_____GOSPODARSTVO, str. 7 Pogajanja med odborom sindikata delavcev v zdravstveni negi in vladno pogajalsko skupino, so se končala z napovedano stavko zaposlenih v zdravstveni negi. Če stavkovni odbor v kratkem MAJDA HORVAT Stavka v modrem pro Grozdje je že sladko, še posebno če je vinograd na južni legi in grozdi obsijani s soncem. Lendavske gorice imajo takšno lego, zato so na Lendavski trgatvi v soboto, 12. septembra, ponujali tudi grozdje. Čeprav je okrog 500 udeležencev povorke in kulturnega rama močil dež, jim dobre volje ni zmanjkalo. Jesen s svoji sadovi je pred vrati, bbp nek ? Z®re^eno bi bilo nasta-u 6 škofije interpretirati kot „aZpad Prejšnje, ne, to je Spr Jme’ k’Se mora uničit>. ^■ti, da zraste nekaj nori« ’i!n navsezadnje Prekmu-dedišo ° * n' b^° Slomškova Maribor avPmekmUrje Je bil° k Plačilu j z vlado ne doseže dogovora o štirih obrokih iz-tiram % aa,ka za zdravstveno nego (o višini količniku sta se obe ^spre' US^adde, medtem, ko vladna ima pomisleke pri tretjem in okoli tr' a celr,e8a obroka izplačila), bo l. oktobra začelo stavkati pr Jst ^oč medicinskih sester in tehnikov. ^avičen^0 ° lem' ab so zableve zaposlenih v zdravstveni negi Pri vre(h 6 ne so seseda deljena, odvisna predvsem od tega, kaj si 1 °Se^ne njihovega dela vzamemo za primerjavo ter kakšne Poje le treb Sm° Z ^om medicinskih sester.imeli sami. Nasploh no. a Priznati, da je delo medicinske sestre zahtevno in napor- h^da p« '"l dadni ra^anJe pravičnega nagrajevanja je v pogajanjih za doda-zadeve dru80tnega pomena, ali kot je dejal Mirko Bandelj, ^rja, iej 'noremo gledati samo s čustvi. Za denar gre. Za več de-04 dodatmLSa bo' k,jub ,emu- da je uradna pogajalska stran vlada, žago/ lZ^abdih zaposlenim v zdravstveni negi, najverjetneje v zdra °v'1' ZZZS. Pogajanja med vlado in sindikatom zaposle-'‘^nlnice ne& torej ™ajo zelo močno senco zdravstvene za- dr kar dr. Draga Petriča, medtem ko zdravstvenega mi-z ^avnik^'10 ^ereba sPl°h n‘na spregled. ^žili sai 'S° SV°j° P°višico k plači izborili z zavezo, da si jo bodo ke8a ie t !.2 boU varčnim delom. Zaposleni v zdravstveni negi kaj bodo Za8°i°vijo. In če tega ni, izdatki pa bodo, na kakšen Pa ZZZS zahteval višjo prispevno stopnjo, ali ° razrezal malho, tudi na račun krčenja pravic zavaro- poti vodijo v KMETIJSKA PRODAJALNA AGROOPREMA PUCONCI &BNA PONUDBA KRMIL ER’ 50 kg 2.538,00 SIT S> 50kg 3.194,50SIT 1.962,00SIT 10 kg 564,70 SIT ^&';,SEM0kg 501,90 SIT . ARTER, 10 kg 456,30 SIT prodaja ^F0RTE80WP1/1 4.668,40 SIT ponudba po zelo S^ENČNIH CENAH * : GNOJILA NPK 7 : 20 : 30 INA , !26dc pšenice ženski ječmeni kmetijski stroji Boj za trg in blagovno znamko Tiskovna konferenca na Policijski postaji v Gornji Radgoni Zasegli 29 kilogramov konoplje Čedalje več ljudi zasvojenih V soboto, 12. avgusta, ob 1.40 sta policista Policijske postaje Gornja Radgona, ki sta kontrolirala promet na Radenskem Vrhu, postala pozorna na sumljivo vedenje voznika osebnega avta 31-Jetnega Vasja G. in njegovih sopotnikov: 34-letnega Mirana R. in 37-letnega Slavka R. (vsi so iz okolice Radenec), zato so se policisti odločili za pregled vozila. N Z potrošnik, d. d. UHca arhitekta Novaka 2, 9000 Murska Sobota O dogodku oziroma odkritju policistov so pripravili na Policijski postaji v Gornji Radgoni posebno tiskovno konferenco, na kateri poročali komandir radgonske policije Branko Vukan, vodja kriminalistične službe Anton Rozman in predstavnik urada načelnika UNZ Igor Klarič. »Policista sta se odločila, da opravita pregled vozila. V prtljažnem delu avta sta našla v šotorskem krilu večjo količino listov in vršičkov rastline konoplje. Med zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, daje bila konoplja požeta v nasadu ob železniški progi v okolici Veržeja, tehtala pa je 29 kilogramov. Vsem trem je bila odvzeta prostost. Na njihoVih domovih pa so bile opravljene preiskave in povsod so bile najdene manjše količine marihuane,« so povedali na tiskovni konferenci v G. Radgoni. Zvedeli smo tudi, da je bil Miran R. že obravnavan kot prodajalec opojnega sredstva. Ta čas pa še ni znano, kdo je posejal konopljo. Zoper vse bodo podali kazensko ovadbo zaradi storitve kaznivega <0 G> C a> O _ comnon RAČUNALNIKI M. Sobota, Slomškova 17, teL: 27 094 BanKVVustria Creditanstalt Zasežena indijska konoplja, ki so jo našli v avtu treh moških iz okolice Radenec. Foto: NJ zasegli letos že 2.500 gramov marihuane. V tem letu so zasegli tudi 965 ‘ gramov heroina, 0,5 grama hašiša in 55 mg metadona. dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Pomurski policisti so v letošnjem letu sicer že obravnavali 24 kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili in 15 kaznivih dejanj omogočanja uživanja mamil. Zoper osumljene so podali ovadbe javnemu tožilstvu, poleg tega pa so še 35 kršiteljev prijavili sodniku za prekrške. Med hišnimi preiskavami, ki so jih opravili na podlagi odredbe sodišča, so »Na območju, ki ga pokriva UNZ M. Sobota, se problematika v zvezi z mamili povečuje. Kljub preventivnim programom na šolah, v zdravstvu in drugih službah, ki se ukvarjajo s preprečevanjem in zdravljenjem zasvojenosti z drogami, ugotavljamo, da je čedalje več ljudi zasvojenih. Starostna skupina se vedno bolj znižuje. Tako ugotavljamo, da se z mehkimi drogami, predvsem z marihuano, srečujejo že 13-letniki; med srednješolci pa uživalci uživajo predvsem heroin,« so povedali na tiskovni konferenci v Gornji Radgoni. ŠSi ZIMSKI /=\ F\ VRTOVI, d. O. 0. Lendavska 29, 9000 Murska Sobota lfDUIINQIfA PVC,NALU V n n U110 HA OKNA TER VRATA Tel.: (069) 35 555 rTEIBICVn Al® Faks (069) 32 093 UrlNO T H AL 2 AKTUALNO OKOLI NAS 17. september 1998, Ubili Azema Hajdarija V soboto zvečer je bil v Tirani ubit predstavnik albanske opozicijske Demokratske stranke Azem Hajdarija. V nedeljo se je pred vladno palačo zbrala množica demonstrantov, ki so streljali, policijo pa obmetavali s kamenjem, le-ta pa jih je poskušala razgnati s streljanjem v zrak. Med demonstracijami je bila ubita ena oseba. Demonstranti so zasedli stavbo državne televizije, vladnih prostorov in parlamenta v Tirani, v središču mesta pa so zažgali več trgovin. Na ulice Tirane so prišli tudi tanki in oklepna vozila. V spopadih med demonstranti in policijo vTirani so po podatkih vlade umrli trije ljudje, 14 pa je bilo ranjenih. Po podatkih očividcev so privrženci nekdanjega predsednika Sadja Berishe zvečer prevzeli nadzor nad vsemi ključnimi ustanovami v albanski prestolnici, od koder so jih pregnali z vojsko. Albanski obrambni minister Luan Hajdaragaje zagotovil, daje vojska »pod nadzorom« socialistične oblasti. Albanska vladaje Berishi postavila ultimat, da mora zapustiti državo, sicer ga bodo aretirali. Berisha pa je izjavil, da ne namerava »v nobenem primeru zapustiti Albanije«, in je vlado pozval k takojšnjemu odstopu. Premier Fatos Nano je povedal, da »ne bo odstopil« kljub »državnemu udaru«, saj bojda njegov odstop »ne bi bil učinkovit«, kot je dejal njegov tiskovni predstavnik. Primakov Ruski predsednik Boris Jelcin je v tretje za ministrskega predsednika predlagal dosedanjega zunanjega ministra Jevge-nija Primakova in uspel. Prepričal je namreč komuniste, da se bo tako politična kriza končala. Primakov je na prvi seji vlade poudaril, da bo vlada skrbela za interes Rusije in ljudstva, njegov podpredsednik, pristojen za gospodarstvo Jurij Ma-sljukov, pa je dejal, da bo prva naloga vlade izplačilo zaostalih plač in pokojnin. Medtem pa vrednost rublja raste. Clinton pa se kar kesa Ameriški predsednik Bill Clinton je ponovno prosil za odpuščanje. Neodvisni preiskovalec Kenneth Starr je kongresu dostavil poročilo o kaznivih dejanjih predsednika Clintona. Še pred kongresom so poročilo dobili v roke internetovci, v njem pa so med drugim žgečkljive podrobnosti o cigari:»... potem je predsednik potisnil v vagino Ms. Lewinsky cigaro, porinil, jo potegnil ven, dal v usta in rekel: Dober okus.« Drnovšek v Turčijo Premier Janez Drnovšek se je odpravil na obisk v Turčijo. Ker z državo nimamo odprtih vprašanj, naj bi bil namen njegovega potovanja predvsem krepitev dvostranskega gospodarskega razvoja. Bavarske volitve Dva tedna pred nemškimi parlamentarnimi volitvami se razmerje moči na bavarskih deželnih volitvah ni spremenilo. Krščansko-socialna unija (CSU) je z 52 odstotki glasov obdržala absolutno večino, za Socialdemokratsko stranko Nemčije (SPD) pa je glasovalo 30 odstotkov volivcev, Zeleni pa so se s 5,2 odstotka glasov obdržali v deželnem parlamentu. Po prvih podatkih bo CSU dobila 121 od 204 sedežev v parlamentu, SPD 71, Zeleni pa 12. Volilna udeležba je bila 71,1-odstotna, okoli 8,8 milijona volilnih upravičencev je izbiralo med 2128 kandidati iz devetnajstih strank in političnih združenj. Deželni parlament so prvič volih za petletni mandat. I o Vi cn Lažje z Beogradom kot Ljubljano Po mokriškem srečanju m izpolnjen še noben dogovor V torek sta se v Zagrebu sestali hrvaška in jugoslovanska (srbska) komisija za določitev državne meje med Hrvaško in ZR Jugoslavijo, v ponedeljek pa se je iztekel 20-dnevni rok, M sta ga postavili vladni delegaciji Slovenije in Hrvaške na znamenitem mokriškem srečanju^ tem času bi moral finančni minister Mitja Gaspari povabiti v Ljubljano hrvaškega finančnega minsitra Borislava Škerga, da bi nadaljevala dialog pri iskanju rešitev za obveznosti in pravice nekdanje Ljubljanske banke - glavne podružnice Zagreb. Prav tako so naložili hrvaškemu pravosodnemu ministru dr. Milanu Ramljaku, da do minulega ponedeljka skliče sestanek izvedencev obeh držav za pripravo dokončnega predloga sporazuma o premoženjskopravnih vprašanjih med obema državama. Čeprav je sedaj iz vladnih krogov v Zagrebu in Ljubljani slišati, da bo do obojih srečanj prišlo jutri, se pravi v petek, prvi rok, ki so ga postavili na srečanju zunanjih in gospodarskih ministrov Slovenije in Hrvaške 25. avgusta na gradu Mokrice, ni bil izpolnjen. Potemtakem lahko dvomimo, da bosta državi našli rešitev tudi na pogajanjih o krški nuklearki v trimesečnem roku, kakršen je predpisan tudi za drugi sklop premoženjskih vprašanj, ki kot Demo-klejev meč visijo nad državama po njuni osamosvojitvi. kih mark odškodnine. Iz Buzeta pa so sporočili, da so jim Ljubljančani ostali dolžni najmanj dva milijona mark, z Reke pa so dodali, da Unionova skladišča že od leta 1987 niso več njihova. Gre pa samo za kapljo v morje nerešenih premoženjskih zadev med državama. V zvezi s tem je po svoje zanimivo, da Hrvaška in Srbija oziroma ZR Jugoslavija, ki sta bili (pol)uradno v vojni, v zadnjih dveh letih po vzpostavitvi diplomatskih odnosov dosledno izpolnjujeta dogovore in predpisan rok za začetek in konec reševanja določenih odprtih vprašanj med državama. Uradno je Hrvaška tudi zaradi vojne, srbske in črnogorske agresije, julija 1991 na vladni ravni sprejela razvpito uredbo, ki prepoveduje lastnikom tujega premoženja (nekdanja družbena lastnina) razpolagalno pravico. Po še nedokončanem seznamu o vrednosti slovenskega premoženja na Hrvaškem pred sprejetjem te uredbe, je bil naši državi na tleh južne sosede tako zamrznjen velik kapital, vreden okoli devet milijard nemških mark. To pa pomeni, daje bilo slovensko premoženje na Hrvaškem vredno devetkrat več, kot so bile obveznosti Ljubljanske banke do hrvaških varčevalcev, ki so jih izmerili za okoli 930 milijonov nemških mark. Danes Vi O vt IZHAJA V ČETRTEK Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba) , n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za III trimesečje 1998 je 2.500,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, izvod v kolportaži pa 200,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Izhaja ob četrtkih. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteie tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet- so razmere drugačne, saj je veliko vprašanje, ali resnična vrednost slovenskega premoženja presega milijardo nemških mark. O tem priča tudi primer Pivovarne Union, ki je na začetku devetdesetih hrvaško pivovarno v Buzetu rešila pred bankrotom, v obrat vložila precej denarja in se leta 1993 - zaradi uredbe hrvaške vlade, ki za Slovence velja še danes - poslovila iz Buzeta in sedaj terja skupaj s skladiščem na Reki vsaj 5 milijonov nemš- Še danes mi zvenijo besede, ki jih je v hrvaškem parlamentu izrekel tedanji premier dr. Franjo Gregurič: »Uredbo smo sprejeli zaradi Srbije in Črne gore, ne pa zaradi Slovenije. Slovensko premoženje v ničemer ne bo okrnjeno,« je napovedoval dr. Gregurič. Težko je verjeti, vendar je res, da so se Hrvati in Srbi, čeravno pod mednarodnim pritiskom, vendarle dogovorili, da deblokirajo srbsko in črnogorsko premoženje na Hrvaškem in hrvaško na ozemlju sedanje ZR Jugoslavije. Dogovor je bil sprejet za zaprtimi vrati, tudi na pogostih srečanjih v Zagrebu in Beogradu, na Hrvaškem pa so že ob koncu minulega leta imeno- Iz Monoštra piše Nova vlada Po poletnih počitnicah je prejšnji teden madžarski parlament ponovno zasedal. Po mnenju večine opozicijskih strank še pravočasno, kajti drugače bi se lahko zgodilo, da bi se nova vlada preveč navadila, da vlada brez kontrole parlamenta. Tudi to kaže, da se je v vročih dnevih zgodilo marsikaj, kar je burilo opozicijske duhove. Da bo po majskih volitvah prišlo do sprememb, tudi na čelu pomembnih državnih uradov in institucij, je bilo povsem jasno. Nihče pa ni predvideval, da bodo naleteli kandidati ministrskega predsednika za te javne funkcije na tolikšno nasprotovanje. Gre predvsem za eno osebo, ki so jo imenovali za šefa davkarije na Madžarskem. O gospodu Simicski opozicija trdi, da njegova gospodarska, podjetniška preteklost ni prav brezmadežna. Očitajo mu tudi, da je bil svojčas blagajnik današnje vodilne vladne stranke. Da okrog njega tudi takrat ni bilo vse v redu, lahko sodimo po izjavi njegovega strankarskega kolege (ki je že zapustil stranko), češ da je bilo okrog gospoda Simicske čedalje več oboroženih telesnih stražarjev, tako da se je človek počutil, kot če bi bil na haciendi prodajalca mami! v Venezueli. Kako neki je bilo potem še s firmami, katerih lastnik ali solastnik ali le član nadzornih teles je bil omenjeni gospod! Okrog le-teh je postala zmešnjava, ko je osrednji madžarski dnevnik začel objavljati članke, kako so večino teh podjetij prodali človeku, ki se je identificiral z ukradenim potnim listom. Hrvaški državljan Josip Tot bi bil prav gotovo srečen človek, če bi bil res lastnik vseh firm, ki jih je »neznanec« odkupil s pomočjo njegovega potnega lista. V »preprodajni igri« je tudi neki turški državljan, o katerem pa v glavnem nihče nič ne ve. Da je njegov varovanec precej vehementen in razburljiv človek, je prav gotovo vedel tudi premier, kajti lep čas po tistem, ko je zadeva prišla na dan, ga ni »prepustil« ne javnosti ne novinarjem, da ne bi situacije še poslabšal. Da bi ga rešil medijev, je rajši poiskal novo kost, ki jo je vrgel javnosti. Tako se je na Madžarskem rodila najnovejša prisluškovalna afera. Premier, obenem predsednik vladne stranke FIDE-SZ, g. Orban je na strankarskem zasedanju javno izjavil, da so zbirali v času (l. 1997), ko je vladala so-cialno-liberalna vlada, nezakonito in z denarjem davkoplačevalcev ter s tajnimi sredstvi informacije o vali posebno delovno skupino, ki odkupuje in prodaja srbsko P& moženje, urejuje pa tudi z^e' njavo srbskih in hrvaških hiš tleh Hrvaške oziroma ZR slavije. Kakorkoli že, po dobrih sd mih letih je videti, daje hrv^1 vlada sprejela uredbo o on>1 jenih pravicah lastnikov tujeg‘ premoženja bolj zaradi nas k11 srbskih in črnogorskih »Mrl sorjev«. Ob tem tudi ne gre hiti, da je pred predsedniških volitvami leta 1992 dr. Fr^ Tudman javno izjavil, da s/®11 Slovenci na Hrvaškem toliko# vestirali zato, da bi oslabili hrvaškega gospodarstva. Na zdravje! d PETER POTOČIM’ 107. razlog za MARIJANA - novi ljudf darski dejavnosti takrat še opozicijskih to je menda izjavil na podlagi verodostojn mentov. Če pa so ti verodostojni dokumenti ki jih je neznanec posredoval skoraj vsem ° madžarskim dnevnikom, ki sojih od m r objavili, potem pri zbiranju teh podatkov' trebno uporabiti tajnih sredstev. Dolpm]en v glavnem podatke, ki jih najdemo v regP ali so dostopni na sodišču za registriranj1'P, J Da okrog zbiranja informacij s tajnihM nitimi sredstvi nekaj »smrdi«, pristojne parlamentarne komisije.P.lnprt)fl sije za nacionalno varnost, (socialist obrambni minister) je namreč zahteva, komisiji predstavi omenjene dokumente^ na komisije je preprečila celo to. da bi~a' $ na dnevni red, češ da ta komisija ni Fr' ni bilo tajnih sredstev. To je izjavila P° komisije in članica FIDESZ-a. Kot če ne pred tem njen strankarski šef trddPrav Vmes seje izvedelo, da najdemo v ^(11^’ tih tudi imena nekaterih socialistov in rej malo je verjetno, da je zbiranje P0^.^ inf prejšnja vlada. Kdo torej je potem nar0 šne namene je zbiral podatke? Na,a c bi odgovorila posebna parlamentarna ni pristojna tista za nacionalno varn°s jH se Ob vsej tej zadevi pa smo pojav, in sicer, da se predstavniki v>a ^je"‘j izogibajo neprijetnim vprašanjem odgovorijo. Tudi ministrski predsed'1'Ji zapletih »prisluškovalne afere« Z metodo. Namesto neposrednega ^0^ je »nastopil« v televizijskem intervju1 »komuniciral« precej zviška. , jjaje1(1 Potrebno je priznati, dajebilcaS ^fioS0"1 Nli1 no določen, pogovor je potekal pre ?UP°r madžarske nogometne reprezenian jpred5^ metodo, ki jo je tudi sam kritizira j^ef1 p f prve madžarske demokratične uidi1' On je namreč nekje izjavil, da ga 1,1 bibdčcič dsednika zato, da bi se »pajdašiha. Za ta odnos do novinarjev je plaC^ff ff Prvič je dobila javnost popačeno pa je njegova stranka na naslednj'' VRTNIC —17. september 1998 AKTUALNO DOMA M šeststo delavcev Planike, ki so ostali brez je kar polovica iz turniškega obrata Stečaj Planike -načrtovan, diktiran ^Tg^i^i^ »tiran ter da je bil izbran kol !a Plani ko. Ali je izbor ali odločitev z J , poteza? Rosami predlagatelji stečaja, res najbolj modrapote oliko bolj, ker se že najavljajo zatikanja, ki nač j j v Hijeno, predvsem pa gladko in hitro Pot s,et^ upravitelj sestih mesecih končal s prisilno poravna ■ storitev primer med upniki, ki izsiljujejo ter dobavo mater ?ezuiejo s plačilom dolga, omenil Telekom m spe S ki 1« prek sodišča . Trstu d.s.kel, d. s. P » k' ■ p en‘li material za proizvodnjo. To je povedal za ja , Se veliko drugega, kar je bilo ušesom javnosti zamo Rio a- A pa najprej dejstva, ki go-A o tem, da je bil stečaj Pla-. Narekovan. Kranjsko sodišče ^abičajno hitro odločilo, kar v 5 ai dneh po prejetju predloga, ase za Planiko z zadnjim dnem .