Posamezna številka' stan« 1*60 K»
'M
S*MI js Saf&nm, M <xM*U
nik.ii $opw)»
k^sr^
Uto: IL
a a o pc/
---•s
Posamezna številka starte T'60 K.
PAVŽATJHAKA O O O
«>\u
■IM lii 4. ■*»»■ *-
V&flHT"
&rsvs.ts‘ae
Maribor, sreda 30. novembra 1921.
Številka: 271.
O strankah.
, ,%:anka je družba večjega ali manj-*|£a števila oseb, ki ima približno iste na-jSp. ? zboljšanju stanja bodisi imperija, ttiara, v šocijalnega staleža, po čemer se jJs deli v državno, narodno ali socijalno. stranka zasleduje cilje države jo skuša ohraniti, razširiti in dvi-narodna stranka zasleduje cilje 'na-brani njegovo posebnost, ga skuša , ^no tako, kot državna državo ohraniti .dvigniti, socijalna pa je stranka, ki deluje*3 izboljšanje gotovega socijalncga sta-ali razreda, ga skuša osvoboditi nad-:®«e in frivolnega izkoriščanja drugega močnejšega staleža ali razreda ali vfeitl^b države kot take ali naroda. S'e-ha ne obstojajo samo stranke teh *rie5 Vrs*’ anjPa^ iih je še veliko drugih tako imamo n. pr. državno-na-
državno-socijalne, narodno-soci-Wne 'itd,
a je družba, ker pa družba koi r*Me more delovati neposredno, si iz-j^1® « svoje srede funkcijonarje, ki jo po-Zastopajo ter v njenem imenu delu* ^jr bodisi v občini, 'deželi, parlamentu blfffedi za njeno materijelno, moralno itd. ^fi^anje, oziroma za izboljšanje polo-7™ države, naroda, razreda — kakor-rf je že temeji njenega programa. Tako jf‘byanje je v celoti (ako vzamemo celo Jfch&o od prve do zadnje osebe) — ego-^v^o; y poedinosti (ako vzamemo samo feinkcijonarjCi zastopnike) pa altm-z drugo besedo tudi idealno, lastJk ^hkcijonarji ne zasledujejo svojih 3?T^ 0sebnih koristi, ampak koristi svo-^Son,i%:nikov, kateri so jih izvolili za 0J^ zastopnike
Tako je pravo zdravo razmerje. Kakor fist *' ro na svetu tako pa se da izko-tudi strankarstvo. Tako izkorišča-v . Se Vrši posebno dandanes, obstoja pa da funkcijonarji ali zastopniki po-strnak ne zasledujejo koristi skup* t. j. stranke kot take, oziroma kar soj.0 v programu države, naroda ali ornega staleža, ampak — svoje lastne Ciaj ® koristi. Naša, z egoističnim in rojalističnim strupom otrovana doba ie rodila celo stranke, že po svojem hred zasnovane na tem izkoriščanju. ® oašimi očmi vstajajo dan za dnem stranke, katerih ne ustanavljajo množice, kot skupine enakomisle-sy0jte Potrebe, obrambe in izboljšanja skupnega stanja, ali pa v obram-naroda ali razreda, ampak jih kjčr^vliajo — funkcijonarji za to, da se scijonarji osebno okoriščajo. Ka-nezdravo, ako ustanavlja država vpj^di uradnikov, šole radi učiteljev, «e^“e formacije radi častnikov itd. in Kdo h a^no’ tako te nezdravo tudi, ako 5|bat	novo	s*ranko radi sebe in
Ue r* Potem stranko za syojo deklo in taki *dta nieEa za svojega delavca. Pri ustanovljena ne radi da Jjs?v družbe, ki jo tvori, ampak zato, razp,^0 korita oni, ki so jo ustanovili, je SlriislQ v egoističnem in altruističnem naveder®Vno obratno, kakor pa pri prvo loti A*11- Delovanje take stranke je v ce-d0 zacj , Vzamemo celo stranko od prve ,veria\ n*e osebe, razen funkcijonarjev sedemo 3 ru*stično; y poedinosti (ako vza-ke) n 8311,0 njene funkcijonarje, zastopnica~tr* egoistično, ker ti funkcijonarji ne m»rc^a ukoristi sv°i'h Pristašev, države, »VrriT I»a! sociialnega razreda .ampak lem	°sebne.	Takim funkcijonar-
*‘asT^ikfitr^e strank® ^*^ejo Pri Ostala mi	<ieWw*	Tako	*
lalistiiLf	L	Aveniji narpdno-soci-
»frank*. tako sla ae osnovali
Finančni minister o vzrokih valutne krize.
UDU Beograd, 28. nov. Danes do* poldne je bila seja demokratskega kluba, na katera je gosp. Davidovič poročal o svojih pogajanjih 2 gt sp. Stanojevičem, Nato je finančni minister, g. Kumanudi, pedal ekspp2e o 'proračunu, o naši valuti in vsibltib, Vi delujejo na to, da pada naš denar. Ti vaioiri so: večji uvoz kakor izvoz, zavlačevanje plačil po trgov-
cih, nezadostni promet, politična negotovost, mobilizacija in ofenziva v Aloa-i niji, špekulacije, preveliko število urad-!. ništva in vojaštva. Glavni vzrok pa ie,i da imamo ničvredne in nesposobne urad-; nike, katerih pa ni mogoče zamenjati 2; boljšimi, ker so plače premajhne. No-' iraoje posojilo je »spelo dobro.
Komunike o radikal.-demokrat. pogajanjih.
LDU Beograd, 28. novembra. Predsednik radikalnega kluba, g. Stanojevič, in predsednik demokreisvega kluba, g. Davidovič, sta izdala nestopni komunike: Snoči, dne 27. t m. sta se sestala g. Davidovič in Stanojevič in izmenjala svoje misli o potrebi, da se obdiži in učvisii sporazum med radikalno in demokratsko stranko za skupno delo o zakonodajnih
pt slih, ki bi se imeli izvršiti v letošnjem a sedanju in o katerih s j se prej vodila pogajanja med določenimi delegeti.Razen jega so se razpravljali tudi drugi zakonski predlogi, ki bi jih bilo treba sorejeti. Pogajanja se bodo nadaljevala sporazumno z diugimi parlamentarnimi skupinami, ki so ztstopane v vladi j . 1
Živina vojne odškodnine Bolgarije in Nemčije.
LDU Beograd, 28. novembra. Iz kabineta ministrstva za kmetijstvo in vode se dožnava nastopno: Po določilih mirovne pogodbe ima Srbija sprejeti od sovražnih držav večje količine 2iyine, ki se je prevzela v prvi skupini, je vlada sklenila že meseca maja 1921 ter izdala o tem komunike, da se živina proda potom licitacije drugi državi in da se denar, ki je naložen pri upravi fondov razdeli popolnoma sorazmerno med pne posestnike živine, ki so bili oškodovani ' med vojno. Od Bolgarske je bilo doslej prevzetih 12.000 ovac, 6' 00 glav govedi, 5000 konj in 1000 mul, iz Nemčije pa 10.620 konj. Vsa ta živina se je prepeljala v Srbijo in prodala po raznih krajih potem licitacije. Gene, ki so se dosegle za živine iz Bolgarske kakor tudi cene, ki so se dosegle za konje iz Nemčije, s j bile zelo majhne v primeri s transportnimi stroški Prevozni stroški so znašali od Salzburga do Srbije za vsakega konja povprečno 1100 dinarjev. Pri drugi živini je treba vpoštevati, da je gre več v posamezni vagon, tako da bi prevoz 1 svinje veljal 900 dinarjev. Radi tega je nastalo vprašanje, ali naj se odrečemo prevzetju živine u Nemčije, ali plačamo za troške več kakor pa naj dobimo pri prodaji, vsled česar bi se pičesar ne moglo nakazati upravi fondov. Razen tega so bjle tudi druge težkoče. V Nemčiji vlada stalna kuga na gobcu in parkljih. Po {poročilu iz Wiesbadna Nemčija ne dovoljuje, da se okuženi transporti vračajo z meje, pač pa samo oni vagoni, v katerih je okužena živipa. Veterinarski oddelek ministrstva za kmetijstvo je podal mnenje, da se na podlagi določb veterinarstva, policijskih predpisov ne more dovoliti prevoz prežvekovalcev iz Nemčije v našo državo s pogoji, s katerimi se vrši ta uvoz. Opasnost, ds se zanese kuga V državo, veliko pomanjkanje krme v državi, radi katerega se je odobril izvoz živine iz države, dvakrat pridobljene izkušnje pri prevzetju živine v
Bolezen kraljevega namestnika.
