ko mladina, ki je gradila progo skup-
no z njegovim sinom, med njimi tova-
rišica Gobec Mira, ki je bila z njim
vred na progi in je nad življenjem na
tej akciji kar navdušena. Mladina ne
bo pustila blatiti svojih akcij, s kateri-
mi je dala domovini objekte velikan-
ske vrednosti in važnosti.
Pred IV. kongresom SKOJ-a
Leti 1939,1940 - leti revolucionarnega delo-
vanja SKOJ-evcev na celjski gimnaziji
Vladimir Mušič
»Od časa, ko je bila ustanovljena
Komunistična Partija in od kar je
vnašajoč v splošni program borbe
naših narodov in zahteve mladine,'
ustanovila zvezo Komunistične mla-
dine Jugoslavije (SKOJ), se piše
bogata zgodovina pokreta v Jugo-
slaviji. Najnaprednejši del naše mla-
dino je že tedaj z očmi uprtimi v
svetlo bodočnost mladine Jugosla-:
vije, postal zvest pomočnik naše
Partije v borbi za interese naših-
narodov, za težnje, ki so tudi v letih,
najtemnejše reakcije vzpodbujale
naše ljudske sile v borbo. — Preko
SKOJ-a je naša Partija dvignila,
vzgojila in prekalila neštevilne ju-
nake, neustrašne borce za pravice
mladine in ljudstva.«
Tako pravi Ljubinka Milosavlje-
vič v listu »Narodna Omladina«.
Vzporedno z razvojem naše slavne
Partije je rasla SKOJ-evska organiza-
cija. Partija je zbirala najnaprednejše
mladince in mladinke iz tovarn, vasi,
šol. univerz, jih vzgajala iz neizčrpne
zakladnice marksizma-leninizma in
tako po vseh krajih naše domovine
ustvarila borbene edinice, ki so pričele I
z revolucionarnim bojem proti vojno-
fašističnemu diktatorskemu režimu m.o-
narhofašističnih oblastnikov stare Ju-
goslavije. Pred temi mladimi komunisti
so stale velike naloge. Treba je bilo
zrevolucionirati najširše mladinske
množice, jim pravilno prikazati krvav
režim in jim pokazati ter jih povesti na
pravo pot, na pot revolucionarne bor-
be proti kapitalističnmi iskoriščeval-
cem in porajajočemu se fašizmu. Mladi
SKOJ-evci so povedli mladinske mno-
žice v borbo za njihove ekonomske pra-
vice, za njihove človečanske pravice.
Nekateri policijski agenti, ki jim je
uspelo vtihotapiti se na vodilne polo-
žaje naše Partije, kot na primer: Si-
ma Markovič, so videli, kaj je dobila
Partija s SKOJ-em, zato so SKOJ de-
jansko tudi likvidirali 1936. leta.
Vendarle je pod vodstvom tov. Tita
naša Partija z brezmejno predanim ka-
drom uspela zmagati v borbi z notra-
njim sovražnikom. Organizacijsko utr-
jena in enotna, očiščena vseh sovraž-
nih, izdajalskih in tujih elementov je
bila popolnoma pripravljena, da stopi
nasproti burnim dogodkom, ki so bili
na obzorju. V tem času je bila tudi zve-
za Komunistične Mladine Jugoslavije
obnovljena in je s pomočjo Partije in
z neposredno pomočjo tov. Tita, začela
delati na svojem organizacijskem utr-
jevanju in na sprovajanju linije naše
Partije. Centralni komitet Komunistič-
ne Partije Jugoslavije je odredil za se-
kretarja CK SKOJ-a tov. Lolo Ribar j a.
To razdobje predstavlja važen prelom
v razvoju naše zveze, v zgodovini mla-
dinskega pokreta v Jugoslaviji.
Ravno v tem času konsolidacije
SKOJ-a, a posebno po ustanovnem
I. kongresu KPS 1937 se pojavljajo
prvi znaki dela SKOJ-evske organiza-
cije na celjski gimnaziji, med celjskim
dijaštvom. To so bila leta tik pred iz-
bruhom druge svetovne vojne, to so
bila predvsem šolska leta 1939/40 in
1940/41.
Celje je predstavljalo kot tedaj že
močan industrijski center ugodna tla
za razvoj komunistične organizacije.
Politična borba se je na celjski gim-
naziji vodila predvsem med sledečimi
skupinami:
1. Komunisti (predstavniki Tone Ar-
zenšek. Kari Destovnik-Kajuh, Tatjana
Kumikova, Ivanka Uranjekova, Vera
Slandrova, Ernest Prevolnik, Dobovi-
šek Bogomil, Janko Vrabič. Jezernik
Kari, Gajšek Risto, Pohar Lado, Žagar
Istok, Saša in Slavica ter drugi).
2. Klerofašisti »Mladci«, ki so rekru-
tirali svoje pobornike iz vrst »Marijine
kongregacije«, »Katoliške akcije« in
»Stražarjev«. (Predstavnik predvsem
Avguštin Kuk, kasneje zloglasni ge-
stapovski agent in sin celjskega župa-
na, Dragomir Voršič).
3. Ljotičevci, člani zloglasne fašistič-
ne organizacije »Zbor«. (Predstavniki
Skitek Stojan, Singner), vodil jih je baje
Cer gol, ki je bil kasneje, pod nemško
okupacijo, minister za propagando v
»vladi« izdajalca generala Rupnika v
Ljubljani.
4. Maloštevilni, a strupeni kultur-
bundovski sinovi Hitler j ugendovci, ka-
terih vodja je bil Udo Hotko.
Fašistični Ljotičevski »Zbor« je imel
v Celju zelo močne korenine, na celj-
ski gimnaziji je bil najmočnejši v vsej
Leto 1. — Stev. 32.
>CELJSKI TEDNIK«
Stran t.
KULTURA IN PROSVETA.
Geljsko gledališče pred novo sezono
(Ob imenovanju upravnika tov. V. Bratine)
Celjsko gledališče je e>o treh sezonah,
zahvaljujoč požrtvovalnosti, predvsem
Pa pozitivnemu umetniškemu stremlje-
nju vseh igralcev in gledaliških sode-
lavcev, pod vodstvom vseh svojih do-
sedanjih neumornih umetniških vodij
in režiserjev z magistrom tov. Gradiš-
nikom na čelu, doseglo tisto stopnjo
umetniške zmogljivosti, da je naš oder
postal resnično žarišče gledališke umet-
nosti v mestu in okolici. To priznanje
mu je dalo že samo gledališko občin-
stvo, ki že danes hiti s povpraševa-
vanjem in rezerviranjem vstopnic za
našo prvo predstavo; povprašuje tudi
zaradi vključitve v delovno brigado
prostovoljcev, ki bodo pomagali pri
gradnji novega gledališkega poslopja.
Zadnji čas je bilo med drugimi tudi
naše gledališče dvignjeno na stopnjo
pokrajinskega gledališča polprofesio-
nalnega značaja. Za tako razširjeno in
povečano delo pa ne morejo zadosto-
vati zgolj prostovoljne ure amaterjev,
opravljene mimo njihovega poklicnega
dela. Za tako pomembno delo je pred-
vsem potrebno večje število delavcev,
ki ne čutijo samo nagnjenost do gle-
dališkega udejstvovanja. temveč, ki
žive v resnem odnosu do gledališkega
dela, primanjkuje jim pa primernega
znanja. Za vzgojo novega, stalnega,
prej ko slej poklicnega kadra dobrih
igralcev in sposobnih režiserjev, je po-
treben stalni mentor, ki mu njegovih
Bkrbi za gledališče ne bo motila dru-
ga poklicna odgovornost izven gleda-
lišča. Za takega umetniškega vodjo
gledališke umetnosti je bil celjskemu
gledališču postavljen eden najvidnej-
ših slovenskih gledaliških delavcev to-
variš Valo Bratina.
Z iskreno željo, da bi novemu uprav-
niku ob bogatih, več kot 40 let starih
gledaliških izkustvih, uspelo voditi celj-
sko gledališče po poti visoke gledali-
ške kulture, je na gledališkem sestan-
ku dosedanji gledališki tajnik tovariš
Grobelnik predal vodstvo igralskega
kolektiva tov. Bratini.