^tauvede stečaj. Je tamkaj-sodstvo, če pomislimo, da je Posleno še s tekočimi zadeva-res imelo dovolj časa za teh- "^je? 7°*CK al' suvereno od-je'da so ze 'sd Ko 'J' Poro^al' o stečaju s čeprav nam tli se boaSn°.’da odločitev o tem, 'z®el Po običajni prisilne porav-0 sprejme le sodišče. P°trd'tev teze> da Je tiskovni konferenci 'Anj? SDm stečaini uPrav‘-J'čajvP[e Franc Sladar: »Za Je treba povedati. \ravn ncePt sanacije s prisil-, ^10^° V stečaJu simuliran z ministrstvoma irA® dejavnosti in de- PredVsem dveh glav-sta Gorenjska, ■ ^hieo^^^ka-« ^v'nte^VOtrditevje Pred ča’ .M že Za Gospodarski banve8'ral direktor Gojkih e’trdil, da nje-AaSbA^tvi projektne-n navo l° stedaju s prisilno kAtSbr^ °bveščena. Pro-torej menil, da k/bnike .1 pripravilo vod-st 5eti na n' d°v°lj učinkovit, Silili Prep°easen, zato so ^PodPisaSteCaj'P° mneniu ne Pa je na odloči-%iIlivalo tn? StečaJ Pomemb-fN^^dasejepo-C-Aiih Ctlntrenutku reši-r°^kov (mesečni L ^č^^Pjaso znašali do ^^'tak ’.Zuvedbo stečaja KZ’Ao?/Zanirznjeni<<)> ° °dslovili tudi U mA Zaščitena sku-»a postavili na ^/^Prt p.^rezP°selnost še- ^P010" f^A^tb'la na zadnji 'Ata Pia "C' stecajnega >>kn a 'ke Franca Sla-.K Ah st lSna informacija 'iN^Aju^3 na kadro-Nlih Po UveJLaF^^o ie’ da WNo>^tečajabrez lSvAdeia d tega 143 v Majšperku. 296 v Turnišču, 9 v Tolminu. 19 v prodajalnah in 17 v obratu Lukovica. In še: »Z delom niso nadaljevali delavci, ki so dosegali slabše rezultate dela in so bili z dela pogosto odsotni.« Vprašanje stečajnemu upravitelju oziroma njegovi ekipi: »Po stečaju je ostalo brez dela šeststo delavcev, vendar od tega kar polovica iz turniškega obrata. So res dosegali toliko slabše rezultate dela?« Magister Anton Hudobivnik, odgovoren za kadre in pravne zadeve: »Glavni razlog je, da prvega septembra, ko je bil uvedeni stečaj, za skoraj sto delavcev ni bilo pripravljenega dela.« Povedal je še. daje turniški obrat, ki je po številu proizvodnih delavcev največji med Planikini-mi obrati, po strokovni ter tehnični plati eden boljših obratov in da so po pretrganju pogodbe z Adi-dasom, ko je v Turnišču izgubilo delo 40 odstotkov zaposlenih, uspeli ponovno zaposliti prek sedemsto delavcev. Vprašanje: »Zaradi česa ali kdo je kriv, da za turniške delavce ni bilo pripravljenega dela?« Bojan Starman, prejšnji direktor Planike, v stečajnem postopku pa odgovoren za tekoče posle, je odgovoril: »Dve šivalnici se te dni že ponovno vključujeta v delo. Situacija v Turnišču pa je taka, daje obseg proizvodnje tu izredno velik in glede na športni proizvodni program obutve je kar 80 odstotkov vsega nabavljenega materiala namenjenega Turnišču. V preostalih obratih je namreč tudi več dodelavnih poslov. Zaradi likvidnostnih problemov pa so bile težave z dobavo materiala.« S to svojo izjavo je torej postavil na trhle noge »lajnanje«, da so ob stečaju Planike ostali brez dela le manj produktivni delavci. Brez dela so torej ostali tudi ali predvsem zaradi problemov v poslovanju. Sicer pa, koliko manj produktivni so bili ti, ki so osta na zaposlitvenem zavodu? So bil za manj produktivne spoznani ze tudi tisti delavci, ki so dosegah na primer 90 odstotkov norme? Merila o tem, katera stopnja (odstotek) produktivnosti je še dovo j produktivna (da ustvari profit), so bila namreč vedno določana, (ugotavljana) s strani poslovanj ^Odgovori stečajne ekipe Planike so tudi potrdili, daje turniški obrat z obsegom Pr0^0^®' proizvodnim programov pomem ben del Planike, ki bo tudi po stečaju ostal nosilec programa športne in treking opreme. Po Hudobivnikovih besedah bo z režijo vred v Turnišču delalo 500 delavcev, Bojan Starman pa je najavil delo za 550 do 580 delavcev. V čigavi lasti bo Planika po stečaju, prisilni poravnavi? Lastniška struktura Planike po stečaju oziroma prisilni poravnavi bo seveda povsem spremenjena. Če prisilne poravnave med upniki ne bo, česar tudi še ne gre pov-sem izključevati, potem bo stečajni dolžnik prodan na dražbi ali najboljšemu ponudniku. Če pa bo sodišče pristalo na prisilno poravnavo, bo le-ta v veliki meri izpeljana s spremembo lastništva glede na kapitalske vložke, predvsem upnikov. Vodstvo Planike, država (ministrstvi in SRD) ter največji upnici SKB-banka in Gorenjska banka so se o načinu finančne sanacije ter poravnavi dogovarjali že pred uvedbo stečaja. Upnici pa naj bi se, po zagotovilih stečajnega upravitelja, z enakim konceptom strinjali tudi sedaj, ob tem da sta postavili časovni rok ali kar zahtevali, da se poravnava izpelje v šestih mesecih. »V finančni sanaciji podjetja je predvideno, da bosta banki tretji- no terjatev kapitalizirali v lastniški del^ž, tretjino reprogramirali ter za tretjino dobili obveznice države.« V dokapitalitzaciji družbe pa naj bi sodelovali tudi zaposleni, in sicer da bi svoje terjatve spremenili v lastniške deleže. V načrtu finančne sanacije naj bi Planika dobila 1,8 milijarde novega denarja, njena lastniška struktura (zaradi stečaja in prisilne poravnave sedanji lastniki, to pa so tudi zaposleni, izgubljajo) pa bi bila po tem približno takšna: zaposleni naj bi dosegli največ 30-odstotni delež premoženja, država 30, preostali del pa bi imeli banki in drugi. Sicer pa: še vedno je mogoče, da se scenarij spremeni ter se sanacija izvede povsem drugače. Vprašanje: »Ali ste k sanaciji Planike, glede na to, da je turniški obrat po številu zaposlenih in obsegu proizvodnje največji v Planiki, povabili finančne institucije z naše regije?« Anton Hudobivnik: »Ko smo imeli probleme, so nam prav oni prvi začeli ovirati poslovanje. Za malice za delavce so nam bila potrebna zagotovila, pa nam je Pomurska banka prva obrnila hrbet, od generalnega direktorja navzdol. To je bilo pol leta nazaj. Ta problem smo potem rešili prek SKB-banke in Nove ljubljanske banke, prek katerih smo začeli sodelovati z dobavitelji.« Odgovorna za računovodske zadeve Praprotnikova je še dodala: »Banka seje obnašala tako, pa čeprav je bila Planika delničar Pomurske banke in smo delnice ponudili za zavarovanje.« Vprašanje: »Kakšna bo organizacijska oblika družbe po stečaju? Ali kakšno pravno organizacijsko obliko bo dobil turniški obrat?« Anton Hudobivnik: »Dolgoročno lahko povsem samostojno, lahko je tudi hčerinska družba v sistemu holdinga.« Ivo Bizjak v Pomurju MAJDA HORVATI Ombudsman s orne JOŽE GRAJ ■ Ne, sploh ni narobe, če cerkveni dostojanstveniki razkrijejo svoje sodbe oz. poglede in predloge tudi o jafni (državni) osnovni šoli v Sloveniji, kot se je to zgodilo minulo nedeljo v vseh slovenskih rimskokatoliških cerkvah, in sicer prek pastirskega pisma ob začetku novega šolske- ga leta 1998/99. Gre za dokument slovenskih škofov, ki so ga povsod prebrali duhovniki pri nedeljskih mašah. Narobe pa je, če so te sodbe krivične in če se z njimi hoče doseči nekaj z izsiljevanjem, s pozivom staršem, naj vendar nazdorujejo šolo in naj ne dopustijo, »da bi kakršnakoli ideologija ubijala v vaših srcih vrednote, ki so vam svete, vrednote, ki so iz naših prednikov naredile pošten, delaven, klen in pokončen narod. Dragi starši, ne dopustite, da se iz src vaših otrok izbriše spomin na krščanstvo!« Ali je današnja slovenska šola res naravnana tako, da je njen cilj izbrisati spomin na krščanstvo? Tega ne more prav Je kaj v ozadju? gotovo nihče potrditi. Vsekakor pa kaže pritrditi besedam v pastirskem pismu, naj šola pripravlja mlade za urejeno družinsko življenje, naj jim vliva državniški čut in smisel za narodno skupnost, naj jih vzgaja v optimizmu in jih poziva k lastni iniciativi, k volji in veselju do življenja, da bi na ta način mlade obvarovali tudi pred nevarnostmi nasilja, mamil in samomora. Toda, ali je zato res potrebno prizadevanje za »spremembo sedanje šolske zakonodaje in oblikovati šolo, ki bo v skladu z zgodovinsko, kulturno in versko identiteto slovenskega naroda«? Ali ni vse to že jasno zapisano v novi šolski zakonodaji, ki jo je slovenski parlament z dvotretjinsko večino sprejel leta 1996? No, resnici na ljubo, naša javna šola res ni naravnana po »verski identiteti slovenskega naroda«, s čimer je v omenjenem pastirskem pismu seveda mišljena predvsem katoliška usmerjenost - »pouk o krščanstvu kot religioznem, kulturnem in zgodovinskem pojavu in o njegovem moralnem nauku«. »Verskih identitet« je vsekakor več. In ravno nova šolska zakonodaja je prinesla odločitev, da mora vsaka osnovna šola v zadnjih treh letih devetletnega izobraževanja ponuditi učencem kot izbirni predmet tudi pouk o religijah in etiki. Za slovenske škofe je jabolko spora, kdo naj bi ta predmet poučeval, saj terjajo, naj bo zanj pristojna le Cerkev, »kajti samo tako se lahko izognemo nevarnosti, da bodo otroci o veri in Cerkvi slišali od staršev in v cerkvi eno, v šoli pa drugo«. So res vsi učitelji in učiteljice tako »pokvarjeni«, da bi govorili o veri in Cerkvi »drugo«, kot pričakujejo slovenski škofje? Ali gre torej pri vsem tem res samo za nedolžno pastirsko pismo ob začetku novega šolskega leta ali pa za premišljeno potezo pred volitvami in morebitno interpelacijo šolskega ministra? pahljačo problemov Pravico je iskalo 35 Pomorcev - V preteklosti več komasacijskih postopkov, zdaj ni izrazitih primerov okviru svojih rednih delovnih obiskov v posameznih slovenskih kTJ regijah se je v torek v Murski Soboti mudil varuh človekovih AA pravic Ivo Bizjak. Sprejel ga je tudi župan mestne občine Anton Slavic, katerega gaje seznanil z delovanjem te ustavno zasnovane državne inštitucije pri nas. Gre zlasti za promocijo človekovih pravic in osveščanje ljudi o njihovih pravicah, s čimer se lahko učinkoviteje spopadajo s kršenjem le-teh. V pogovoru z načelnikom Upravne enote Murska Sobota Gezo Farkašem pa je dobil zagotovila, da so postopki v zvezi z žrtvami vojnega nasilja v glavnem končani. Precej pa naj bi bilo storjenega tudi glede denacionalizacijskih postopkov. Kot ugotavlja varuh človekovih pravic Ivo Bizjak, v Pomurju za zdaj ni izrazitih posebnosti glede kršitev v primerjavi z drugimi predeli Slovenije. Pri tem ljudje navajajo različne probleme, s katerimi se srečujejo v praktičnem življenju. Med njimi je veliko takih, kijih tare socialna problematika, drugi so ogorčeni zaradi dolgotrajnosti upravnih sodnih postopkov, medtem ko imajo nekateri težave s pokojninskim zavarovanjem, zaposlovanjem itd. Sicer pa so bili, navaja Ivo Bizjak, v preteklosti najizrazitejši problemi v zvezi s komasacijskimi postopki, saj je bilo komasacij največ ravno v Pomurju. Ob tokratnem obisku v Murski Soboti je imel varuh človekovih pravic Ivo Bizjak kar 35 pogovorov s posamezniki in skupinami, ki so se nanj obrnili zaradi domnevnih kršitev njihovih pravic. Tako nekateri opozarjajo na dvomljive postopke glede gradbenih in lokacijskih dovoljenj ter državljanstva. Nekaj več primerov je bilo tokrat v zvezi z davčnimi postopki. Nadalje je zaznati primere kršenja delavskih pravic, dolgotrajne postopke in pokojninske zadeve. Kot je povedal varuh človekovih pravic, imajo največ uspeha pri reševanju posamičnih problemov, pri čemer dosežejo napredek že s samim poizvedovanjem o zadevi in opozarjanjem na storjene napake v praksi. Manj uspeha pa je pri odpravi tako imenovanih strukturnih pro- blemov, kar se kaže zlasti glede dolgotrajnosti sodnih in upravnih postopkov ter uveljavljanja pravic v zvezi z brezposelnostjo. Zato Ivo Bizjak poudarja, da'se bo država morala bolj zavedati teh problemov in zagotoviti korenitejše spremembe na teh področjih. MILAN JERŠEi Purlen Lendava O likvidaciji - drugič Murskosoboško sodišče je zavrnilo vpis likvidacijskega postopka v sodni register za lendavski Purlen, ker je ugotovilo, da je skupščina družbe o tej statusni spremembi odločala s premajhnim deležem družbenikov. Sklep o statusni spremembi mora biti izglasovan z najmanj tremi četrtinami vseh družbenikov. O likvidaciji družbe bodo ponovno odločali na jutrišnji skupščini. Delavci Purlena pa so potem, ko jim je bil v sredo, devetega septembra, izplačan zaostanek regresa za letni dopust, prenehali stavkati, vendar so zaradi neizplačila julijske plače ter prevoznih stroškov z njo včeraj spet nadaljevali. Morda pa jim bo tudi tokrat finančno »pomagal« Tibor Horvat, lastnik trgovine z gradbenim materialom GIP Tra-de Lendava, ki je že zagotovil denar za izplačilo junijske plače ter bone za zaostali del regresa, kajti Purlenovi prostori bi mu bili prikladni za skladišče. MHI LOKALNA SCENA 17. september 1998, vseh območij Prlekije, Slovenskih goric in Prekmurja še naprej vabljeni k sodelovanju v naši nagradni anketi. Izpolnite kupon in ga prilepite na dopisnico ali ga vložite v kuverto, nanjo napišite naslov: Vestnik, 9000 Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13 in nam jo čimprej pošljite. Predlogi za župane, ki smo jih prejeli do ponedeljka. (V oklepaju je število glasov.) Beltinci: Jože Kavaš (130), Marjan Maučec (12), Stanko Sraka (3), Janko Bezjak (15), Andrej Maroša (18), Branko Žižek (5), Franc Novak (14), Jože Tivadar (7), Benedikt: Milan Gumzar (1), Bogojina: Jože Vogrinec (2), Anica Gregorec (1), Jože Šefko (1), Jože Horvat (1), Milan Varga (6), Franc Horvat, Ivanci (1), Cankova: Drago Vogrinčič (41), Štefan Flisar (2), Ernest Kerec (1), Viktor Voršič (18), Anica Gomboc (1), Danica Volf (7), Janko Holidej (8), Antonija Kuzma (2), Anton Žalman (2), Negovan Vogrinčič (6), Feri Kuzma (1), Jožica Sever (1), Alojz Vidovič (1), Anton Rojko (1), Stanislav Wolf (2), Tomaž Smodiš (1), Dani Kacijan (1), Cerkvenjak: Jože Kraner (1), Franc Bratkovič (5), Črenšovci: Anton Kolenko (15), Jože Cigan (10), Anton Tornar (2),. Anastazija Ozbetič(l), Ivan Raj (1), Dobrovnik: Miran Lovrin (1), Marjan Kardinar (9), Katarina Kovač (2), Igor Šetinc (19), Gornja Radgona: Miha Vodenik (41), Anton Tropenauer (10), Rudolf Štelcer (103), Peter Fridau (23), Violeta Deutsch Mesarič (108), Grad: Elizabeta Klement (5), Ludvik Kočar (45), Danijel Kalamar (15), Anton Rac (9), Avgust Vrtič (63), Janko Kikec (1), Cvetka Juhov (1), Zvonimir Kolmanko (2), Ivan Bauer (3), Jože Sever (1), Herman Rajsar (1), Marija Kisilak (4), Marjan Kovač (1), Dušan Hilli (2), Marjan Hilli (1), Stanislav Čurman (1), Anica Gjergjek (3), Jože Ficko (1), Irena Grah (4), Marjan Kovač (1), Angela Žekš(l), Jože Žokš (2), Milica Žokš (1), Hodoš: Zdravko Kovač (2), Jeno Toth (1), Rudolf Bunderla mlajši (12), Bojan Bočkorec (3), Johan Laco (2), Rozalija Totič (1), Oskar Kerčmar (2), Vili Kerčmar (1), Vera Grabar (7), Emerik Jakoša (3), Tibor E6ry (1), Ernest Eory (1), Irena Abraham (1), Ludvik Jonaš (1), Ivan Tkalec (2), Ludvik Orban (19), Franc Šipoš, Krplivnik (1), Jurij Sarka (4), Lendava: Jože Kocon (10), Viktor Ketler (1), Štefan Tratnjek (14), Danilo Krapec (1), Anton Bensa (11), Ivan Koncut (5), Franc Horvat (5), Marija Dominko (1), Štefan Sobočan, Lendavske gorice (2), Boštjan Hac, Gornji Lakoš (1), Ljutomer: Ludvik Bratuša (16), Marija Gjerkeš (80), Stanko Škalič (17), Maksimilijan Gošnjak ml. (2), Andrej Graf (4), Franc Štrakl (1), Marija Dugonik (1), Roman Markrab (9), Rudi Stegmiiler, Spodnji Kamenščak (1), Kobilje: Pavel Nemet (1), Stanko Gregorec (7), Franc Lutar (4), Marija Farkaš (1), Kristijan Bukovec (5), Ivan Sajko (4), Franc Lutar (1), Križevci pri Ljutomeru: Pavel Šerc (1), Slavko Lovrenčič (17), Feliks Mavrič (21), Avgust Trstenjak (8), Alojz Jelen (4), Franc Vaupotič (4), NadaTučič (1), Branko Belec, Lukavci (2), Kuzma: Milan Matiš (3), Ivan Marič (30), Jože Škalič (526), Roman Fartek (451), Drago Kerec (1), Drago Zrim (1), Viktor Novotnik (6), Drago Kisilak (3), Elek Benko (1), Franc Hajdinjak (2), Majda Recek (7), Gerhard Škaper (1), Franc Kular (5), Franc Matiš (3), Jože Kisilak (1), Ignac Klement (1), Marjetka Klement, Matjaševci (2), Moravske Toplice: Franc Cipot (54), Geza Džuban (4), Branko Recek (14), Ludvik Sočič (11), Štefan Kuhar (3), Slavko Škerlak (7), Slavko Horvat (13), Karel Kozic (4), Franc Votek, Fokovci (5), Murska Sobota: Anton Slavic (45), Martin Žižek (80), Ludvik Filo (3), Anton Gomboc (10), Karel Šoštareč (66), Ivan Obal (24), Irma Gorčan (1), Jože Magdič, Rakičan (6), Odranci: Štefan Bogdan (1), Ivan Markoja (9), Gornji Petrovci: Franc Šiihthuber (96), Ciril Kozar (14), Vlado Hozjan (125), Karel Nemec (1), Aleksander Hari (1), Vili Kerčmar (2), Silva Žunič (1), Marija Časar (23), Aleksander Bencik (2), Aleksander Kučan (1), Marjeta Bencik (7), Ernest Škerlak (1), Elemir Lepoša (2), Štefan Kuhar (1), Aleksander Balek (1), Majda Zrinski (1), Karmen Murne (3), Danica Čeh (2), Karel Gergar (1), Ciril Bunderla (1), Karel Hari (5), Vili Kerčmar (1), Monika Kovačec (8), Marija Došen (6), Zlatica Šinkec (1), Karel Lazar (2), Silva Žunič (1), Cvetka Pondelek (1), Olga Pondelek (1), Puconci: Ludvik Novak (17), Vili Veren (1), Štefan Harkai (36), Janez Cmor (6), Slavko Loren (3), Rudi Cipot (2), Bela Benkič (10), Ernest Nemec (2), Dušan Lazar (1), Zdenka Vidovič (1), Franc-Feri Kuhar (2), Vlado Kolmanič (1), Franc Lutar (1), Rudi Sapač (1), Franc Vratarič (1). Radenci: Jože Toplak (95), Ivan Vogrinec (1), Feri Horvat (1), Razkrižje: Stanko Ivanušič (13), Oto Smolkovič (1), Ro-gašovci: Marjan Gider (30), Julijana Meckar (15), Alojz Turza (9), Dušan Kalamar (1), Edo Mihalič (12), Jože Šarkezi (1), Herman Kisilak (116), Anton Madjar (9), Matjan Gider (9), Jerica Gomboc (1), Anton Haužar (1), Geza Kisilak ml. (I), Štefan Lanjšček (4), Nada Gaber, Serdica (3), Alojz Gomboc (1), Danica Gider (2), Viktor Mekiš, Nuskova (7), Janko Halb, Pertoča (1), Sveta Ana v Slovenskih goricah: Fridek Ruhitel, Krem-berk (1), Sv. Jurij ob Ščavnici: Alojz