LDU Ljubljana, 29. nov. Ker je oosnod pokrajinski namestnik minister Ivan Hišbar (»hko oboki, po zdravnino-rem nasvetu ne more odpotovati v Logatec in Litijo, kakor je bilo objavljeno t Časopisih.
Zemlferadmške zahteve.
LDU 8ro*r»d 28 n c vi mbra Predsednik ztmljtradoiškega kluba Lazič je
skupinah in drugi razlogi so napotili vlado, da proda živino takoj po prejemu, ne da bi jo prepeljala v našo državo, da se tako izogne vsem troškom in nevarnostim. Ta prodaja je končana. Živina je definitivno prodana. Določene vsota je vplačana v naprej brez kakih nadaljnjih beneficijev in brez oproščenja carine. Cena je ugodna, če se vpošteva. da je bilo prodanih	krav	in	juncev
11.960 in samo 5.678 konj in bikov. Junci so stari od 1 do	1’/*	leta	in stanejo 400 do 600 din.,	krave	500	do 600
din., voli 1500 din. Ovce so prodane 2 istimi pogoji po 46.50 din., toda pogojno, to je da je kupec dolžan ovce prevzeti po omenjeni	ceni	in	plačati
vse prevozne stroške, ako pride država do nemožnosli, da ovce prepelje v državo in jih proda. Po sklepu vlade je ministrstvo za kmetijstvo in vode zbralo ponudbe 11 ponudnikov in je o teh ponudbah razpravljal 4. t. m. gospodarsko finančni komite, ki ni hotel ničesar definitivnega' skleniti, temveč je odločil, da se vsi ponudniki pozovejo k ustni licitaciji, ki se je vršila dne 10. novembra t. 1. Komisija za licitacijo je obstajala iz načelnika, šefa računovodstva in pravnega referenta. V poročilu, predloženem gospodarsko finančnem komiteju se predlaga, naj se odstopi žiyina najboljšemu ponudniku. To poročilo ni bilo sprejeto, ker je bila padnadno predložena ponudba z jamstvom 1 milijona dinarjev ter je bilo sklenjeno, da se licitacija vrši ponovno. Na ponovni licitaciji, dne 12. t. m. je najvišje ceno za govedo in ovce ponudila delniška družba „Proraet“, industrija mesnih proizvodov v Zagrebu ter je licitacijo odobril finančno gospodarski komite na predlog ministrstva za kmetijstvo in vode 2 odlokom od 19- L m. 70 ministrstvo je uverjeno o solidnosti kupčije, ki je sklenjena ter obžaluje, ako javna glasila morebiti v dobrem namenu delajo slabe usluge državnim interesom.
—	^..... r(s ,-r j.	OT3P*
posetil ministra z? notranje stvari, grsp. Pribičeviča, in mu Uročil #ye predstavni. Prva zahteva, da preueba političen uoiiv na agrarne rtf~>rme v Dilataciji; diu^a pa se nanaša na otvoritev šol v Zadru, kjer se zahteva, da s? naš nacijonalni element zaščiti pred italijanskim upiivom pa 2»s?denem o«eml<u.
Bsemasipsei em b&isibi&b)
Podpirane Jup. Matico!
nova klerikalna in komunistična stranka, tako osnujejo sedaj radikalno stranko, tako ustanavlja v najnovejšem času dr, Novačan zemljoradniško stranko, poskušajo pa sc v tora tudi Abditus s svojim ! »Avtonomistom«, Stefanovič s svojimi »Delavskimi novicami« In razni drugi 1 Take stranke so najbolj škodljive, ker jim j ni nič sveto, razen lastnih žepov in tre-ibuhov. Takim strankam n j mar ne država, ne narod, ne družba. Njihov program ni .ustaljen, usmerjen, ampak sc krči in ! širi, kakor pač to zahteva politična situ-Lacija. Njihovo delovanje .pa je hujskanje svojih množic, proti vsemu obstoječemu. Te stranke izrabljajo vsako težkočo vladajočih resnih in zdravih strank, zabavljajo čez vsako njihovo odredbo, pa če je tudi najboljša, nikoli pa ne povedo, kako bi se moralo delati. Vse njihovo udejstvovanje je podiranje, negacija, ljudstvo, kjl ne zna misliti š svojimi lastnimi možgani | se ob tenj zabavljanju naslaja, a še ono„ j ki sicer še nekoliko misli, postaja ob teifa neprestanem hujskanju ali opatično za vse politične dogodke, ali pa priččnja po-lasoma samo izgubljati zaupanje v obstoječi red. Zato je naravno, da se ta strain-ke vedno bolj širijo, dočim izgubljajo zdrave, resne .poštene stranke dan z^ dnem več svojih pristašev . Koritarstvo dviga danes pri nas v Sloveniji glavo visoko ter je zastrupilo naše politično življenje že tako, da bo Slovenija že kmalu, druga Hrvatska.	Anonymus.
Tajni arhivi ohrane.
Nekemu Francoz«, ki jp potoval m
sovjetski Rusiji, sq je ob ted ptrUiki no* srečilo videti bviši arhiv carfctičnega jodareetva. Ta arhiv je sedaj ncacjciošrieu v neki stari državaii zgradbi, v kateri je bil prej senat. V veliki <žyorani se nahajata še vedno dve sliki carja in carice prikriti s časniškitp papirjem. Sicer se pa v celi zgradbi ho nahaja nič posebnega. Zanimiva je samo pma sobe, v katera se nahajajo zaboji z pkti 10 danstvetnega arhiva, Tp je shranjena zgodovina celega ruskega revolucijo-narnega pokreta, ‘o katerem jc vodilo redarstvo točno evidenco ter dnevno belb* žilo vse nove podatke.	--1
V prvem l-edu se nahajajo tu zvezki! z napisom »Agents provocateurs« in katerih imena uradniki še danes Ugovarjajo z nekakim strahom. To so male kartice z’ožene po abecedi, na katerih' se nahajajo imena in poipisi teh agentov. Teh kart je brez števila, ^ranijo-skemn potniku, ki si je ogledaJ ta arhiv, so prišle v roko samo neika+ere teh' kartic. Med njikni je našel^ imona popa Gap ona in Landesena, ki je 1. 1910 bpr-gamiajral v Franciji koanpiot in bil 2 leti v zaporu, odšel na t9 y Rusijo, se vrnil nazaj v Pariz, kjer je živel pod. irnenom Harting ter dobil kopčno »Častno legijo«.
Za tem se nahaja v arhiva katalog količkaj znanih politikov, nad katerimi je čuvala takozvana »ohrani«. Toda, kaj vsega ni tukaj! Redarstvo je otva-irjalo vsa pi«»a Politikov, prepisaialo tih in kopiralo. Listi so datirani iz Ženeve, Basela Miinchena in sNoh od povsod, lzgleda, kakor da je pošta celega svelji bila v rokah tajnega ruskega redarstva in ohrane. Pisma so bila lahko poslana priporočeno, pisma s sinipatetičnim Črnilom, šifrirana, toda vse to ni motilo ohrane. Ohrana je točno znala za tekst vsakega pisma ter ga kopirala. Pred njo gotovo ni bilo tajnosti. Kadarkoli se je pisalo 9 pripravljanju revplnctje, vedno je vedela o tem tudi obrana. Vsi sumljive! so označeni z različnimi barvnjm! svinčniki. Tako so socijalisti označeni modro, revoiucijonarci rdeče, a anarhisU rumeno. Np	»e .Ml
številke, po katerih je takoj mogoče naj«
Stran 2.
J A ii O R’,
30» nbirdtmDin* 692L
(tozadevne spise, M so skrbno spravljeni 5*! sortiranih svežnjih. Poieg tega pa so
na karticah označeni tudi vsi podatki o pocdinib ljudeh, tako da se iz njih. razbere lahko ves njihov življenjepis.
Nadalje pa se nahaja v arhivu tudi kartoteka onih ljudi širom Evrope, za katere se je zanimala caristična ohrana. Tu se nahajajo imena visokih uradnikov, ljudi na evropskih dvorih in tu in tam tudi članov vladarskih hiš. Omenjeni Francoz, novinar Morizet je za šalo poizkušal poiskati tudi svoje ime. In res! Prinesli so mu takoj sveženj spisov, v katerih stoji:	Počel	I. 1898., listi iz 1. 1903. L.