Upravnik tov. Bratina je v daljšem
nastopnem nagovoru zbranim gleda-
liščnikom m. dr. dejal: Ko stopam med
vas, stare, bivše gledališke sodelavce,
posebno pa med vas, številnejše mlade
gledališke tovariše, stopam zato, da bi
se s skupnim delom borili za pristnej-
Si obraz naše gledališke kulture, ka-
kor ga je morala imeti v času, ko sem
prvič stopil na celjska gledališka tla.
Toda za tako častno nalogo nas je pre-
malo. Zato bo naša prva skrb povečati
in vzgojiti nov gledališki kader, zakaj
sam upravnik še ne pomeni gledališča.
Treba nam bo dramaturga, ki bo za
prvi čas lahko tudi režiser in igralec,
8 do 10 igralcev, potreben je sekretar,
scenograf, treba bo inšpicientov, gospo-
darja, rekviziterja, dalje tehnično oseb-
je: odrski mojster, šef razsvetljave s
svojimi pomočniki, 4 do 6 odrskih de-
lavcev-obrtnikov, lasuljar, krojač in
Šivilja in tudi ena sufleza ne bo zado-
stovala. Skratka, potreben bo širok
aparat, če hočemo izpolniti nalogo, ki
smo si jo naložili, ko smo stopili na
oder.
Za predstoječo sezono je tov. uprav-
nik predložil naslednji repertoar:
Slovenska književnost: Linhart: Ma-
tiček se ženi; Jurčič-Rupel: Hči mest-
nega sodnika; Finžgar: Razvalina živ-
ljenja; Cankar: Jakob Ruda ali dra-
matizacija Hlapca Jerneja; Bevk: Kajn
ali Partija šaha; Snuderl: Lopovščine;
Kreft: Kreature; Remec: Volkodlaki;
Roš: Ušesa carja Kozmijana (mladin-
ska) kot noviteta, ter še kakšna, ki bi
bila predložena in bila vredna uprizo-
ritve.
Srbska književnost: Nušič: Navadni
Človek ali Sumljiva oseba.
Ruska oziroma sovjetska književnost:
Tolstoj: Moč teme ali Živi mrtvec;
Gorki: Na dnu ali Mati;  Afinogenov:
V tajgi; Simonov: In tako tudi bo; Su-
rin: Striček Mraz (mladinska).
Klasika: Shaw: Pigmalion; Shakes-
peare: Beneški trgovec in Moliere:
Namišljeni bolnik.
Ljudsko gledališče bo iz tega reper-
toarnega načrta naštudiralo vsaj 5 do
6 del, in sicer takih, ki jih ne bodo
študirali drugod, da bo na tak način
mogoče ostali repertoar dopolniti z go-
stovanji predvsem naših centralnih gle-
dališč v Ljubljani, Mariboru in Trstu
ter ostalih mestnih gledališč, ki bodo
dosegla nadpovprečni umetniški nivo.
Gostovanja naših Narodnih gledališč
bodo sredi naše gledališke dejavnosti
pomenila vzorne gledališke predstave,
a gostovanja ostalih gledališč bodo
imela vzpodbudni namen in namen
obojestranskega plemenitega tekmova-
nja.
V drugem delu sestanka je sprego-
voril magister tov. Gradišnik,   ki je
poudaril, da je ob občutnem pomanj-
kanju gledališkega kadra prva naloga
novega upravnika zbrati predvsem iz
vrst mladine nove gledališčnike, ki jih
bo vodil in usposobil.
Tov. Marica Frecetova je podprla
predlog, da se razpiše med KUD-i in
sindikalnimi podružnicami avdicija za
sprejem v igralski kolektiv Ljudskega
gledališča. Predlog je dopolnil tovariš
Karlo Golob s priporočilom, da se po-
dobna izbira novih gledaliških moči iz-
vrši tudi na šoli učencev v gospodar-
stvu, kajti iz vrst te delovne mladine,
ki šteje 800 učencev vseh gospodar-
skih panog, bo moči zbrati ne le nov
kader igralcev, marveč tudi drugih gle-
daliških strokovnjakov, od elektroteh-
nika do šivilje.
Upravnik tov. Bratina je opozoril tu-
di na čimprejšnjo organizacijo gledali-
škega tečaja, ki si ga je Ljudsko gle-
dališče dalo v načrt za sezono 1948/49
ter bo trajal vso sezono.
S tako široko zasnovanim načrtom
stopa igralski kolektiv Ljudskega gle-
dališča pod novim vodstvom v svojo
četrto sezono z edino željo — z umet-
nostjo se boriti za idejo novega sveta.
G«.
Akademija za
zaključek Tedna RK
ki bo v soboto 9, oktobra 1.1. v Ljudskem
gledališču ob 20. uri obsega sledeče točke:
Pritičič: Šopek partizanskih pesmi — šol-
ski orkester Glasbene šole. Dirigent prof,
D, Samcin. — Beseda o Rdečem križu —
predsednica I, Zupančičeva. — Matej Bor-
Pavšič: Ranjenec — deklamacija. — Ma-
rija Drnovšek: Obroč — nastop Pomladka
RK II, osnovne šole, — Pesem o delu —
zborna deklamacija Pomladka RK Eko-
momskega tehnikuma, — Pahor: Pesem
slovenske mladine, Simonitti: Tito, Šivic:
Anka in ptička, Adamič: Rožmarin, Dev:
Prelepa je Selška dolina, Gobec: Himna
kozjanskega odreda, Aleksandrov; Stalin-
grajska, zapoje mladinski mešani zbor
I. gimnazije v Celju, ki je prejel pred ne-
kaj dnevi na mladinskem festivalu v Ljub-
ljani I, nagrado. Dirigent ravnatelj E, Ku-
nej.
Vstopnice so v predprodaji pri gledali-
ški blagajni od petka 8, oktobra od 16, do
18. ure.
Vabimo Celjane, da akademijo polno-
števdlno poselijo.
Celjska mladina na mladinskem kulturnem
iestivaltt v Ljubljani
Na mladinskem festivalu v Ljublja-
ni, ki je dokazal visoko kulturno de-
javnost naše mladine, je nastopala tu-
di mladina iz Celja. Za festival v Ljub-
ljani so prišle v poštev najboljše točke
Okrožnega festivala v Celju.
Celjani so ob tej priliki mnogo pola-
gali na
Gimnazijski pevski zbor,
ki je v resnici zadostil njihovemu pri-
čakovanju. V tekmovanju med njbolj-
šimi pevskimi zbori, so celjski gimna-
zijci z visoko kvaliteto in uglajeno-
stjo petja brez večje konkurence za-
vzeli prvo mesto v drugi skupini. Pu-
blika je vselej nagradila izvajanje
celjskega gimnazijskega pevskega zbo-
ra z navdušenim aplavzom. Pevski
zbor je nastopil dvakrat; enkrat pred
komisijo in drugič v petek zvečer v
filharmonični dvorani, ki je bila nabi-
to polna poslušalcev, kjer so nastopili
najboljši zbori in solisti. Prvič so na-
stopili skupno z zborom ljubljanskega
mladinskega društva »Kajuh«, s kateri-
mi so pod vodstvom tov. Kuneja za-
peli »Pesem slovenske mladine«. Za-
ključili pa so prireditev z naslednji-
mi točkami: »Rasti rasti rožmarin«,
»Himna kozjanskega odreda«, katero so
morali ponoviti in »Stalingrajsko«.
Po končanem koncertu je bilo lepo
poslušati slušalce, ki so ustmeno in
neispodbitno priznavali celjskemu pev-
skemu zboru prvenstvo, čeprav tega
priznanja od strani komisije do tedaj
še niso dobili.
Prav tako je v petek popoldne v ljub-
ljanski Operi nastopala poleg drugih
tudi
folklorna skupina Tovarne emajlirane
posode.
Mlada folklorna skupina tovarniške
mladine se sicer še ni mogla meriti s
folklornimi skupinami Maroltovega
kova, katere že vadijo leta in so delo-
ma že na stopnji baletne umetnosti,
vendar smo tega začetka Celjani lahko
veseli ter brez skrbi zaupamo skriv-
nosti celjske mladine, da bomo tudi pri
nas dosegli sčasom tudi napredek v tej
lepi umetnosti. Nikakor ni podcenje-
vati, da skupina ni zasedla vidnejšega
mesta, mi vemo, da skupini ne bo upa-
del pogum, temveč, da se bo folklore
oprijela še večja množica mladine, ka-
tera bo v bodočnosti nastopala tudi z
večjimi uspehi. Pohvalo pa je treba
izreči tov. Kune j u in tovarišici Leni-
ckijevi, ki sta res založila svoje znanje
in ljubezen v pouk mladini.
