Političen list za slovenski narod. poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta B fld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2. Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tisk» enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo, VrednIStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. i^tev. SIO. V Ljubljani, v ponedeljek 26. septembra 1892. Letnilt XX. Jasneje! Nič tožnoj vlastvuja zemlej, On sjejal zlo bez naslaždenja, Nigdje izkusstvu svoemu On ne vstrječal soprotivlenja I zlo naskučilo emu. Lermontov. Težko je stati človeku naše dni na izrecno narodnem temelju. Ta izrecni temelj zahteva od tebe, da bodi gluh in slep in da taji resnico in trdi laž. Gorje ti, če bi se usojal videti ali slišati kako stvar, ki se nemilo tiče kakega naprednega gospoda, če bi tedaj tvoji brezpogojni pokloni ponehali in bijel misliti, če so morda res zavijanje, brezznačajnost, sovraštvo proti duhovništvu, nehvaležnost, črt do katoliških načel, lažnjivost v gotovi zvezi z napred-njaki in če te lepe lastnosti do malega vsé z dobro mero spadajo v njihov program. Gorje ti, če užališ narodnega komi-ja; njegov narodni ponos bi tako vsplapolal, da bi bila v kratkem vsa Ljubljana preverjena o tem, da si zatajil mater Slovenijo samo; če kakemu Sokolcu ne priznaš, da on rešuje domovino in da bi brez njega že davno narod slovenski bil uničen, zgubljen si; šteli te bodo mej vrage domovini; če se drzneš misliti, da kakega radikalca pesmica ali povestica ni ženijalni umotvor, ali če morda ne odvrneš svojih očij in gledaš umazanosti in nesramnosti in surovosti in brezboštvo, ki se ti kaže iz tistih spisov, potem si že obsojen; Efijalt, žveploust, izdajalec domovine si za vse večne čase. Tudi spokoriti se več ne moreš. Če proučavaš zgodovino naših zadnjih trideset let in če vidiš, da se je marsikaj čudnega zgodilo pod plaščem domovinske ljubezni, potem se zgubi iz narodne družbe; nesposoben si za-njo ali morda---— nevaren ! Vse škandale, zasebne in javne, katerih obilica kroži po svetu, vse podlosti, vsi brezvestni napadi radikalne gospode, vso sebičnost, vse odiranje, vse, prav vse moraš pozabiti, moraš olepšati, moraš šteti mej zasluge neminljive. O njih resnice — Bog varuj, saj veš, kako se godi „preroku" goriškemu in še mnogim drugim. Pač pa ti ni samo dovoljeno, marveč sveta narodna dolžnost tvoja je grditi in blatiti, z lažjo in surovostjo, da z lažjo, in sicer s premišljeno, vedno se ponavljajočo lažjo, napadati jedno osebo na Slovenskem, osebo, katera ima po mneuju radikalcev manj pravic do svoje časti, nego zadnji pisar banke „Slavijo", osebo, katero sme in mora obrekovati vsa mnogobrojna garda napredne stranke, živeče se od laži in podlega zavijanja, osebo, ki pa ni še nikdar in nikoli ni najmanjše krivice napravila slovenskemu narodu, ki se le neumorno trudi dan na dan, kako bi ohranila svojim podložnikom najvišje blagre, jedno samo osebo, namreč — prevzv. kneza in škofa ljubljanskega. Da dvomiš o katoliškem prepričanju nekaterih mož, ki sedé v družbe sv. Cirila in Metoda odboru, da vsled nevenljivih, prvoboriteljskih zaslug ne pre-slišiš izjav g. Luke Svetca, in če tudi ničesar dru-zega ne storiš, dovolj je, da si za vekomaj narodu nasprotnik, dovolj je, da se banketira v tvoj pogin. In o mil. knezu in škofu našem se naklada laž na laž. Sobotni „Narod" piše doslovno o svoji laži o okrožnicah in o našem popravku podnaslovom „Dva škofovska cirkulara" nastopno: „Naša zadevna notica, ki smo jo priobčili v četrtek, „Slovenca" očividno hudo ženira. Na nje- gova rovtarska psovanja nimamo ničesar odgovoriti, pač pa navedemo v pojasnilo in obrambo sledeče: Dotično vest prejeli smo od sotrudnika, katerega poznamo kot zaneljivega moža; ker nam je vrhu tega zatrdil, da je pripravljen pred porotniki dokazati resnico svoje vesti, nismo imeli vzroka dvomiti in priobčili smo stvar optima lide. V to smo bili tembolj opravičeni, ker nam je b.lo in je dobro znano, da sta se slični okrožnici izdali zoper naš list že dvakrat in sicer prvič takrat, ko je izšel potem skupni pastirski list zoper nas in drugič o priliki smrti cesarjeviča Rudolfa. Tega nam nihče ne more utajiti. Mogoče je, da se je to pot naš dopisnik motil in za ta slučaj je tudi naša zmota od-pustljiva, mogoče je pa tudi, da ne, kajti nikjer ni zapisano, da bi „Slovenec" moral vedeti za vsako škofovsko okrožnico. Sapienti sat I" — Tako „Narod". Uredništvo „Slov. Naroda" pozna svojega sotrudnika, od katerega je prejelo dotično vest, kot zanesljivega moža, in ta že itak zanesljivi mož podkrepil je svojo trditev z besedami, „da je pripravljen pred porotniki dokazati resnico svoje vesti." Torej „Narodovemu" uredništvu