1898. član socialističnega dijaškega udru-ženja, kateremu so pripadali tudi Rusi. V arhivu se nahaja cela vrsta revolucijo-tarnih listov in brošur. Nekatere so kopirane celo z roko. Tu je tudi glasoviti Jažni manifest Aleksandra II. iz 1. 1864. Arhiv je tako skrbno urejen, da ne manjka gotovo niti najmanjši spis od začetka obrane, a to je od leta 1826.
Koliko truda je bilo vloženega v zbiranje vseh teh podatkov in dokumentov, a koliko se je potrošilo državnega denarja za vzdrževanje uradnikov, ki so tako ilagodno živeli na ledjih drugih ljudi, čas Je spremenil vse. Arhiv je prišel v roke onim, za katerih glave je šlo.
PoSitlčne vesti.
* Seja narodne skupščine. Na poziv vlade in predsednika narodne skupščine se je vršil preteklo nedeljo sestanek gg. Pašiča, dr. Ribarja, Ljube Davidoviča in Ace Stanojeviča, na katerem se je sklenilo, da se skliče seja narodne skupščine v četrtek, dne 1. decembra ob 16 uri. Na tej seji se bo sestavil tudi dnevni red.
. * Poziv poslancem zemljoradniškega kluba. Predsednik zemljoradniškega kluba g. Vaja Sazič, je poklical poslance ze-mljoradniške stranke v Beograd, da bi pred otvoritvijo skupščine, pretresali v kjubu vse zakonske projekte, a v prvi »vrsti zakon o centralni upravi.
* Upravna razdelitev države. Predsednik demokratskega kluba g. Ljuba Da-iVidovič in predsednik radikalnega kluba g. Aca Stanojevič sta imela sestanek, na katerem je bilo načeloma sprejeto, da se narodnim poslancem omenjenih klubov daje svobodne roke o priliki debate o razdelitvi naše države na oblasti.
^Češkoslovaška in N. Avstrija. V decembru se bo češkoslovaški ministrski predsednik in zunanji minister dr. Ben-š zopet sestal z avstrjskim zveznim kan-celarjem dr. Schoberjem. Na tem sestanku bosta razpravljala o gospodarskih {vprašanjih, ki se tičejo obeh držav.
* Nova kriza v Albaniji. »Daily Tele-gfaphe javlja, da je izbruhnila v Albaniji nova kriza, čeravno so Jugosloveni od tegnili svoje čete, je tiranska vlada zahte ,vala, da njene čete zasedejo neutralno cono. Poslaniška konferenca pa ne sogla-
Dr» A v*. Reisman:
V Beogradu.
(Dalje.)
Ko smo v ostrem loku krenili nad široko Savo proti beograjskemu kolodvoru, mi je notranjost drhtela, kot kmetskemu dečku, ko se pelje prvič v mesto Pred našimi očmi se je širilo krasno razvodje Save in Donave in se zgubljalo za vrbovim gozdom v lahno meglo. Pred pristaniščem je bilo vsi-dranih nebroj ladij in parnikov, nekateri so pluli med Zemunom in Beogradom. Po obrežju pa je vrvelo ljudstva. A vlak je že zavozil na kolodvor in pisana množica potnikov se je vsula iz vagonov. Na peronu nas je pozdravljal minister dr. Kukovec s številno kolonijo beograjskih Slovencev. Veselega pozdravljanja prijateljev in znancev kar ni hotelo biti konec. Obenem pa so nas *e delili v posamezne skupine radi prenočišč. Nas Mariborčane so poslali k »Srbskemu kralju*, velikemu novemu hotelu, ki leži vrh Beograda blizu parku Kalimegdana. Izkušeni prof. Voglar je svetoval, da se vsedemo v voz, ako hočemo pravočasno priti do — praznih sob. Glavno smo torej vedeli, sedaj pa hajd za ciljem.
Ko smo se prerili iz kolodvora, smo' stali pred pravcatim mravljiščem. Ljudstva kakor na najživahnejšem sejmu,
šil s to zahtevo tiranske vlade. Z Mlriditi vodi tiranska vlada brezuspešna poga janja. Govori se, da bodo čete tiranske vlade zasedle miriditsko ozemlje, čemur pa veleposlaniška konferenca istotako nasprotuje.
* Otvoritev Italijanskega parlamenta.
V petek se je sestal italijanski parlament. Prisotnih je bilo 450 zastopnikov. Predsednik se je najprej spominjal v zadnjem času umrlih poslancev. V pondeljek so bile vložene interpelacije o notranji politiki. Vlada je opravičila svoje držanje ob pri liki zadnjih fašistovskih nemirov v Rimu ter poročala o ppdvzctih namerah, da se v bodoče preprečijo stavke in zasigisra izvršitev pogodb med industrialci in delavci. Finančni minister je govoril o izboljšanju državnih financ, minister Za zunanje zadeve pa je podal izjavo o mednarodnem položaju. Tudi senat je zopet pričel z delom.
* Posredovanje med Angoro In Atenami. Kakor poroča »Dai!y Express«, se v turških političnih krogih zatrjuje, da jo dobila visoka porta obvestilo, da so pogoji, katere je stavila Anglija za svoje posredovanje med Grčijo in kemalisti, sledeči: Grška mora pristati na to, da postane meja med njo in Turčijo črta Enos-Midia. Za Smirno se predlaga poseben režim. Mesto Smirna in okolica bi bila stavljena pod posebno mešano vlado. Carigrajska vlada je s temi predlogi baje zadovoljna, ni pa zadovoljna, kakor se zatrjuje nacijonalistična vlada v Angori.
Madžarska nasilja na glasovalnem ozemlju. Iz Steinamangerja poročajo, da je odšlo približno 2000 insurgentov po že-'eznici v glasovalno ozemlje. Del teh je baje izstopilo v Zinkendorfu, toda tozade-\ua poročila so itzlična. Po nesi verziji se nahajajo insurgentje v glasovalnem o-semlju, po drugi pa na vzhodni strani nove meje, torej še vedno na Ogrskem.
V Jarkau se^ baje nahaja madžarsko vo-'aštvo. Južno od Zinkendorfa delajo Madžari, kakor se zatrjuje, žične ovire. Madžari so grozili, da porušijo Odenburg, iko izpade giasovanie zanje slabo. Včeraj ali predvčerajšnjim so vprizorili provizorično glasovanje, pri katerem so dobili Nemci 2000 glasov večine. Madžari so radi tega zelo konsternirani, vsled tega so tudi odstranili redno voisko in jo nadomestili s tolpami, katere naj bi s terorjem pripravliafe ljudstvo na glasovanje v prid Madžarski.
* Znižani« Italijanske voiske In službenega roka. Včeraj predpoldne je imela i-
Ihanska parlamentarna sekciia za voino om'o. na kateri je minister Oa«marotto prečna! svoje poročilo o problemu reknita-in o budgetu. FtaH;anska vo^ka bo štela v jpirni dobi 175 000 mož. Službeni rok pa bo traja! le 12 mesecev.
* Andrassy pffed prelrint sodem. V soboto donnldan le b<l bivši madžarski zn-
mintetar	|^r
zaporov budimpeštanskega okoliškega o-
kraja pred imunitetni odbor narodne skupščine. Automobil, v katerem se je vozil Andrassy, je spremljal drugi automo-bil, v katerem so sedeli štirje detektivi in dva orožnika. Ko je Andrassy izstopil tz automoblla, so tvorili detektivi in orožnika špalir, med katerim je vkorakal bivši tajni svetnik v parlamentarno poslopje. Pred imunitetnim odborom, kateremu je predsedoval Kutkafalvy, je imel Andrassy poldrugo uro trajajoči govor. Svojega le-gitirnističnega mišljenja ni tajil, skušal je samo dokazati, da ga ni so zasačili in-flagranti. ter da se je z njegovo aretacijo kršila imuniteta. Imunitetni odbor se je posvetoval do 18. ure, vendar ni prišel do nikakega zaključka. Andrassy, Ra-kowsky in Gratz se bodo kot pri dejanju zasačeni izdajalci izročili prekemu sodu.
j stopili ekseesar v svojo aovo1 hišo, se Je (dvignila iz sosednjega koruznega pott* cela jata črnih krokarjev in kriče obkro1’ množice je odletela jata proti morju. Eks* žcvala hišo. Vsled preglasnega vzklik* cesarica se je prekrižala In na to jo je neki duhovnik peljal v hišo. Zdi se, da goto-| vi ljudje na svetu še vedno ne morejo po* zabiti na praznoverne bajke. Morda na® bodo iz Funchala poročali nekega do* colo, da so Karela in Cito odnesli angelci v — Šopronj!
Zanimivosti.
Nezgoda ameriškega zraikoplovca. Prazgodovinski človek. — Črni krokar In Karel Habsburg.