Štuhec (14), Miran Lapi (22), Slavko Mihalič (44), Branko Slana (9), Anton Slana (8), Rado Slana (1), Stanko Gregorec (1), Šalovci: Aleksander Abraham (56), Marija Horvat (20), Dušan Boldižar (5), Jožica Gašpar (1), Jože Žido (6), Albin Gubič (1), Iztok Fartek (2), Milan Korpič (2), Anton Tutič (2), Marija Balek (1), Cilka Časar (1), Neža Gorza (1), Albina Svetec (1), Marija Žido, Budinci (3), Anica Nemeš, Markovci (1), Adolf Časar, Markovci (1), Marija Ožvald, Čepinci (1), Kristina Klavžar, Čepinci (1), Tišina: Alojz Flegar (33), Anton Omar (11), Bogomir Mlinarič (4), Franc Zelko (1), Andrej Serdt (3), Turnišče: Štefan Vinčec (61), Jože Kocet (9), Franc Režonja (30), Jožica Horvat (1), Renata Čiček (1), Velika Polana: Slavko Prša (1), Štefan Prša (22), Boris Osterc (1), Jože Tivadar (1), Alojz Kramar (1), Agica Kotnjek (4), Štefan Laki (3), Franc Žalik (2), Jožef Zver (1 j, Jože Gerenčer (36), Veržej: Drago Legen (18), Nada Hanžekovič (1), Miha Pušenjak (1), Andrej Sraka (8), Janez Ferenc (24), Helena Fras (1), Angelca Fras (3), Nada Bunderl-Rus (6), Erih Mohorko (5), Marjan Belo-vič, Franc Novak, Banovci (15). r — — - izreži in prilepi na dopisnico ali vloži v kuverto - — — Koga za župana, županjo? j Za župana občine (vpiši ime občine)---------------------- | | predlagam (vpiši ime in priimek-------------------------- । | ter naslov »svojega« prihodnjega župana) | । Obrazložitev (če želite):________________________________ Predlagatelj: । : (Če se boste podpisali in navedli svoj naslov, boste morda I j izžrebani in boste dobili praktično nagrado.) Murskosoboški svetniki že v volilnem boju Zakaj MC Center posebej? O 26 svetnikih v štirih volilnih enotah - Romi bodo volili dvakrat -Zelena luč za lokacijski načrt južne zbirne ceste Murska Sobota a 42. seji murskosoboškega mestnega sveta je bilo veliko govora o bližajočih se lokalnih volitvah. V tej zvezi so svetniki sprejeli spremembe in dopolnitve mestnega statuta, ki je poslej usklajen z zakonom o lokalni samoupravi. Še prej pa so prejeli pripombe krajevnih skupnosti Bakovci, Černelavci, Krog in Rakičan. Gre za, kot je povedala načelnica oddelka za splošne zadeve Nada Šiftar, pripombe splošnega značaja, ki so izraz nejevolje nad zakonsko ureditvijo pristojnosti in financiranja krajevnih skupnosti. Podprli pa so tudi preimenovanje krajevnih skupnosti v primestne četrti, pri čemer so dobili podporo iz krajevnih skupnosti Černelavci in Krog, vendar bodo to spremembo uveljavili šele po lokalnih volitvah, da ne bi povzročili zmede. (Ledava, Turbpolje, Partizan in Park). Kot argument za tako razdelitev so navedli, da naj bi šlo za specifične interese MČ Center in zaokrožen statistični okoliš. S tem bi zagotovili enako- Sicer pa so svetniki potrdili odlok o določitvi volilnih enot za volitve članov mestnega sveta. Teh bo tudi v prihodnje 26, ki jih bodo izvolili v štirih volilnih enotah. Dve bosta v Murski Soboti, ena bo zajemala območje krajevnih skupnosti Bakovci, Černelavci, Krog, Markišavci, Nemčavci in Rakičan, druga pa območje občine, kjer živijo pripadniki romske skupnosti. Po tem razrezu bi v volilni enoti Center izvolili 7 članov mestnega sveta, v volilni enoti, ki zajema območja mestnih četrti Ledava, Park, Partizan in Turo-polje, 9 članov, prav toliko svetnikov pa tudi v primestnih krajevnih skupnostih, medtem ko bodo Romi imeli enega svetnika. Tako se ob skupnem številu vseh prebivalcev murskosoboške občine (20.866) izvolilo v povprečju po enega člana mestnega sveta na 834 prebivalcev. Istočasno bodo tudi volitve za novega župana. Zeleno luč so prižgali tudi za odlok o določitvi števila članov svetov ožjih delov občine, to je krajevnih skupnosti in mestnih četrti. Odločeno je, da bodo sveti krajevnih skupnosti Bakovci, Krog in Rakičan šteli po 7 članov, kolikor jih bo tudi v vsakem od petih mestnih četrti,' svet KS Černelavci bo imel 12 članov, Markišavci in Nemčavci pa po 5 članov. Upoštevajoč zakonska določila, bodo v vseh mestnih četrtih in KS, razen v Černela-vcih in Krogu, volitve v svete opravili v KS kot eni volilni enoti. Krajevni skupnosti Černelavci, kamor spadajo še Kupšinci, Polana in Veščica, in Krog (še K Na seji mestnega sveta so sprejeli tudi tri sklepe o javni razgrnitvi, in sicer zazidalnega načrta za obrtno-transportno cono severno od Markišavske ulice v Murski Soboti, ureditvenega načrta delitve javnih površin in lokacijskega načrta za čistilno napravo v Bakovcih. Zapuščeno spominsko znamenje pri Trnju mernejšo teritorialno porazdelitev mestnih svetnikov. Pripadniki romske skupnosti pa bodo, kar je posebnost bližajočih se lokalnih volitev, imeli dvakrat® volilno pravico. Enaj‘e splošna, druga pa izhaja iz posebnega volilnega imenika za Rome. Zavrnjena pripomba stanovalcev Poljske ulice Precej pozornosti je vzbudil tudi odlok o lokacijskem n®r® za južno zbirno cesto Murd( Sobote, s čimer so povezi1 spremembe prostorskih sest^ planskih aktov. Zaradi pripomb stanovalcev Poljske ulice v ski Soboti, ki so se zavzemali11 prestavitev trase vzhodno od tej3 zaselka, so strokovnjaki ZE« Družbe za načrtovanje in niring pripravili podrobnejšo lizo razmer. V njej so navedli Prfl dnosti in slabe strani petibiS riant. Naposled so svetniki sv šali s prvo varianto kot naj^ jemljivejšo. Kot je navedel!" 1 tin Žižek, z načrtovano gf^l zbirne ceste celo prehitevajoH črtovalce avtoceste, ki hitijo st pravo ustrezne dokument^ Po besedah župana Antoni1' ca se bo prihodnje leto ven H začela gradnja dolgo pričaka I Na robu gozdička pri Trnju je bil 30. avgusta 1941 zbor aktivistov OF. Tam stoji sedaj spominsko znamenje, ki je precej zapuščeno, saj nihče ne skrbi zanj. Leta 1987 je prevzel patronat nad tem pomnikom obrat TOKO v Žižkih. Morda bodo kaj postorili »javni delavci« občine Črenšovci, morebiti bodo vsaj pokosili travo okrog spomenika. Satahovci) imata namreč v svoji sestavi več naselij. Oboje so sprejeli zelo hitro, več polemik pa je vzbudil predlog statutarno-pravne komisije, po katerem bi v Murski Soboti imeli dve volilni enoti. V eni bi bila mestna četrt Center, v drugi pa preostale štiri mestne četrti avtoceste. OS Sveti Jurij ob Ščavnici MILAN Škodljiv svetniški iokalpatriotizem? Kaj vse se bo zgodilo v svetojurjevski občini do petnajstega novembr oziroma dneva lokalnih volitev? Štiri kilometre asfaltiranih cest, 40 < obnove gramoznih cest, prizidek lekarne, javna razsvetljava v Boleh 300 novih telefonskih priključkov itd. - dovolj za ponovno zmago^^ am s smetmi v svetojurjevski občini? V Puconce, bi se glasil najbrž odgovor lokalnih oblastnikov, če razprava ob predstavitvi Saubermacherjevega predstavnika g. Horvata, ne bi uhaja- la v smer »nočemo regije Pomurja«, kamor jo je ves čas poskušal speljati svetnik Belšak. Če bi svetnik Belšak sodeloval v ljutomerskem projektu iskanja rešitve komunalnih odpadkov — kjer še vedno ne želijo pristopiti k projektu (najbrž zaradi navajenosti iskanja svojih utopičnih rešitev - od francoskih do nemških zgledov in številnih lokacij, kjer so občinsko gospodo skorajda pregnali), potem bi se veselil, da v KS Puconci želijo imeti zbirno-sortirni center (vreden okrog deset milijonov nemških mark). Res je, da temu najbrž ne bo nasprotovala niti puconska občina, saj bo dobila okrog 10 odstotkov realizacije! Vprašanje je seveda, ali bodo občine finančno breme naložile svojim občanom ali pa bodo primaknile tudi iz ob- činskega proračuna. Medtem ko naj bi se biološki odpadki stroškovno sami pokrili, pa naj bi tona sežiga stala 350 nemških mark. Osnova za izračun vsote, ki naj bi jo prispevale posamezne občine, naj bi bilo število prebivalstva. _________ AtlP' I Svetniki so si.vzeI'2odl^ dnji izredni seji se e poS ali proti P°dPlsU j0 in Volitve se .1 dinjstva jeP^oNe« kabelsko teleV‘Z1^anje □ županovo pou a ,| med občinskih seh v i0< sistem stvarlaS je občino nič skupn;dprejo nike prosil, naj P^^ projekt »Vide*^^ ki naj bi sta! 3- kšnivl (minimalno)-V k pOsoJ'U nastopa občina- skaSf jd strogo namen5 1,,,^ ske« izdatke zav za prihodnje le‘°uudiPt6/ s™.««* Brezja in Stan (/ ljubljanske geod.Lo*^/ ka vas, kraj dd- navfa v Sloveniji razp J nu) zavrnili- . o Dokler ne bo;,jo J loka, bodoprt nikarja P13;;',^ n« nedelo. d°%^ > jalci vodovoda predlozihvse d fldop J Upravno enot°' j0 v st( ki so končno p; pt* ostali brez vod^eD. / ment se učend svetojurjevski v učijo in zakaj djetnik nHs1 J (beri: okj?lJu bo^b^/' proizvodnjo. P eni izmed Pr' jpUn'1 seans (ki jih . ta še okrog s^ V 2 17- september 1998 LOKALNA SCENA Novi občinski sveti: Križevci, Veržej in Razkrižje Ljutomer — tri volilne enote! svetniki sami ne držijo svojih sklepov S Bjutomerski svetniki so se na julijski seji odločili za izredno septembrsko sejo, na kateri naj bi obravnavali poročilo nadzorne-ga odbora. Prav je imel svetnik Kuhar, ko je opozarjal, da je ši-enJt dnevnega reda v nasprotju z njihovo odločitvijo - prav tudi zato, r so svetniki na »volilnih enotah« občepeli več kot dve uri, nato pa urah sestankovanja s seje začeli izginjati, dokler ni bila "'“'njena. '^ine enote v občinah kesda so imeli ljutomerski ^niki možnost, da prepustijo n kwo volilnih enotah v no-obeinah republiški volilni ko-M toda... Križevski OS bo 13 članov, volili pa ga bodo Jvolilnih enotah. V prvi 0 0 volili šest članov, in sicer v Berkovci, Berkovski Pre-Gajševci, Grabe pri Ljuto-.eru’Kokoriči, Logarovci, Klju-tc'°v'Pr' Ljutomeru 'n Luka-461,v drugi jih bodo volili se-3 'n sicer v Borečih. Bučečo-L^^ravi, lljaševcih, Kri-JJpri Ljutomeru. Stari Novi ^''^čjivasi in Zasadih. Volili st po Proporcionalnem si-‘V™) p« listah. i " “Oliko volilnih enot bomo . J1 v Ljutomeru? Statutarna U0'S’iaje predlagala eno volil- ^upan Je v'oži' aman' |v’.Po katerem naj bi imeli šti-Jreen°te, pri tem pa naj bi kj. eval želje predsednikov ;4u^ndar njegov predlog ni bil Csko usklajen. Zanj ni gla-|t 'noben svetnik (je to kaza-^čin v Ie’ ki i° ima župan v . SVetu), nekaj jih je hla ’ Večina pa se je vzdr-^ko naj bi se odločili, deli Predvsem svetniki ^^'mivo, »alternativo« in ^2°Ve« je tako končno zdru- I žil isti interes - lokalne volitve. Najprej je predsednik občinske SKD Ciril Zanjkovič predlagal v svojem imenu tri volilne enote, nato pa je namesto njega prebral strankarski predlog za dve volilni enoti še Tomi Nemec. Po dveh prekinitvah so nato predlagali tri volilne enote in dobili podporo v svetu. Da je v tem trenutku za SKD ugodnejša delitev na tri enote, saj očitno računajo z večjo podporo na periferiji kot v centru, najbrž ni potrebno posebej razlagati. Toda, pustimo se presenetiti. Volitve bodo proporcionalne, v prihodnje pa jih bo v OS sedelo enaindvajset, od tega 9 iz KS Ljutomer, iz Cezanjevcev, Radoslavec in Male Nedelje skupaj pet, iz preostalih naselij pa sedem. Na Razkrižju bo OS imel sedem članov, volili bodo po večinskem sistemu (torej posameznike in ne liste) v petih volilnih Razvrščanje cest sprlo svetnike Kdo je pametnejši?! Da lahko razprava o kategorizaciji občinskih cest sproži toliko nepotrebnega prahu in medsebojnega obtoževanja, smo se lahko prepričali na 44. seji občinskega sveta moravskotopliške občine nih skupnostih opravili razprave in pripombe posredovali občinski upravi, nakar bi na naslednji seji občinskega sveta sprejeli končne odločitve. ce plačali, Piso lastniki ¥l^avilišče je bilo leta Investitor gradnje vrstnih v Radencih. V ta na- 5 hektarjev zem-kmetijskega kombinata Radgona in zasebnikov. V^jiški knjigi v Gornji \ J" pa je zapisana kot imet; uporabe na tem zem-V^c.štev. 367/8) Občina \?a Radgona. Po določilih 4,^Zakona o zemljiški knji-^^^bitizemljiškoknjiž-\uglajeno z dejanskim. S^kiSo uaslovili V v Gornji Radgoni. % 'u pri Svetem Juriju predlagajo, da ^eno Parce'° knjiži la- 4 a Pravico na Radensko, genskega sveta, so se Zakaj ne bi lastninske ^s?eP°sredno knjižili na NtoJ^uj in zemljišč in jim P.rtdobitev dovoljenja .na Plinovod. In , ^upaj prenesli na 1 V W a Pa ie lastnik nekate- I radgona? Predloga ^so potrdili. JG1 ' Čeprav je šlo le za prvo obravnavo odloka, v katerem je med drugim navedeno, da se občinske ceste kategorizirajo na lokalne ceste in javne poti. Lokalnih cest naj bi bilo po novem 22, v naseljih z uvednim uličnim sistemom pa se razvrstijo na mestne in krajevne ceste v Moravskih Toplicah in Martjancih. Slednjih bi bilo 12. Javni poti v naseljih in med naselji pa bi bilo kar 157. In ravno to je očitno največji kamen spotike, čeprav je župan Franc Cipot uvodoma opozoril, da so omenjeni seznani cest poslali na ministrstvo za promet in zveze, od koder pričakujejo soglasje k njihovim predlogom. Zato je svetnikom dano, da pripravijo pripombe, ki bi jih lahko pozneje upo- števali ali pa tudi ne. Večino svetnikov je najbolj motilo, zakaj o omenjeni kategorizaciji cest v občini niso prej razpravljali v posameznih krajevnih skupnostih, torej v bazi, kjer bi se lahko dokopali do določenih rešitev. Tako seje Janez Škalič zavzel, da bi javno pot Či-kečka vas-Prosenjakovci čim-prej uvrstili med lokalne ceste, čeravno je le-ta še vedno makadamska. Za Tiborja Voroša je še vedno sporna kategorizacija ceste do mejnega prehoda v Prosenjakovcih. Ta odsek je bil prej regionalna cesta, zdaj pa je le javna pot. Terjal je pisni odgovor na vprašanje o nadaljnji usodi omenjene ceste, da ne bi zopet ostali brez asfaltne prevleke. Za predsednika OS Štefana Kuharja je problematična gradnja makadamskih cest skozi naselja, kjer se pojavlja vedno gostejši promet, namesto zunaj krajev. Jožef Grabar pa je pri-nomnil, da ne kaže hiteti s prev- I enotah: na Gibini, Koprivi, Razkrižju, Šafarskem in Šprincu po enega člana, v Veščici pa dva. Amandma eldeesovskega svetnika g. Stmaničarja o eni volilni enoti ni bil sprejet. V Veržeju bodo imeli tri volilne enote: v Banovcih bodo volili enega člana in v Bunčanih dva. Veržej bo razdeljen na dve volilni enoti, v vsaki pa bodo izbirali dva člana. Morala in nadzorni odbor Občinski svet je ugotovil, da je občina uskladila pogodbo s Stanovanjsko-komunalnim podjetjem in daje pobiranje 0,3 odstotka od vrednosti stanovanj za upravljanje v skladu z zakonom in da dodatnih sedem odstotkov za tekoče vzdrževanje zakonsko ni spornih, povsem drugo vprašanje pa je, ali je 7 odstotkov preveč ali premalo. Odlok o sorazmernem opremljanju stavbnih zemljišč se ne izvaja, saj številne KS posameznikom brišejo ali zmanjšujejo stroške. Razlog: številni odloki, ki so jih sprejeli ravno na tem občinskem svetu, na kar je opozorila tudi občinska uprava. Zatorej: pripraviti natančen odlok v prihodnje. Večna tema: mestna hiša. Kdo plačuje in zakaj ne plačuje? Koliko evidenc o obveznostih vodijo v občinski hiši? Je dolg posameznikov v mestni hiši res več kot 16 milijonov? Neimenovani lastnik enega od poslovnih prostorov v mestni hiši ni hotel podpisati dodatnega aneksa k pogodbi, po katerem je hotela občina iztržiti še delež za dodatne površine. Bojda zato, ker je sam precej vlagal. V občinskih financah naj bi dolg znašal do zdaj skoraj pet milijonov. Toda, čeprav je nekdo očitno moral plačati ceno kvadratnega metra izvajalcu v višini, kot je bila takrat določena, se je občinska uprava odločila, da 99-letnemu najemniku zmanjša kupnino, za ocenitev pa je naprosila izvajalca obnovitvenih del v mestni hiši, ki resnici na ljubo kot izvajalsko podjetje niti več ne obstaja. S tem so zmanjšali dolg na 1,6 milijona tolarjev. Kdo bo plačal razliko? Občinski proračun? O tem, da so leteli nizki udarci tako z županove strani kot s strani posameznih svetnikov, da so se igrali »moralo« itd., najbrž ni potrebno posebej izgubljati besed. Toda, dejstvo je, da so ob devetih zvečer začeli svetniki množično zapuščati sejo. Brez sklepov in ne da bi prerešetali poročilo nadzornega odbora, ki med drugim svojo nalogo opravlja zastonj! In v Ljutomeru očitno v dvojnem pomenu zastonj! A. POTOČNIK« Besedna vojna med Vorošem in Škaličem zemom državnih cest, ker država zanje slabo skrbi, saj sta le ena košnja obcestnih jarkov letno in popravilo le večjih udarnih jam na cesti med Martjanci in Prosenjakovci kot kaplja v morje. Zatem je Jože Vugrinec želel dobiti pojasnilo glede nekaterih nejasnih kratic, ki se pojavljajo v gradivu. Ker mu nihče ni mogel dati pravega odgovora, poleg tega pa so se nekateri svetniki zapletli v klepet, je v jezi izrekel tele besede: »Vidim, da nisem nič bolj neumen kot vi!?