zanesljivi možje so celo pripravljeni pred porotniki dokazati svojo laž kot resnico. Kaj pa se to pravi ? To se reče po domače, splošno umljivo; da so „Narodu" zanesljivi sotrudniki pripravljeni, pred porotniki po krivem pričati in laž s prisego za resnico razglasiti. To izhaja dosledno logično iz zgornje trditve „Narodove" in le jedna pot je mogoča, ki reši iz te obsodbe, to je — „Studenec". Le moralično popolnoma pokvarjen človek, ali pa blazni, ki ima fiksno idejo, more tako govoriti, more biti pripravljen laž potrditi s prisego za resnico. Sicer pa se nam skoraj smešno zdi sklicevanje uredništva na nekega sotrudnika, ko je bila vendar dotična notica tako apodiktično sestavljena, da si je moral vsakdo misliti: urednik „Slovenskega Naroda" sam je moral imeti obe okrožnici pred seboj, ko je pisal to notico, saj vendar tako natančno in določno ve njuni vsebini. — In trditev njegova, da je priobčil stvar „optima fide"!! — Ko bi rekel, „pessima fide — bodi! Ker stvar, pri kateri se gre za obrekovanje svojega škofa, ni mala reč, ni igrača; saj ima še celo najpriprostejši človek nedotakljivo, najsvetejšo pravico do svojega dobrega imena, koliko bolj še le škof pri svojem vzvišenem poslanstvu. Reči smemo, da bi bil še celo tedaj urednik „Narodov" delal s slabo vestjo, ko bi bil res imel okrožnici pred seboj, ker namen njegov je bil, smešiti svojega škofa; s kako slabo vestjo je delal še le sedaj, ko je brez vzroka kradel dobro ime svojemu škofu. — In bodi, da četrtkove notice ni pisal sam, ampak se je dal tako naivno speljati na led, pisal je gotovo sam sobotno notico, v kateri pa utrjuje prvi dve laži z novima dvema lažema, kateri pa moramo na vsak način zapisati na rovaš vredniku, ker trdi, da mu je dobro znano, da ste se slični okrožnici izdali zoper njegov „list že dvakrat, in sicer prvič takrat, ko je izšel potem skupni pastirski list zoper nas in drugič o priliki smrti cesarjeviča Rudolfa." Toda, gospod vrednik! kaj Vam pomaga pristavljeni em-fatičui vsklik, natisnjen z razprtimi črkami: „Tega nam nihče ne more utajiti", ko je ta novi napad na ljubljanskega knezoškofa in trditev še o dveh drugih njegovih okrožnicah zopet le dvojna debela laž, laž toliko debeleja, kolikor bolj s premislekom in slovesno izrečena. Zato v imenu vseh poštenih ka~ toličanov ljubljanske škofije zahtevamo zopet z vso odločnostjo, da v „Narodu", ako imate šekajpo-štenja, naravnost prekiičete štiri laži o štirih izmišljenih škofovih okrožnicah. Kar se tiče konečno „Narodove" opazke, da „ni nikjer zapisano, da bi „Slovenec" moral vedeti za vsako škofovsko okrožnico", omenimo le toliko, da ima „Slovenec" v tem oziru to veliko prednost pred „Slov. Narodom", da ne vi za prav nobeno tako okrožnico, katere ljubljanski knezoškof niso izdali in zato tudi ne za štiri okrožnice, katere si je „Naroc!" iz mislil in jim je hoče podtakniti. Po vsem tem nas nikakor ne morejo zadovoljiti konečne besede „Narodove" notice: „Sapienti sat!" Mi pametni ljudje hočemo za trditve dokazov, ali pa preklic neresnica, zato ponavljamo zopet: dokaze ali pa preklic !! Dolžnost naša je, da vemo, s kom imamo opraviti in da se obnašamo točno in dosledno, kot se spodobi dokazanim lažem in obrekovanjem nasproti, kot se spodobi ljudem nasproti, ki v svoji nepopisni hudobnosti razdirajo veljavo njemu, kateremu jo ohranjati je sveta dolžnost vsacega pravega prijatelja narodovega. Dobro se zavarujmo pred to vrsto javno delujočih ljudij. Roman „4000" in to nesramno pisar-jenje proti našemu prevzv. višjemu pastirju že samo na sebi dovolj uči in tega nauka, ki smo ga sprejeli, ne oslabljuje tožna resnica, da je na vabilu h banketu, koder se ima zabavljati zoper katol. shod, podpisan katoliški duhovnik in bivši član priprav-ljavnega odbora, g. Anton Koblar. Politični pregled. V Ljubljani, 26. septembra. Notranje dežele. Verska šola. Kakor bi liberalci radi, vendar zahteva verske šole ne zgine z dnevnega reda. Te dni je v gališkem deželnem zboru poslanec vitez Kozlovski sprožil to zadevo. Rusinski župnik Kovalski se je tudi pritoževal, da ima cerkev premalo vpliva v šoli. Po sedanjem sistemu se ne dd doseči prava versko-nravna odgoja. Cerkveni vpliv je le bolj formalen. Poslednji čas torej baš iz Galicije prihajajo glasovi za versko šolo. To nas tembolj veseli, ker imajo baš gališki zastopniki velik vpliv v državnem zboru. Liberalci so se že veselili, da je verska šola pokopana, ali še vedno se najdejo možje, ki se potegujejo z&njo, in se bodo našli tako dolgo, da zmaga pravična stvar. Češka adresa. Ker se ni doseglo nikako sporazumljenje mej Mladočehi, Staročehi in veleposestniki, bodo Mladočehi jutri sami predlagali adreso. To bodo pa