Ko je ameriški zrakoplovec Raymond G. Fisher letel nad vulkanom v višini 45000 m mu je odpovedal motor. Edino pripravni prostor, kjer bi se lahko spustil na zemljo so je nahajal na malem o~ toku sredi ognjenikovega jezera, kamor se je tudi spustil ter po preiskavi motorja našelde-fekt v užigalni sveči. Ker ni bilo mogoče, da bi sam popravil motor, je bil od ostalega sveta popolnoma odrezan. K' sreči je imel na svojem zrakoplovu aparat za brezžično telegrafijo, s katerim je odposlal zrakoplovec klice na pomoč. Kmalu na to sta se pojavila dva zrakoplove?, bližnje zrakoplovne postaje, ki sta se odzvala klicu. Toda spoznala sta, da iima je nemogoče spustiti se na zemljo, ker je bil na otoku prostor premajhen. Na poziv Fisherja sta preletela otok ter spustila s pmočjo malega padala nadome stne užigalne sveče, katerih pa zrakoplovec ob nastopajoči temi ni mogel najti. Sele naslednjega dne se mit je posrečilo najti jih ter odpluti v namembni kraj.
Londonski listi poročajo o razstavi nračloveške lobanje v britskem muzeju, katera jc baje starejša od neandertalskega človeka. Lobanio so našli v neki duplini na Brokeu Hill Mine v Rodeziji. Našli so 'o kot edini človeški ostanek v 80 čevljev globoki duplini. Prazeodovinar londonske univerze prof. Ell-ot Smith trdi, da ’e to lobania do 'sedai še nepoznanega tipa pračloveka, ki je živel gotovo prej, kakor znani neandertalski človek. Vendar pa ta fobama ni tako stara, kakor svcečasno na Javi najdeni pitekantron. Smith smatra odkritje za oporišče teoriji, da je Afrika pradomovina človeka.
kričanie sem in tla. kot sem pa. sFšal samo še v tržaški Inki, vmes pa so šviprali vozovi, framvaii. ročni vorički. nosači. . tako da sp’oh ni bilo možno ostati na mestu. A tildi to ie imelo cvoio dobro stran. Komai sem s« pori«, dal. že mi je zninila imrod oči dolrra vrsta kolažev. Komai triie so še stali na soo^nli strani kolodvora; ko na smo prihiteli tia, nam ie osta1 ?e samo rar-tr-mn ,*n umamn. komai štirinajstletni '‘manček s še boli raat-oanlm vo»om. Bre? vorašama smo skočil? na voz, ei-
o-anček ie nleskni! in ko ie voz ž« nd-skakoval po kamenm, s« ie crnan še previdno obrnil, pokapal bele zobe in z vso skrbnostio novdaril, da stan« vožnia vsakerra 20 D. Inmioftis ie komandiral : vori 1 in odskakovali smo na-nrei no crrobem ksm^nm. da ie voz kar no zraku švigal, cigan ie kričal, o-»mar-ial vsakoo-ar. ki se mu n? ž« odda’eč obrnil, tud; tramvaiu ni nrizonesel in ne kondukteriem. samo nok^ste i« po-odoia! n«ko’iko bolj snoštluvo. Jaz sem hotel odedsti m«sto in tu in lam vprašali, k?e smo, moral na sam uporabit! vso enerorttr*, da sem sa z obema rn-kama zdržal na vozu. Končno smo za-sHii. olačali RO dinarjev za vožnjo 10. m:nut, za nami so min^iaH še ostali g-osti-a ?n cicran. ki ?e odo«lial Dosledni', a onšel pn/i, je § ponosom spravljal dinari« v žen k? ie bil edini cel, kar je zakrivalo njegovo telo. Se enkrat se
Kakor poročalo časopisi h Funchalc, ro se dovaiale ob prihodu bivše cesarske’ dvojice na Madairo strašne stvari. Ko je
<e zarežal s svojimi belimi zobmi, udaril po konjih in že ga ni bilo.
o je lj'1 Prvi vtis v Beopradu, ki pa mi ie bil prav pristen in še danes se rad spomnim prefrigan«?* cigančka, čenrav nam ie za 15 dinarjev več računi!, kot drugi voznik?. Zno*i ie treba! V hotelu nas ie že čakal tainik Demokratskega kluba, ki je razporedil naročene sobe. V hotelu nas ie presenetila snažnost, kate a baie ni doma na Balkmu, — jaz pa se o tem nisem prepričal. V sobe so nas oetiale sobarice, ki so se mi zdeig tako' nekako domače in res so bile Slovenk«, pozneje so mi pravili, da ie v B-m^rado nebroi slovenske služinčadi, nosebpo po hotelih, ker Srbkinje n« trredo služ:ti.
Ker smo že m°d po'om zamtrko-vali, smo se v hotelu samo umili in nato hiteli na ulice. Prav nič nismo čutili zasnanosti. premočni so bili novi vtisi; ki smo jih dobivali korak za korakom. Nisem mogel verjeti svojim očem, da sem res v Beogradu, ki so ga vendar Nemci, Avstriici in Madžari do tal ooustošili. Hote! sem videti ruševine, iame, ki so jih izkopale granate, bombe in kanoni, on o vsem tem na prvi pogled ni bilo skoro niti sledu. Lega mesta me precej soomipia na noi-lepše mesto, ki sem ga doslei videl, na zlato Pra m. Ob vznožju Doniva in Sava, ' mesto ■ samo pa se polarnimi dviga v hribček, ki končuje na eni
Dnevna kronika.
— Odprava nemščine. Prejeli smo: K* sem prečital novico o sklepu šolskeg* sveta, da se odpravi, oziroma omeji nemščina v naših šolali sem se globoko oddahnil in z menoj marsikateri oče. Ne d* bi morda hotel, da bi moji otroci n.e znaS.
| nemščine, ne, jaz celo hočem, da jo bodo-znali, ker vem, da. vedno veljaj izrek: »Kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš*. Toda sedanji sistem pouka nemščine J* popolnoma avstrijski in škoduje otrok ; Otrok r.i Ide n. pr. v prvo gimnazijo. c* da bi slišal prej nemščino, mora takoj ^ ta ti nemško čtivo in sestavljati nemške naloge. Ne bom navajal podrobnosti, ker vem, da gosp. profesorji delajo in bona tiue, ampak vsakdo ve, kakšne aemŠk* naloge delajo naši dijaki in kakšni so rezultati iz nemščine. In zakaj naj bi se otroci trapili z nemščino na prejšnji n*iči® hi radi nje celo ponavljali razred? Ne®" sčina naj bo prost predmet, magari prvega letnika, ampak obvezen predm®^ ne sme biti. Kot prost predmet se bodfi-otroci nemščine tudi prej naučili, ker ®* bo prisiljeno naučenjc, temveč ker učili s* je bodo le tisti, ki bodo vzljubili ta jezik. Odlok šolskega sveta je popolnoma uro*' sten tudi iz narodnega ozira. Že tako tf" cimo do grla v nemški mlakuži. Ko prid* Nemec iz Avstrije ali'iz Rajha k nam, čuti tu, kot doma. Žc postrešček, ki ttt* nese prtljago iz vagona, govori san® nemški. Na železnici mu ravnotako P^" strežljivo žgolijo nasproti z blaženo ne®' ’ sčino. Ravno tako je potem na pošti, * hotelih, itd. Tako ne sme biti več. Tujo* mora^ čiititi pri nas, da je v slovanski dri žavi in ne v kakšni nemški koloniji , scina naj bo kot neobvezen predmet, ^ > kor drugi moderni jeziki, da bodo ofrod • vzgojeni strogo v narodnem duhu, kakP* so vzgojeni n. pr. Nemci, Italijani, Francozi itd. — Oče.