« Zdelo seje, da svetnikov ta opazka ni zmedla ali pa je niso razumeli. »Naš interes je, da bi dobili čimveč lokalnih cest, država pa tega ne dopušča. Prej ali slej mora imeti končno besedo stroka,« je dodal župan Franc Cipot. Zato so svetniki sklenili, da ministrstvo za promet in zveze obvestijo p nujnosti ureditve ceste Martjanci-Fokovci za normalen prevoz. Hkrati pa bodo v krajev- I Precej polemik pa je sprožilo tudi poročilo kmetijskega odbora o njegovem dosedanjem delu. Predsednik odbora Tibor Voroš je postregel z vrsto podatkov o regresih, zlasti pa o obnovi čred plemenskih krav in njihovi mlečnosti. Pri tem si je privoščil Janeza Škaliča, predsednika komisije I za nadzor proračuna, kateremu je očital razna podtikanja in blatenje kmetijstva, s čimer naj bi trpel tudi ugled občine. Navedel je, da bi bilo brez pomoči občine veliko več socialnih problemov in opuščenih kmetij. Janez Škalič, kije omenil, da bo zaradi žaljivk iskal zadoščenje drugje, je dejal, da je bil zopet označen kot največji sovražnik kmetijstva, čeprav je hotel dobiti le odgovor na vprašanje, zakaj se ob večjem številu krav zmanjšuje odkup mleka. To je posledica mastitisa in strožjega nadzora mlečnosti krav. MILAN JERŠEI Predvolilna seja sveta SDS »Enosmerna mostogradnja« Bo Kučan večno? semnajsta seja sveta SDS na Ptuju je bila tokrat odprta tudi za medije. V svoji »globalni oceni razmer v državi« je Janez Janša razkrival »adute« predvolilne kampanje: boj zoper »kontinuiteto«, apatijo (po izdaji mostograditeljev) in preseganje razbitosti pomladnih strank. Janez Janša je obremenjen z Milanom Kučanom in možnostjo njegove ponovne kandidature za položaj predsednika države (kar bi se lahko zgodilo samo s spremembo ustave, ki jo je pri nas — proceduralno — resda lažje spremeniti kot kak zakon) in z nevarnostjo uvedbe predsedniškega ali vsaj polpredsedniškega političnega sistema. Toda, dejstvo je, da se »predsedniški sistemi« uveljavljajo predvsem znotraj posameznih strank, česar na seji sveta ni bilo mogoče spregledati... Medtem ko Janša sedanje stanje v slovenskem parlamentu vidi v tripartitni shemi (komunistična kontinuiteta: SNS, DeSUS, ZL, LDS; enosmerno mostišče: SLS, Pucko, manjšinska poslanca; slovenska pomlad: SDS, SKD), za prihodnje parlamentarne volitve napoveduje ohranjanje komunistične kontinuitete na oblasti (LDS) skupaj z mostograditelji v obliki združenih strank SKD in SLS. Takšna mostogradnja naj bi kontinuiteti na eni strani omogočala delovanje v tujini, tujini (Evropski zvezi npr.) pa ponujala »pisanega«, a boječega pogajalca. Vzrok, da do »žlahtne konzervativne stranke« (ŽKS, podobnost z ZKS je samo naključna ...) po želji M. Kučana ne bo prišlo pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami, temveč šele po njih, naj bi tičal v želji po »nerazpoznavnosti« slovenskega političnega prostora. »Zamegljevanje« slovenskega političnega prostora naj bi rabilo ohranjanju »komunistične kontinuitete« na oblasti, s tem pa ključnih pozicij v gospodarstvu, bankah, medijih, diplomaciji, policiji, tajnih službah itd. Dolgoročna posledica za sedanjo največjo opozicijsko stranko: osamitev. v Toda kako preseči apatijo (»vsi so isti«)? Janša ponuja odgovor v obliki newageovskega verjetja v »pozitivne energije, ki je mobilizirala ljudi za pravično stvar«, hkrati pa postreže s Havlovim citatom »Moč brezmočnih je resnica«. In kaj ostaja problem strank slovenske pomladi (ob dejstvu, da gradijo mostove za »bombončke« v obliki ministrov brez listnice, podsekretarjev, kmetijske zbornice...)? Umanjkanje enotnega strateškega cilja, ki bi po Janševem moral biti: dokončanje demokratičnih reform, vzpostavitev pravne in socialne države ... A. POTOČNIK ■ i Oprostorskem planu Zaradi gradenj »žrtvovali« najboljša zemljišča Blizu 47 hektarov za novogradnje -105 milijonov SIT posojil za malo gospodarstvo in kmetijstvo a ponedeljkovi seji so svetniki puconske občine potrdili kar 96 predlaganih sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin občinskega plana. Tako znaša povečanje poselitvenega območja v občinskem središču Puconci kar 25,79 hektarja, od tega je 10 hektarjev že ažuriranega pozidanega kompleksa Kerne. V drugih krajih puconske občine pa se poleg poslovnih, kmetijskih in stanovanjskih objektov predvideva gradnja vinskih kleti. Skupna površina predvidenih sprememb območij znaša 46,86 hektarja. Razpisali bodo posojila s subvencionirano obrestno mero za razVOj malega gospodarstva in kmetijstva. Iz sredstev bank oz. hranilnic bodo zagotovili 52,5 milijona tolarjev, iz proračuna pa 24,5 milijona za malo gospodarstvo in 28 milijonov za kmetijstvo. Koncesijo za lekarniško dejavnost v občini so podelili Dragici Pertoci. Dogovorili so se o priznanjih in nagradah puconšk^bčine, ki jih bodo podelili ob 1. občinskem prazniku 13. oktobra letos. Pester program prireditev bodo začeli v soboto, 10. oktobra,Tcobodo ob 16. uri razvili zastavo, končali pa v nedeljo, 18. oktobra. MILAN JERŠEI ti pri naKupu nega olja PETROL Poleg ostalih ugodnosti smo skupaj s Poštno banko Slovenije pripravili še posebne plačilne pogoje Skladišče Murska Sobota: 069 37 560 Bencinski servis Lendava: 069 788 080 Bencinski servis Ljutomer: 069 848 080 Bencinski servis Rogaševci: 069 57 025 CtJ .si o S 0) O 6 GOSPODARSTVO 17. september 1998, V^jL. Borza Obvoznica Ormož V ospredju razprodaja Lekovih delnic Rimski vojščak odpira pot _' Po otvoritvi 3,7 km obvoznice pri Ormožu se začne gradnja lendavske obvo£ii^ muli dnevi na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev so bili ponovno z negativnim predznakom, ne oziraje se na dogodke na svetovnih trgih kapitala, katerim sledijo še vedno nestabilni tr-govalni dnevi, ki so posledica različnih novic, saj so se obrestne mere na Japonskem znižale, v ZDA pa so že namigi centralne banke k temu dejanju psihološko porušili nov rekord v enodnevnem prirastku indeksa Dow Jones, kot se je to zgodilo prejšnji torek, ko je indeks pridobil 380 točk. Ugodna novica prejšnjega tedna je tudi rešitev vladne krize, kar je hkrati pozitivno vplivalo na stabilnejše razmere ruskega trga valut in kapitala. Japonski indeks pa je doživljal črne dneve ob konci prejšnjega tedna, kajti novice o tem, da se japonski gospodarski položaj na široko poslabšuje, je tokijski indeks Nikkei pognalo navzdol za kar 5,1 odstotka. Razmere na domačem trgu so se po nekoliko uspešnejšem prejšnjem tednu ponovno zasukale v nasprotno smer. SBI je tako v tem tednu nižji kar za 5,3 odstotka ali za 96 točk. Na zadnjih treh borznih sestankih je na ta padec najbolj vplivala delnica družbe Lek, ki se je pocenila za več kot 3 odstotke (v teh dneh je ta delnica izgubila kar 13 odstotkov), hkrati pa je bila tudi najlikvidnejša delnica na rednem trgu. Vzrok padca delnic Leka in posredno SBI-ja je prava razprodaja delnic iz portfeljev tujcev prek borznih hiš Publikuma, Cre-ditanstalta in Bank Austrie. Skupni dnevni prometi v teh dneh so ■ nekoliko višji kot pretekli teden, tako je bil v petih dneh realiziran promet v višini 3,8 milijarde tolarjev. Ob tem je bilo realiziranih kar nekaj svežnjev, največ seveda z delnicami Leka, kar 8 paketov, po en sveženj pa z delnicami Krke, Emone Obale in Istrabenza in z obveznico Republika, 4. izdaja. V negativno smer so razen delnice Leka, s katerimi se je že trgovalo tudi pod vrednostjo 36.000,00 tolarjev, občutno krenile še delnice Krke, SKB-banke, Radenske in Petrola. Kljub temu so nekateri investitorji lahko vnovčevali dobičke. Na prostem trgu so se nekatere relativno nelikvidne delnice dražile. Vrednost delnice Loke Škofje Loke se je v teh dneh povečala za 9 odstotkov, njeni tečaji tako znašajo 1.800,00 tolarjev. Največ je v teh dneh pridobila delnica Lesnine EMMI, kar 42 odstotkov, tako znaša nov višji tečaj 771.00 tolarjev. Lepo je poskočila tudi delnica Totre plastike Ljubljana, za 17 odstotkov, na 900,00 tolarjev. Med pooblaščenimi investicijskimi družbami je le delnica sklada Modra linija 2. izdaje beležila več kot 10-odstotno rast na vrednost 425,00 tolarjev. V teh dneh je zanimivo pogledati tudi kazalce Priče Earnings ratio (P/E) kot razmerje med vrednostjo delnice (dne 15. 9.) in lanskim dobičkom, ker kazalec pokaže, katera delnica je podcenjena in primerna za nakup. Zato so zanimive delnice Kolinske s P/E = 10,4; Droge Portorož s P/E = 10,2; Interevrope s P/E = 12,4; d Heliosa s P/E = 12,6; Gorenja s P/E = 14,6; Istrabenza s P/E = 16,1; Luke Koper s P/E = 16,9; Petrola s P/E = 18,3; Leka s P/E = 18,7 in delnice Krke s P/E = 19,4. Če še pogledamo donose nekaterih naložb v avgustu, so najsrečnejši lastniki delnic Lesnine EMMI, ki so se podražile kar za 44 odstotkov, delnice sklada’] nfond - Zlat beležijo 31-odstotni prirast, delnice Petrola 11, delnice Merkatorja 5,2, delnice Luke Koper 2,7 in delnice Interevrope 1-odstotni prirast. BORZNI POSREDNIK IGOR LEBAR ■ Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d., v obdobju od 8. 9. do 15. 9. 1998_____ VREDNOSTNI ENOTNI TEČAJI PAPIR 8. 9. 98 15. 9. 98 razlika v odstotkih delnice na trgu A Blagovno trgovinski center 11.337,06 11.080,04 -2,27 Dolenjska banka - imenske 13.100,00 13.000,00 -0,76 Droga Portorož 35.469,44 35.049,88 -1,18 Emona Obala Koper 2.594,00 2.561,00 -1,27 Interevropa Koper 1.872,33 1.886,43 0,75 Istrabenz Koper 2.869,47 2.828,82 -1,42 Kolinska Ljubljana 2.220,41 2.146,01 -3,35 Krka, tovarna zdravil, Novo Mesto 29.858,80 28.430,36 -4,78 Lek, razred A 42.602,67 36.739,45 -13,76 Luka Koper 2.927,28 2.849,32 -2,66 Merkator, poslovni center 6.043,73 6.000,46 -0,72 Petrol Ljubljana 29.458,97 28.033,30 -4,84 Probanka Maribor 26.038,88 26.000,00 -0,15 Radenska 2.792,23 2.597,93 -6,96 SKB - Banka 1.826,67 1.685,20 -7,74 Zdravilišče Moravske Toplice 1.480,00 1.418,15 -4,18 delnice na trgu B Etol Celje 22.800,00 22.020,90 -3,42 Kovinotehna Celje 412,40 416,23 0,93 obveznice na trgu A BTC hipotekama obveznica 110,00 112,00 1,82 Republika Slovenija, 2. izdaja 106,00 105,00 -0,94 SKB-banka, 3. izdaja 100,00 100,00 0,00 delnice na OTC Cetis Celje 14.000,00 13.900,00 -0,71 Color Medvode 6.240,41 6.113,96 -2,03 Fructal Ajdovščina 2.714,20 2.644,13 -2,58 Gorenje Velenje 1.803,75 1.785,24 -1,03 Helios Domžale 37.836,65 36.258,40 -4,17 Tovarna sladkorja Ormož 7.500,00 7.500,00 0,00 kratkoročni papirji del nakupnega bona NBS8 (vsit) 1.700,00 2.025,00 19,12 del nakupnega bona NBS9 (v sit) 2.450,00 2.500,00 2,04 Slovenski borzni indeks SBI 1.809,381 1.713,07 -5,32 Za ormoško obvoznico pride na vrsto gradnja lendavske obvoznice, podobno cesto za prometa v mestnem središču pa bi čimprej potrebovala tudi M. Sobota. petek, 11. septembra, so pred viaduktom Lešnica slovesno predali namenu 3750 metrov dolgo obvoznico Ormoža. To je prva navezovalna cesta v severovzhodni Sloveniji, ki je bila zgrajena v okviru nacionalnega programa gradnje avtocest, ki predvideva rekonstrukcijo in delno novogradnjo glavne (prej magistralne) ceste prvega reda G 1-2 (S. Bistrica-Ptuj-Or-mož). Skupno je bilo od 1994. leta do danes zgrajenih in predanih namenu 134,3 km novih cestnih povezav. Ormoška obvoznica je projektirana po povsem novi trasi in Slovesna otvoritev prve obvoznice v severovzhodni Sloveniji; viadukt pri Ormožu je popestren z rimskim vojščakom, kar je dobrodošla novost v slovenski ce-stogradnji. bo zelo skrajšala potovanje proti Ptuju in naprej do avtoceste tudi za šoferje iz Prekmurja in Prlekije. Vzdolžni profil ceste je prilagojen terenu, večji del poteka v useku (kot naravna zaščita proti hrupu), delno pa po nasipu. Širina skupaj z robnimi pasovi in bankinami je 9,5 metra, v ukopu pa kar 11,6 metra. Viadukt Lešnica je dolg 377 metra in visok 17 metrov; projektant objektov na obvoznici je bil Pon-ting iz Maribora (direktor Marjan Pipenbaher je tudi projektant viadukta Črni kal), traso pa je projektirala Dolenjska projek-tiva iz Novega mesta. Končna vrednost »navezovalne ceste« v okviru avtocestnega križa je 1,355 milijarde tolarjev. Jože Brodnik (DARS) še vedno trdi, da »avtoceste združujejo Slovence... Dejansko smo zopet v prelomnem trenutku, ko je prišlo na podlagi izrednega posluha Državnega zbora, Vlade R Slovenije, ministrstev pa tudi vseh, ki sodelujejo pri gradnji avtocest, do tega, da je v gradnjo v tem trenutku vključenih največ slovenskih podjetij kot kadarkoli v zgodovini tega projekta. Ravno včeraj smo v strokovnih službah končali pre- Elrad Elektronika - zadnjič dlog programa dela in razvoja za naslednje leto, ko prinašajo samo novogradnje z razbremenilnimi in priključnimi cestami predvidoma 80 milijonov dolarjev realizacije... Tukaj smo zbrani, da se zavedamo radostnega trenutka ponovnega zagona kot nikoli do sedaj v avtocestnem programu, po drugi strani pa moramo biti zelo zaskrbljeni, kako držati ta sistem na vajetih, da se ne bo v nobenem njegovem delu začela pojavljati razpoka ali celo razpad. S tako željo gremo v prihodnost.« Slavnostni govornik je bil Anton Bergauer, minister za promet in zveze, ki je vse od izvolitve velik zagovornik delitve avtocestnega kolača tudi za potrebe gradnje obvoznic in navezovalnih cest. To usmeritev je potrdil tudi na petkovi otvoritvi: »Jaz pa pravim, da je to dogodek in da je tudi omembe vreden. Za vas, prebivalce Ormoža, pomeni obvoznica varnejše in znosnejše življenje v mestu,- za popotnike ali tranzit pa lažjo in hitrejšo pot do cilja. Zame kot ministra za promet in zveze pa pomeni ta obvoznica nov kamenček v mozaiku sodobnega cestnega omrežja, h kateremu težim, odkar sem na tem položaju. Ko sem lani februarja predivi tv‘jo za ministra zagovarjal/id nost sprememb in dopolnite'1''d ciona/nega programa gradnje “d ‘ocest v R Sloveniji, sem poudaril, da ne smemo itnedlt I očmi le gradnje golih avtad1’ ampak tudi navezovalne red' Kaj nam bodo aorte brez sem se retorično spraševal int1 sapi odgovarjal: šele z vključil takih navezovalnih državnih d \ rebalans, ki dopolnjujejo st ni sistem ali pa se nanj zajejo, bomo lahko naš P^'9 stoletja zaokrožili v učinkff'l celoto, ki bo z manjšo ohr^ tvijo za okolje zagotavljalo d J pretočnost in varnost prot^ A tokov. To pa je končno tud1 tega programa. Za tako pto^A žilo imam tudi glavno cesta P d ga reda Ormož-Ptuj-S. se navezuje na Sloveniko d na peti panevropski koriti I Barcelone do Kijeva.« / V ponedeljek, 14.sep,e,^? naj bi začeli z gradbenim' J lendavsko obvoznico, ki J le 1,2 milijardi SIT, dvakrat daljša od orf0^ dajalec bo GIZ Gradis BERNARDAMI FOTO: JURE ZAU^ Za delavce en odstotek Razdeljevanje stečajne mase za podjetje Elrad Elektroniko, d. o. o., v stečaj odjetje Elrad Elektronika je bilo nekaj posebnega že od začetka. Resda so se ti rekordi v začetku merili po kakovosti in strokovnosti, zadnja leta pa bolj po zapletenih odnosih, različnih interesih in medosebnih obračunavanjih. Tudi sklenitev zgodbe bo svojevrstna: redkokateri stečaj je opravljen v tako kratkem času, kot je to bil stečaj Elrada Elektronike iz Gornje Radgone. Ta teden smo prejeli Osnutek glavne razdelitve stečajne mase za podjetje Elrad Elektronika, d. o. o., v stečaju; predsednik stečajnega senata je Emerik Benko, stečajni upravitelj pa dr. Štefan Ščap. V stečaju sta obravnavana dva »poloma« Elrada Elektronike in dve skupini delavcev z dolgimi nosovi, ki so se znašli med upniki - to pomeni, da nekateri že od 1993. leta čakajo na izplačilo plač (5. 7. 1993 je bila prisilna poravnava brez službe pa je ostalo 289 delavcev), nekateri delavci pa čakajo na svoj denar od 29. 5. 1997, ko je bil uveden stečaj za »obnovljen« Elrad Elektroniko; po stečaju Elrada v začetku 1994. leta so del proizvodnje nadaljevali pod okriljem družbe Elrad Elektronika z dovoljenjem stečajnega upravitelja v Elradu, kar je bil prav tako dr. Štefan Ščap (čeprav menda takrat še ni vedel, da je podjetje po prisilni poravnavi obremenjeno In kaj ostane po obračunanih terjatvah in prodajah? Predvsem bore malo za upnike, med katerimi so številčno največji prav nekdanji zaposleni, in sicer 377 iz leta 1993 in okrog 250 iz 1997. leta. Prva skupina bi morala iz stečajne mase prejeti del neizplačanih plač in obresti za čas od 13. 2. 1992 do 30. 4. 1998. Primer: kdor je imel do Elrada Elektronike terjatve v višini 40.428,00 SIT, bi po obračunanih obrestih moral dobiti izplačanih 368.531,00 SIT, vendar bo dobil izplačano le 1,0115 odstotka, torej le 4.137 SIT. Delavci iz druge skupine, torej tisti, ki so ostali brez službe po uvedbi stečaja Elrada Elektronike maja lansko leto, odstotka razlike v pIaC' sa. Konkretno to P°iti s‘ kdor bi moral 60.656,00 SITP^ o2o0°' 769 SIT in namesto1^. SIT regresa le lijona terjatev, iz skoraj 195 terjatev (148 rekanih). Z teyče\ ji bilo skupnih it milijonov, skupaj p" je ostal za de' 5.810.836,00 Če bodo i^V nov, kolikorjif ~ v* niki, in prodali ^1 X sti 2,1 milijona, delili še kaj. ksmk 17. september 1998 GOSPODARSTVO Potrošnik in konkurenčni boj Mlada podjetniki na MOS Borba za trg in blagovno znamko »Zaradi večje konkurence je naš položaj resen, vendar še vedno trden,« meni Rektor Potrošnika Jože Kovač - Na vrsti je posodobitev Blagovnice 0sprav je konkurenca v regijskem središču i ur večja, se Potrošnik še vedno lahko pohvali z n bička v letu 1997, od katerega so 68 milijonov namen Pačilo dividend. Ostali bodo največji trgovec v strogem me ledru, to pa b0 vedno priljubljeno nakupovalno središče, e 'ajo tekmovati z drugimi v gradnji velikih nakupovalni cen r "lesta> upajo pa, da bodo inšpekcijske službe enako os e n ribnikih. Na vprašanje, ali se jim v poslovnih rezultatu p e*°šuja konkurenca in ali se bojijo odprtja velikega cen ra J ’ Mitektor Jože Kovač odgovoril, da je promet zmanjšan, mesecih letošnjega leta še vedno dosegli 1 mi ija Alzacije, kar je enako kot lani. ^Ptimalna cistična pot: kilometrov upravljanju delniške družbe Prosnik je 80 prodajaln, 4 blaznice in 8 skladišč. V slabih °smih letih so število zaposlenih zmanjšali za polovico, 1990 jih kbilo 1220, danes pa 632 zapo-s - to je še vedno več kot v Marsikaterem podjetju. Potrobi® tudi največji grosist za Oskrbo kmetijstva. Do pred ne-aj let je bi; Potrošnik kar »trdno V sedlu«, potem pa so se začele ndl v Murski Soboti pojavljati ?ov’ne drugih firm, npr. Me-Ulia, Mercatorja, MS-centra s ^notehno in Emone v Šavel entm Kmalu naj bi v BTC-ju odprli veliko nakupovalno središče tujega trgovca. Izjave, da v Pomurju ni velike kupne moči, so se torej izkazale kot nepravilne, kar je potrdila predvsem gneča v MS-centru. Direktor Jože Kovač priznava, da čutijo posledice večje konkurence, saj se promet ni povečal. Konkurenčen boj poteka na cenovnem, poslovnem in blagovnem področju; svojo prihodnost vidijo v relativno dobrih lokacijah svojih trgovin, zato vlagajo sredstva v posodobitve. »Ne glede na to, kam'se bodo usmerjale poslovne poti, bo center mesta vedno zanimivo nakupovalno središče,« trdi direktor Kovač, »naša prihodnost je v tradiciji, pripadnosti ter urejenosti trgovin in trgovcev.