Ti dve skupini sta dostojno zastopali
mladino okraja Celje mesto, medtem ko
okraj Celje okolica na festivalu ni bil
zastopan.
Grdo bi grešili zoper mladino, zoper
njeno prizadevanje, če bi dejali, da
okraj Celje-okolica nima skupin na do-
stojni umetniški višini. Vsi, ki smo bili
na festivalu v Ljubljani, lahko trdimo,
da bi petrovška gledališka družina lah-
ko brezhibno zastopala okraj in mu
prinesla vsaj drugo ali tretje mesto v
tekmovanju diletantskih skupin. Prire-
ditvenemu odboru je bilo izredno žal,
da ta skupina, ki se je z voljo priprav-
ljala na ta festival, ni mogla nastopitL
Toda, zakaj ni nastopila. V glavnem
je pri vseh nekaj krivde, največ pa na
odgovornemu tovarišu za kulturno de-*
lo pri okrajnem odboru LMS, ki mora
gledališko družino iz njenega doseda-
njega dela poznati in vedeti, da boljše
družine v okraju ni moči najti. Res je,
da družina ni nastopila na okrajnem,
niti na okrožnem festivalu, saj so bili
njeni člani na akciji, bi vseeno lahko
računal nanjo, tako bi bil na festivalu
prvič zastopan sam okraj in drugič bi
bilo prizadevanju  družine zadoščeno.
Volja in vzdušje v družini sicer ne
bosta upadli, oni so že s svojimi gosto-
vanji dokazali svojo moč in bodo še v
naprej nudili ljudstvu prireditve na
odrskih deskah in aktivno sodelovali v
Zvezi mladih kulturnih delavcev. Po-
leg vsega pa je ta primer dokaz, kako
nujno je treba povsod ustanoviti krož-
ke mladih kulturnih delavcev, katerih
Zveza bo v naprej skrbela za njihov od-
goj in izpopolnjevanje, hkrati pa z
nastopi prikazala ljudstvu uspehe
mlade umetniške tvornosti.
Sezonski koncerti v Celju
(Ob razpisu serijskih koncertov koncertne poslovalnice v Celju.)
Koncertna poslovalnica v Celju je za
sezono 1948-49 razpisala 8 koncertov,
ki bi bili mesečno enkrat v Celju. Za-
misel je pozdraviti iz več razlogov.
Skupina koncertov je premišljeno od-
brana. Saj bomo v tem ciklu koncertov
slišali simfonični koncert Slovenske
filharmonije iz Ljubljane in najboljše
slovenske in tuje soliste raznih instru-
mentov. Izbor koncertov je načrten,
porazdeljen po posameznih glasbenih
strokah tako, da se tudi v manjših me-
stih nudi ljubiteljem glasbe najboljše.
Abonma koncerti so za Celje novost.
Koncertna poslovalnica vabi na vpis za
prvi del koncertne serije, t. j. štiri kon-
certe za ceno od 65, 85 in 105 din za
najboljše in dobre sedeže. Obiskovalec
koncertov ima zagotovljen stalen se-
dež za vse štiri koncerte. Zamisel je
podobna zamisli gledaliških abonentov.
Pozdravljamo iniciativo koncertne
poslovalnice, saj bo njeno delo nedvom-
no poživelo in poglobilo našo glasbe-
no kulturno rast. Pozdravljamo pa še
njeno delo zlasti, ko se obrača na vse
sindikate in množične organizacije. BaS
tu je potrebna povezava in skupno de-
lo. Bilo bi koristno za dvig našega glas-
benega življenja v Celju, ko bi sindi-
kati, zlasti močnejši, nabavili večje
število abonentskih vstopnic, ter jih po-
razdelili med svoje zaslužne člane. Ne
pozabimo, da bomo čuli na naših kon-
certih našo najboljšo slovensko glasbo
iz prestolnice. In na nas vseh je, da
omogočimo Koncertni poslovalnici v
Celju realizirati njen razpis. Kajti le
dovoljno število abonentov garantira
izvedbo osmih koncertov v sezoni. Pre-
udariti je treba, da je za organizacijo
številnih koncertov nujno v naprej do-
ločiti termine posameznih koncertov.
Abonma koncerti Koncertne posloval-
nice v Celju pa ne smejo prevračati
terminov za naše lastne, domače pri-
reditve. Da se razvije celjska sezona
koncertov brez trenj, je treba plani-
rati in vskladiti prireditve gostov z do-
mačimi. Obiskovalci s svoje strani pod-
prejo dobro glasbo s predplačilom pr-
vega obroka, saj šele dovoljno število
predplačnikov zagotovi nemoteni kon-
certni obrat.
Želeti bi bilo, da se omogoči Se zlasti
mladini poset teh koncertov. Z dobro
voljo in premišljeno tehnično organi-
zacijo bi se dalo potom sindikalnih pa-
tronatov podpreti zlasti šolsko mladi-
no n. pr. učiteljiščnike, katerim je pre-
potrebno spoznavanje splošne glasbe^
ne samo vokalne.
Abonma koncerti so za Celje novost;
prepričani smo, kakor hitro bo prvi
del štirih koncertov absolviran, ne bo
težka propaganda za vpis v drugi del.
Želeti je, da se prav vsi sindikati in
vse množične organizacije odzovejo va-
bilu. Rednih in stalnih obiskovalcev
koncertnih prireditev v Celju je malo.
Le polagoma se dviga zavest, kako
potrebna nam je glasbena kultura. Vpi-
sovanje in predplačila abonma koncer-
tov bo preizkušnja za Celje in potrdilo
naše kulturne pripadnosti. V Celju mo-
ramo tudi kulturno rast dvigati, da ne
zaostanemo za našimi udarniki v in-
dustriji.
Spominska razstava
slikarja A. Sirka
Ljudsko prosvetni svet v Celju prire-
di v počastitev spomina umrlega aka-
demskega slikarja prof. A.Sirka od-
brano razstavo njegovih najboljših del.
Razstavljena dela so na ogled v lo-
kalu »Naše knjige« v Stanetovi ulici.
Slikar Sirk je deloval več let v Ce-
lju kot gimnazijski učitelj ter vzgajal
naš naraščaj ter jih pridobival za lepoto
narave, jim uril ter vežbal roke in gla-
ve za lepo risbo in sliko. Nešteto mla-
dih ljudi je njegova vedra narava pri-
dobila za poznavanje umetnosti, kot
veščak je na pedagoškem polju Albert
Sirk dosegel lepe vzgojne uspehe. Iz-
ven šole pa je poznan slikar. Njegova
dela so raztresena po vsej Jugoslaviji.
Kot malokateri izmed slovenskih sli-
karjev se je umel vživeti v naše mor-
je. Slikal ga je vselej z notranjo pre-
danostjo. Življenje ribičev in morske
obale od Trsta do Kotora. Prav kma-
lu si je njegov čopič priboril sloves
odličnega slovenskega marinista.
Po svojem rojstvu Tržačan je bil za-
radi fašističnega besa prisiljen, da se
je že v predaprilski Jugoslaviji zate-
kel v našo Štajersko, ki mu je postala
druga domovina. Čeprav je kot umet-
nik težil, da poustvarja svojo tržaško
obal in njega obmorsko življenje, je
imel le malo prilike vzdržema živeti
s svojim rodnim krajem in ga slikar-
sko upodabljati.
V razvoju našega slikarstva zavze-
ma Albert Sirk odlično mesto kot sli-
karski glasnik slovenskega morja. Nje-
gova dela bodo razveseljevala oko in
srce naše generacije in bodočih rodov.
2e dolgo se je v Celju pripravljala
spominska razstava A. Sirka. Njegovi
prijatelji so jo kaj želeli, a tudi vsi, ki
so poznali odličnega slikarja in cenili
njegovo delo in osebnost.
Opozarjamo vse sindikate in množič-
ne organizacije na spominsko razsta-
vo. Dokažimo z obiskom razstave, da
spoštujemo kulturno in prosvetno de-
lo naših mož. zlasti mladina v šolah
in novi delovni kadri naj jo obiščejo.