storili največ zaradi tega, da si obnove popularnost in da bodo mogli zabavljati proti Staro-čehom. Kakega vspeha od te adrese niti dr. Grčgr ne pričakuje, ker ni večina deželnega zbora zanjo. Koliko pa bode adresa Mladočehom pomagala, se sedaj še ne ve. S časom bodo volilci že spoznali, da se po taki poti ne pride do cilja. Koliko daleč smo še od tega spoznanja, ne more se povedati. To ali ono prepričanje le polagoma najde pot mej narod. Mladočeški listi pa sedaj pridno udrihajo po Staročehih, kar pač najbolje dokazuje, da ztnatrajo za svoj glavni smoter uničenje staročeške stranke, ne pa obnovljeuje češkega državnega prava. Rusini. Mlado- in Starorusini so imeli poslednji čas več posvetovanj, da bi se zjedinili. Ta lastnih prostorov, ali prihodnje leto misli vlada oba zavoda preseliti | {Mg pr0efe. gtgfpbšks nadškofij^a stoljg| j® jg ffdaj iz-Sovražnik' «Itcil nept^oma qgij>ljejo o kani'j8iijl1' ali za vendar ne ve^p. Čudno je vs^jjfo, da se sv. palica tako »e odloči T ^ pPgledu, še bo(j ¿udno gg jg, da noče priznati že imegoffrneg» fflfetica.' fkrajni č*s je že, ga bj «« tijlQ?l y bogo?|fjynico do&jmo leto« jplno š^jjo kW djdatojr. Prorokujejo pafp, da bogg letos} ojfoli 12Q bogoslpvcev v naši ^K^ovnici. Dflfcfo <}o$ji! Yf>š prečast. pr^t g. dr. Ko|g?{e mudil se je nej^tj dnij na Goriš^gfp. Danes je b|l Njegg previdnosti ^ezo: flgijškofa dr. Ajf^jja Zorn-f. Pri tej pfiliki jg ppi^j izvolil izfjtfj posebno h v a j p o kranjski duhovščini > ki se krepko in zložno drži s svojim škofom, kar je tako sijajno pokazal^ na prvem slovenskem ^fatoliškgm shodu. Prečast. g. prelat je ves ginjen odgovoril, da v imenu svojih kranjskih sobratov čestita prevzviše-nemu, ki si je vedel za svoje apostolsko delovanje zgojiti in združiti lepo število mladih in neustrašenih mož, ki so z dobrjm pismom vplivali morda še najbolj na kranjsko duhovščino. Ti so razumno in pogumno gladili pot katoliškemu shodu in na shodu samem so se zares odlikovali. To hvalo dajem Vaši prevffišenosti v Imenu vse kranjske duhovščine. Previdnost božja, ki je nedavno tako očito čuvala nad Vašo prečastito osebo, ohrani Vašo ekscelencijo pri tem apostolskem delovanju. Toliko bolj bridko mi je priznati, da je rgyno neki kranjski list te dni tako zlobno in podlo napadal Vaše apostolsko delovanje. V imenu vse kranjske duhovščine obsojam tako nezaslišano zlob-nost. V imenu svojih duhovnih sobratov obsojfm uajodločnejše to zlobnost ter sem si v tem v svesti polnega soglasja vse Vaše vr|e duhovščine. Prevzvišeni so nekako tako-le blagovolili r$či: „Taki napadi me nikdar bodo motili. D» sem Slovenec, to imam od Boga, ^n to sqfn vselej ® veseljem priznaval. To taj$, bila bi nehvaležno^ proti Bogu; svoj rod zaničevati, bilo bj greh iq protinaravno. Da pa br^zv^trne ahsolutne narodnost^ ne morem podpirati, to lahko izpcevidi vsak paketen človek, Če prav se jaz izogibljem. politike, veseli me vendar in hvaležno priznaj, da imam \ svoji škofiji vrlih duhovnikov, Ifi na tem polju dehyo skupno s kranjsko duhovščino. Naj bodo ti gospodje zagotovljeni, da se njih posebna spominjam, če sicer ne, pa na altarju in v molitvi, z^ kar pa vsem. tudi samega sebe priporočaj." Iz Zegreba, 15. septembra. Zagreb ima tedaj. 1 novega župana v osebi Adolfa Mošinskega, bivšega ! vladnega poverjenika. Še pred volitvami v mestno j zastopstvo je bil določen do.tični gospod za to častno | mesto od vladne stranke, ki ga je tudi t večino j glasov izbrala sebi za načelnika, dočim je opozicija j oddala pri volitvi prazne volilne lističe! Po našem j mnenju bi bila bolj konsekventno ravnala, da. je volila dr. Amruša, če tudi bi bila v manjšini ostala, ali bila bi vsaj pokazala, da smatra bivšega žopana za svojega vpdjo. O sposobnostih novega župana sodi se različno, vendar pa se mora priznati, da je odločen in delaven mož, ter se je nadejati, da bode za mesto gotovo mnogo storil, in sicer tem več, ker ga bode tudi vlada podpirala. Po dolgotrajnem posvetovanju se je odločila vlada ter oglasila te dni ustrojni štatut za ženski licej. Letos se odpr6 prvi štirje razredi, prihodnje leto pa se začno višji razredi otvorjati. Učna osnova je podobna onej naših gimnazij, samo da se v nižjih razredih ne uči latinski jezik, nego francoski; V višjih razredih pa je latinski in angleški jezik relativno obligaten in vrh tega tudi še pedagogija. One deklice, ki se bodo nčile latinski, bodo prestopile po prestani skušnji lahko na vseučilišče, one pa, ki se bodo učile angleški in pedagogijo, bodo lahko potrjene za gouvernante ali pa za učiteljice sploh. Šolnina iznaša na leto 50 gld. ter bode mo-goče le bolj premožnim ta zavod pohajati. Ce deklica izvrši semester z drugim redom, ne