« V letu 1997 so bili po dobič- ku na zaposlenega med trgovci na devetem mestu, v regiji pa na tretjem. Kako bo po letu 1998? Upajo, da prav tako uspešno, saj povečujejo produktivnost zaposlenih. Obdani z Mercatorjem, zato kupili Vesno Boj za trg je neusmiljen. Mercator vse bolj širi svojo mrežo in centralizira poslovanje; svojim zaposlenim so menda administrativno prepovedali poslovati s Potrošnikom. Ker želi Potrošnik obdržati tržišče v razdalji 60 kilometrov, so kupili 45odstotkov delnic ljutomerskega podjetja Vesna. V Vesni ni bilo pozitivnega odziva, saj so ustanovili družbo pooblaščenko, namesto da bi sodelovali s Potrošnikom in se skupaj borili proti čedalje večjemu prodoru drugih trgovskih mrež. Direktor Kovač je izjavil, da morebiti kupec ni bil s prave strani reke Mure. Zanimivo pa je, da imata tako Emil Kuhar (direktor Vesne) kot Jože Kovač enako mnenje o tujih trgovcih: o sodelovanju s tujimi trgovci ne razmišljajo, ampak bi se raje po- vezovali z domačimi. V Potrošniku so že napisali pismo o nameri, vendar poudarjajo, da se ne nameravajo odreči svojemu tržišču in svoji uveljavljeni blagovni znamki. Globalizacija slovenske trgovine ne bo šla mimo Potrošnika, tega se zavedajo, vendar bi radi pri tem povezovanju iztržili čim več. Največja slovenska trgovinska združba je vsekakor ABC s sedežem v Ljubljani, katere član so, vendar je to le interesno in ne hkrati kapitalsko združevanje. Kot predsednik Združenja za trgovino pri Gospodarski zbornici Slovenije vidi Jože Kovač prihodnost trgovinskega povezovanja v treh združbah: v prvi bodo trgovci z artikli dnevne porabe, v drugi prodajalci tehničnega blaga in v tretji tujci. Trgovska ponudba (in njeno povezovanje) ni več odvisna od ljudi, ampak od moči kapitala in delnic. Ker je veliko kapitala še v skladih in pidih, se lahko spremeni še marsikaj. Tudi Potrošnikove delnice so menda zelo iskane in jih nekdo tudi na veliko kupuje, vendar zaenkrat ne vedo, kdo so novi lastniki. BERNARDA B. PEČEK! aradi toče in spomladanskega mraza bo dobršen del sadja £^eren le za industrijsko predelavo hladilnico petsto ton jabolk W Bisk*10 Propad" zadružnega sadjarskega podjetja v okviru Kme-tudj Zadruge Panonka že vse kazalo, da bo začelo propadati ^^eciar1*.^3^^0 na Goričkem, seje skupina sadjarjev organizirani^ član ZU“"U saujarsKO zau n^uje ZadraSe trenutno dj%ažnitektarjev intenziv' . ^ed ni- a nasadov, dobršen i ‘je sadovnjakov, ki 'j,?Jih V posesti Panonke c ^rug„ Vltvijo specializira-J'01 bo u/Ziadrugi pa upaJ°’ KSadPe 0 revitalizirati Ja na tem območju, lz'rano sadjarsko zadrugo Gorički sad. kjer je okoli 2 tisoč hektarjev idealnih sadjarskih leg in kjer je sadjarstvo v preteklosti že imelo tradicijo. Vodstvo zadruge je v začetku tedna na pogovoru z župani in predstavniki nekaterih goričkih občin predstavilo dosedanje delo in prizadevanja zadruge ter načrte za naprej. Prek javnih del jim je s pomočjo države uspelo ob- držati proizvodnjo na 56 hektarjih sadovnjakov, ki so še vedno v lasti Panonke, zdaj pa so v najemu članov zadruge. Ker si sadjarstva ni mogoče zamišljati brez hladilnice, so v zadnjem času največ aktivnosti namenili pridobitvi ustreznih skladiščnih prostorov. Od 1. septembra ima specializirana zadruga v najemu hladilnico v Puconcih, ki pa je bila potrebna temeljite obnove, saj je lani v njej prav zaradi nekaterih pomanjkljivosti propadlo 30 odstotkov pridelka sadja. Ob- 'am šolski ?Mveč »iztržila« SETUAŠ '^^•'Gdnja zdravstvena šola, gimnazj— Podjetniška ustvarjalnost mladih -sprejemanje izzivov Na obrtnem sejmu v Celju so predstavili tudi projekt Podjetniška ustvarjalnost mladih -Radgonski mladi podjetniki so na sejmu izvedli avkcijo umetniških del domačih umetnikov okviru Mednarodnega obrtnega sejma v Celju je v ponedeljek, 14. septembra, Republiški zavod za zaposlovanje v sodelovanju z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve ter izvajalci - štirimi pooblaščenimi podjetji - predstavil projekt Podjetniška ustvarjalnost mladih. Vzgajanje mladih v podjetniškem duhu in dvigovanje izobrazbene ravni brezposelnih (če je kdo brez službe, ne pomeni, da se ne more izobraževati, pravzaprav ima prav za to največ časa) močno podpira državna sekretarka v ministrstvu za delo Zdenka Kovač. Do sedaj so mlade vzgajala v podjetniški miselnosti različna podjetja, ker pa je prihajalo do prevelike razdrobljenosti pri izvajanju programov, je nastal vseslovenski projekt z naslovom Podjetniška ustvarjalnost mladih, katerega osnovni cilj je povezava obstoječih uspešnih programov v skupen program za mlade v Sloveniji. Pospeševanje podjetniške miselnosti pri mladih, zaposlenih in brezposelnih pa je tudi ena od ključnih usmeritev programa aktivne politike zaposlovanja, ki je usklajen s smernicami EU. Zdenka Kovač je poudarila, da nova delovna mesta danes ustvarjajo predvsem sposobni podjetniki in ne več zgolj kapital, zato želijo v ta vladni projekt vključiti čim več mladih. Končni cilj ni samozaposlitev, temveč predvsem sprejemanje izzivov podjetništva, ne glede na izbiro poklicne poti. Poleg republiškega zavoda za zaposlovanje in ministrstva za delo sodelujejo pri izvajanju projekta tudi štiri izkušena zasebna podjetja: RACIO iz Celja, IR Ino-va iz Velenja, Gea College iz Ljubljane in SUN iz Gornje Radgone. Prav slednji je bil pobudnik, daje Podjetniški krožek za osnovnošolce iz Gornje Radgone v ponedeljek, 14. septembra, izvedel avkcijo umetniških del. Svoja dela so podarili ali prodali po znižani ceni: Branko Borko, Peter Jančar, Franci Jaušovec, Tamara Filipič, Damjan Sovec, Tone Rovšnik, Mira Petek, Zlatko Jakovljevič, Andrejka Čufer, Nadja Ferk in Irina Rahovski ■ Kralj. Mladi so se odločili, da bo imel projekt prodaje umetniških del, ki so bila razstavljena na prostoru Zavoda za zaposlovanje, humanitarno noto, zato bodo ves izkupiček od prodanih del namenili kot pomoč vrstnikom v Posočju. BBP ■ . litudi podrobnejši U^^rstva za šolstvo in šport smo । študentskih in osnovnih, srednjih in viso i .. bodo deležni do \?askih domov ter vz9°inih zaV°d° ’ telovadnice ali na-%iSredstev za naložbe v učne prostor J Ko)jko je na-zmogljivosti v obdobju 1998-2 Za Pomurje? Znesek> in sicer sku' Nj^^nov tolarjev, je za-Zd zgraditev nove Sre- Xd^Ske’ trgovske in up-u^^^^ne šole M. ?'anira milijona tolarjev PTih°dnje 'et°' '““a farjev, 70 Mu°'ariev pa še v letu Miti./11 Sredryimi šolam' iz f na ''em seznamu tudi v°jezična šola Lenda- va, ki bo dobila iz tega naslova prihodnje leto 30, leta 2000 pa še 50 milijonov tolarjev. Drugih srednjih šol iz naše pokrajine pa na tem seznamu ni. Kdaj in kako si potemtakem lahko obetajo rešitev prostorske stiske na Gimnaziji M. Sobota, Srednji zdravstveni šoli M. Sobota in morda še kje? Med osnovnimi šolami je nekoliko več upravičenk, kar je glede na njihovo število tudi razum- Ijivo. Tako je planirano za DOS Lendava 130 milijonov (v treh prihodnjih letih), OŠ Šalovci 122, 6 milijona tolarjev (znesek je razdeljen na letos in še dve naslednji leti), OŠ Kobilje 80,5 milijona tolarjev (letos in prihodnje leto po 50, nato 20 in še 10,5 milijona SIT), OŠ Sveti Jurij 221,1 milijona tolarjev (prvi znesek v višini 40,6 milijona SIT šele v letu 2000, razliko pa v letu 20001) in za OŠ Apače 15 milijonov tolarjev (šele v letu 2002). Del pogače v tem programu pa si bo lahko odrezal tudi Vzgojni zavod Veržej - 40 milijonov tolarjev v letu 2001. J. G.! novili so dve komori, kjer bo mogoče v kontrolirani atmosferi shraniti 500 ton sadja, ne bodo pa se lotevali nadaljnje posodobitve hladilnice, saj še ni jasno, kakšna bo njena usoda. V pripravi je projekt za pridobitev sredstev iz programa Phare za odkup hladilnice, razmišljajo pa tudi o širitvi hladilniških zmogljivosti. Člani zadruge bodo letos pridelali okoli 1.500 ton jabolk, nekaj sojih že izvozili, zaradi toče pa bo precejšen del letošnjega pridelka primeren le za predelavo. Žal pa sadjarji z letošnjimi odkupnimi pogoji niso zadovoljni, saj predelovalna industrija za kilogram industrijskih jabolk ponuja le 10 tolarjev. Seveda se pri takšni cenovni politiki postavlja vprašanje obnove predvsem travniških nasadov pa tudi pogovori Slosada s pridelovalci in predstavniki občin niso dovolj resni za razvoj in spodbujanje tovrstne pridelave. Po besedah poslanca Geze Džubana, ki je tudi podpredsednik parlametarnega odbora za kmetijstvo, imamo v Sloveniji izdelan program podpor za razvoj sadjarstva in tudi za gradnjo hladilnic, žal pa zaradi krize zadružnega sistema Panonka to območje od teh podpor ni imelo veliko. Pričakovati je, da se bo z novo specializirano sadjarsko zadrugo položaj tudi na tem področju izboljšal, večjo pripravljenost za sodelovanje pa bodo morale pokazati tudi vse lokalne skupnosti. L. KOVAČ I v svetu športa KMALU TUDI V MURSKI SOBOTI Za delo v športni trgovini HERVIS v Murski Soboti ZAPOSLIMO vodjo trgovine Pogoj: končana poslovodska šola. vodjo oddelka športne opreme vodjo oddelka športnega tekstila Pogoj: končana srednja trgovska šola. * blagajničarke in prodajalce/ke Pogoj: končana srednja trgovska šola. serviserje - prodajalce Pogoj: končana srednja trgovska šola in poznavanje področja servisiranja športne opreme. prevzemalca blaga Zaželjena srednješolska izobrazba. Prijavo, v kateri navedite za katero delovno mesto se zavzemate, pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: HERVIS d.o.o., Šmartinska 152G, 1000 Ljubljana. s pripisom "ZA RAZPIS". Telefonskih informacij ne dajemo. 8 (IZ)BRANO 17. september 1998, bub Pamflet Recept za novo občino? Vprihodnjih prleških občinah se pospešeno ustanavljajo krajevni strankarski odbori, ki se bodo spremenili v občinske. Da poteka boj za članstvo in funkcionarje, je jasno. Toda če bo prihodnja občina funkcionirala kot ena od sedanjih krajevnih skupnosti, potem ne bodo imeli opravka samo z računskim sodiščem, temveč z unzjevci. Iz krajevne blagajne naj bi izginil denar in se prekanaliziral v eno od_ krajevnih športnih društev, in to meni nič tebi nič. Potem pa je vse potihnilo. Organi krajevne skupnosti so staknili glave in namesto prijave kriminalistom začeli pisati pisma na dotični klub. Vrag je, ko so lokalni politiki tudi člani lokalnih športnih društev. Moraliziranje svetnikov No, da si od politikov ne moremo obetati poštenja, smo se naučili na primeru velepoštenjaka Marjana. Da je včasih zadeva nezavedno zapletena, so dokazali tudi svetniki in občinska uprava na zadnji seji ljutomerskega občinskega sveta. Zupan je žalil nadzorni svet, kar so z veseljem pograbili eskadejevci in mu zapeli o morali. Razlika z gostilniškim debatnim klubom: v gostilni igrajo na odprte karte... Pobiranje samoprispevkov No, pa je lokalnemu samouku na področju prava vendarle uspelo izvedeti, čemu davkarija od kmetov in obrtnikov samoprispevek piše na položnico za pokojninski in invalidski prispevek. Od samoprispevka, ki je strogo namenski, namreč ne more zaračunavati šestodstotne provizije. Lahko pa jo od pokojninskega in invalidskega prispevka. Kaj bi poreklo ustavno sodišče? Vsemogočni Občinarji No, Občinarji so vsemogočni. Ljutomerski še posebej. Čeprav obstajajo zakoni, ki regulirajo odpiralni čas beznic, izdajajo dovoljenja za »enkratne prireditve« tudi za vsak petek v mesecu. Tako dobimo lepo kombinacijo: beznico z živo glasbo. In kaj porečejo tržni inšpektorji? Menda niso pristojni za občinske odločbe. In kaj ostane prebivalcem soseske? Ja, da na jesenskih volitvah ne volijo iste »bande«... K. POTOČNIK I Obsedenosti Spor v Ljubljani - rešitev za G. Radgono Pomurski sejem bo postal lastnik razstavišča Sedemletni spor med Ljubljanskim sejmom in Gospodarskim razstaviščem v Ljubljani6 dosegel avgusta vrelišče - S 1. septembrom mora Ljubljanski sejem plačati 8-krat višjo najemnino, Pomurski sejem pa bo lahko končno postal lastnik sejmišča v Gornji Radg^ por med Gospodarskim razstaviščem, lastnikom sejemskih prostorov v Ljubljani in Gornji Radgoni, in Ljubljanskim sejmom, organizatorjem sejmov in ustanoviteljem delniške družbe Pomurski sejem (ta družba naj bi bila sedaj v celoti v lasti zaposlenih), traja že dobrih sedem let. Od tega spora so imeli do sedaj največ koristi odvetniki in sodniki, saj pravih rešitev ni; morebiti je bila edina »rešitev«, da se je iz igre umaknila družba Radgonski sejem. Pri vsem pa najbolj trpi sejemska dejavnost, saj je bilo zaradi nerešenih lastniških in najemniških zadev onemogočeno vlaganje v nadaljnji razvoj in posodabljanje dotrajanih razstavnih prostorov tako v Ljubljani kot Gornji Radgoni. Spor se je zaostril do skrajnosti sredi avgusta, ko je Gospodarsko razstavišče v dogovoru z lastnikom Razvojno družbo R Slovenije s pomočjo varnostnikov in ključavnic prevzelo mirno posest sejmišča v Ljubljani. Povod je bil v tem, ker so jih tako najemniki kot upravni organi Mestne občine Ljubljana ignorirali kot lastnike posesti -Ljubljanski sejem je namreč brez njihovega soglasja in zgolj na osnovi nekaterih občinskih dovoljenj začel obnavljati nekatere objekte, za kar so porabili kar 27 milijonov tolarjev. Sodni spor še ni končan, kajti Gospodarsko razstavišče in Razvojna družba se junija nista strinjala s predlagano poravnavo. Ker je bil glavni očitek prenizka najemnina, ki jo je Ljubljanski sejem vsa leta plačeval Gospodarskemu razstavišču kot lastniku sejemskih prostorov -menda le dve marki za kvadratni meter -, naj bi prav spre- Esmeralda da, Diana ne Tudi v časih, ko v naših domovih še ni bilo najpomembnejšega družinskega člana -televizije smo sanjali, seveda potihem, da bi bili radi osvajalci, kralji ali vsaj pravičniki iz knjig, ki smo jih prebirali sak od nas je imel lastno podobo svojega idola, do veličine katerega se ponavadi nikoli ni dokopal. Tako so mladi v šestdesetih letih nosili slike s transparenti Che Guevare, kasneje so množice nosile prstane in obeske s podobami Kennedyjev ali Marylin Monroe ali beatlesa Johna Lennona, dandanes pa je na našem izvoljenem nebu nova, a že stara celuloidna zvezda Esmeralda in ne ciganska Kassandra, ki je slovensko občestvo dobesedno spravila na kolena s svojim »rada vas imam«. Rumeni tisk je ponorel, »trpeča« Esmeralda pa se je začela pojavljati v gorenjski narodni noši celo na telefonskih karticah. Za kaj pravzaprav gre? Čemu obsedenost z limonadno, koneckoncev tudi slabo igralko? Čemu se je nenadoma pojavila truma smešnih slovenskih Esmerald, celo z našega konca, ki so želele Stojanu Auerju ter vesoljni Sloveniji pokazati, da so celo pristnejše od prave Letitie Cal-deron? Gre preprosto za identifikacijo, za zavesten odmik ali beg iz lastne realnosti, za naivne bo-varyjeyske sanje, ki pa jih z veseljem pograbijo in obrabijo populistični mediji. Zgodba mehiške trpinke je koneckoncev zelo preprosta: mlada Esmeralda - njeno ime pomeni smaragd - je izhajala iz nižjih socialnih slojev kot večina slovenskih oboževalcev, poleg tega pa jo je mučila slepota. Ko je končno spregledala, seveda po operaciji, seveda še ni spregledala v sebi, pač pa se je že vrtela v višjih, obljubljenih slojih. In prav tu tiči kavelj: želela je Agromerkur so »zamrznili« Perutnina Ptuj največji lastnik Pivke Na Primorskem govorijo o sovražnem nakupu erutnina Ptuj je od pooblaščenih investicijskih družb kupila 38,29-odstotni delež perutninske družbe Pivka, p. o. Naprodaj je bilo 42 odstotkov, toda Primorski sklad ni hotel prodati svojih delnic. Na osnovi kapitalskih povezav v perutninarski branži je tako PP začela pripravo na poslovanje v še konkurenčnejših razmerah, ki bodo nastopile po priključitvi Slovenije Evropski uniji. Tako je dejal na novinarski konferenci Roman Glaser, predsednik uprave Perutnine, ki je dodal, da prej ni bilo kakega pravega interesa za povezave. Prav tako je pojasnil, da ne gre za hudoben nakup. Perutnina Ptuj je nameravala kupiti murskosoboški Agromerkur, vendar je zaradi »nerešenih obveznosti tega podjetja do poslovnih partnerjev iz preteklosti dejavnosti začasno zamrznila«. Pogovori so potekali od koj uporabni elementi Agrome-rkurja. Predsednik uprave Perutnine Ptuj je dejal, da so najprej poskušali z dogovorom, ker pa ni bilo odziva, so se odločili za kapitalsko povezavo. Po njegovem je poslovodstvo Pivke na nakup delitev programov, delo za vse zaposlene in predvsem dogovor s preostalimi lastniki. Vrednost Pivke, p. o., je bila ob lastninjenju 800 milijonov tolarjev. Cena nakupa ni znana. Predvidene posodobitve bo Perutnina Ptuj kot novi in največji posamezni delničar v Pivki in v svojem podjetju začela uvajati že pred iztekom tega poslovnega leta. Konec oktobra oziroma v začetku novembra bo skupščina delničarjev Pivke. Prve informacije iz Pivke, p.o., pa govorijo o presenečenju in n sovražnem nakunu pogledati iz oči v oči ljubezni, pisani z veliko začetnico, ljubezni, na katero so se zarekale tudi njene sanjave oboževalke (manj oboževalci). Dobesedno sanjave, saj so ob gledanju z njo prav tako hudo sočustovale in trpele! A nekaj je vseeno zanimivejše: letos je mehiška celuloidna kraljica ženskih src docela zasenčila pravo princeso ljudskih src, nesrečno Lady Di, ki smo se je v Sloveniji pa tudi v svetu spominjali z mnogo manj solza. Čisto preprosto: žensko občestvo se ni moglo tako globoko »poe-načiti« z valižansko princeso kot z Esmeraldo, ker pač pri nas poznamo trpeče princese le iz pravljic. In za Slovenke, mojbog, je bolj trpeča in zato seveda prava heroinja Esmeralda, medtem ko so moški nejevoljno zamahovali z roko. A pri njih je slika povsem identična: fant ali moški, ki si obleče nogometni dres Ronalda ali Šukerja ali nosi pričesko kot nba-jevske zvezde, se prav tako poistoveti s svojim namišljenim junakom, ki pa se od proslule Esmeralde razlikuje v tem, da prisega na svojo bolj ali manj narejeno agresivnost - kar šport tudi danes je -, kraljica ljudskih src pa na sentiment, ki ga je dandanes vse manj. V obeh primerih torej gre za iskanje idealnega v nelepi stvarnosti, za manko, ki nam ga televizija trmoglavo ponuja, a nam ga nikoli ne more dati. memba višine najemnine vsaj delno zgladila spor. Po medijskem obračunavanju je direktor Gospodarskega razstavišča Igor Bončina na tiskovni konferenci vendarle objavil vest, da se prejšnja nična pogodba z Ljubljanskim sejmom.prekine, nova pogodba o zakupu in izvajanju sejemskih storitev pa določa novo najemnino, ki je osemkrat višja od sporne dosedanje - letna najemnina tako znaša 3,2 milijona nemških mark. »Pogodbe s tako najemnino ne bom podpisal« Zanimalo nas je, kaj menijo o sklenjenem dogovoru na Pomurskem sejmu, vendar nam zaenkrat konkretnih podatkov niso mogli dati, sicer pa ne čutijo nobenih posledic razprtij v Ljubljani. Pravzaprav so veseli, daje dosedanja najemna pogodba prekinjena, saj to pomeni, da se bodo odslej samostojno kot d. d. dogovarjali z Gospodarskim razstaviščem oziroma Razvojno družbo R Slovenije. Do sedaj so najemnino plačevali Ljubljanskemu sejmu, ta pa Gospodarskemu razstavišču - o vsoti najemnine