Razstava bo odprta od 10. do 20. okto-
bra 1948.
Ljudsko prosvetni svet otvarja s spo-
minsko razstavo A. Sirka stalni raz-
stavni oddelek likovnih umetnikov v
prostorih »Naše knjige«. Sirkova dela
niso na prodaj. Razstave ostalih slo-
venskih slikarjev, ki bodo sledile Sir-
kovi razstavi pa bodo prodajne raz-
stave. Želeti bi bilo, da se tudi v Celju
vzbudi večje zanimanje za likovno
umetnost, da si sindikati in posamez-
niki nabavljajo dela za okras stano-
vanj, uradov, delovnih prostorov. Za
Celje je stalna razstava slovenskih
upodabljajočih umetnikov lepa prido-
bitev in poglobitev naše kulturne rasti.
Senli z živimi figurami
Agilna šahovska sekcija Št, Peter v Sa-
vjnijski dolini je odigrala v Celju s svojo
skupino šahovsko partijo z živimi figu-
rami, kar ji je že uspelo v Št, Pavlu in v
Št. Petru,
Velik naval ljudstva pri predstavi v
Celju je zopet dokaz, da želi ljudstvo pri-
reditve vzgojnega pomena. Približno 4CKX)
glava množica Celjćinov, je dobesedno
pritisnila na rob velikanske šahovnice na
Glaziji v celotni izmeri 57 m*, ter napeto
sledila šahovski partiji. Pogled na šahov-
nico z živimi konji, barvanimi stolpi, ter
kostumi figur iz 18. stoletja je bil edin-
stven, Turška vojska je predstavljala črne
figure, dočim j| yite|^9 vojaka predstav-
ljala bele. Dva bela in dva črna konjička
sta pokorno korakala po svojih potezah
v obliki črke L. Tudi trdnjave so s svo-
jim svojevrstnim premikom vzbujale zani-
manje. Klovna sta z odnašanjem izpadlih
figur poskrbela za smeh gledalcev, po-
sebno nešahistov. Vsako potezo in pre-
mik figur je spremljala godba, V dvo-
boju je zmagal v Caro-Kan partiji tov.
Fajs za FD Kladivar Celje z belimi figu-
rami v 44, potezi v času 1 uro 55 minuti
proti tov, Habe za Št. Peter.
S predvajanjem živega šaha bi šahovski
centri veliko pripomogli k dvigu in raz-
širjanju šaha med ljudskimi množicami, ter
z lahkoto prodrli v vsako vasico.
Sloveniji. Cergol, Singner, Skitek so bili
delegati na ilegalnem zborovanju Ljo-
tiča v Ljubljanskem Tivoliju leta 1940.
Borba mladih SKOJ-evcev proti vsem
tem izrodkom in zapeljancem je bila
ostra. Svoje mišljenje in prepričanje
so izražali predvsem v predavanjih,
burnih debatah in šolskih nalogah. Pi-
sali in predavali so n. pr. o kmečkih
uporih po Engelsovih »Kmečkih voj-
nah«, o socialnih problemih in borbah
na podlagi Gorkega romana »Mati«, na
podlagi Cankarjevega »Hlapca Jerneja«.
Ob vsem tem pa ne smemo prezreti
dejstva, da so ti SKOJ-evci, posebno
oni iz Šaleške in Savinjske doline, mno-
go delali na terenu. Njihovo torišče
dela ni bila le gimnazija, temveč so
delali tudi v Šoštanju, Sentpavlu itd.
Pri organiziranju SKOJ-evskih grup
so delali predvsem Finžgar Dušan iz
Celja, izključen dijak iz celjske gimna-
zije, ki so ga leta 1942 ustrelili gesta-
povci kot talca v Šoštanju, Vera Slan-
drova, padla v partizanih, Vrabič Jan-
ko, padel kot partizan v Sandžaku,
Ivanka Uranjekova iz Griž, ustreljena
1941, ko je prevažala na kolesu letake
propagandne vsebine po Savinjski do-
lini. Nadalje še tovariši Kudiš, Polo,
Srečko Puc in Blaž Ročk.
Po vsej verjetnosti je bila sekretar
SKOJ-a na gimnaziji Vera Slandrova
ali pa Istok Žagar. Večina teh mladih
komunistov je tvorila jedro literarnega
krožka, pri katerem sta sodelovala pro-
fesorja Valentin Orel in Simo Legiša.
Glavna in markantna pojava je bil tu
Karel Destovnik-Kajuh. Ko pa so kle-
rofašistični »Mladci« to opazili, so iz-
silili nov občni zbor, na katerem se je
zbralo okrog 80 ljudi, večji del kleri-
kalcev, ki jih je vodil Avguštin Kuk,
kot že rečeno, kasnejši ,gestapovskl
agent, ki je vršil med okupacijo važne
misije tudi na Štajerskem, kamor je
večkrat legalno prihajal. Ker se jasno
s tako skupino ljudi, ki nimajo nič
skupnega z literaturo, ni dalo delati,
sta profesorja Orel in Legiša opustila
delo v literarnem krožku, ki ga poslej
ni bilo več. Mladi literatje so se po-
slej zbirali v Šoštanju pri Kaj uhu. Ka-
juh je aktivno sodeloval pri napred-
nem listu >Slovenska mladina«, ki je
bil za mladino nekaj takega kot za sta-
rejšo napredno generacijo »Sodobnost«.
Kajuh je bil povezan s članom redak-
cije »Slovenska mladina« Kostjo Nah-
tigalom (sinom univerzitetnega profe-
sorja M. Rajka Nahtigala), ki je bil
tudi član SKOJ-a in je bil o stanju
na celjski gimnaziji vedno dobro obve-
ščen (iz razgovora s tov. prof. Orlom,
ki je s Kostjo Nahtigalom o tem govo-
ril na Krvavcu 14. marca 1941).
Mladi komunisti so se tudi sestajali,
vendar so delali po štirje skupaj, drugi
se pa med seboj niso poznali — to za-
radi stroge konspiracije. Tako so n. pr.
imeli sestanke v neki lovski koči nad
Zabukovco, kjer so bili prisotni tudi
mladinci iz Savinjske doline, Šoštanja,
Zabukovce, Celja ("VVestnova tovarna)
in iz gimnazije: Arzenšek, Destovnik-
Kajuh, Prevolnik, Uranjekova in Slan-
drova. Štirinajst dni po tem sestanku
je bil sestanek v neki gostilni pri Lju-
bečni. Tu so bili prisotni SKOJ-evci iz
Westnove tovarne in gimnazije. Kot
delegat CK je prisostvoval Finžgar. Na-
dalje so se vršili sestanki na Graški
gon nad Skalami pri Velenju, pri Sve-
tem Jakobu nad Velenjem itd.
Večkrat je prišlo v šoli tudi do de-
bat, predvsem pri verouku,   kjer so
skušali SKOJ-evci ovreči dogme itd.
Njihova naloga je bila nadalje dobiti
pod vpliv društva kot n. pr. Rdeči
križ. Jadransko stražo itd., priti v od-
bore teh društev in jih spraviti na res-
nično demokratično, pošteno in sploh,
napredno pot.
Kasneje so se sestajali tudi pri Ku-
dišu v Celju in pri Janku Vrabiču v
Šoštanju. Tu so študirali zgodovino
VKP(b) in podobno marksistično lite-
raturo, ki so jo tudi vztrajno širili med
ostalo mladino. Po direktivi CK so ob-
iskovali vojaške vaje, ki jih je v kleti
gimnazije vodila profesorica Perpar
Marija, a za katere se je osebno zani-
mal in enkrat tudi prišel Draža Mi-
hajlovič, ki jih je jasno, skušal upo-
rabiti v svoje namene.
Sovražniki napredka pa niso mirova-
li. Vohunsko službo med dijaki sta
organizirala prototip slovenskih kle-
rofašistov prof, Vinko Bitenc in dr.