- Propagandne vinjeto ima poštfllk Pošiljkah. (Uradno.) Kakor posnamemo l* odloka št. 68.319 od 10. novembra 192L jt ministrstvo za pošto in bfzojav
da se devajo na pisma zlasti na zadnjo $(*» vinjete z različnim agitacijskim, strank**'
nVr^ers^*m 'n Pro^nar°dnim besettt' otn. Nikakor se ne more trpeti, da bi tak način postala pošta agitacijski orgafc-če tudi za stvari indiferentnejše nravi, 5* manj pa ali pravzaprav nikakor ne org*A versko zaslepljenih in protidržavnih el*-
strani v Kalimegdanu in na vrhu 5 trdnjavo, kateri pa se še danes pozi® vojna. Skoro vsa je razbita, posebu® zunanje ob - idje, samo notranje zgradb® so še dokaj dobro ohranjene. Drug* dan pqpoldne me je povedel svak, gardni potporučnik, v to trdnjavo, kam®* sicer civilisti ne smejo vstopiti. Po K*~ limegdanu je rumenelo listje, tu in ta® sta se kljub mrzlemu vetru privijala in ona, na igrišču pa so se zabaval® kuharice, pestunje in vojaki pri kol®' toču, v gugalnicah, streliščih, kakor J ljubljanskem Tivoliju. Ljudstvo ima pav končno povsod iste težnje in tudi »st® zabave. Prijetno in čisto domače se.®* je zdelo tamkaj, samo številna dreves* z odtrganimi vrhovi so zrla mrko j® nas, češ, kako hitro pozabljate vi Ijudj®, koliko tisoč in tisoč krogelj je še pre® nedavnim švigalo tod mimo in ugaša® življenje vam ljudem in nam rastlina®* Bilo mi je skoro drago, da smo p®' stopili v trdnjavo. Tam v.saj ni k®° novo življenje na ranah starega. Ogro®1?0 notranje zidovje, deloma iz rimskih ® turških časov, je ostalo še skoro nep®' kvarjeno. Potporučnik nam je razlag*' razvoj raznih obdobij zunanje in no* tranje obrambe, ki ga je še opažati n* zidovrn, pa je menda opazil, da ^ IgnotusOm za to umetnost nimav* r mnogo smisla ter je zato kmalu pr®' skočil drugam. Pokazal nama je vrats v temne luknje med ogromnim z»ao*"
Mtetboi , 30 novembra 19*21,
.T A 8 O R*.
ikram. 3
“eotov. Celo za domoljubne In človeko #ubne namene se ne smejo devati na po Stae pošiljke vinjete, ne da bi poštna u-8P»va to posebej dovolila. Zato razglaša-mo prizadetemu občinstvu, da pošte ne bodo odpravljale korespondence, ki bode ®H-la vinjete kakršnebodi vsebine, če pa 'bodo pošte navzlic temu dobile med po-™j»Q tvarino pošiljke s takimi vinjetami, ™ajo nalog, da se pošiljke zaplenijo.
— Kraljevo darilo Ni. Vel. Kralj Meksander je poslal ydč AUi Šorlijev«. Sterni g. notarja Iva S »rlija v Rogatcu, '**	je lani o priliki njegovega poseta
J Sloveniji pozdravila v imenu neodre-»enih bratov in sestra, fotografijo s svojeročnim podpisom. V Kralieeetn imenu J*'Mučil gdčni Sorlijevi simo g. namest-a‘® •pinister Iran Hribar.
.	Prihod g. dr. VeMzarls Janko-
\ L obijano. G. dr. Veliz^r janno* IIC’ Wiini>tcr na razooljžen;u je izjavil, i tlS 0V pr|hwd v Ljubljano nima po-'d . itnačata, kakor so pisriii ne«a-fjt 'iuhHnnsvi listi. G. Jmkovič je pri-■**' v Ljubljano kot tl*n Monopolne '3pfaye radi monopolnih poslov in je ? .1. Priliki seveda tudi kooferiral s ^Olirni somišljeniki narodne radikalne *banue.
' Za pesnika Josipa Stritarja uredništvu »Slov. Neruda" je poslalo ^nstelistvo in uradmštvo tžaške po-«m2ntce »Ljubljanske kreditne banke" SatSek »00.000 avstr, kron, ViOto, ka-
so nabrali za božičnico pesniku *t)S'pu Strit-r u. Profesor Josip Stritar ‘•vt v vtli«j bedi, ž«to je hvalevredno '•k se ga sjommjitnio predvsem z daril.
7~ Rudarska Sola v Celju. Minister *• šume in rude je imenoval Andreja Uoikarja za kontrastnega profesorja pri ^Ptavi rudarske šole v C liu.
Zveza trgovskih gremljev la zadrug o-
®°zarja vse pripadnike trgovskega stanu, »ajjor tudi vse komercijalno uradništvo ^dustrijskih podjetti in denarnih zavodov, se je trgovsko bolniško in podporno ^flltvo v Ljubljani preosnovalo v smislu Je^be za zavarovanje nastavljencev zo-bolezni in nezgode, ki jo je izdalo mi-<ahiIS«^° za soc*ial«o politiko in je bila V ^rat^nem Hstu št. 183 dne 17, ima . to izpremembo pravil sprejele i i lr^°Vsko bolniško društvo moš-. n ^hske trgovske nastavljence, urad-■j*® Ih uradnice, brez ozira na starost in ha zdravstveno stanje. Pogoji zavarovala Pri omenjenem društvu so mnogo u-^udnejši in ugodnosti, ki jih nudi društvo slučaj bolezni in nezgode svojim zava-■-?^ncem, kakor tudi njih rodbinskim )ai?nOhi so mnogo večje, kakor pri okraj-°tniSkih blagajnah. Normalni prispe-
«Jiiia t! ^ Za re^ne®:a C,ana določil na 18 nil^ T Všečno, od katerega prispevka 2 ^“Podajalec I tretino in delodalalec «ne«f>« i ^ u^nce in praktikante znaša spev i? prispevek 3 dinarje in celotni pri-^sled Za podP°rni lohd 10 dinarjev. — ®ad -j. 83 vabi Zveza gremijev vse pri-hfad trKovskeka stanu, posebno pa a ° denarnih zavodov in trgov-firgft, da Pristopa v čim večji meri h ^ skemu bolniškemu društvu v Lju-
|ti so služile včasih za ječe, pa čenčati ij° V n^ifl državne drago-
fc* dvorišču so se senčili vojaki in druoj *n.'rn° kramljali, nežno popevali, Šeja|? s° se zopet otroško igrali ali se dalji na ^bronkih zidovja in gledali v dojLn°». kjer so morda njih oči iskale sg 0vie- Nehote smo morali zastati in I‘hošvmisl.iti v te nežne in vendar tako pili ’ iunaške srbske duše . .. Sto-6e'ieSmo na najvišje mesto, odkoder in•'$ nudil veličasterf pogled po Donavi njavo ’ k' se zlivata ravno pod trd-«4.' Trije mogočni toki na vsako »n g.-’ ?* se vijejo v ravnini med polji gozdovi sanjavih vrb, v ozad u p0jjprad, nasproti Zemun, na desno /a 5ve neko veliko selo, iz daljave se Srbslf Pančevo, proti jugu vstajajo |e , j.® gore in v vso to pesem harmonije 'aloj- - so,nce *n žarki so se igrali z kudi* *n va,j*k'* da nam je jemalo vid. je »so hiteli v to bajno naravo, ki 'Oflov- p-a na ve^er> ko zajame mrak tiČic *n ^ uPre hsoče beograjskih 'hrfvi^ ^ngo^ni reki, ki oklepata to od h vstajajoče mesto.
flOalj« prih.)
I bljanl, katerega, območje obsega celo Slovenijo.
— Tvornica keksov In prepečencev V. Bizjak & drug v Rogaški Slatini je
odlikovana z nazivom: Kraljevi dvorni dobavitelji. V kolikor nam je znano, je to prva slovenska tvornica, ki je prejela ta odličen naslov.	1921.
— Nov priročen pristojbenlk izide tekom decembra in bo obsegal na preko 200 straneh v sistematični, abecedno urejeni razpredelbi vse pristojbine v smislu novega, sedaj od zakonodajnega odbora narodne skupštine odobrenega začasnega pristojbinskega zakona, kakor tudi vse sodne in poštne pristojbine. Upoštevane so pa tudi še prejšnje, vsled posebnih zakonov In odredb veljavne pristojbine in olajšave. Knjiga stane broširana 10 din., kot priporočena tiskovina 11.50 din. ter le jako praktična in neobhodnu potrebna za vse pisarne, urade, tnprvce hi pri v a tnlke, ki imajo posla z oblastmi. Radi o-mejene naklade, jo je naročiti takoj pri izdajatelju: dr. Ivan Černetu, gospodarska pisarna Ljubljana. Pri naročilih nad 100 izvodov 10 odst., nad 50») jzvo dov 20 odst. popust. Denar je vposlati ob naročilu ali pa nakazati na čekovni račun št. 368.	1727
Mariborske vesti.