smo še pred meseci dobili različne informacije. Direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec pa je prepričan, da je in bo prav vsaka najemnina za razstavišče v Gornji Radgoni previsoka, saj tukaj ni nihče prav nič vlagal. Na vprašanje, ali bo tudi Pomurski se- jem odslej moral place ,{ osemkrat višjo najemnino, P odgovoril: »Jaz pogodbe s najemnino ne bom podpis tem bomo raje iskali dnl^ mišče. Sicer pa nam sejm'^ morejo kar tako zapret' Ljubljani, ker smo upravljalci in ne le najem"' Kakor smo izvedeli pr® j tkim, pa jim ne bo potre kati novega sejmišča, saJs . bo - po zagotovilih dir^J Gospodarskega razs Igorja Bončine - končno 1 P la dolgoletna želja: r° jj sejem bo imel možnost o sejmišče v Gornji Ra g° katerem je že do sedaj ral po štiri sejme letno, bila prejšnja pogodba o n prostorov med Ljub ja. sejmom in Pomurskim s prvim septembrom Pr na, bodo sklenili novo P° med Pomurskim sejmora spodarskim razstavišče^ dar bo kratkoročnega z ■ prav tako pa naj višina n na za radgonsko sejmi5 . J bila tako visoka kot za I sko. „rsvi s? Sicer pa naj bi Pom jem v kratkem dobil P $ za odkup celotnega raz-v Gornji Radgoni - ca*zVOjii« sklep potrdi uprava1 S družbe R Slovenije-Pomurski sejem še tega leta končno PoS sejmišča, kar pomen , lahko začel z investicij j pEČ^ BERNARDA B- Investicije v zdravstvu kil ed investicijami, ki ta čas potekajo v pomurs |njšjii' stvenih zavodih, je največja pri murskosoboški ci. Gradnja prizidka za patologijo in laboratorij jceni ter nadzidavo internega oddelka znaša po pogodbi z 227 milijonov tolarjev. Zdravstveno ministrstvo bo P° s[alo 87 odstotkov pogodbene vrednosti ali 198 milijonov, P . so ali 29 milijonov pa je strošek bolnice. Zaradi hkrati prenovili tudi prostore za transfuziologijo ter |arjeV' to v breme bolnišnice, kar je dodatnih 10,6 milij°na, • pre*' Bolnišnica tako sofinancira investicijo, katere ten zem naj bi bil opravljen ta teden, z 42 milijoni tolarj prle vse tri občin6-teh prostorih disPa vapce dejavnosti za zava M V gornjeradgonskem zdravstvenem domu so zadnje dni julija odprli prenovljene prostore prejšnje lekarne, kar jih je stalo skoraj dvajset milijonov (16 milijonov adaptacija in 4 oprema). Stroške so si razdelili zdravstveni dom, 9,2 milijona, zdravstveno ministrstvo, 7,5, in gornjerad-gonska občina, 3,3 milijona. Zdravstveni dom je tako bogatejši za dve ambulanti splošne medicine, s preselitvijo dveh zdravnikov iz nadstropja v ordinaciji v pritličju pa bodo olajšali dostop starejšim ter invalidnim bolnikom. V novih prostorih naj bi začeli delati v začetku oktobra. Gornjeradgončani pripravljajo tudi dokumentacijo za sanacijo ravne strehe na prizidku. Investicijo bodo pod- celega območja. Sredi investicij^ tudi murskosobo5 pfizi' stveni dom, saj gra fie dek za dejavnost n dicinske pom novi ambulanti- „3* izvajalcem je P0^^' vrednost 33 Pa \ jev, po predvideva' potrebnih še naju1 opl st milijonov za m'fJio P me. Investicijo dpirajo zdravstv® stvo ter občine m ške upravne ^^čjiii'^ V Ljutomeru sticij ni bilo, nit‘ tujejo. Pred .^pili1^ poltretji milijon 7 M rat za sterilizacij0 17 september 1998 (IZ)BRANO Razpoka med zdraviliščem in občino se veča Plačati ali ne plačati? ^ravilišče gradi drugo fazo apartmajskega naselje, občina bo dobila plačanih 71 milijonov tolarjev sta Zdravilišče Moravske Toplice in Občina Moravske M Mce sklenila dogovor o plačilu komunalnega prispevka in skuPaj z Electo že intenzivno gradi drugo fazo tzapray ega naselja v bližini gozda Čreta, nesoglasja ostajajo. Pra-1^. kajti zdravilišče si je s hitenjem pri urejanju Cipota Z~ nak°pal° novo zamero občine ali vsaj župana Franca M G °bč*na Je namreč načrtovala gradnjo igrišča za golf v vendar ne na kmetijskem območju, ampak na zapušče-kje jih, da sploh niso prejeli uradnega obvestila, kaj in občina. Se ne b°d° obrnili takrat, ko bo vse župan pred dnevi izjavil heve^J3110 Cipot. Namigoval Si angl113 sodel°vanje pri gra-»im " majskih naselij z vodil-Ekcte7Zem Mercatorja in ^taol °ranom Jankovičem, kitajoči Jn zavlacevanju z Prispet 0 komunalnem Pravili- bila P°g°j’da so Oljeni SCU dobd’ gradbeno ih le-t06 ln Zaeeli z gradnjo, so 'ijskem J0 *zdeianem investi-U>u vseeno izdali. M Plačah m°ra do konca tega ^rjev ja °bčini 71 milijonov Mjon m'ki°nov so plačali, ® za na °v pa morajo še plačati, J' tako trdijo na obči- Pravir-- >prejšnje .1Scu Pa trdijo, da so k Mi v tZevse Plačali. Zadeva ’PartmaMZbl' Za drug0 faz0 r'sPlačatj naselJa moraj° % čas d md’j0nov. vendar 0 konca leta - tudi na to odločbo so se pritožili. Dobili pa so tudi že odločbo o višini plačila komunalnega prispevka za naslednjo veliko investicijo, in sicer za gradnjo novega bazenskega kompleksa, ki znaša 45 milijonov. Skupna čistilna naprava za zdravilišče še vedno ne pride v poštev, ker menda občina planira novo veliko čistilno napravo (za katero naj bi zbirala vse te milijone) šele 2002. leta, oni pa potrebujejo širitev svoje čistine naprave že prihodnje leto. Že to jesen bodo uredili okolico čistil- ne naprave - po mnenju direktorja zdravilišča Dušana Bencika je moteč le betonski del stare čistilne naprave, kije od 1990, leta ne uporabljajo več. Prihodnje leto naj bi sedanji čistilni napravi dodali tisoč novih enot, ali bo to dovolj ali ne, bodo morali povedati strokovnjaki. Na občini so prepričani, da dva hotela, Prekmurska vas, prvo in drugo apartmajsko naselje, igrišče za golf in novi bazenski kompleks potrebujejo mnogo večjo čistilno napravo, kot je ta, ki jo imajo sedaj v zdravilišču. Sicer pa v zdravilišču upajo, da se bo odnos občine po jesenskih volitvah spremenil. Računajo na novega župana in g. Bencik je prepričan, da »kdorkoli bi bil, bi bil boljši«. BERNARDA B.PEČEK FOTO: JURE ZAUNEKER ■ Anketa Deželo bodo naredili turistično Če so v prvi fazi apartmajskega naselja zgradili 58, bodo z novim naseljem dobili čez 150 apartmajev šestih različnih velikosti, poleg tega pa tudi objekte za recepcijo, trgovino, gostilno, okrepčevalnico in še kaj. den od uspešnih programov javnih del Zavoda za zaposlovanje je organiziran tudi za turizem. Pri izvajanju programa, v katerem sodeluje 22 prihodnjih turističnih delavcev iz 12 občin, vsebinsko sodeluje PomurskaTuristična zveza, finančno pa Ministrstvo za delo in posamezne občine. Zanimalo nas je, kaj konkretno počnejo ljudje, ki naj bi »inven-tarizirali« turistično ponudbo v občini in jo pripravili zanimivo za obiskovalce. Izvedeli smo, daje njihovo delo kar precej »konkretno«, da je takšno delo do sedaj pravzaprav manjkalo, saj je marsikaj ostalo pri besedah in načrtih. Tanja Horvat, občina Puconci: »Vsa predavanja, ki smo jih slišali do sedaj, šo bila zame zanimiva, saj so zelo življenjska. Veliko smo se naučili. Na primer kako sestavljati programe izletov glede na vrsto gostov. Jaz sem že prej delala v turizmu v agenciji Klas, tako da mi to ni neznano. Mi bomo morali tudi vsak za svojo občino popisati kulinarično ponudbo in spominke ter sestaviti program izleta; v Puconcih sta najstarejša evangeličanska župnija in zanimiva cerkev, zanimiv je tudi obrat Kerne, nato pa bi lahko šli gostje naprej na Vanečo in v Moščance, kjer bo tudi občinski turističnoinformativni center. To bo nekako na stičišču vinske in sadjarske ceste, saj je naša občina zanimiva prav zaradi pokrajine, sadjarstva. Pred kratkim smo ponudbo predstavljali v Radencih. Kako bo s službo v prihodnje, ne vem, mi smo uradno še naprej iskalci zaposlitve. Me je pa ta program izobraževanja spodbudil, da sem se vpisala na visoko upravno šolo.« Jjs klub porodnišnici M varno nosečnost in porod Sno odkrivamo, ah je plod ogrožen, oa it aPov smrt ali poškodbo,« je ob prevzemu novega 6 a‘a Predstojnica oddelka dr. Eva Koltaj- Kocan.Večino itl^rskl^P aParata ali 2,5 milijona tolarjev je prispeval Lions 1% Mota, ki je pred kratkim že sodeloval v akciji zbiranja JMt Lj ?'an,ograf 'n ki je, kot je ob predaji aparata povedal pre ' o^^^uba Karel Karba, večino zbranega denarja namenil M bolnišnice. »An, d Val®žni smo za to otrok ob rojstvu, tudi primerja . 'a s«... 4 Mio _______ — , „ranimi državami, zelo Upra' m’«Jeob te.i i,%kn dlrektor bolnice r°šec. Porodnišnica V ^Petst^16 dvataka apa-%Vbi S P°rodOT enega, h/Stjp °k°vnih merilih hM°rodov.7^8a na največ tri-0 So se z novim ^^nje0”1-’ ki om°S°ča K °V’ Prihi'SrČnih utripov S^hiedi 'Zab ^rokovnim opremlje-% ° kipriii Se r°jevanje in b vost novorojen- v mursko. Sn,ci je smrtnost no z zahodnimi državami, zelo nizka, vendar pa v naši regiji še vedno šest mater na leto pride v porodnišnico z mrtvim otrokom pod srcem. Zmanjšati umrljivost še nerojenih otrok ali izboljšati njihovo zdravstveno varstvo je za strokovnjake še pomembna naloga, je poudarila dr. Eva Kol- ške patologije končuje in pripravlja se nova lista. Pred tremi leti so problem neprimernih prostorov porodnišnice že predstavili takratnemu parlamentarnemu odboru za zdravstvo, ki je že takrat obljubljal vso podporo, in v naslednjih dneh bo odbor, seveda v novi sestavi parlamentarcev, spet gost murskosoboške bolnišnice. Takrat jim bodo ponovno predstavili problem neprimernih prostorov ter jim dali vedeti, da se «... ne zadovoljujemo s tem, da pridemo na vrsto, ampak pri- primernejše prostore porodnišnice, pri čemer naj bi bolnišnici s proračunskim denarjem pomagala tudi murskosoboška občina, pa je odprtih več možnosti, in sicer temeljita obnova sedanje porodnišnice ali novogradnja manjše porodnišnice ob preselitvi ginekološkega dela oddelka v kirurški blok. Bolnišnica namreč po novi standardizaciji mora zmanjšati število postelj ali, drugače rečeno, krčiti oddelke, pri čemer se bo pojavil »presežek« v prostorih. MHI Jožica Toplak, občina Kobilje: »Jaz sem se na predavanjih ogromno naučila, prej me je turizem zanimal le kot turista. Zdaj z drugimi očmi gledam na vse, vsak dan poskušam uveljavljati novo znanje. Dobro je to, da je to mala občina in se vsi poznamo, vedo, da sem jaz tukaj odgovorna za turizem. Pred kratkim smo že pripravili občinske dneve, zdaj želimo postaviti oznake, starejšo hišo bi radi spre- menili v nekakšen muzej, drugo pa v vinogradniško-turistični center - tam želimo tudi urediti pisarno. To me čedalje bolj veseli, tako da sem včasih tudi po cele večere tukaj na občini. Kraj in pokrajina sta lepa, vendar zaenkrat še ni turistov, zato tudi nihče ne upa urejati turističnih sob pa tudi nobenih finančnih spodbud ni. To, daje Kobilje najbolj znano prav po pesmi »Iden doj po Kobilji«, lahko izkoristimo tudi za promocijo turizma. Imamo enkratne poti za kolesarjenje in izlete, lovci so dobro organizirani. Radi bi pripravljali tradicionalna »gostiivanje« v narodnih nošah, najbolj pomembno pa je, da se mejni prehod prekategorizira v mednarodnega.« Bojan Sobočan, občina Turnišče: »Jaz se prvič srečujem s turizmom in zame je bilo prav vse, kar sem slišal na predavanjih, zanimivo. Po nekajmesečnem premoru smo ponovno oživili tudi delo turističnega društva - imenovali so me tudi za predsednika društva, tako da največ delam za potrebe društva in s tem celotnega kraja. Organizirali smo že izbiranje najlepših krajev, predstavili smo se na »veliki maši«, ki je največja tukajšnja prireditev, sodelovali smo na paradi v Gornji Radgoni in nasploh angažirali veliko ljudi. V kraju imamo staro tipično prekmursko hišo, ki je v zelo slabem stanju in bi jo bilo potrebno obnoviti, naslednje leto bi jo prekrili s slamo in jo uporabljali za predstavitve. Imamo tudi kovačnico, ki je v celoti opremljena. V Turnišču imamo zelo znano romarsko cerkev Marije Vnebovzete, gospa Marija Rajter pa je ena redkih, ki ustvarja uporabne izdelke iz koruznega ličja in je obisk pri njej zanimiv za marsikoga. Prav pri spominkarstvu bi radi naredili več, zato smo razpisali občinski natečaj. V kulturnem domu naj bi uredili tudi turistično-informativno pisarno.« Alenka Fajfar, občina G. Radgona: »Turi-stičnoinformativna pisarna je bila zares zelo potrebna. Ljudje so se nanjo že navadili, dnevno imamo veliko turistov - do 20, ki iščejo informacije o trgovinah, ulicah, izletih, turističnih kmetijah. To je res turistična pisarna v pravem pomenu besede. Izobraževanje v Soboti je zelo natrpano, veliko stvari smo slišali. Delamo popis turistične ponudbe, kar je zelo koristno, saj bi ga itak tudi sami morali narediti. Zame je bila zanima predstavitev te turistične delavnice s Haloz. Mi lahko pripravimo marsikaj, vendar tega ne moremo realizirati, saj smo odvisni od financiranja drugih. Tudi zloženka turističnega društva, ki je bila izdana 1994. leta, je že pošla, tako da kakega prospekta ali zloženke o Radgoni in turistični ponudbi sploh nimamo, na voljo je le to, kar imajo Radgonske gorice in zasebniki. Gostinci in drugi so zainteresirani, da bi skupaj kaj izdali. Po mojem bi tudi v prihodnje morala pisarna ostati pod okriljem občine. Mislim, da smo, tako kot smo sedaj začeli, na zelo dobri poti.« s Karavan 1700! taj-Kocan. Seveda pa bi bilo zadovoljstvo ob novem aparatu polnejše, če bi ga lahko postavili v sodobnejše prostore porodnišnice. Bojan Korošec je zato ob prevzemu novega aparata povedal, da bodo poskušali z obnovo ah novogradnjo porodnišnice priti v nas e dnji štiriletni program investicij %M6a center jagodic 6d v fijo. Verjetno ste polarizirani tudi J niki sami. Nekateri so se Iz°gnili. Zakaj so znotraj vaših I zadržki? J Voroš: Mi teh zadržkov ne pe'J čeprav delitev škofije prinaša Pr0 J Benkovič: Zagotovo so tu razlogi - ali bo škofija zmo^J Preživeti, toda kolikor jaz pozn^ določeni duhovniki zelo osebne zakaj ne, vendar razloga, ki h* I pričal, še nisem slišal- Vbroš: Saj tudi minezag jA mostojne škofije v tem P0111Dreo5^% tem prekinili vse odnose s J venijo. Mi zagovarjamo vje, skupna semenišča. 1°. jeP11 j tli ne mislimo vse samosfaJ ’ gA nost, da potem škofkakšn^A pošlje kam drugam, ni nuJn rajo v Mariboru. opA- Nemec: Osebni razi g / ročnih zadevah, kot je postranskega pomena-bujemo živ stik s škofa111' ja »svetniški«, ki bo šel me ^i^č/ speval k zmanjšanju raz , dM dami in dejanji. Škofija P p^J center. Prepričan sem, ja At1 tukaj klasična gimnazij3’ letnik univerze. To P°n’e cj, iPJ evropski škofovski kon 6 0' / J mo v Evropi regij s0®°Ltj n3 w tem pa ne smemo p°za J? . Ja, if Maršič: Salezijanci smo papeškega zstne identitete. Voroš: To je nalog3 2 škof pastir ali voditelj dea aJjH 2 je potem možnost delov3 .e i j O Benkovič: Veliko ^sObi>‘ J/ ll duhovniki proti, ali so lUkaJ* . ■ daJe prava, in čeprav se zdi, da za nas škofija ni pomembna, je zelo pomembno, saj želimo biti akterji v delovanju konkretne pastorale na škofijski ravni. Že drugi va- tikanski koncil je za ozemlje škofije pou- i daril tri pastoralne potrebe: da škof lahko ^škofijo ali ne. Mislin1’ opravlja sveta opravila in ne pretežko ,q lik problem. otre^0’ opravlja pastoralne obiske - kot je že bilo £ Voroš: Za ljudi je P ( pa Ai^-omenjeno, mariborski škof ne zmore niti g najmanj dvakrat ali g^t^LsCji. na dve leti priti birmat v vsako župnijo - niji. Mogoče je stvar n potem voditi pravilno vse dele postulata v ^Na škofiji so morda škofiji in ga usklajevati - v mariborski ško- h tiho. Če so se nekate11^ fiji so najrazličnejše institucije od tiskar- > so jih stvari prehitel skih, finančnih, ekonomskih, gospodar- —š vključiti. Bmik 17. september 1998 zh. ^nah '^U' ^umljeni namreč ni le streljal po policistih, . ’ ampak menda tudi v trgovino (in trgovca) v Leša- Š. S ■ se je... Tudi pred desetimi leti, zadnje dni poletnih počitnic, so časopisi sporočali: Otrok se je v prometni nesreči hudo poškodoval. Takrat drugošolček Darko iz Veržeja. »Prej je bil Darko živahen fant, po nesreči pa se mu je življenje obrnilo,« pravi oče Franc. Pa ne samo Darkovo, življenje cele dru-žine, očeta in matere pa njegove leto in pol mlajše sestre. Nič več niso načrtovali, tako kot načrtuje vsaka mlada družina, kaj vse si bodo še uredili pri novem domu, kako si bodo zapolnili prosti čas, kam šli na počitnice. Bil je samo še Darko - in boj za njegovo življenje. Oče in mati sta vsak dan hodila k njemu v mariborsko bolnišnico in mu pet mesecev prigovarjala, da bi ga prebudila iz kome. Podpludbe možganov po nesreči so namreč pritiskale na možgane, takrat pa, ko je odpovedal center za dihanje, so se zdravniki odločili za operacijo, ali, kot so jim rekli, za »pranje« možganov s kisikom. »Veliko srečo smo imeli, da sta bila poleg dr. Milojkovič in dr. Lipovšek, ki sta ga operirala. Če bi bila odsotna ali kje na usposabljanju, pojpm ne vem, kako bi bilo,« s hvaležnostjo pove zdravniški imeni oče Franc. Toda kljub uspešni operaciji se Darko ni zbudil vse do srede januarja, ko je prvič dal vedeti, da vidi, gleda. Ostal je živ. Živi po čudežu, so priznali tudi zdravniki ter vsi, ki niso več upali in verjeli. Starša pa ... če bi obupala tudi onadva, kdo bi potem Darka priklical nazaj v življenje? »Bilo je zelo hudo,« se spominja Darkova mama Božena. Zdravniki so prispevali k temu, daje Darko po čudežu ostal živ, starša pa sta ob Identificirali pokojnico ik pred zaključkom redakcije oziroma začetkom tiskanja Vestnika smo zvedeli, da je utopljenka, katere truplo so našli v melioracijskem kanalu med Apačami in Črnci (vest o tem prinašamo na kroniki) 44-letna Marjeta Cener iz Černelavec. Š. S. I pomoči strokovnjakov in predvsem dobrih ljudi naredila čudež s tem, ko sta Darka ponovno naučila živeti. Ker ni požiral, sta ga s posebno hrano hranila po kapljicah, ker ni govoril, sta ga učila govoriti, ker ni hodil, sta ga učila hoditi. Življenje se je začelo znova in zaradi posledic, ki jih je Darko utrpel po nesreči, mnogo mnogo težje. Darko ni bil več tisti Darko, kot so ga imeli pred nesrečo, ampak povsem drugačen ali, kot pravi oče Franc, je njihov tretji otrok. Darko je potem, ko so ga odpustili z mariborske bolnišnice, šel z očetom v Zavod za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani. »Tam so začeli s terapijami in treningom možganov, kje bi se še dalo kaj spodbuditi, preusmeriti,« je povedala mati Božena. To je bilo za vse zelo težko obdobje, saj so terapije in