more biti nič več sprejeta. Ta strogost je zato uvedena, da se zavod ne prenapolni. Vse seveda je poskus.'") Ali se bode posrečil, učila bode bodočnost. Za one deklice, ki se mislijo bolj praktično izobraziti, pre-ustrojena je dosedanja mestna obrtna šola, katero je prevzela vlada v svojo oskrb. Le-ta šola ima več tečajev,, v katerih se bode podpčevalo v vseh strokah, ki so potrebne v praktičnem iivljenju. Tukaj pa je poduk zastonj in traje po navadi dve leti. Za večjidel prebivalstva je ta šola saree prav potrebna ter bode neizmerno mnogo koristila, posebno siromašnemu ženstvu. Za zdaj nimate Še obe šoli svojih *) Potrata časa in denarja z» — vrtefjav^. Op. ured, Deželni zbor kraujski. (Četrta seja, dnš 23. septembra.) (Da^je.) Poslanec Višnikar poroča o računskem sklepu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu za I. 1891. Prihodki za šolo so znesli 9796 g|(J. 89 Icr., troški pa 8234 gld. 11 kr.; prihodki pri gospodarstvu so znesli 8466 gld. 2V/t kr., troški 8170 gld. 98 kr. Vsi stroški za šolo in gospodarstvo so znesli 16.700 gld. 321/, kr.; iz dež. zalflada se je izdalo 8185 gld. 61 kr. Čista imovina je znesla 12.493 gld. 13'/, kr. — To poročilo se vzame na znanje. Poslanec v;i(ez L a n g e r pri tej priliki izraža željo, naj bi vodstvo šole svoje poročilo predložilo ob jednem z računskim sklepom dež. odbora. Isti poroča o proračunu šole na Grmu za leto 1898. Za šolo je potrebščina proračunjena na 8609 gld., troški na 7650 gld.; za gospodarstvo je potrebščina proračunjena na 6327 gld., dohodki na 4000 gld. Skupna potrebščina šole in gospodarstva za 1898. leto torej znaša 14.936 gld., pokritje 11.650 gld., primanjkljej pa 3286 gld. Iz deželnega zaklada se bode moralo pokriti 5686 gld. Ob jednem je bila rešena prošnja A. Lapajneta, učitelja na tej šoli za uvrstenje dosedanjih službenih let in petletnic. Dovoli se mu jedna petletnica 40 gld., druga pa od 1. marca 1893. Poslanec K 1 u n poroča o proračunu normalno-šolskega zaklada, za l. 1893. Po Ukazu deželnega šolskega sveta z dne 31. avgussa 1. 1892, je na Kranjskem vseh šol 305, učite]j/|kih služb pa 552. Letos so bile ustanovljene tri nove šole, namreč v Dolgi vas (Lienfeld) na Kočevskem, v Svibnem, okraju krškem, in v LeŠah, okraju radovljiškem, razširjenih je bilo 6 šol, učiteljsko oaobje pa se je od lanskega leta pomnožilo za 26. Dosledno se je pomnožila tudi potrebščina normalno-šolskega zaklada, ki znaša zaj. 1893 po predlogu finančnega odseka 331.659 gld., torej za 2442 gld. manj, kakor predlaga v prilogi 25. deželni odbor, in za 9982 gld. več, kakor v zadnjem zasedanju potrjena potrebščina za 1. 1892. Večina tega povikšanja spada na aktivne vžitke učiteljev, ki znašajo 304.972 in so se pomnožili za 5657 gld. Dotacije znašajo 4412 gld., nagrade in podpore 20.668 gld; itd. Potrebščina za vzdržavanje šol za silo povikšuje se mimo letošnjega leta za 92 gld., ker je na novo prirasla šola v Lešah; za druge take šole pa se je za 1. 1893 v proračun postavilo 1000 gld. več, kakor za 1. 1892, ker se po naznanilu deželuega šolskega sveta zopet take šole osnujejo v Javorjah, Lučini Stari Oslici, Novi Oslici in pri sv. Lenartu v šolskem okraju kranjskem. Tudi nagrada za pouk v ženskih ročnih delih se je povikšala za 400 gld.; deželni šolski svet priporočal je v ta namen 2000 gld., češ, da se silno množi, ta pouk in bi se še bolj razširjal, če bi se mogle dotične učiteljice nadejati malo dostojnejših nagrad, kakor so se jim dovoljevale dozdaj. Ali deželni odbor je predlagal le 1800 gld. in finančni odflek se pridružuje njegovemu nasvetu, ker je treba v prti vrsti skrbeti za neobhodno potrebne reči, in še?le potem za neobligatne predmete po razmerju denarnih sredstev. Da nas pa v tem oziru ne tare preobilnost, ni treba še posebej zagotavljati. Zadnjepovikšanje se kaže pri „različnih troških". Pravi taki troški znašajo prav za prav le okoli 400 gldt, vendar je deželni odbor povikšal ta znesek za 300 gld., da se porabijo za iidajo vseh z i Kranjsko veljav.nih šolskih zakonov in šolsko-gospod- skinib odredb, kar se je že večkrat povdarjalo in zahtevalo v deželnem zboru. Peželui šolski svet, ki bode vsled prošnje deželnega odbora preskrbel do-tičuo zbirko in izdajo, zahteval je v ta namen 600 gld., češ, d» bode treba mnogo odredb še-le posloveniti in prelaganjem in vredniku dovoliti primere nagrade; ali deželni odbor je sodil, da bode vsaj za prihodnje leto zadostovalo 300 gld-, in finančni odsek se je pridružil njegovemu nasvetu, ker je pričakovati, da bode tucji založnik kaj pri- j volil za pripravo in vredbo omenjene zbirke. Pqfcf jtj« ia'.L }898 znaša po ^lppjk finančnega odseka 22.254 gld., to je 2000 gld. več, kakor