Unrihnr 29 novpm"ra iSDI
m Mariborski Nemci se pritožujejo. 1
Novem Sadu izhajajoči list »Deutsche Volksblatt« je postal glasilo vseh jugoslo venskih Nemcev. Tudi mariborski Neme so se zatekli pod okrilje tega lista, da ’ njem izlivajo svoje »upravičene« pritožbe 9 katerih v Mariboru sploh ni — slišat:
V zadnji številki se nek nemški. Maribor San pritožuje zaradi razpusta »Marburge
I Schutzenvereina« ter končuje z beseda mi: V našem obmejnem mestu je za na: Nemce hudo. Povsod samo policija in pri tisk deželne vlade. Radi tega pa tudi pre možneiši nemški meščani segajo po potniški palici in bivši lepi Maribor se bo pogreznil v čisto navadno proletarsko vas — Vprašamo pa tega gospoda, ali ne uživajo Nemci, pri nas, posebno pa še v Mariboru pod sedanio vlado iste in še mnogo veliko več pravic kakor smo iih uživali m Slovenci pred preobratom pod ncm«kf<n režimom? Kako se godi Slovmoer* ha Koroškem? Če bi veljalo pri r.as geslo
II ob za zob, bi že davno ne smelo biti •» č |v Mariboru nobenega Nemca. Ko: Slovencem Nemci požigajo domove jih novsod preganjajo in trpinčijo. Kateremu Nemcu se je že pri nas zažgal dom? Premalo je pri nas trdih rok, in železnih metel, da bi imeli vzrok, se nad nami pritoževati. V«em onim Nemcem pa, ki segam po potniški palici, želimo srečno pot! Nikjer jih ne bomo pogrešali.
m Olepševalno društvo za Maribor bo začelo po I. decembru nabirati prostovoljne prispevke za nujno napravo na-dalimh potrebnih olepševalnih del po mestu. V to svrho je naredilo nabiralne pole s to-le prošnjo:
»Težko je prositi, pa včasih je treba, nasad za nasadom zamrje. prezeba, in dviga proseče zmrzle roke: zatorei odnrite v pomoč mu srce.
Spomladi dobrote bo vračal, in s cvetjem dubtečim odplačal.
A društvo olepševalno zgradilo, še drugih bo v mestu lepot zato pa naproša gotovih obilo od vsakega blagih dobrot.
Ko prošnjo to v javnost Izroča, meščanom Iskreno se priporoča.
Odbor.
Nabirali bodo odbornik? in odbornice olepševalnega društva. Toplo priporočamo!
m Oott bovvahre, wir smrt Deutsche! Te dni je prišel v gostilno Moscha v Stolni ttUci neki gospod ter se uoravičeno zgražal nad samonemškimi jedilnimi listi. Vpraša! <’e tudi natakarico zakaj nimajo slovenskih jed!im'h listov, ta pa mu je odgovorila: »Gott bewahre, wir sind Deutsche’« Ge bi le tudi naši ljudie rek'l l nred to gostilno: »Gott bevvahre, wir sind Sloven^n!«
m Pršenje po ulicah. Po nekaterih ulicah, posebno po trotoarjih se te dni drsa vse polno nerazsodne mladine ter tako izgtadil tla. da ni varno hod;ti. jako je nevarno to za stareiše Hudi. Dogodilo se je vsjr>d tega tudj Je par mnmšfh nesreč. Radi tega opozarjamo merndame činitelje da prepovejo drsamc po ulicah In trotoarjih. varnostna straža pa naj skrbi, da se bo odrdba tudi izpolnjevala.
tMa o kateri Jha je pripovedoval, kakor « deveti deželi. Posrečilo se mu je res pridobiti nekaj nerazsodnih mladeničev, s katerimi se ie potem sestal v nekem Sclier-baumovem hlevu ter izvabil iz njih pol pretvezo, da rabi denar za nabavo potnitif listov, po 100 do 2<K) dinarjev. O tem Je bila obveščena sedaj policija, ki je odredila, da se moža aretira kot sleparja. ,QSbl pa je to menda slutil ter še pravočasno izginil. Baje je opeharil G6bl več »ahkoverg nežev tudi v Zemunu in Celju.
m Radi razgrajanja sta. bila sinoči »tetrama zopet dva pijana ponočnjak* ter kaznovana s policijskim zaporom.
m Velika kavarna. Danes zvečer koncert prvovrstne salonske godbe profesor rja Kubičcka.	t25J
m Kavarna Central. Danes koncert salonskega orkestra Perc-Comelli, začetek! ob 8. url.	" 175®
Narodno gledališče.
Repertoar:
Sreda, 30.: Cehov »Striček Vanja % otvoritvena pred»Lva v gledališču.
Gttitek, L: Narodni praznile. Raznovrsten spored, kven abon. V korist Ju-goslovenske Mitiče.
Sobota, 3.: KnoMauch „Faun". Ab. A.
Nedelja, 4.: Nušič »Svet*1. Delavsk« predstava.
Iz gledališke pisarne. RadS obolelosti meecaterih članov se me more vršiti otvoritev s orvutnn nameravano Canvar-evo Komedijo: »Za narodov blagor", temveč se vprimri CeUova: „Strlčeit Vanja*. Namesto obolelega g. Sverlia >gra vlogo Artrova v .Stričku Vanji« g. Skrbinšek.
^Dramatična šola Narodnega gledališča. Pouk dr»m»lične šole se vfši y peteir, dne 2. decembra točno ob 19. nrL
Kultura in umetnost
s Glasbena Matica Pevs<a šola ca otroke. Ker sta četrtva 1. in 8 decembra šole pn sta dneva, se vrši pou* vs<ko-vrat v toreir, t. j. 29. novembra in 6. decembra, od 15. do 16. ure (učiteliišče, pritličje levo). To na znanje tistim strankam, ki so otroke dale vp srti, pa jih še doslej n<s? o< stali k pouku.
x Pevsko društvo .Smetana* v Jugoslaviji. Znamenito nraško pevsro društvo BSmet«iia* b > pričetkom prihodnjega let# napravilo turneio do Ju** shviji. Po dosedanjem progr^mnem načitu bo prire-* dilo konceite v Mariboru. L;ubijani, Zagrebu, Beogradu, S>rajevu in Soldu.
x Cankarjeve razglednice. Z< treti® obletnico smrti Ivana C-m<rarja je izdala SDJZ .Svoh 'd»" dve vrst« razglednic s sIiko I«ana Cankarja po portretni študiji’ g. akademičoega slikarja Fiaoca Podrekarja Pt 8'mezna razglednica velia d*er “ront io ie del čistega dobička namen e« za Cankarjev SJomenik. ZAo posegajte pridno po razglednicah.
Sokolstvo.
o Telovadba članic mariborsVeg# Snkoia se vrši dam s. v sredo dne 39. novembra ob 19. uri v državni realki.
Zdravo I
o I. december, praznik uiedinjenf«
naroda p«ut žezlom Karagjorgje-ričev, nr Slavi .S >kols<o društvo v Ma-thiuu* s s 'omi s<im veAerom v četrtek. Začetek prireditve ob 20 uri. Lokal; rnala dvorana v Narodnem domu Oo-:>nem pozdravi maiinoiso »Sokol* teda| udeležence žuonega vaditehs^ega tečaja. Da tej nrliai predava br. dr. Pivko o Mavliču,u-B >ro»s etn. da se »udi njego-.trn s »omi-iu oddolžimo. Vs: članstvo cakor tuli orj-telje Sokolstva vabi h unogoštevilni udeležbi odo ir.
o Sokolsko društvo v Guštanju prl-
edi V proslavo prazniva ujedm|enja dn#
!. decembra ob 19 uri telovadno akademijo, h kateri vabi sokolsko čuteče ol>-i< stvo.
Kino.
Me tnik'no. Duhovi mrtveca',dram#
V 4 Činih S- p't*dv*|a v tore«, S'edo in Č6-Iftek poleg vcszloigie »Dan veselja*.
m Izpred sodišča. (Pirc cosstra dr. Ravnik) Kazenska razprava med novinarjem g. Pircem in dr. Ravnikom v pondeljek zopet ni končala. 0. Pirc Je v 1 in pol urnem govoru nadaljeval svoja izvajanja, predložil sodniji listine iz svojega delo-vana celo »Dolenjca« ter je prišlo med njim In dr. Ravnikovim braniteljem dr. Kraševcem ponovno do burnih dramatičnih scen, katere je opazovalo zopet mno-gobrojno občinstvo. Sodnik Kramar pa je vodil razpravo s stojičnim mirom ter jo končno zopet preložil, da se zaslišijo nekatere predlagane priče. Ker je ena priča v Ljubljani, pravda najbrž še letos ne bo končana. Dr. Ravniku se je naložilo, predložiti do tedaj takozvano »zeleno brošuro«. Kot priče pa so predlagani tudi ljubljanski škof dr. Bonaventura Jeglič, prelat Kalan, general Maister, žurnilist dr. L. Lenard v Beogradu, podžupan Ro-glič, vodja mariborske požarne bmmbe, komik »Naiodnega gledališča g. Povhe«, in administrator »Jugoslovensk :ga tmrorja« g. Švagelj in še razne drage o-;t!-nosti mariborske javnosti. Ni pa še odločeno, katere priče bo sodnik dopustil.