razgibavanja otrplega telesa, ki je bilo zategnjeno v krč, Darku povzročali bolečine in se je začel upirati. Zato sta ga starša vzela domov. »Doma pa se je stanje začelo popravljati. Postopoma, pa vendar smo napredovali,« pravi Darkova mama Božena. In Darko se je po skoraj letu dni okrevanja ponovno vrnil v šolo, nazaj v drugi razred. V začetku so mu bili novo okolje pa drugi sošolci, ki so ga postavili v središče pozornosti, zanimivi, toda to je trajalo le kratek čas. V šoli, v tretjem razredu pa je bilo treba tudi znati. Darko pa ni bil več isti kot pred prometno nesrečo, še značaja in videza je bil povsem drugačnega, predvsem pa še s težavami pri učenju, branju, pomnjenju in zbranosti. Vendar je s pomočjo učiteljev veržejske šole, ki so mu znali podati snov na drug način, dosegel cilj in končal I Kje Alojz Kapša? V soboto je bilo pri brodu na Krogu pri Muri srečanje oltajmerjev (voznikov oziroma lastnikov starih vozil). S svojim 41 -let starim motornim kolesom BMW se je udeležil srečanja tudi 52-letni Alojz Kapša iz Apač, ki pa se do včeraj ni vrnil domov. Kam je izginil? Eden izmed udeležencev srečanja je povedal, da ga je videl v soboto okrog 23. ure in ko ga je pobaral, ali še ne kani domov, naj bi mu, medtem ko je ležal na klopi, odgovoril, da bo nekaj časa še ostal pri brodu. osemletko. In kaj sedaj? Darko si je vedno želel postati trgovec. Ga odvrniti od tega ali z njim spet začeti boj za nov cilj? »Pripravljeni smo mu bili pomagati, da do tega poklica tudi pride,« je povedala mama Božena. Z njim so začeli delati teste in preverjali njegove sposobnosti. Ugotovili so, da bi trgovsko šolo lahko končal, vendar na drugačen način. Borut Časar, Darkov razrednik, in ravnateljica Angelca Fras sta potem veliko pripomogla k temu, da so Darka sprejeli na SETUAŠ in mu dali prostor v razredu prihodnjih trgovcev. Jeseni, ko je Darko začel šolanje, sta njegove posebnosti in potrebnost po drugačnem obravnavanju njegovim profesorjem predstavili tudi zdravnica in psihologinja z ljubljanskega Zavoda za rehabilitacijo invalidov. »Šlo je. Pri učenju mi je vseskozi pomagal Miran Koritnik iz Ljutomera. Prihajal je k meni na dom trikrat na teden, v ponedeljek, torek in četrtek, in tisto, kar je bilo treba znati, sva se učila. Učila sva se uro in pol, potem pa sva imela deset minut odmora in potem, če je bilo potrebno, spet dalje. Učila sva se tako, da je on meni prebral, jaz sem pa za njim ponavljal. Odgovarjal sem ustno. Pisnega profesorji niso upoštevali, ker mi je zmeraj šlo slabše. S profesorji V Kapšovi družini so seveda zelo zaskrbljeni za usodo moža in očeta petih otrok, od katerih je najstarejši star 19 let, najmljajši pa pet let. Medtem so našli pri brodu kapo izginulega.Š. S. I sem se dogovarjal, kdaj bom vprašan. Tudi vprašanja so mi pripravili, da sem jih predelal,« je o svojem učenju povedal Darko. Ni bilo lahko. Bili so tudi neuspehi, padci, vendar sedaj... »Črno na belem je. Končano je ...,«se svojega velikega uspeha veseli Darko. V jesenskem roku je namreč opravil zaključni izpit in postal trgovec. Kdo mu ne bi privoščil tega veselja! In kdo ne bi priznal, da so veliko dejanje storili tudi vsi, ki so Darku in njegovi družini pri tem pomagali. »Ne samo vodstvo šolo, tudi profesorji so bili pripravljeni Darku pomagati in s tem prevzeti veliko več dela. Mislim, daje to, da so profesorji, ki so otroka z drugačnimi potrebami, kot je naš Darko, spravili tako daleč, velik uspeh in ponos šole. Ne le uspehi najboljših učencev, tudi to je afirmacija za šolo,« so zvenele besede priznanja Darkove mame. Njen HVALA je še posebej namenjen Darji Celec, psihologinji na SETUAŠ, Miranu Koritniku, ki se je z Darkom učil in mu bil prijatelj ves čas šolanja, Borisu in Sonji Šunko s Centra za socialno delo Ljutomer, ki sta pomagala graditi poti sodelovanja vseh, ki so Darku pomagali do cilja, Angelci Fras in Borutu Časarju, končno pa tudi Renati Kosi, hčerki, ki je svojemu bratu ves čas stala ob strani. Fotografije iz Darkovega albuma izpričujejo, daje bilo zanj življenje . pred triindvajsetim avgustom leta oseminosemdeset in potem. Zadnje, ki jih je Darko priložil, so z maturantskega plesa, kjer je ves srečen plesal do jutranjih ur. »Ves čas sem plesal. Do petih zjutraj,« se je spominjal svoje velike noči Darko, ki je sploh vse prelomne dogodke svojega življenja natančno »opremil« z datumi. Pomnjenje številk mu je namreč tudi po nesreči ostalo kot nedotaknjeni otoček. MAJDA HORVAT ■ J NASVETI 17. september 1998, 01 Ona: Premišljevanje o vzrokih, zakaj te prijatelj zadnje čase zanemarja, ti ne bo prav nič koristilo. Rajši se podaj v družbo in kaj hitro boš izvedela odgovor na svoje vprašanje, ki pa utegne biti prav neprijeten. On: S prijateljico si bosta privoščila nekoliko več, kot si predvideval v začetku. Je že res, da boš kasneje dobil občutek krivde, vendar se bo splačalo. Vprašanje je le, kaj bo storila ona ... Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti BIK Ona: Doletela te bo pravcata histerija, ki bo v najbližji zvezi s tvojim nekdanjim prijateljem. Pomiri se in trezno razmisli o vseh morebitnih posledicah ter se šele nato dokončno odloči. Vsekakor ti ne bo lahko. On: Poskusi se vsaj malo umiriti, saj boš v nasprotnem primeru kaj kmalu občutil vso težo tvojih nekdanjih neodgovornih dejanj. Pa tudi tvoja trenutna romanca ni ostala tako skrita, kot si si prizadeval. Ona: Počitek, ki si ga načrtovala, bo potrebno še malo preložiti. A vseeno se boš prav prijetno zabavala, saj boš proste trenutke preživela v bližini nekoga, ki ti že dalj časa ne gre iz glave. On: Postopoma se boš sicer umiril, vendar to ne bo tako zabavno, kot si si predstavljal. Še vedno pa si nisi uspel razjasniti, ali je bila storjena napaka na tvoji strani ali ti jo je nekdo podtaknil. RAK Ona: Včasih se splača tudi malo potrpeti, saj je pozneje uspeh toliko slajši in prijetnejši. Zato se nikar ne razburjaj zaradi trenutnih neuspehov - tvoj čas šele prihaja. In noč ima svojo moč, zato jo izkoristi do konca. On: Ljudje, od katerih si na svojo žalost vse bolj odvisen, so preračunljivi in predvsem popolnoma neodgovorni. Če boš tako nadaljeval, se ti bo kaj kmalu zgodilo, da si boš podrl vse mostove za vrnitev. Ona: V neki zadevi se nikar ne izmikaj, ampak poskušaj vztrajati do konca. Prijatelj ti bo očital nečimrnost, vendar bo v tem mnenju ostal popolnoma osamljen. Kasneje ti bo predlagal pomiritev... On: Nikar se ne pusti zmesti osebi, ki ve veliko manj kot ti. Je že res, da si sredi problemov in težav, a najhujša je že za teboj. Neki izziv ti bo v življenje prinesel prijetno nalogo, ki jo boš z veseljem opravil. DEVICA Ona: Prav ti bodo prišli stari prijatelji, na katere si že skoraj pozabila. Prijetno presenečenje ti bo popestrilo običajen vsakdanjik, hkrati pa ti bo prineslo tudi obilo snovi za razmišljanje. On: Z močno voljo lahko narediš preobrat tako v svojem poslovnem kot tudi ljubezenskem življenju. Presenetil te bo obisk starega prijatelja, ki ti bo prinesel še presenetljivejše novice. TEHTNICA Ona: Neki novici sprva sicer ne boš verjela, nato pa jo boš z navdušenjem sporočila dalje. Vendar pa se lahko kaj hitro zgodi, da ti bo nekdo zaradi tega postal nekoliko nevoščljiv in ti bo poskušal nagajati. On: Ko se boš odločal med poslovno uspešnostjo in ljubeznijo, se bo tvoja odločitev nagnila na stran poslovnosti. Je že tako, da imaš rad predvsem finančno stabilnost, za drugo pa boš poskrbel kdaj kasneje. Preprečevalno zdravilo je velikodušno -Bolezenski zid podre prej, preden je postavljen Droga: Beli vratič (Tanacetum parthenium L.). Rastlina je znana že iz antike, tedaj je krožila zgodba, da se je neki Grk po padcu s strehe Partenona z njo čudežno pozdravil. Po 16. stoletju je beli vratič potonil v pozabo, ponovno pa je pritegnil pozornost leta 1978, ko je neka angleška bolnica sporočila javnosti, da si je z njim odpravila migreno, ki jo je bila pestila že petdeset let. Je visoka trajnica, spada med košarice in močno diši po eteričnem olju, ki pa v nasprotju z oljem navadnega vratiča ne vsebuje strupenega tujona. Doma je iz Male Azije in pogosto rase na zapuščenih evropskih poljih. Stebla so razvejena in nosijo pernato deljene liste, rumeni cevasti in beli jezičasti cvetovi pa tvorijo kobule. Droga mora vsebovati najmanj 0.2 odstotka partenolida, ki je njena najpomembnejša sestavina, imajo ga evropske vrste, razen srbskih, skoraj nič pa severnoameriške. Koncentracija učinkovine se med rastjo rastline spreminja, v steblu in koreninah ga praktično ni. Za gojen in podivjan beli vratič na Slovenskem podatki niso znani. Uporabni del: List in cvetni vršički. Raba v prehrani: Ni običajna. Zeliščna raba: Po ljudskem izročilu zdravi migreno, šumenje v ušesih, vrtoglavico in sklepno revmo, zbija vročino, odpravlja težave med mesečnim perilom, blaži bolečine v trebuhu, zobobol in vnetja po piku žuželk ter pomaga pri težavnem porodu. Odmerek za odrasle: Zelo malo podatkov je na voljo o tradicionalnem odmerku, za preprečitev migrenskih glavobolov pa se priporoča zaužiti na dan dva do tri sveže liste med obroki ali po njih, s standardiziranimi pripravki pa od 0.2 do 0.6 mg partenolida. Zdravljenje naj traja nekaj mesecev, s postopnim zmanjšanjem odmerka in zdravilskim premorom, prvi uspeh se pokaže po 4-6 tednih. Novejša dognanja: Partenolid, prvič je bil izoliran leta 1960, spada med seskviterpenske laktone, ki jih vsebujejo mnoge košarice, med njimi tudi kamilica. Dejavna je alfa-metilenmaslena skupina v molekuli, ki lahko v telesu reagira s sulfhidril-nimi skupinami biološko dejavnih spojin. Na ta način se zavrejo vnetni prostaglandini in to med drugim zmanjša vnetje, blaži bolečino in zniža zvišano telesno temperaturo. Poleg splošnega protivnetnega delovanja partenolid tudi zavre zle-pljenje krvnih ploščic, ki menda pomembno vplivajo na nastanek migrene, ovira sproščanje serotonina iz njih in s tem prepreči nenormalno žilno napetost, značilno za tovrstni glavobol. Klinične raziskave pri ljudeh kažejo, da so migrenski napadi redkejši in šibkejši po predhodnem jemanju belega vratiča. Omenjeni laktoni so strupeni za različne človeške tumorne celice, partenolid pa ovira podvojitev DNA, ker prepreči vgraditev timidina. Uničujejo mikrobe, grampozitivne bakterije, kvasovke in nitaste glivice. Stranski učinki in strupenost: Seskviterpenski laktoni lahko povzročijo alergične reakcije pri preobčutljivih posameznikih, v redkih ŠKORPIJON Ona: V tvoje življenje bo vstopil nekdo, ki si ga do sedaj poznala le iz pripovedovanja svojih prijateljic. Kljub njegovemu sumljivemu slovesu te bo kaj hitro premagala radovednost. Kdo ve, mogoče pa bo ' vendarle uspelo. On:Grozi ti nevarnost, da se ti bodo ponovno od-prlestare srčne rane. Kdo ve, mogoče pa bo tokrat bolje, kot se je pripetilo zadnjič. Vsekakor je vredno poskusiti, saj je »dobitek« več kot mamljiv. STRELEC Ona: Tvoji namigi bodo preveč prozorni, da bi lahko še vedno ustvarjala vtis, da te resnejša ljubezenska zveza sploh ne zanima. Prepusti se čusto-vm in kaj kmalu se bodo pokazali povsem konkretni rezultati. On: Poslovni načrti se ti lahko tudi izjalovijo - seveda pa je vse odvisno predvsem od tvojega pravočasnega reagiranja. Prijateljica ti bo predlagala povsem konkreten predlog, ki te bo malone šokiral. Moč kravate Besede Mode KOZQRpG Ona: Še vedno trmasto vztrajaš in si ne daš dopovedati, da bi stvar tekla tudi brez tebe. Pojdi raje na potovanje, saj te tam čaka zelo prijetna avantura. In poskrbi malo za svoje zdravje, ki nikakor ni idealno! On: Ni se ti treba bati nobenih posledic, saj je neljub dogodek že skoraj pozabljen. A vseeno se še vedno ne boš odrekel statusu previdnega opazovalca, saj je ena boleča rana več kot dovolj za romantika, kot si ti. Ona: Še vedno te bo spremljala neverjetna sreča. Vseeno pa bi bilo dobro, če bi se začela počasi zavedati, da lahko to tudi mine. S prijateljem se boš zapletla v nekaj lepega, kar pa bo na žalost le prehodne narave. On: Potreboval boš izdatno mero samozavesti in notranjega miru, saj se ti je v zadnjem času nabralo kar precej zapletenih problemov. Toda nikar se ne predaj, saj boš iz kopice dela potegnil tudi nekaj prav prijetnega. Ona: Ponujena pomoč ti bo prišla še kako prav, saj ti bo izdatno pomagala pri tvojih ljubezenskih načrtih. Vendar pa bo bolje, če boš obdržala bistro glavo - prevroča čustva lahko vse skupaj samo pokvarijo. On: Poslovni uspehi so ti odprli mnoga vrata, o katerih si nekoč mislil, da bodo ostala za vedno zaprta. Potrudi se obdržati trenutni življenjski ritem, saj se ti obeta kopica prav zanimivih doživetij. Darilo! Moški jih zbirajo, dobivajo vse življenje ... in se jih branijo nositi. Res niso preveč udobne pa tudi praktične ne. Toda vsak, ki se v ogledalu pronicljivo opazuje, ve, daje kravata tisti bistveni del garderobe, ki združuje posamezne elemente v individualno celoto. Zdi se, da jih je pet kar dovolj. Ena za vsak delovni dan. Teoretično. Enim še trideset kravat ne pomeni tiste zaloge, ki bi zadoščala njihovi sporočilnosti. Vsaka kombinacija moške obleke, srajce in kravate je sporočilo zase. S tem, kako moški združuje stvari, kaže svojo osebnost. Divje kombinacije, divji moški? Subtilne kombinacije, subtilni moški? Sodba je vaša. Danes pravil načina kombiniranja ni. Vsekakor je varno nositi le dva vzorca družno. Drzni si upajo nositi tri vzorce v domiselni kombinaciji: srajca v vzorcu šahovnice, pikčasta kra- vata in rahlo črtasta obleka. Edino nepisano pravilo je, da si vzorci ne smejo biti preveč podobni. Če je srajca v vzorcu tankih črt, izberimo kravato s poudarjenimi črtami. Sicer imamo v osnovi štiri kravate: 1. PIKČASTA - manjše pikice so, bolj formalna je kravata; če so v vzorcu večje pike, je bolj drzna, vendar pri kombiniranju pazite -tudi klovni imajo kravate z velikimi pikami. 2. ČRTASTA - je pogosto v vezavi rips.Vzorci s poševnimi črtami odkrivajo svoj izvor; tam, kjer črte padajo z leve zgoraj v desno spodaj, so prepoznavni angleški, v nasprotnem so ameriški. 3. TEKSTURIRANA - je tkana v različnih vezavah, ki določajo vzorec. Med prsti se čuti reliefni otip. 4. POTISKANA VZORČASTA -z majhnim, ponavljajočim se geometrijskim ali organskim vzorcem deluje živahno posebej takrat, ko je tisk v komplementarni barvi s podlago. Poleg omenjenih tipov kravat obstaja še t. i. UNIVERZALNA, ki je resnični izum za vse tiste, ki imajo samo z eno. To je črna svilena in fino pletena kravata, primerna tako za poroko kot pogreb in jo kombiniramo z belo obleko ali džinsom. Ker je pletena, jo pospravimo vedno zvito. Ponudba za to jesen in zimo je zelo raznolika. Na večerno slovesnost si bo moški zavezal temno teksturirano kravato iz čiste svile (to jesen temno modro, bordo rdečo, izjemoma lahko tudi beige), tkano v različnih vezavah in ročno sešito. Skrivnost letošnjih žakardnih vzorcev je v spreminjajočem se barvnem efektu, t. i. mavrični efekt, ki se preliva v igri svetlobe in gibanja. Ob nastopu mraza spremlja mo- primerih tudi po stiku z ras ' prav tako se redko pojavijo sa ■ razjeda v ustih in prebavna Prepovedi in opozorila-ga vratiča naj ne jemljejo P°sa niki, ki v stiku z njim dobijo EP ali so preobčutljivi zadruge ce, na primer kamilico, arn' rman. Primeren je za zdrav migrene, ki se ne odziva na o no zdravilsko zdravljenje, mozdravljenju revme seje prej posvetovati s svojin nikom. Droga ne moti pri Ijanju vozil in drugih Strojeve nosečnostjo in dojenjemnaI . jemlje, saj lahko P0^00' vpliva na menstruacijski cim -tako pa je narejenih Pr0^ ziskav o strupenosti za P 0 s no zasnovo. . rf Lekarniško mnenje- & penski laktoni, zlasti pan dajo rastlini glavni zdravilski Številne laboratorijske ra> upravičijo čislanje droge vljenje migrene in artritisa, . raziskave pa dokazujejo e uporabnost za preprece pj grenskih glavobolov, Pre u se v primerih, ko drugoz j ni bilo uspešno. Kot zdra^ revmatoidnemu artritisu s a , zal, saj ni prispeval k u obstoječejega zdravljenj। W roidnimi antirevmatiki- . ■ ^tak pravki na zahodu se razi' < po deklarirani kot po dejai nosti učinkovin ter po P j vem odmerku. Ker go o tsj* 1 pri nas ni na tržišču, z r j venske zeli pa ni raz1®. J lahko ob vsej zdravilni o^ ( belega vratiča svetuje pri morebitnem nakupu verite označeno vsebno čega partenolida in v|^ standardizirane pripravi nah. , .^ira^' Sklep: Zdravilo, ki P° J ga ni in ki ga ni bilo, Je —'—‘—^taz^t škega podnevi kr^ no potiskanim v # njena z dvoplastr" j strb^ in volna), ki na sv' ■ je vpada z vzorcem razmišljati o maj ^itud j. velikih korakih 'C g0rsPjftr čenja.TudiWi1 V »Za prvi vtis nikoli ge priložnosti." abs. modneg3 TATJANA - KULTURA imi. 17. se ptember 1998 Ob 90-letnici pisatelja Miška Kranjca j $oba, ko sem jaz začel pisati, je bila zmedena, razklana. I **so se ali zgubljali v predmestjih med zgubljenimi z 'i ®opirci, goljufi in malopridnimi gostilniškimi mo rijan se’kotti iz »križarskih« vrst - odmikali od tostranosti, se i , Hsvetniki in svetnicami, z Jezusom in Marijo na trata o P ° ni11 večerih. Bilje čas, ko so mnogi ljudje o nebesih ve e Mi. Ko sem se naposled naselil v Šentjakobu, nisem g e 'nePosredno kakor nekoč otrok na svoje Prekmurje, te a *ta stekla raznih barv. Hotel sme poveličevati trpečei z J J e® Sa-ponarejal. Če so barake ob Ljubljanici pre m e v 5 'k resnične, če je revščina še bila resnična, te aj se ' brakah z vsem mogočim nalepotičil, ko sem ji 1 ^nosti, opravičeval sleherno zgubljenost, krivil veso atake m za vse pregrehe tega sveta. 