pfed|{kga deŽtJlfli ?P Pflvjkjfcnje zadeva doneske od zapuščin, ki znašajo po nasvetu dežel- ' nega odbora 11.000 gld., pod predlogu finančnega J odseka pa 13.000 gld. Figaužuj odsek je glede potrebščine pretresal še neko reč, ki more sploh ugodno vplivati na pokritje normalno-šolskega zaklada. Iz računskega sklepa normalno-šolskega zaklada ža 1.1891 je razvidno, da se je pri gospodarjenju z zakladom vsled Večjih dohodkov in manjših stroškov prihranilo 13.660 gld. Prav za ta znesek bi se moral torej zmanjšati donesek deželnega zaklada. V istini pa ae je znižal le za 9905 gld., preostanek 3755 gld. pa se je pripisal k konečnemu čistemu premoženju tega zaklad*- Finančni odsek je sodil, da ne gre teh preostankov pripisovati k premoženju in imovine pomnoževati z denarji deželnega zanlada, ampak da naj se postavljajo kot prihranek med pokritje istega proračuna normalno-šolskega zadklada, ki se oh enem rešuje z dotičnim računskim sklepom. Preostanek 1. 1891 bi se moral torej postaviti na proračun I. 1893, ali ker smo dotični računski sklep že potrdili in bi bilo treba popraviti v drugi storjeni sklep, finančni odsek ni hotel nasvetovati.,. 4% m M mmm ipilHftMfe i« * m- T|čun, pač pa priporoča deželnemu odboru, da naj pri sostavi prihodnjega proračuna ozira na to in evMtu<*ln® postavlja med pokritje normalno-šolskega proračuna. Poslanec Šuklje nasvetuje resolucijo, s ka-tftlfo se de^^ o^ojf p^b.lašča, naj po kulturnem teifcniki^ (id^tj n%črt za namakanje šolskih U%vnikov na Grmu. R*lje opozarja tudi na velikansko škodo, ki jo delajo čr-vi. Naj bi se dotični Z%fcou strožje izvrševal, ali pa predrugačil v tem smislu. Poslanec Kavčič je proti napravi za namakaj, %kW in Dolenjskem ne dobe potrebnih vodnjakov. (Konec sledi.) Dnevne novice. V L ju v, 149 *1. 26- septembra. (Izjava.) Z ozirom na notico, katero je prinese/ v Številki po,d naslor vom: „Dva Škofovska cirkulara", ponatisnjeno v današnjem, avodoem članku na prvi strani, pooblaščeni smo zopet od na^jkopigetent-nejie strani, izjaviti z vso odločnostjo, da se tudi v tej notici omenjeni „okrožnici" nikdar niste izdali, in sicer ne tedaj, „ko je izšel potem skupni pastirski list zooer ,Narod1" in ne „o priliki smrti cesarjeviča Rudolfa" in da sploh nikdar in nikoli ni bila izdana nobena enaka ali slična okrožnica ne od prevzv. k^ezoikof», ne od proč. škofij stva ljubljanskega, ne od kake druge Osebe, ki bi bila imela kak ukaz ali pooblastilo ali naročilo od prevzv. knezoškofa ljubljanskega, da se na izdanje takih okrož-nio pri škofijstvu sploh nikdar še mislilo ni, da torej tudi na zgornji trditvi, kakor na uotioi „Slov. Naroda" od četrtka pod naslovom „Und alles ist Dressur" ni besedice resnične, ampak da je tudi ta vest vseskozi neoanovana in izmišljena, (Deželni zbor kranjski) ima tutri peto sejo. Na dnevnem redu je poleg drugih manj važnih stvarij prorjtfiift i* 1893. RWlp- ž^no do UtigoA^g*. Čafifk, (Osebna ves|.) Komfu/grof G,asto.n Potticuh-Pettene.gj;, 8 t« dpi. ogleduje kornende neukega viteškega, rqda v Ljubljani in drugod po Krapjskem, (Poročilo t I. katoliškem shodu.) V; „Kafoliški IfrJupu" sa je. pričela tiskati katfgi. ki bo obseg*!* poročilo o L slo«, katolt shod«. — A no želi še kdo naročiti si to knjigo, naj se nemu- doma oglasi z naročnino 50 kr., da se more določiti število izvodom, — Naročila vsprejema gospod dr. Ivan Janežič, profesor bogoslovja v Ljubljani. (Slovesen banket — demonstracija proti I. slovenskemu katoliškemu shodu.) Liberalno časopisje je proti J. slov. katol. shodu že v obilni meri spolnilo svojo nalogo, sedaj prihajajo na vrsto še druga sredstva. Razpošilja se namreč pastoppo vabilo: „Vaše blagorodje! Minuli so dnevi slovenskega katoliškega shoda v Ljubljani. Žalibog, da seje katoliški shod postavil na neko skrajno stališče, katero nas ne more dovesti do toliko zaželjene sprave. Ravpo nasprotno, še pooptril je razglasje med slovenskima strankama. Z obžalovanjem moramo kon-statovati, da je katoliški shod in njegov pripravljalni odbor proti uzorni družbi sv. Cirila in Metoda in v zvezi ž njo proti pašemu starosti narodnemu poslancu gospodu Luki Svetec-u postopal na način, kateri je moral užaliti njega in vsacega rodoljuba. Ljubljanski rodoljubi so torej sulenili prirediti gosp. Luki ¡Svetcu na čast dn<5 3. oktobra 1892 ob polu 2. uri popoludne v pro-| štorih starega strelišča v Ljubljaui slovesen banket, s katerim hočemo izjaviti, da se popol- j I noma slažemo s svojim v borbi za narodne koristi osivelim prvakom in vernim nositeljem neskaljenega sporočila dr. Bleiweisovega na svoj narod, — da visoko cenimo našo vzvišeno, za naš narodni ob-j stanek toliko potrebno in zaslužno družbo 8 v. Cirila in