•i i a pori in ponovni poizkusi, razjanen stranki poravnati, so se izjalovili.
m Tiskarski škrat nam je zopet nagajal v nedeljski številki. V notici: »Za Ju-gosl. Matico so darovali« je napravil iz 500 K, daroval g. dr. Lipold iz kazenske zadeve, 50 K. Nadalje se mora v isti notici glasiti: neimenovan razred 168. K, II. dekliška meščanska šola 102.20 K (ne neimenovan razred II. dek. moš. šole.)
m Občinstvo se obvešča, da so v četrtek, na državni praznik, brivnice odprte.
m Podružnica iugosl v. Matice v
Mariboru naznanja ravnateljstvom <red-•urh ta meščanskih šol, da se vsled teh-»Pnib ovir ne vrši nameravano preda-vanje o zssedeorm ozemlju s suoptič-• umt slikami dne 1. dec. t. !, kakor je n les nameravano, atnoak nekaj dni pozneje, ker se bo pravočasno obvestilo.
m Trgovski gremij naznanja, da so
v četrtek, dne 1. dec. t. 1. trgovine odprte.
iti Prireditev Jugosiov. Matice v
mom<n „R pdmIIb” v N r. gledališču bo us dan 1. dec. t. 1. Jugoslov. Matica "» bi vs° Slovence in Jugoslovene k ude-'ežoi S >ored bo zelo bogat in raznovrsten. S »deluje vnjsšrta godba, pevski -bor M-ttice, solisti jn solistinie gteda-i*ia ter naši najboljši gledališki igralci ■o t dek|»mat<»rji. C«-ti d<»biček je na-nertjen Jugoslovensh Matici.
m Za mariborske reveže je daroval
»c imenovani v ru«e g. župana znatni tnesek 20 000 K kut božičnico za nabavo •'tinva, za koti velikodušni dar se mestni občina iskreno zahva.jjje.
m Prijava tujih državljanov. Opozarja no še enkrat: Vsled naredbe ministrstva za notranje zadeve, odreja pol. ko-misarijat v Mariboru, da se imajo v teku 8 dni prijaviti vsi v Mariboru bivajoči tuji državljani. Pismene prijave morajo vsebovati za vsako polnoletno, oziroma tukaj samostojno bivajočo osebo nastopne podatke: 1. Priimek in ime. 2. Poklic. 3. Sta-noyališče. 4. Kraj in leto rojstva. 5. Pristojna občina, okraj in država. 6. Navedbe če je optiral za našo državo in v tem slučaju je predložiti tozadevno potrdilo. 7. Prošnji je priložiti tudi potni list, če pa istega stranka nima, pa kak drugi osebni dokument. 8. Navedbe žene in otrok, ki žive s prijavljenim v mariborskem policijskem okolišu. Po sprejemu prošenj bo policijski komisarijat izstavil prijavljenim legitimacije za bivanje v naši kraljevini in jim vrnil priloge prošenj. Prošnje se imajo vlagati pri policijskem komisarijatu na . lortiškovem trgu št. I. pt. v sobi št. 3. Proti onim tujcem, ki se ne bodo prijavili se bode po predpisih postopalo.
m Aretiran vagabund. ‘Tukajšnja »obuja ie artt rala včvraj post »pač« Jmeza Pletovšeka iz Gruzove, ker ie »adlesovi-l po ul c h I udi i beračenjem ter u r«d ! noleg te^a iz ne«ega stanovanja v Wolfjvi ulici tudi par spodnjih hlač.	K
m Tatvina. Včeraj doooldne je do-
lei še neznan tat odnesel iz trgovine BG it-feld v G «on<vi ulfei omot 33 m »tatna, vredeu 4000 K.
m Argentinski agent. Pred nekaj dnevi se je pojavil v Mariboru neki Kleini Viljem Gobi, ki je pričel nabirati mlade ljudi ter jih nagovarjati za izselitev v Argcn-,
ŠlH»
Puhli lali iilfinij
rr .i-m *	šj	5tk’5b	dejanjih.)	'	'	"	"	\
•te m:; ■ -Hi N-. .DaV/ffl 7 . Prevel: Razvoj JfMhrn.	1,6	j
(Dalje).
J ' .Lord Avgust:. Ne, res, res?
CČciS Graham: tHM6) J9Sj fu ki njena pahljača (po*-
Lord A%'4os't: (krohotale se) Imenitno, imenitno! l^>rd‘'Wittde-nnerei;Sedaj pd;'moranii H<i iti, Lord jparlihgton, ,-$kO'das da tako kmahs . zapustit«1 Anglijo. Ob&Ctte nps, ko se vrnete. Veselil« naj« boi oba, mene te mojo ženo.
'v** ‘ Lord BaarlmRton: Bojim se, da me ne bo tako zlepa nazaj. Lattkd boi! ' **• 'r‘ ■■*	«•*'	;,;
mv, i Cocil Graham: Artur!
Lord Wtodermere: Kaj hočeš?
CecH Grabam: Nekaj < tr' moram Se povedati. Ne,
■šeni'pojdi!  : ' T'"	'v::t
f-‘ Lord Windermere:. Nhnarra časa — M moram.
Cecl Graham: Toda povem tj nekaj posebnega, 4čar tehta zfeid-gteaimaJo.^ -:^»w s, a
X>
• Lord Whuferinere: To je gotovo zopet kaka.tvoja
v CčcLS Graham: Ne, resnično —
Lesni Avghšt: (gre proti Lordu Whid3rmcr<Ju); Moj ljubi, ti še ne smeš oditi. S teboj moram Se o marsičem govoriti — Ceci! pa ti bo nekaj pokazal.
Lord Wndermcre: (gre k Cečilu) No, kaj je torej?
Cesil Graham: Darlington ima neko žensko tu v stanovanju. Zabavno, kaj? (Pavza), t Lord \Vinctertnere: Moj Bog! (zgrabi pahljačo — Dumby vstane).
Cecll Graham: Kaj ti je?
Lord Wiadermere: Lord Darlington!
Lord Darlington: (se ozre) Da.
l-ord Windermere: Kako je prišla pahljača moje žene v vaše stanovanje? Pusti me, Cccil — ne dotikaj se me!	'
Lord Darlington: Pahljača vaše žene?
Lord W«ndenriere: Da, tu je!
Lord Darlington: (gre k njemu) Tega ne vem.
Lord Windermere: Morate vedeti! Zahtevam pojasnila (Cediti Grahamu). Ne drži me, norec!
Lord Darlington: (sam zase) Ona je torej tu!
Windennere: Govorite, gospod! Kako je prišla pahljača ltioje žene šem? Odgovorite mi! Preiskal boru stanovanje in če najdem mojo ženo tu, potem -~ (s kretnjo).
... Lord, DarBagtQ£i:. Mojega staoovafat QeJk^&JK*‘ iskal- -St Te p/avioe nlma^Prep^^^r'^i f Lord LVinderifflcreTŠUjf!' W:šobč: W%tlžtfrai ..poprej,-‘predno '«fl preiščem vsak teotfČekl^dji^^pifehfSr-i tam, za zastorom? (hoče k■ zasloni)..' ' ■' ■' :
Als. Erlynne: (vstopi od desne), Lojrd .Lord Wndermere: Mr s. E$Jyjnne Lady Windermere stopi izza zastora ter’ srijupie .joe-opaženo iz šobe).	' V; ' ’
Mrs. Lrlvnue: Bojim se, da sera vzela, ko, sentj pustila vašo hišo, pomotoma pahljačo vaše žchfc. r^ svoje. Zelo mi je žal (mu Vzame pahljačo.1 Lord Wiw-'. mere jo pogleda zaničljivo, Lord Darlington pa koleba rned začudenjem in jezo. Lord Avgust se ozrd v štraA-ostali pa se spogledajo s pomembnim nasmehom).
Zastor pade.’ ' '
IDalje prihodnjič.)
Podpirajte Jugosloven. Matico!
Glavaš jjicdalk: R s d ir o} it« h a *• Otfpmvrvl vetfnib • B a d o 5t 0*5 tn.