Rudolf Hanželič, sedaj v emigraciji v
Rimu. Policija je preganjala napredne
mladince, borbene SKOJ-evce. V arhi-
vu celjske gimnazije beremo za šolsko
leto 1939/40 v rubrikah dijaka Destov-
nika-Kajuha ukor celokupnega učitelj-
skega zbora, ker ni predal pisma ko-
munistične vsebine 12. marca 1940, dru-
gič, odstranjen po § 43 točka 3 zakona
o srednjih šolah dne 29. aprila 1940 za
vselej iz celjskih gimnazij, zaradi so-
delovanja pri širjenju komunističnih
idej. Ivanka Uranjekova je 30. aprila
1940 dobila ukor po celokupnem uči-
teljskem zboru zaradi sodelovanja pri
širjenju ilegalne Literature. Prav tako
je bila preganjana tudi Tatjana Kur-
nikova.
Takratni prosvetni minister je bil dr.
Anton Korošec. V svojih okrožnicah:
Pravilnik 4 pov. br. 101 z dne 4. mar-
ca 1938 in v okrožnici Kraljevski Ban-
ski Upravi, direktorjem vseh srednjih
šol IV. pov. br. 921 z dne 16. septembra
1940. daje navodila za iztrebljanje ko-
munistov po šolah in za protikomuni-
stično propagando.
Na vse mogoče načine so zasledovali
napredne dijake SKOJ-evce, vendar
oni niso klonili, oni niso mogli klo-
niti, ker so vedeli zakaj se bore in žrt-
vujejo, ker so v svojem delu videli
uresničenje visokih ciljev socializma-
komunizma. Izbirali so okrog sebe mla-
dino. Kljub temu. da so bili malošte-
vilni, so veljali za silne avtoritete na
šoli. BiU so talenti, inteligenti in za
svoja leta visoko izobraženi. Znali so
voditi, to se pravi, da so znali predvi-
devati. Ker se je ravno na literarnem
polju ta borba naprednih elementov
najbolj odražala, se poglobimo nekoliko
v duševni odraz teh mladih komuni-
stov.
Nedvomno je med njimi najmarkant-
nejši pojav Karla Destovnik-Kajuha.
Kakor vsa Slovenska mladina, je tudi
Kajuh globoko občutil socialno krivi-
co. V pesmi »Moj ded«, pravi:
Petdeset let je v tovarni imiiral
in delal za druge kot vol.
Nikdar se smejal ni, nikdar se upiral.
Po šihti je sklonjeno šepal domov.
V tej pesmi, ki je bila objavljena
pod psevdonimom Drago Jeran v re-
volucionamo-naprednem listu »Sloven-
ska mladina« februarja 1940. Kajuh
čuti težo pritiska kapitalističnih izko-
riščevalcev. Ne ve si še prav pomagatL
Ve, da boljši časi morajo ,morajo priti.
Da pa so vsi okrog Kaj uha vedeli in
bili prepričani, da na miren način ne
bodo mogli priti do svobode, nam do-
kazuje pesem Kajuhovega prijatelja
Franceta Princa, ki je 5. decembra
1939 napravil samomor:
Bratje, mi nočemo brez zarje oditi,
nam se hoče svetlega dne!
Z nami, z nami mora zarja priti,
ker mi nočemo teme!
Vendar France Princ, čeprav je ve-
del za pot v osvoboditev, ni vedel
končnega cilja, končne rešitve, njegove
besede so kar nekako histerične. On
ni imel najosnovnejše energije, da bi
zdržal do konca, do zmage, a Lo ener-
gijo komunisti morajo imeti. Včasih
je tudi Prinčeva pesem zaplapola kot
bojna zastava, vanj so se uprle gladne
oči in cunje na podstrešju so ga spra-
vile v obup nad revščino.
Primer Franceta Princa je primer
drugega dela te napredne generacije,
dela, ki ni zdržal in je končal ali pod
kolesi vlaka ali v predmestnih kavar-
nah in bohemiziranem življenju, od-
trganem od vsakdanje borbe.
Kako vse drugače zveni kasnejša Ka-
juhova pesem:
Ne žalujte več.za nami, žene, matere,
dekleta.
Lepše nam bo pasti, če z rokami
Stisnjenimi v pest žalujete za nami. '
ali:
Samo milijon nas je,
Milijon umirajočih med mrliči;
Milijon, ki ga trpljenje krotovičl,
A vendar nas nikoli ne uniči.
ali:
Moje roke krvaveče.
Moje oči plameneče poglejte, tovariši.
Se vidite v njih domovino!
To je bila pot k neizbežni zmagi, ki
so jo ubirali mladi napredni mladinci,
SKOJ-evci iz celjske gimnazije.
stran 4.
> CELJSKI TEDNIK«
Let« I. — Ster. tZ,
Urejuje viredniški odbor — odgovorni urednik Lojze Jure. — Telefon 7 — Celje. Prešernova 17. — Tiska Mohorjeva tiskarna.
FIZKULTURA
IN SPORT
Pred tekmovanjem za moštveno prvenstvo F,LR J v lahki atletiki
Cim bolj se bližamo zaključku letoS-
nje lahkoatletske sezone, tem večje je
zanimanje vseh športnikov in športnega
občinstva za zaključna lahkoatletska
tekmovanja. V teh poslednjih letošnjih
preizkušnjah naših najboljših atletov in
atletinj iz Jugoslavije je bil viden si-
jajen napredek našega športa. Postav-
ljenih je bilo precejšnje število novih
jugoslovanskih rekordov in v sploš-
nem se je nivo naših tekmovalcev in
tekmovalk dvignil na dostojno višino.
Največja preizkušnja letošnjega tek-
movanja za uspeh dela po društvih je
vsekakor ekipno tekmovanje v lahko-
atletiki za prvenstvo FLRJ, ki z dose-
ženimi rezultati, ocenjevanih po finskih
tabelah pokažejo, katera društva ima-
jo najboljšo moško in žensko ekipo. V
tekmovanju te vrste ne zadostuje le
kvalitetni rezultat enega, dveh ali
manjšega števila tekmovalcev. Za uvr-
stitev med najboljša društva je potreb-
na kvalitetna, homogena društvena eki-
pa I
V soboto in nedeljo se je po vsej
Jugoslavijo pomerilo le še 12 društev
v polfinalu za ekipno prvenstvo FLRJ,
ostala društva so v predtekmovanjih že
izpadla zaradi premajhnega števila do-
seženih točk. Od dvanajstih društev so
v polfinalu sodelovala tri društva iz
Slovenije, šest iz Hrvatske in tri iz
Srbije. Polfinalno tekmovanje je izlo-
čilo nadaljnjih šest društev. Le šest
najboljših društev iz Jugoslavije se bo
9. in 10. oktobra v Zagrebu pomerilo
med seboj v finalnem tekmovanju.
Atleti in atletinje Kladivarja so v
atletskem troboju med Enotnostjo. Že-
lezničarjem iz Maribora in Kladivar-
jem izšli kot zmagovalci. S kvalitetni-
mi rezultati so naši tekmovalci in tek-
movalke uspeli, da so se plasirali kot
edino društvo iz Slovenije v finalno
tekmovanje.
Ce primerjamo rezultate prvih šestih
društev v poLfinalnem tekmovanju v
doseženih točkah, je vrstni red nasled-
nji:
Moške ekipe: 1. Partizan — 23,468
točk, 2. Mladost — 20,783 točk, 3. Cr-
vena zvezda — 19,542 točk, 4. Zagreb
— 19,348 točk, 5. Kladivar 18,812 in
6. Spartak — 18,710 točk.
2enske ekipe: 1. Kladivar — 11,092
točk, 2. Spartak — 10,183 točk, 3. Mla-
dost — 9,862 točk, 4. Slaven (Borovo)
— 8,641 točk, 5. Sloboda (Varaždin) —
8,464 točk in 6. Dinamo (Zagreb) 7,981
točk.
Iz pregleda je razvidno, da so naše
tekmovalke trenutno na prvem mestu.