Metoda, — in da smo nasproti skrajnostim, izjavljenim na katoliškem shodu, složen in edin narod, kateri ne gledš na stran in nebistvene dosedanje razlike v mišljenji odslej hoče hoditi eno pot in z združenimi močmi dosezati skupni naš s m o t e r. Vabimo torej odlične rodoljube iz vseh pokrajin, da se ne strašijo truda in stroškov in $e Udeleže te pr«dhežne izjave združene narodne stranke. Prosimo, da se blagavolš rodoljubi med seboj dogovoriti o udeležbi ter se najdalje do 29. sept. 1892 naznani število udeležencev in dopošlje na drugi j Sitratli naznanjeni znesek za kuvert. V Ljubljani, j dne 16. septembra 1892. Odbor: Dr. Andrej F e,r j | n č i č, predsednik. Dr. F r a a S t o r, tajnik. Ivan Hribar, Anton Koblar, Ivan G 0-j gola. Kuvert velja za osebo 3 gld., kateri znesek j naj se pošlje odborovemu tajniku, odvetniku v Ljubljani. Pri banketu svira vojaška godba. Opozarja se, da bede dne 3. oktobra zvečer v novem deželnem gledališči slavnostna slovenska predstava na čast imeadne Njegovega Veličanstva presvetlega cesarja." — To vabilo je jako značilna iz več ozirov. Po njem „se je katoliški shod postavil na neko skrajno stališče". Resolucije toreij sklenjene na katoliškem shodu, potrjene od naših škofov stoje na nekem skrajnem stališču in zoper te skrajnosti hoče zbrana gospoda na banketu iz- ' javiti, da so složen in edin narod, kateri ne gledč na stan in nebistvene dosedanje razlike v mišljenja odslej hoče hoditi eno pot in z združenimi močmi . dosezati skupni naš smoter. Torej združila se bo i „narodna" stranka na delo proti programu I. slov. katol. shoda. — To je treba dobro pometi. Iz va<• bila se tudi že razvidi, da bode kraljica na banketu — neresnica in njene sestre. Govorilo se bo, da je katoliški shod napadal družbo sv. C.rila in Me- i toda in nje podpredsednika g. L. Svetca. Vsak razsoden človek, ki je blage vol|e, vš, da se ni napa-. dala ni družba sv. Cirila in Metoda, ni gosp. Luka Svetec, marveč da se sedaj dražba le zlorablja proti I. slov. katol. shodu. Skrajni čas je, da pozovemo i vodstvo dražbe sv. Cirila in Metod», imenoma predsednika, vodjo Alojzijevišča g. Tomo Zupana i in tajnika g. Ant. Žlogarja: Koliko časa še boste trpeli in molčeč se udeleževali zlorab, ki se vpri-zarjajo z družbo sv. Cirila iu Metoda proti I. katoliškemu shodu, proti našemu od Boga nam postavljenemu škofu, proti avtoriteti naše višje cerk-I vene oblasti? Koliko časa bodete še mimo gledali, ' da se ostudne laži o delovanju našega škofa, kakor ' n. pr. one o izmišljenih okrožnicah i na Vaš račun feoMia med ljudi v nezmerno pohujšanje? Vert i nam veleva, da dvignemo ta glas, ker ne smemo I trpeti, da bi slovenski liberalci z imeni duhov-! nikov slepili naše ljudstvo ter Je lovili v svoje brezbožne mreže. Ali ste si pač v svestl odgovor-j nosti pred Bogom, ker se liberalci pri svojem ro-vanju zoper našega škofa v prvi vrsti sklicujejo ! na Vas, češ, saj tudi duhovniki tako mislijo? Ali i bočete tudi Vi tako daleč, kakor se je itgobil gosp. A. Koblar, ki se je tako spozabil, da so mu reso- lucije katoliškega shoda — neko skrajno stališče? — da je celo podpisan v odboru onih ljudij, ki i bodo napravili dn<5 3. oktobra slovesen banket, kot | demonstracija proti resolucijam katoliškega shoda. j — V sve6ti si svoje odgovornosti pred Bogom, v svesti si svojih dolžnostjj do svojega naroda, hočemo , v tem oziru jasnosti. Ker dovoljujete, da se Vaša I imena raznašajo po liberalnih listih in zlorabljajo v liberalne namene, zato smo si šteli v sveto dolž-| nost tudi od uaše strani govoriti jasno. — Dal Bog, ' da nismo govorili gluhim ušesom 1 J (Darilo.) Gospod Albert Samassa je izročil | povodom praznovanja 125letnice ljubljanske zvonarne j 150 gld. magistratu, da jil* razdeli dn<$ 25. t. v , mestni hiši za uboge. To velikodušno darilo je bilo ! včeraj opoldne razdeljeno med hvaležne reveže v mestni hiši za uboge. (Prezentacija.) Prevzvišeni gospod knezoškof ljubljanski so prezentirali za izpraznjeno faro Svetega Petra pod sv. Gorami preč. g. dr. Janeza Ev. Lipold-a, sedaj župnika v Šmar-tinu pri Šaleku in Štajerskega deželnega poslanca. (Umrla) je 14. t. m- V Lembaehu blaga, iskreno pobožna mati državnozborskega poslanca Fr. Robiča v svojem 80. letu. Pokopaval jo je velečast. g. kanonik Lovro Herg, ki je tudi na grobu ¡«pregovoril ginljive besede žalostnim pogrebcem v tolažbo. Naj v miru počiva ! (Regens ehori) pri stolnici v Mariboru je imenovan znani izvrstni glasbenik Čast. gosp. Ljudevit Hudoveruik, ondotni kapelan. (Pevski «bor „Glasbene Matice") ima jutri, 27. septembra, ob osmih zvečer v Knežjem dvorcu svoj redni glavni shod, na katerem se bode volil nov odbor za dobo jednega leta. Ker je to izvestno važen čin, je želeti, da bi se p. n. člani udeležili shoda prav mnogoštevilno. (Kratice za novi denar.) Avstrijsko - ogerska banka na Dunaju je naznanila, da bode rabila za krono „K" in za belič belič „h" kot znamenje. (Ogenj.) 