Saldakonlista
tnlajfSo mrč, izurjeno v ameriškem knjigovodstvu, se 1?2rV® ih ko maiiboTskb ihd64njs1tb ’ podjetje. .Natančne ponudbe a navedbo jezikovnega in kontorne^o zhanja 2 rtferemamS in navedbo plačiliiih pogojev naj se naslovilo pod mPeittMa na anouCoo ekšptdi-eijo Gabser, Maribor.	‘	’	■	1915
KORESPOKDEHTn
urnega stenografa in strojepisca, zmožnega sloven-Ižinfe,''nemščine in eventualno tudi siba-hrva^čine, se ®5fza mariborsko industrijsko podjetjema 1. ali 15. jeriuara. SamoStojnc napisane ponvidbe 2 navedbo eksedanjega službovanrtli-rencnml im navedbo ibla-^ hsj se na'SlovjjcJ1 roffl abbn&d' ehspedidio Gajser fod »NameSččhje*'.’ M<> '   '	  1	3916
-S*,	.«-.T	rr.	-T.J---	•*> »f»	»t	V	A
flosma tehtnica
Petek 2.:
Gostovanje opernega
baritonista
V.Stamcar-js
Velika kavama
3989 3—3
Operni večer
Sthennber-fabfikat, 4000 ikg, s® proda v nepoikvarje-s^niu. JfatanČnejŠe se ižtr® pi» Maksu fieinrieh
u Cakbvču. r	'	’ vvv "'i: r; '-'	1917
* (y «HU-
iW
Podpirajte slovenske tvrdxe!
TRGO^^*^56^
•majiove, steklene, pioroetansste im majoDKne w 1 pesode, -se priporoča p.;«.»občinstvu. > NADR06N01 '»757 W*6'■ MA DEBELO 1
Albert vicel, Maribor, Glavni
Razglas
o proda;! državnih žrebet.
Poznaio se vsi rai«\Wesir»ni konierefci, da nri-defo dne 6 decembra 1921 Ob 9 uri predpoldne k ktihvandi 4	ail)le)ij-kesa	polka v Mariboru,
TrŽa ka teste, kter se bode pAida” ato diažbehim po-toni 20 državnih žrebet slan h db 6 niesetev.
Pruda a se bo itvištla posamezno na'»»ol:5eiiio ponudniku proti grtovemd'pbč Iti.	19.?	2-1
Singer
TT
Singer
■ Kapujem sl are
kooine
kakor stari baker, med,
Rvmec, cink, bron in antimon
v vsaki količini.
1, v / *	\s ' \
V-e nadaljne po dogovoru — Ponudbe na
MiloS Zagorac, kotlar
Zagreb, lliea št. 170
Zublevsji® eehik Sotlo*
#.g^jij«kuho. 1872
Singer
Singer
Pozor!
Priporočam vsem velecenjenim trgovcem in odjemalcem prvovrstno blago
za Miklavževo
medenjake v9eh vrst, peciva, božične sveče, bele in barvane, kakor tudi razne drbge sveče po sta-rib nizkih cenah. Zahtevajte cenike! 1612
FRAN CVILAK *
klor. Bistrica.
<**aia oznanila, j
Soliden gospod išče službe ( kit iiani-iu -L.ja ali kuj sitnega P, edfitavi se lahko oseb- j Bo. JŠ.vlov se kvo v upravi I 1925,
D«m» srednjo starosti, izuijsna I Kubanca m 5i>ilia. * dobrimi spiiiovcl!, 7.-jii službo kot go-1 s,'o-tin a sli v pnmofi gospo-1 dinji. Psmane ponudbe se pro j pod naslovom' iJu-jnst -r Vaniia“. poši. ležejo -Tniir eta ob Pasnici.	193	J	'Ž-I
j Čavljarski m©jster prov orne i dt-loVijj)|a sgočuph .itlov" Sa Čevlje. >ikt„v Š«nk, Linhutn-va uliea 12.	J9jft
tiflSadaniii, hi ima 3.(T0.(X)0 K premožen)«, žoli žnnn a * go spoilidno 1’ pe zunanjosti v ivr ho ženine. Lc take. Iti imejn kako tigovim ali posestvo, -e ptorijo, hiii pokijejo noiiu Ae na upravo lista pod »Zenlev*.
39,-iO
2 solidna gospoda 5§2eta 2’
me •liram soni, de' ntog< če f. hrano Cena postr»n-kw ntvnr fonudi e: ^diiaga- - uprav-nistvo labor.	}9l9	2-1
Z® 28 K dnevno se sprejmejo gospodje id 2< S(iodiči)«- na tnali«. Komika cesta 18 (na dvorcu	1923	3-1
Prodajo se eno- in dvnupretne satti. totker, Kersnl.ova ul. f.
1927
Kupi s« takoj pimlni stroj, pisalna- mfca, t leta Mapam« flastov v upraviuStvu. 1924
Postreinica za par ur predpoldne, se .SC« Plač,, po dogovoru. Naslov , upra.i lista. *
Divan, Štedilnik in rasno drugo j s« cono proda. Nii.ilov v upravnic • n	*
Brivnica Frana Novake, ma
'Aleksandrovi cesti 6t 2- »o. priporoča	321
•••••■••■••■i
Torek! VELIKA KAVARNA 23.
EUTHI SOIfflT.
Pomnoženi orkester g. prof. KtiJbjčefc-^-
Dirigira g. Kcplanek. — r ,j
.e=a MSOGRAIB i
^eaiieiasohii Dvorak: l*Vi»ro: č ikowski: Bčrlot:
Don zetti: Brahms:
1) > ohiit:
Halle: 'Brahms: UvoMk:
Zajc:
i Svatbena koračnica Is „S©u lobotiiie jsrMti."-S ovanaRi ples fit 10 Seroimda i2 baleta .Milijoni festJvkipori*« Andaiitu ii 0. sunf ulje U m®l Scž e de Balie?, eolo na jjoell,* JI KuMftffc ,Luccia ril LnraRssrinoiM-^.L.inlnVisia." ' Ogrski pice 'flt «?.
SloiBiisHl ples St 1.
Oavn tara ; jCigiinku*.
Ogrski pha Si; 5; ’
Slovanski p ea St. 8.
Ouvtrluia »Čdiovnica ic.Qoieuj^
Petek 1 Gostovanje g. V. Štamearja, .2. doc,J
opornega pevca mor Nnr.
mr	OPERNI VEČERI
■»ap
MARIBOR-LJUTOMER!
Zamenjam takoj svoje lepo, yel»ko
v Ljutoriieiu s stanovanjem najmanj 3' *sli_ Mariboru. Dovoljenje stanovanjskega »rada p itrebno. Naslov v anravi 0Tabyia“. '
Kelc Jakob, Maribor
Stolna uUca.
Krojaški atelje za gospode, dame In uniforme*
na postrežba] 17^10-6	?al
•••••••••
HB».ennnaonennnl5?,fn»na
i Tovarna kem čniti in rudn. barv ter lakov, jf
3 i Centrala: Ljubljana, aaa 83^00® Sh^dlšče:	0
«4. n'n n 0
Mi ii
LJubljan«. BrzoJav: Merahl Ljubljana.
Telefon 64.
strojne alfa.
MaUhA peittjotev te Amertee dospela. Botri m samo » nafti podružnici
Singer §iv. stroji Bourne & Co. Newyork
podružnica Maribor, začasno Dravska ulica 10.
Ugodni piačltnl pogo|t na obroke.	m
Pristopajte k JugosJovenski Matici.
■ VPPPfjHfr
fiBSPOSlta Bi
P Emajlni takL Pravi firnež. Barva za pode. 0
Priznano najboljSa In zanesljiva kakovost: barv« za oblek*,
: :	vse vrste barv, suhe ih oljnate, mavec OipsL mastfnec (FedeiP'
• •	Wf|8), strojno olje, karboljoej, steklarsko in mizarski kML	5
pleskarski, slikarski on mizarski čopiči, kakor tudi drugi f BI	«5.5.».«. to stroko spadajoči predmeti 1337 ••••••................*
i j „MERAKL"*lak za pode. »MERAKL^-tŠnofeum lak ** : f : j pode. *MERAKL!<-ema[ln! lak. „MERAKLM-brunoIine* : j
! I
• • o «
• a
• •
•• Ceniki se začasno ne irazpoftilia|o$ aeeaeeocc,..-
• ••••••••••crgaa#»*eeeeaoca|jjjaaccsa •aaaicaaaacaacaR
   iSlnon••••»o••••••••••••[!
nonnnnnnoonrtnRCipjon«« Slsoaaeaccche«
Ustnih m naaiaieij. Konzorcij »labor*. — Tiska; MartborsKa tiskarna d. d.