Ali jim bo uspelo zadržati naslov ekip-
nega državnega prvaka tudi v letoš-
njem letu, je vsekakor še odprto vpra-
šanje! Po zadnjih rezultatih in dobri
kondiciji naših tekmovalk lahko pri-
čakujemo, da v Zagrebu ne bomo do-
živeli nesreče iz letošnje pomladi, ko
so tekmovalke v masovnem cupu do-
segle le drugo mesto. Vsekakor bodo
morale naše tekmovalke pokazati večjo
borbenost, kot smo bili sicer vajeni
v zadnjih tekmovanjih in uspeh ne mo-
re izostati. Moška ekipa je trenutno
na petem mestu. Pri naših atletih smo
često videli na raznih tekmovanjih
veliko voljo do zmage, zagrizeno bor-
benost, discipliniranost itd. Te last-
nosti so bile zlasti vidne na polfinal-
nem tekmovanju v Celju, kjer so s«
atleti borili za vsako točko. Ali ni
zmaga Hanca nad Oberškom v teku na
800 m rezultat teh stremljenj? Prepri-
čani smo, da bodo naši atleti v Za-
grebu prav tako dali iz sebe vse za do-
sego čim lepše uvrstitve Kladivarja v
vrste najboljših društev v Jugoslaviji.
Polfinalno atletsko tekmovanje v Ce-
lju je pokazalo razveseljiv napredek
tudi v obiskovanju lahkoatletskih pri-
reditev. Oba dneva tekmovanja je bi-
lo na Glaziji po 600 gledalcev, ki so
z največjim zanimanjem sledili posa-
meznim točkam tekmovanja.
Toliko o vzrokih tega, kar so v ne-
deljo, v doslednem pomanjkanju uvi-
devnosti za objektivne težkoče brat-
skega športnega društva, servirali Kla-
divarju in ljubiteljem nogometa v Ce-
lju, odgovorni fukcionarji in igralci SD
Železničarja iz Ljubljane.
Kaj pa je prav za prav ozadje tega Im
zakaj so hoteli Železničar in funkcio-
narji Nogometne zveze doseči, da se ta
tekma ne odigra? To nam postane po-
polnoma jasno, če upoštevamo izjavo
igralcev in funkcionarjev Železničarja,
potem, ko je sodnik tekmo odpiskal.
To razkrinkuje športno špekulacijo in
športno nemoralo, ki je vsakdanja le
v zapadnih športnih menežarijah, pri
nas pa, kjer hočemo s fizkulturo na
zdravi, tovariški in iskreni bazi vzga-
jati dosledne borce za socialistične
ideale, bi bilo treba podlo izkorišča-
nje prilik za takole papirnato, ne pa
fizkultumo zmago — najbolj energič-
no izkoreniniti.
TEKMOVALCEM ZA
FIZKULTURNI ZNAK!
Vse tekmovalce za fizkultumi znak
opozarjamo, da se zimski rok 1947 kon-
čuje točno 1. novembra 1948. Ker nas
loči do končnega roka le še malo ča-
sa, pozivamo rse one, ki tekmovanja
še niso zaključili, da pristopijo takoj
k polaganju norm, ker se do sedaj po-
ložene norme, v primeru, da tekmo-
ranja ne končajo, razveljavijo in mo-
rajo tako z novembrskim rokom 1948
pričeti tekmovanje znova.
Razpored tekmovanja od 11. XI. do
15. XI. je naslednji:
Ponedeljek, 11. XI.: Pohod ob 15. uri
izpred I. gimnazije (Kajuhova ulica).
Torek, 12. XI.: Streljanje ob 15. uri na
Skalni kleti.
Sreda, 13. XI.: Lahkoatletske norme,
temeljna telesna vzgoja in teoretski
izpiti ob 15. uri na Glaziji.
Četrtek, 14. XI.: Pohod ob 15. uri pri
I. ginanaziji (Kajuhova uL).
Petek. 15. XI.: Lahkoatletske norme,
temeljna telesna vzgoja in teoretski
izpiti ob 15. uri na Glaziji.
Okrajni center tekmovanja
za fizkultumi znak
NOGOMET
^ Udarnik > Kladivar 2 : 1(1 : 0)
V nedeljo je gostoral Kladivar t Kra-
nju, ter se za slorensko nofometno pr-
venstvo pomeril z domačim Udarnikom.
V tem kolu nogometnega prvenstva je
Kladivar nepričakovano izgubil dve dra-
goceni točki, ki se bosta prav težko na-
doknadili, če bo hotel postati jesenski
prvak na slovenski tabeli.
Moštvo Kladivarja je tokrat zaigralo
prav slabo, čeprav je imelo še v prvem
polčasu lepe šanse, katere ni znalo izko-
ristiti. Mnogo je krivo tudi malo igrišče,
na katerem ni bilo mogoče razrešiti teh-
nične igre in povezanosti. Čeprav je mo-
štvo Kladivarja bilo ves ča« v prer
je Udarnik prešel v 43 minuti v vodstvo.
V drugem polčasu je bila igra še hitrejša,
ter so igralci Kladivarja večkrat nevarno
ogražali vrata Udarnika, kar je v 12. mi-
nuti Čater izenačil. Po tem zgoditku je
postala igra še bolj napeta in zanimiva,
vendar moštvu Kladivarja ni uspelo zvi-
šati rezultata. V 21. minuti doseže Brezer
gol za Udarnika in s tem tudi končni
rezultat 2: 1,
Po četrtem kolu slovenskega nogomet-
nega prvenstva I. skupine je Kladivar n*
petem mestu, vendar še mora odigrati za-
ostalo tekmo 3. kola z ljubljanskim Že-
lezničarjem, ter izgleda tabela takole:
Sobota 4 2  2  0 12:5 6
Rudar 4 2  2  0 14:8 6
Polet 4 111 11:8 6
Železničar (M) 4 2  0  2 10:7 A
Kladivar 3 111 3:3 3
Nafta 4 111 8:14 3
Udarnik 4 1   0  3 5:6 2
Železničar (tj.) 3  0  2  1 5:7 2
KLADIVAR : ŽELEZNIČAR
v nedeljo 26. t. m. bi morala biti na
Glaziji prvenstvena nogometna tekma
med Kladivarjem in ljubljanskim Že-
lezničarjem, ki pa se iz čudnih vzro-
kov ni odigrala. V interesu naše nove
fizkulture je, da zadevo popolnoma raz-
jasnimo.
Nogometna zveza Slovenije je dolo-
čila pričetek tekme za 15. uro in ga
tudi službeno objavila. Ker pa je bila
v Celju medtem razstava Ljudske teh-
nike in s tem v zvezi v nedeljo 26. sep-
tembra krožne motorne dirke po Ce-
lju, je bilo treba delo koordinirati. Za-
radi koordinacije fizkulturnega dela je
nato poverjeništvo za nogomet stopilo
v stik z odborom Ljudske tehnike in
sporazumno s temi in notranjim odse-
kom Mestnega ljudskega odbora dolo-
čilo, da se motorne dirke vrše ob 14.
uri. nogometna tekma pa ob 16. uri, o
čemer je tudi Mestni ljudski odbor ob-
vestil Kladivarja z naročilom, da se
obvesti Nogometno zvezo Slovenije o
tem sklepu.
Vodstvo Kladivarja je 23. septembra,
torej polne tri dni pred tekmo Kladi-
var : Železničar, brzojavno in telefon-
sko obvestilo Nogometno zvezo, in pro-
silo, da ta obvesti Železničarja, službu-
jočega odbornika NZ in sodnika. Spo-
ročilo je bilo oddano v četrtek 23. sep-
tembra ob 14.05 in ga je Nogometna
zveza prejela isti dan ob 17. uri. Isto
je bilo ob 14.30 tudi telefonski ponov-
ljeno. Namestnik sekretarja pri Nogo-
metni zvezi tov. Novak, je v petek 24.
t. m. zjutraj naročil uslužbencu pri
NZ v Ljubljani tov. Gvardjančiču, da
o zadevi obvesti sodnika, delegiranega
službujočega tov. Jostla iz Maribora in
Železničar (Ljubljana). Uslužbenec No-
gometne zveze Gvardjančič tega ni
storil, temveč je moštvo Železničarja
obvestil šele na ljubljanski postaji t
nedeljo pri odhodu, ko se je sam pe-
ljal na sojenje nogometne tekme v Za-
greb. Se manj, tudi Kladivarju ni No-
gometna zveza dala nobenega sporočila.