22. septembra ob 4. uri popoldne je v Cirkovici na južnem Štajerskem pogorelo 9 koč. (Duhovniške premembe v lavantinski škofiji.) Župnijo Šmarje je dobil čast. g. Fr. Jug, župnik pri Sv. Barbari; žapnijo Marenberg čast. gosp. A. H.ecl, župnik v Žusmu. Čast. g. J. Vre že, komi vikarij v Maribora, je imenovan katehetom na ljudskih in meščaoskib šolah; na njegovo mesto pride čast. g. dr. A. Medved iz Trbovelj in čast. g. P. Gregorec iz Polzele v Trbovlje, na Polzelo pa čast. g. J. Črnec. V pokoj je šel velečast. g. Jos. Toporišič, knezoškofijski duh. svetnik in župnik v Št. Lovrencu. (Vročinska bolezen.) V vasi Koče v slavinski občini na Notranjskem je v osmih dneh sedem oseb zbolelo za vročinsko boleznijo; dve sta umrli. (Z*nh»iv«ati o ženskem vprašanju.) Pred kratkem je zborovalo v Draždanah nemško žensko društvo, in ta je dejala Helena Lange sledeče: „Co bi imela izroči skromno željo, rekla bi, da naj vsa mlada dekleta kakor mož svoj vojaški čas odslužijo jedno leto * kakem otroškem vrtca ali v kakem drugem dobrodelnem zavodu." — Baronka Btilow izvaja iz tega v „Tgl. Rundschau" popolnoma resen predlog, na] bi bile čtolžne vzlasti dekleta višjih stanov, služiti jedno leto v bolnišnicah, v otroških vrtcih, v obednicah zs uboge, v zabaviščih za ljudstvo, v prenočiščih za ljudstvo itd. K temu naj bi jih zavezala država, da bi tudi ženske kaj pripomogle, da se reši socijalno vprašanje. (Novi pravoslavni.) V občini Krošna pri Žito-miru na Volynju je te dni prestopilo 54 Cehov v pravoslavje. Preobračal |ih je odpadnik Manuel N e m e č e k , preobrnila jih je pa kruta sila, kakor že pred njimi mnogo nesrečnih čeških izseljencev na Ruskem. Da, vera tam ni na dnevnem reda, marveč le krivovera, pri nas pa — nevera! (Železnica predelska.) V goriški mestni dvorani je 11. t. m. predaval mnogobrojnemu občinstva znani veščak v železniških zadevah, inžener Bii-c hal en, o oametavani ieitauia«, ki po najkrajše) poti veže glavno pristanišč» naš« države, Irst, a zapadnimi m severnimi deželami. Govoril j» najprej o nujni potrebi take ielemica in omenjal rasnih načrtov tinjo. Pr^go Di.v%ča-Loka je govornik liJUjnčil, češ, ker bi a» skrajšala znatno pota in bi tekla vštric jažne železnice, ki se ima tako kmalu podržaviti. Progo K ra.n i - L 1,0.11 e.lj - C e I o v e o imenuje te lokalnega pomena, tehtno in nerabno za svetni promet. Ces Velike Ture se mu zdi železnic» pretežavna in predraga laradi vel.kih višin; kot rabno jo spoznava le v zvezi s predelsko, katero jako toplo zagovarja. Tudi linška zveza čez gorovje Pyhon je po njegovem muenju le lokalnega pomena. Predelska železnica pa se mu zdi najkrajša in najpripravnejša zveza. Tudi lahko bi 6e zgradila; varna bi bila pred zameti; samo en veliki predor bi se potreboval, namreč skozi Predel mej Logom in Mrzlo vodo. Samo 824 metrov bi bila najvišji točka progi. Za 112 kilometrov bi bila pot krajša mej Trstom in Trbižem, nego sedaj. Stala bi krog 25 milijonov gld. Bila bi tudi izredne stra-tegične važnosti. („Besedy slovanski".) Pod tem naslovom izdaje znani knjigar J. Barvič v Brnu dvakrat na mesec v zvezkih po 30—50 kr. novo zbirko nravno-dobrih in zanimivih spisov iz vseh slovanskih literatur. Format knjižicam je žepni in zunanja uprava je v obče jako ugodna. Telegrami. Dunaj, 25. septembra. Cesar, veliki vojvoda toskanski in princ Leopold bavarski so se danes iz Grod6lo-a semkaj pripeljali Dunaj, 25. septembra. Vlada je zauka-zala zdravniško revizijo potnikov iz Rumu-nije in prateža na postajah Ickany in Nova Selica. Zdravniške revizijske postaje osnujejo se v Oswiecimu, Dziedzicu, Blielici in Saybušu. Manjše postaje so se zaprle. Poleg so se napravile zdravniške revizijske postaje na vseh železniških križiščih v Galiciji in Bukovini. Dunaj, 26. septembra. Saksonski kralj se je zjutraj pripeljal in cesar ga je najsrč-neje vsprejel na kolodvoru severno - zapadne železnice. Po predstavi častnih kavalirjev je kralj ogledal častno stotnijo, potem sta se pa vladarja odpeljala v Sehonbrun mej živahnimi ovacijami občinstva. Dunaj, 26. septembra. V bukovinski pravdi se je porotnikom predložilo 89 vprašanj. Zagovorniki so predlagali razne pre-membe, ali sodišče je skoro vse zavrnilo. Lvov, 25. septembra. Iz nobenega okraja se ne poroča, da bi bil kdo zbolel za kolero. Inomost, 25. septembra. Italijanska mesta so izvolila vseh šest prejšnjih liberalnih poslancev. Montauban, 26. septembra. Pri banketu kraljevcev je grof Haussouville zastopajoč grofa Pariškega izjavil, da so kralj evci v verskih in nravnih stvaréh uclani papežu, hočejo se pa odločno, če tudi spoštljivo upirati papeževemu povelju , da se naj od-rekô upanju na obnovljenje monarhije. Hamburg, 25. septembra. Epidemija znatno pojemlje. Včeraj jih je zbolelo 115 in umrlo 56. i1!mrli «o; 21. septembra. Efrajm Herman, ključavničar, 64 let Hrenove ulice 14, oslabljenje. 