Vodstvo Kladivarja je s tem bilo uver-
jeno, da je zadeva urejena ter v časo-
pisju in lepakih obvestila publiko, da
se tekma začne ob 16. uri. Moštvo ljub-
ljanskega Železničarja je dopotovalo y
Celje ob 11.42 in je kljub temu, da je
bilo že v Zidanem mostu obveščeno po
gospodarju nogometne sekcije SSD
Kladivarja, vstrajalo, da hoče tekmo
odigrati ob 15. uri. Tudi pozneje na sa-
mem igrišču ni hotelo pod nobenim po-
gojem sporazumno določiti začetek tek-
me za 16. uro, čeprav je s tem soglašal
tako službujoči odbornik NZ in sod-
nik. Odšlo je ob 15. na igrišče in ker
igralcev Kladivarja ni bilo, po 15 mi-
nutnem čakanju igrišče zapustilo ter
odšlo na sprehod po mestu. Vsa zadeva
kaže na absolutno nepravilen odnos,
tako Zveze, oziroma njenih uslužben-
cev, še bolj pa funkcionarjev Železni-
čarja iz Ljubljane do celotnega fiz-
kulturnega gibanja. Kakšna je tu po-
moč društvom izven Ljubljane pri nji-
hovih naporih za koordinacije fizkul-
tumih prireditev? Posebno nepravilen
odnos je pokazal tov. Erlih iz Ljub-
ljane, ki je bil poslan v kontrolo sod-
nika Kukanje, da ni hotel s svojo av-
toriteto pri odgovarjajočih funkcionar-
jih Železničarja vplivati, da bi se tek-
ma odigrala ob 16. uri.
Moštveno tekmo vanje
za Sentpetrski pokai
šahovska »ekcija SFD Rudar Velenje
razpisuje moštveno tekmovanje za pokal,
ki ga je lansko leto podarila sekcija Sv.
Peter.
Pravico udeležbe na tem tekmovanju
imajo vse sekcije v Savinjski dolini z
enim moštvom po 8 igralcev in dvema
igralcema rezerve. Tekmovanje bo v ne-
deljo 17. t. m. v Velenju ob 9,30 dopoldne.
Sekcije, ki se nameravajo udeležiti tek-
movanja naj to takoj javijo sekciji v Ve-
lenju.
Kvalilikacijski turnir
šahovske sekcije Kladivar
Dne 24. 9. 1948 se je pričel kvalifikacij-
ski turnir šahovske sekcije Kladivarja.
Turnirja, ki se ga udeležuje 28 igralcev,
med njimi večinoma mladincev, je razde-
ljen v dve skupini po 14 igralcev. Do se-
daj je odigranih 5 kol. Po petem kolu
je stanje v skupini A naslednje: Gedrih,
Žagar R., Preložnik, po 4 točke; Kresnik
314 točke; Rupnik 3 točke.
V skupini B: Godnik 5 točk; Senica
4 točke; Aisenbaher 3*^ točke; Čik F„
Grobelnik, Žagar M, po 3 točke,
NEDELJSKI NOGOMETNI SPORED
Ob 15 popoldne na Glaziji nadalje-
vanje prvenstva LRS:
Nafta (Lendava) : Kladivar
Ob 13,15 predtekma
Metrop (Mrb) : KOZ trgovcev, Celje
Dopoldne ob 10,30:
FA Žalec : Kladivar I
za prvenstvo celjske skupine.
Ob 9,30 predtekma.
Z zbiranjem odpadkov
pomagamo industriji
Povsod, kjer se v naše mesto ozre-
mo, vidimo odpadke. Te surovine, ki
so na oko tako malenkostne in brez-
pomembne, tvorijo za našo težko indu-
strijo, za naše tekstilne in papirne to-
varne dragoceni material.
Hišne oskrbnike prosimo, da pregle-
dajo podstrešja, dvorišča in kleti. Na-
vlaka na podstrešju je bacil za požar,
prazne konzervne doze in zavržene cu-
nje pa ogražajo naše zdravje.
Podjetje »Odpad« na Spodnji Hu-
dinji te odpadke plačuje po niže nave-
denih cenah:
Železo 1,12 din. razne kovine od 3,74
do 17,20 din, razni papir 1,15 din, raz-
ne krpe od 1,50 do 15 din, kosti 1 din,
razno steklo od 1,20 do 1,50 din.
Množične organizacije, mladinski in
pionirski aktivi, povsod leže finančna
sredstva, da izpopolnite vaše knjižnice.
Ob večjih zbranih količinah, kličite
Odpad, Celje, telefon št. 296, da pošlje-
mo avto.
Iz pisarne podružnice
»Odpad«, Celje
KINO LAŠKO
Sovjetski špijonski film:
Obveščevalec
Predstave kot običajno.
PREDAVANJE! V soboto dne 16. 10.
1948 ob 20 uri v Obrtnem domu (vhod v
Gledališki ulici), bo predaval tov. Bobek
Miloš o mednarodnem jeziku Esperanto.
Ne zamuditel
Droben krompir in korenje naprodaj.
Naslov v upravi
Zdravniška dežurna slnžba
10. oktobra 1948: Bitenc Maks, Ljubljan-
ska cesta št. 8
Klavirsko harmoniko, odlično ohranjeno,
120 basov, 2 registra, prodam ali zame-
njam za Leico ali Retimo, — Prodam
foto-aparat in nekaj foto-materiala.
Naslov v upravi.
Prodam krznea plašč. Vprašati v Kersni-^
kovi 13 ^4
Konkurz za sprejem v
pilotsko šolo
Komanda vojnega vazduhoplovttra je
izdala konkurs za sprejem pitomčev ▼
podoficirsko pilotsko iolo. Šola traja
dve leti, Pitomci imajo zajamčen« vse
oskrbo.
Kandidati morajo izpolniti sledeče po-
goje:
1. Da niso mlajši od 17 let ia ae sta-
rejši od 20 let.
2. Da imajo najmanj 4 razrede osnove
šole
3. Kandidati vložijo:
a) Prošnjo, kolkovanf z 10 dia;
b) zadnje šolsko spričevalo ali potr-
dilo od KLO, da je dovršil 4 raz-
rede osnovne šole;
c) izvleček iz matične knjige;
d) dovoljenje od staršev;
e) potrdilo od notranjega odseka, da
ni kaznovan;
f) karakteristiko od mladinske orga-
nizacije;
g) potrdilo o državljanstvu.
Po dovršeni šoli morajo obvezno ostati
3 leta v aktivni službi Jugoslovanske ar-
made v Vazduhoplovstvu,
V tej šoli so poučuje: avio-mehanika,
radio-mehanika, elektro-mehanika, fina-
mehanika, metereologija in orožarstvo.
Vsi interesenti naj zbran« podatke vse
od 1 do g prinesejo na okrajni odbor LMS
najkasneje do 13, oktobra. Karakteristiko
saj dobe pri predsedniku mladine v svo-
jem aktivu in vse dostavijo na Okrajni
odbor,
KMETIJSKE ZADRUGE
sklepajo pogodbe in odkupujejo buS-
nice. Odkup se vrši po vezanih cenah»
Za 100 kg neoluščenih bučnic 750 din,
za 100 kg oluščenih bučnic 1200 din, za
100 kg golic lOOO din.
Do nadaljnjega se bo vršila tudi za-
menjava bučnic za olje, kot je to bilo
lani in sicer:
Za 100 kg neoluščenih bučnic 14,i
kg jedilnega olja, za 100 kg oluščenih
bučnic 26,5 kg jedilnega olja in za
100 kg golic 22,5 kg jedilnega olja.
Uprava za odkup
Celje-mesto
Tečaj za administratorje
Vse mladince in mladinke, ki imajo ve-
selje do administrativnega dela poziva
okrajni odbor LMS, da se javijo v tečaj
za administratorje. Podlaga je samo osnov-
nošolska izobrazba. Po zbranih podatkik
se bodo vršili administrativni knjigovodski
tečaji. Absolventi teh tečajev bodo na-
meščeni na KLO, OLO in na primernih
ustanovah.
Javite se na okrajni odbor LMS Celje-
okolica, soba št. 22, drugo nadstropje, dom
OF, do 15, oktobra.
Krašovec Jurček:
LOGARJEVI OBRA-
ČUNAJO S KRIVICO
(Novela)
Cez leto dni so ob Gabrovl žagi po-
stavili transformator in po dolini so
zaceli napeljevati elektriko. Tudi Lo-
garjevi so podrli šest vitkih debel za
drogove. Delo je hitro teklo od rok.
Nekega dne je prišel po hribu k
njim Knez. Logar ga je hitro vprašal
za novicami. Knez pa je skrivnostno
namignil, rekoč:
— Agrarna reforma bo.