22. septembra. Helena Kavšek, delavka, 23 let, Hrenove ulice 12, jetika. — Ana Hubat, gimn. profesorja hči, 4 leta, Pred Škofijo 16, daviea. V bolnišnici: 21. septembra. Jožef Brajer, gostač, 72 let, dysenterie. — Jernej Remo, branjevec, 58 let, vitium cordis. 22. septembra, Franc Jakše, po3treSček, 62 let. Tujci. 21. septembra. Pri Južnem kolodvoru: Oustrin, uradnik, z rodbino, in Wesserman iz Trsta. — Klement, stotnik z rodbino z Dunaja. — Krapsek, zasebnica, iz Ptuja. — Ketolnik iz Beljaka._._ ___ Vremensko »poročilo. Stanje avstro-ogerske banke dné 23. septembra 1892. (Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu " 439,873.000 (+ 8,933.000) 282,228.000 (+ 7,847.000) 147.286.000 (+ 4 594.000) 27,374.000 (— 1,484.000) gld. Kovinski zaklad „ Listnica „ Lombard „ Davka prosta bančna rezerva gld. 44 693.000 (— 724 000) Odd& se t najem stanovanje in vrt s pekarijo v Kamniku na Čutni it. 13 pod ugodnimi pogoji. — Več izve se pri Gregorju Burji v Kamniku. 440 3-2 opazovanja 24 7. u. zjut 2. o. pop. 9 u zvp.V Stanje iraroT.ftri* . mm 1MT 7350 735'8 lopomera po Celiiju T4TT 23-6 16-8 25 u zjut. u. pop. 737 2 736 9 738 0 14-6 232 164 V mih sto) goldinarjev, z aktivitetno doklado 120 (sto dvajset) goldinarjev in šestimi v pokojnino vštevnih' petletnic po 100 (sto) goldinarjev. Prosilci za to službo morajo biti doktorji vsega zdravilstva, ter prošuje, katerim je priložiti dokazilo o starosti, o znauja slovenskega in nemškega jezika, dalje o sedanjem službovanju, izročiti podpisanemu deželnemu odboru prostovoljna javna dražba v zapuščino dr. Janeza Skedl-a, Urše in Mice Skedl iz Št. Ruperta spadajočih zemljišč in se odredi dan 27. kimovca 1892 i. t, 1. v Št. Rupertu. Cena bode se določila neposrednje pred dražbo po cenilcu Jožeta Bercarju iz Kamuja. Skupilo se bode med dediče razdelilo. — Pravice zastavnih upnikov se ne bodo kratile. Dražbeni pogoji morejo se upogledati v navadnih uradnih urah pri podpisanem sodišču. fjA A/? SOilfSOIIiO ^JÍTVÜAC iiJS 4IJWIIX0 * J*'-1' ■'• C. kr. okrajno sodišče v Mokronogu, dtié 20. septembra 1892. I> u 11 a j s k a borza. Dn6 26. septembra. Papirna renta 5 16% davka . . . Brebrna renta 5%, 16% davka . . . , Zlata renta 4%, davka prosta..... Papirna renta 5%, davka prosta . . . , Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . , Kreditne akcije, 160 gld........ London, 10 funtov stri........ Napoleondor (20 fr.)........ Cesarski cekini ......... Nemških mark 100.........58 96 gld. 65 96 . 25 115 „ 70 100 . 40 992 „ - 312 „ - 119 „ 65 9 „ 50' 5 „ 67 75 Dn6 24. septembra. Ogerska zlata renta 4%.......112 gld. 70 kr. Ogerska papirna renta 5%............100 , 45 „ 1% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 140 „ 25 „ 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld . . 151 — „ Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....185 „ 25 „ Zastavna pismaavstr. osr. zem. kred. banke 4% 96 „ 15 „ Zastavna pisma „ „ „ „ 4'/,* 100 „ 25 „ Kreditne srečke, 100 gld.......190 „ - „ 8t. Genois srečke. 40 gld.......62 „ 50 „ Ljubljanske srečke, 20 gld.......22 gld. — Avstr. rodečega križa srečke, 10 gld. . . 17 „ 25 Rudolfove srečke, 10 gld. ...... 23 „ 50 Salmove srečke, 40 gld........62 . 20 Windischgraezove srečke, 20 gld.....— . — Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 151 . 25 Akcije Ferdinandove 6ev. želez. 1000 gl. st. v. 2800 . — Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 98 „ 60 Papirni rubelj....................1 n ¿O1 Laških lir 100............_ kr. imenjamična delniška iiuAMivuii družba na Dunaju, jAUUAlVVAl i VVollzeile Štev. 10. Kajkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valuto in devize. ■V Razna naročila IzvrSč se najtočneje. "Mi Za nalaganje kapitalov priporočamo: 4% bolzansko-meranske prioritete. 4',. % gallikega zemljiškega kreditnega drnitva zastavna pisma. 4% dnhovsko-podmokelske (Duz - Bodenbacher) srebrne prioritete. Dunajske komunalne promese a 3'/« gld. in 50 kr. kolek. Glavni dobitek 200.000 gld. avstr. valj. Tišine promese a 2 gld. in 50 kr. kolek. Glavni dobitek 100.000 gld. avstr. velj. Obe vkupe le 6 gld. avstr. velj. ■F" Žrebanje dne 1. oktobra! Izdajatelj: Or. Ivan Janoiii. Odgovorni vredni k. Ignaoil Žitnik Tis< „¿»uiiisiti» )nk«'" v tulili»«!