— Kaj pa je to? — je hitro vprašala
Logarica. ki se nikakor ni mogla na-
vaditi teh tujih besed.
— Zemljo bodo jemali.
— Zemljo. Komu le neki? — je za-
tegnil negotovo Blaž.
— Bogatim kmetom. Tistim, ki jo
imajo več. kot jo potrebujejo.
— Eh. kaj to nam hodiš pravit, mi
Je še zase nimamo dovolj. — je za-
mahnil Blaž z roko, češ, kaj mlatiš
prazno slamo.
— Saj zaradi tega sem prišel. Kaj
praviš, kdo ima pri nas v Dolini pre-
več zemlje?
— Ne ve, — je ugibal Blaž.
— Komu raste zel po vinogradih?
— Gabru? — Blaž je vprašujoče gle-
dal Kneza, kaj bo rekel.
— No. Gabru bodo tudi vzeli zemljo.
Razdelili jo bodo.
— Komu?
— Tistim, ki zemlje nimajo dovolj.
Vprav zato sem prišel k tebi. Se spo-
minjaš tistih travnikov pod vinogradom
In vinograda, ki je bil nekoč tudi vaš?
Blaž je debelo gledal.
— Kaj hočeš s tem reči? — je po-
vzel.
— Zemljo, ki ti je bila krivično vze-
ta, lahko dobiš nazaj.
Logar se je zamislil. Res je, da je ves
čas doslej hrepenel, da bi obračunal
s krivico. Ponudba, ki jo je pravkar
izrekel Knez, je bila lepa In pravična.
Vendar se je v Blaževlh prsih porodil
dvom. Zemlje do sedaj še nihče nI da- j
jal zastonj. Res je. da jo je moral on |
pred leti skoraj zastonj prepustiti Ga-
bru. Toda, da jo lahko na ta način dobi
nazaj, mu ni šlo v glavo. — Spolzka je
to zadeva, si je mislil, rekel pa je:
— Knez, premislil bom.
Knez je potem odšel, opominjajoC |
ga, naj le dobro premisli, da mu nekoč j
ne bo žal. Blaž pa bolj ko je tuhtal, j
manj je vedel, kaj mu je storiti.
Ce je koga kdaj hudič obsedel, po-
tem je gotovo Gabra. V svojih šest-
desetih letih je začel zganjati komedi-
jo. Doma Je robantll, klel, da so se
podobe majale po zidovih. Krave, voli,
konji, svinje In kokoši; vsi so občutili
jezo svojega gospodarja. Mačka se nI
več upala s svlsll, odkar je za njo za-
gnal maj oliko polno sadjevca. Stari hla-
pec Tevž se je v kotu za pečjo ves tre-
sel In se križal, misleč, da bo z moli-
tvijo izgnal iz Gabra hudiča. Gabrovka
se je moža raje Izogibala. Nekega ve-
čera je le prišlo do neizogibnega pre-
pira. Gaber je stopal po sobi. da so
se okna tresla. V hiši razen Tevža za
pečjo nI bilo nikogar, zato je stari Ga-
ber, ki je bil navajen stresati jezo na
druge, besno zakričal skozi kuhinjska
vrata:
— Lenoba! Boš prinesla večerjo, ali
jo bom moral sam skuhati?
Gabrovka, ki je pravkar prišla sko-
zi vrata, noseč skledo kislega zelja, Iz
katere je dišalo tudi po svinjski krači,
se je nejevoljno obregnila ob moža:
— Bi pa ti prišel pihat v ogenj, kaj
moram zato, če noče goreti.
Gaber je sedel za mizo, kjer je sedel
tudi Tevž z žlico v roki. Čakal je nekaj
časa, ko pa le ni bilo nikogar več k
mizi, je treščil z roko po njej in zaro-
bantll:
— Kaj, že jesti nočete več z menoj.
Ste mar vsi postali rdečkarji. Prekleta
golazen, še radi boste jedli pa ne bo-
ste imeli kaj. Do sedaj ste imeli polne
vampe, le kaj bo potem, ko mi zemljo
vzamejo, vas vprašam?
Gabrovki je bilo moževo obnašanje
že odveč, poblisknila je moža s sršečlm
pogledom in vrgla žlico ob tla:
— Smo ti mar mi krivi? V odbor poj-
di, Pa jim povej. Tam se prilizuješ in
ližeš pete Knezu, ki ti je nekoč za hlap-
ca služil, doma pa razsajaš kot jesihar.
Toliko govoriš, da ta nova Jugoslavija
ne bo ostala ...
— Tiho bodi, babnical — ji je vzel
besedo.
— Ne bom, če kaj vem. Miren bodi
kot jaz. Ce bi jaz toliko jezik brusila,
da bo kmalu vse komuniste vrag po-
bral, bi si pač ne delala skrbi zaradi
te reforme, ali kako jI že pravijo...
— Beži, copernlca. kaj ti veš, kako
bo. Naj traja ta režim še kaki dve leti.
— Iz zemlje bodo gratali travniki, trto
bodo ugonobili. SI že kar mislim, kako
Logarjev zija, da bi pogoltnil vino-
grad. Ne morem si predstavljati te ga-
de, kako i; se bodo pasli po mojem. Ti
pa se pajdašlš s temi babnlcaml Iz so-
seske. To ti povem, če le enkrat zaj-
deš med tiste afne na sestanek, ti bom
tale Štefan na čeljustih raztreščil...!
To rekšl. je postavil steklenico na
mizo. da so Iz nje v trenutku nastale
čreplnje, potem pa kar zdivjal Iz hiše
v noč. Zunaj se je uprl v palico, ki jo
je mimogrede zgrabil v veži, ter odšel
naravnost v župnlšče. Na poti se je
skušal umiriti. Ko je hotel zaviti okoli
cerkve, se je nenadoma ustavil. Pred
vrati župnlšča se je vnel prepir.
— Gospod župnik, dajte vendar rav-
nati po božji postavi. Otrok je slabo-
ten, težko če dočaka jutra, — je pro-
sila neka ženska, katere glasu Gaber
ni mogel spoznati.
— Vprav zato. ker delam po božji
postavi! — Ji je odgovoril visok p>ojoč
glas župnika.
— Moj bog, zakaj vendar ga nočete
krstiti?
— Se še sedaj niste zbrlhtali. Čigav
je otrok, mi povejte?
— Naša Spelca ga je pred dnevi po-
vila. Gospod, nikar se ne obračajte,
saj ta ubošček ne bo prvi nezakonski
otrok, ki ga boste krstili, — je proseče
dejala ženska.
— Kaj mi to pravite. Vem da je
Špelin, ne vaš, kdo je oče, vas vpra-
šam. Pa ml povejte, če nI Petrlčev Ci-
ril? — jo je zbodel on.
— Je, saj se bosta poročila, gospod
župnik.
— Da. bosta, toda ne cerkveno. To
vam povem mati. otrok Iz komunistič-
nega zakona ne bom krstil. Ne! Jaz se
ne bom pred Gospodom opravičeval,
krstite ga sami ali kdor koli ga že ho-
če, jaz ga ne bora. Amen. Sva že opra-
vila.
Vrata župnlšča so se zaprla s tre-
skom in mimo Gabra je smuknila tem-
na In sključena ženska postava z živim
zavojem.
Gaber se Je po tihem splazil k vra-
tom In pocukal za zvonec. Ker pa dol-
go nI bilo nikogar, je pocukal znova.
Tedaj pa so se vrata sunkoma odprla,
tako da jo je Gaber pošteno skupil na
rdečkasto kumaro sredi obraza.
— Mi boste dali mir, — je zakričal
župnik, misleč, da je ženska še vedno
pred vrati. »Doma pa kar povejte, če
vas vprašajo. Poročita naj se v cerkvi
In živita kot poštena kristjana, potera
potem bom šele pamža krstil.«
Gaber si je pogladil nos in se poklo-
nil.
— Jaz sem, gospod župnik. Gaber I
— Ah, vi ste, dober večer, le kar na-
prej, mislil sem, da je tista avša. Le
kar naprej, gospod Gaber! — ga j«
vabil po temnem hodniku.
— Kdo pa Je bila ta ženska? •— je
Gaber povpraševal.
(Se nadaljuje)