1952) ■ (Pot do realizma, Mlada pota 19^)- v Kulturnice Upravičenost likovne delavnice J6 nastala v organizaciji Zveze za razvoj ku Rainar Um _ . Lu- odrasle oa akademski slikar MirKo Hajngr- b. ^vuia v ui kjcu — <^pedagog Štefan Čen/ek, odrasle pa P° raznih razstavnih pro-st°rih smo se, tako v pre-kakor tudi v teko-'a^° »prenaužili« iz- V J kakovostnih razstav. tlOv ?n<1 teh razstav si je moral Og.ledati v družbi vsaj še sili^M'Sk0Valca’ saj je m3r \e§a ’'a koncentracija »estets-lt laJ^ja« tako zgoščena, da ^Iskn ° Za posameznega Vaka »usodna«. razstava del ude-sHkar-V likovne delavnice akad, lajnarja *zst°Pa k°nteksta že po tem, da M^kšljena kot umetniška "o, s s a’ ^ko bi tudi bilo zmotani °b'skovalcev iskati, s 'ij^^Ualcev pa pričakova-',Sev teh delih iskale umet- - Gorazd Žilavec in Vlado Vlaškalič, do sedaj amaterska gledališka igralca, ki sta nastopala predvsem v soboški gledališki skupini pod vodstvom režiserke Duše Škof, zadnje čase pa v alternativnem, zelo odmevnem gledališču Torpedo, ki je pobralo kar nekaj republiških priznanj, sta končno vstopila med »prave igralce«, saj sta opravila sprejemni izpit na AGRFT v Ljubljani. A nekaj nas vseno teži: na ljubljanski igralski akademiji je kar nekaj študentov iz naše »okrogline«, zadnja leta pa se, žal, ni vpisala nobena študentka. - Koncem tega meseca pričakujemo pri soboški založbi Franc-Franc kar troje izvirnih leposlovnih del: pesniku Milanu Vincetiču bo izšel roman Goreči sneg, ki pripoveduje zgodbo o gorički Mariški iz perspektive dečka Metka, novinar in pesnik Ernest Ružič pa se bo oglasil z romanom Erd, ki obravnava ljubezensko zgodbo med direktorjem kmetijskega kombinata Sebesztyenom v madžarskem Erdu in novinarko Sereno; obenem bi radi opozorili na prozni prvenec, mladinski roman v pismih Marjane Moškrič Čadavec, ki obravnava odraščanje hčerke ob materi, oboleli za aidsom. -V začetku meseca je izšla knjiga Milene Šaruga s pomenljivim naslovom Mele, Kronika 1944-1998, o kateri bo več govora v eni od naslednjih številk Vestnika. - Sredi novembra bo v Soboti že drugič podeljena slovenska nagrada večernica za najboljše mladinsko delo, znanih pa je že pet najboljših, ki se bodo potegovali za nagrado in sicer Desa Muck s pripovedjo Lažniva Suzi, Andrej Rozman Roza s kratko zgodbo Skrivnost špurkov, Milan Jesih s Štirimi igrami za otroke, Janja Vidmar z mladinsko pripovedjo Moj prijatelj Arnold, po kateri je bila tudi posneta nadaljevanka ter Milan Dekleva z razgibano fantastično pripovedjo A so kremšmite nevarne. - V kratkem pričakujemo pri Mladinski knjigi ponatis imenitne Lainščkove mladinske pripovedi Ajša Najša; pripravlja se tudi natis le-te knjige v hrvaščini. - Da pristno zvenijo cerkvene pesmi tudi v rokovski izvedbi, je prejšno soboto dokazal ansambel Mystica v soboški evange-I ličanski cerkvi, zato lahko verjamemo, da se bo vsaj nekaj pesmi »prijelo«, vsaj med mladimi. Dodati je še treba, da ansambel Mystica potuje v kratkem kot edini slovenski izbranec, na mednarodni koncert v Salzburg. a v Gale ničvreden zmazek v cinobru in oblajstu, pa jo ogleduje in občuduje, misleč, daje original Apela ali Zeuksisa«. ROBERTINHOF ■ Radens jz 1*011 TT41 IT h O Slikar Andraž Šalamun 1 H 1 in likovni kritik Andrej Medved •J v sproščenem klepetu V"’aatete. Namen nobene t'klavnice namreč ni in ustvarjanje umetni ' smemo namreč poza-za razs^avo študijske da je potrebno iskati 'o^kh prizadevanj izključ-kh okvirov. Edini na-^'^joče razstave je pred-'X? Tezultatov triletnega de-K *'klavnice. V mali galeriji ■ izjemno zanimivi % ve"! °troški akvareli in ^ih^ki pa risbe in slike %sOs dekžencev. Tudi moti- Po sebi dokaj suho- Danila Krpic: Slika, 1998 parni, recimo tihožitja, nam ka- I žejo študijski značaj obravnave prostora, predmetov, barve in svetlobe. Toda ravno v tej suhoparnosti naslikanega je razviden napredek udeležencev, ki so z velikim trudom in s pomočjo ustreznega mentorstva dosegli dokaj visoko stopnjo šolske kvalitete. Razstava torej lahko razumemo kot kolektivni uspeh, ki je I več kot opraviči! obstoj likovne delavnice. Nenazadnje me osebno zelo veseli, da se udeležencem likovne delavnice ni zdelo zamalo, da bi svojo željo po slikanju dopolnili tudi z določeno stopnjo formalnega znanja. Slednje, kot smo se lahko v preteklosti prepričali, pa se marsikateremu, predvsem tržno usmerjeno samouku zdi povsem nepotrebno. Upam, da se bodo udeleženci zavedali meja svojih sposobnosti, tako da ne bodo kje v prihodnosti skazili zdajšnjega ■ ugodnega kolektivnega vtisa z individualnimi »umetniškimi« prebliski. Naj jih torej samokritičnost, ki jim jo je vcepil Mirko Rdjhar varuje (in tudi nas), pred tem, da bi postali taki kot tisti, za katere Erazem Rotterdamski I pravi: »Nekdo si omisli podobo, Velika oljna platna slikarja Andraža Šalamuna, do-_ bitnika več nagrad, med njimi tudi nagrade Prešernovega sklada za cikel Sonce - naslikal naj bi več kot sto slik na to temo -, na prvi pogled prikazujejo rdečkast ali modrikast sončni vzhod ali zahod, v resnici pa so to pokrajine, kot mi je sam povedal, ki prvenstveno nastajajo v glavi, torej niso neposredna odslikava stvarnega dela dneva. Likovni kritik in pesnik Andrej Medved, sicer vodja Obalnih galerij. i iz Kopra, ki je tudi posredovala omenjeno razstavo, ki jo toplo priporočam na ogled, pa je na otvoritvi dejal, da je slikar začel v oho-jevski avantgardistični skupini v šestdesetih letih, zatem pa nadaljeval svojo pot. »Andraž Šalamun, po poklicu sicer filozof, ki se ni nikoli izobrazil v smislu likovne akademskosti,« je i nadaljeval, »je individualist, neke vrste ‘posebnež slikarstva’, zato se je kmalu ločil od skupine. V začetku je ustvarjal pastele, krajine, morske vedute, na razstavi 1976 v Moderni galeriji v Ljubljani po izboru dr. Tomaža Brejca skupaj s Tugom Sušnikom in Tomom Podgornikom pa seje prestavil s svojimi bizoni, ki še danes predstavljajo enega njegovih ustvarjalnih vrhov. Pozneje se je približeval tudi drugim podobam živali, celo človeškemu obrazu, vendar v teh slikah, če sem dovolj kritičen, ni dovolj »močan«. V devetdesetih letih je nastal cikel slik Sonce, 'a i Tretji roman ----- I Ko | večerniškobranit ^osu 041630898 omaneskna zgodba Frančka Štefane- I ca v njegovem najnovejšem romanu V preddverju večnosti (Založba Kmečki I glas, 1998) je podobno kot v prejšnjih delih postavljena v slovenskogoriški milje, in sicer v predvojni čas revščine ter povojno ihto socializacije podeželja, ki je v mnogočem načela tudi (njegove) družinske odnose. Tudi tokrat spremljamo »tipičnega trojišjega j podeželana« Franca Mulca, ki ga »življenje vodi j za nepredvidljiv povodec«, podeželana, ki se od-I pravi na povojna gradbišča in delovišča za kru-I hom. Njegova pot je pravzaprav pot premnogih: I voino ie končal kot nemški ujetnik, se priklatil s R a n Frančka Štefaneca Koroške, odslužil vojsko, z idilične rojstne vasi ga je zatem odgnalo v mesto k zidarjem, h gradnji železniškega viadukta, potem v Dalmacijo na gradbišče hidroelektrarne, kjer je povečini »delal za prazen nič«, a se je vseeno počasi in vztrajno vzpenjal po »delavski lestvici«. Kajkmalu je namreč postal delovodja, celo v partijo je vstopil, ob tem pa se je počasi krušil in vdajal alkoholu v bližnjih gostilnah, v katerih so kritikantsko, a po-tihem razpredali tudi o tistih nevarnih časih, ko »naj doma moli, med delavci pa se dela rdečega«. A Franca Mulca je predvsem razganjala strast do žensk: žena Nežika, ki mu je rodila troje otrok, je ostajala doma kot daljno pribežališče, medtem ko je zahajal k vroči Emici ali usodni Marici, ki je zaradi njega celo končala v »graščini, v kateri je bolnišnica za živčno in duševno bolne«. Zaradi njegovega letanja »z rožice na rožico« ter površnosti na gradbišču ga celo vržejo iz partije, zato se vrne v Maribor, kjer kljub zasvojenosti z alkoholom težači kot nakladalec tovornjakov in se vse bolj in bolj prepušča letargiji, češ »vse na tem svetu je en sam nesmisel«. Kljub temnemu fatalizmu se njegova pripoved, pisana v realistični maniri, konča z »zmago ' življenja«. Franc Mulec, ki se ima za marsikaj zahvaliti svojemu angelu varuhu, prikritemu kli-calcu iz njegove podzavesti, umre spokorjen, njegov sin pa položi na njegov grob šopek rož; pripoved, predvsem pa sam konec močno diši po večerniškem branju, zato je kot nalašč za manj zahtevnega bralca, saj ponuja poleg osnovne zgodbe tudi romantizirane povojne podeželske pej-saže, ki pa jih vedno znova posenči s socialnokri- ki so nakazale nov tok v njegovem slikarstvu. Pozneje so nastajale na-kakšne krajine, ki so še vedno pej-saži v modernistični obliki, v zadnjem letu pa ustvarja tudi ženske akte, s katerimi je dokazal, da je tudi izvrsten figuralik. Rasztava, ki je pred nami, razkriva ponovno obujen modernistični pejsaž v neki drugi obliki: pri teh njegovih »pokrajinah neba« gre torej za nekakšno zmes sublimnega in romanticizma, ki se znova požlahnita v sodobnem slovenskem slikarstvu in tudi v poeziji. Hkrati pa ne gre pri teh delih zgolj za sublimnost, za neko vzvišenost ali poduhovljenost, ki ni zgolj tiškim odtenkom. MILAN VINCETIČI čutna, temveč tudi povezana z umskimi in razumskimi kategorijami, obenem pa sublimno ni povezano z estetskim; v Šalamunovih slikah pa gre, nasprotno, za draž estetskega in sublimnega.« Razstava torej, ki pritegne prav s svojim lirskim nabojem, z oblačno rdečino in rumenkastimi odbleski svetlobe, ki dajejo občutek bega v zaumnost resničnosti in sanj. MVi IZ NAŠIH KRAJEV 17. september 1998, mg na kratko•na kratko Murska Sobota Od razbremenilnega kanala do druge osemletke je predvidena obnova magistralne ceste. V ta namen je po naročilu republiške uprave za ceste že izdelan projekt. Gre za dolžino 732 metrov, pri čemer naj bi uredili tudi pločnik v Cankarjevi ulici. Ni pa še izdelan izvedbeni projekt, za kar bodo morali pridobiti zemljišča za ureditev pločnika in kolesarske steze. Obnova Cankarjeve ulice pa je odvisna od zagotovljenih sredstev iz republiškega in .občinskega proračuna. M. J. Moravske Toplice Ker je avgusta začel veljati nov zakon o pospeševanju turizma, si v občini prizadevajo ustanoviti lokalno turistično organizacijo. Ustanovljen turistično-informacijski center bi na ta način razširil svojo dejavnost. Ta zajema oblikovanje celovite turistične ponudbe, spodbujanje razvoja turistične infrastrukture, promocijo in informiranje obiskovalcev s področja turizma. M. J. Černelavci V letošnjem soboškem občinskem proračunu sta predvidena kolesarska steza in pločnik v Černelavcih ob regionalni cesti v dolžini 537 metrov, in sicer od križišča Dolge ulice do Goričke ulice. Takoj po soglasju Direkcije RS za ceste in izdanem gradbenem dovoljenju je predvidena gradnja te naložbe. Za tem pa bo na vrsti še odsek kolesarske steze od Goričke ulice do odcepa proti Veščici. M. J. Nedelica Potem ko so ugotovili, da v turniški občinski stavbi ni primernih prostorov, ki bi jih lahko dodelili Radioklubu Turnišče, so stekle priprave, da bi v ta namen preuredili del prostorov v nekdanji osnovni šoli v Nedelici. Takšen je bil tudi občinski predlog. (J. G.) Devetdeset let mlinarice Johane Šaruga Kdaj je bilo najtežje? Mlin so skoraj vsak dan obiskovali oznovci ohano Šaruga, ženo mlinarja Jožka Šaruge, smo obiskali na pobudo njene hčerke, tudi mlinarice Drage. Kramljali smo na njenem domu na Noričkem Vrhu. Pravzaprav kar v mlinu. Splačalo seje. je mož izhajal iz mlinarske družine, kjer sta bila mlinarja tudi brata Bela in Feri. Oba sta imela svoje mline, Bela v Črešnjevcih, Feri, mož pesnice Milene Šaruga, pa na Johana Šaruga se je rodila 20. maja 1908. leta v kmečki družini v Lešanah. Z Jožkom Šarugo, kije umrl 1992. leta, se je poročila 1931. leta. V zakonu sta imela dva otroka, hčerko Drago in Jožeka, ki sta se oba izučila mlinarskega poklica. Kakor mnogi mladi pari, tako sta'tudi Johana in Jožko začela iz nič. Nekaj let sta mlela v mlinu na Muri v Ižakovcih. Kot nam je povedala, ima na mletje v plavajočem mlinu najlepše spomine iz mlinarskega življenja. Tik pred drugo svetovno vojno sta od radgonskega »graščaka« Kuneja kupila parcelo, na kateri so začeli graditi mlin v Hercegovščaku, ki bi ga poganjala elektrika. Mlin sta ob pomoči krajanov, ki so darovali les, zgradila tako daleč, da sta Krepki ljudje v romskih zaselkih Vanča vas in Borejci ----------------- 90-letna mlinarica Johana Šaruga z Noriškega Vrha pri Gornji Radgoni. - Foto: L. Kr. To je razvidno tudi s fotografije, ki smo je posneli na nedavnem tekmovanju v vlečenju vrvi, kjer so prejeli odličje občine.Cankova - Tišina. V kraju se dokaj aktivno ukvarjajo s športom, saj imajo klub malega nogometa, igrajo pa tudi redni nogomet; daleč naokrog pa je znano tudi tamkajšnje kinološko društvo, ki pripravi vsako leto tekmovanje štirinožcev. - Foto: F. Kuhar lahko mlela na kamen. Po požaru Gjdrkešovega mlina na Muri v Gornji Radgoni med drugo svetovno vojno, sta v poslopje postavila prvi valjčni mlin. To je bil obnovljeni »volcn« ali »va-lekar«, tako so rekli mlinu na valje, ki je ostal na pogorišču Gjdrkešovega mlina. Sčasoma so dodali še tri valjčne mline. Čeprav se je Ivana tri leta učila za šiviljo, se je pri možu priučila mlinarstva. O svojem novem mlinarskem poklicu in življenju v mlinu je povedala: »Takoj ko sem se spoznala s svojim Jožkom, sem vedela, da bom postala mlinarica. To tem bolj, ker Meleh. Moja prva naloga naloga je bila, sprejemanje zrnja in menjava, se pravi izdaja moke. Sčasoma pa sem se priučila vseh del v mlinu. Kc£ sem že povedala, imam najlepše spomine na mletje v plavajočem mlinu v Ižakovcih. Ob zgraditvi lastnega mlina na Noričkem Vrhu sem doživela pravo mlinarsko srečo, to je mleti v svojem mlinu. Toda to so nam zagrenili v prvih povojnih časih. Mlin je skoraj vsak dan obiskala ozna, ki je kontrolirala mletje. Pogosto so moža vodili na zaslišanje samo zato, da bi mlin stal. Oblast si je na vse kri- pije prizadevala, da bi zase ne? mlinarja uničila. Mnogim r žinam z več otroki sva p°®ač ( tako, da sva jim dajala »oko ,porgo’, pogosto kako kij0 podarila. V preteklosti so kme k mlinu vozili od daleč, Pose če so bili zadovoljni s kakov^ moke in .dobro’ mero, ki jo Je stranko namenil mlinar.« Mlinarica Johana nasJe peljala k mlinskemu kan”1' katerim sta začela z žiti lasten mlinarski kru ■ sta ohranila in je sedaj drag zgodovinski eksponat. P°^ kamen, »pajtkišto«, na kla i ostrenje, lesene škafe, lese pate za mešanje moke je paša za oči. Zanimivost s konzola za dviganje zg°r . vrtljivega mlinskega kam podstavek, na katerega s ložili kamen, ko so ga0 Johano smo posneli o . zato, da ohranimo pogk starejšo mlinarico v Pre , na mlinski kamen, s katen J preteklosti mleli v vseh P° j in rečnih mlinih. Mnog’ । so ga uporabljali za me »mečke«, to je krmilo za^|£|j! tudi v času, ko so zrnje valjčnimi mlini. Oves je mleti s kamni, saj je meg pina težko meljiva. j Zgodba mlinarice,^ )d> se je za vedno ustavil je dolga, zato je ni m°g°’ loti zapisati. Kot zanimiv oS dodamo, da je mlinar^ zmleli »šaržo«, iz P^1 moke vsakokrat spek a tako »testirala« kakovo5^^ V Šarugovem mlinu so zgodaj uvedli menjav0 moko. Imeli pa so .aStn hotele imeti moko iz .Ji zrnja. Temu so ustre bilo najmanj 300 je kratka življenjska zg° sogovornice, na mlinarje, ki Jih J čas, kakor mnoge P počastitev 90-letnice^ najstarejše mlinarice rju in Prlekiji. LUDVIK KRAMBEp Ljudje, nimate devet življenj! Življenje ni mačji kašelj. Hitro vam kakšno naprede. Ker pa Ij devet življenj, je prav, da takrat, ko razpredate o načrtih za pomislite tudi na življenjsko zavarovanje. Življenjsko zavarovanje donosna naložba in zanesljiv porok za varno prihodnost vas in vaše druži0 udje nimat® prihodn°st' Slovenice ie Prijazno vas vabimo, da nas obiščete ali pokličete na tel. št. 061 /159 73 Dogovorili se bomo za neobvezno, natančnejšo predstavitev naše ponua SLOVENICA zavarovalniška h i S a d . d ■ življenjsko zavarovanje 17. september 1998 IZ NAŠIH KRAJEV Domača obrt v Trimlinih V Turnišču najprej d vrtcu Gornja Radgona Kmetijska zadruga Gor-Radgona bo tudi letos odkupovala tako imenova-M industrijska jabolka. Od-^Pbo stekel po 20. sep-tanbru. Lani so odkupili 309 ton tovrstnih jabolk, letos pa pričakujejo še večji «up. (F. KI.) Pred letom dni so se kra-iani Ižakovec na referendu-odločili, da bodo obno-in dogradili vaško-gasil-ski dom, v njem pa hkrati Cedili tudi prostore za ot-toški vrtec in večnamensko Morano s 350 sedeži. Dom Je medtem že pod streho, Mtačunska vrednost do gradbene faze pa je '3 milijonov tolarjev. Zdaj Pričakujejo še sredstva Ob- Beltinci ter Ministr-za šolstvo in šport Replike Slovenije, tako da 1 lahko čimprej končali v&a dela. (J. ž.) k bi Se začela •^osno3 deia Za dogra’ Cah (d0. Vne šole v Apa-st°r°vin at”lh učnih pro-Pa Po np °’taKo da naj >g??adn*informa-Cta^02 Zade^a šele ^telji n ApaŠki učenci in i^PreA86 bodo morali 0..s lskati. Verjetno SVetniki Po- Ze iscP; kozla, ^Papar0 za stor- S mesecih so v Rilski? Uspe,i Preure-sPra- Orn- Krajani se J^ep^^jbodo mJ S's tem ^Tno voz'lo, So ve|’? 8a imaJ°- ne kow0pomagati J «o v> da ne bo pri. 0%Va? Sasi,ci iahko ici Pri gašenju. Vitraž polepša prakse pa sta z Dejanom že dobila občutek, da se steklo pravilno lomi. Pri izdelku so pomembne barvne kombinacije in postavitev izdelka tako, da nanj svetloba pravilno pada in se dobi ustrezna svetlobna igra, da se s pomočjo stanovanje Dobili potrdilo komisije o kakovosti itraž je bil že od nekdaj v našem okolju kot lepo oblikovan prizor iz biblijskih | zgodb v oknih cerkva. Manj pa I so se ljudje odločali, da bi ga imeli tudi doma. Tatjana in Dejan Boher iz Trimlinov pri Lendavi sta dobila idejo, da bi se tudi sama lotila te dejavnosti, ko sta vitraž videla pri sosedovih, ki so ga vstavili v hišna vrata. Najprej sta se lotila nekaj izdelkov bolj poskusno, za domače potrebe in znance, kmalu pa sta se nad tem navdušila in dobivala naročila tudi od drugod. Oba sta sicer zaposlena, zato to dejavnost opravljata predvsem popoldne in ob koncu tedna. Še | posebno se je za to navdušila Tatjana, ki ima že od malih nog žilico za oblikovanje. V deželi ob Muri se za zdaj, kot pravita, s to dejavnostjo ukvarjata le onadva. Pred časom pa sta dobila tudi potrdilo o kakovosti, ki jima jo je podelila komisija za preverjanje izdelkov domače in umetne obrti, ki jo je podpisal predsednik komisije dr. Janez Bogataj. Ljudsko obrt, s katero se ukvarja, je Tatjana predstavila: »Vitraž ni preprosta slika s čopičem na steklo, ampak je sestavljena iz mnogo, lahko tudi več kot tisoč skrbno izrezanih in zbrušenih koščkov raznobarvnega stekla, spojenih s svinčenimi profili ali oblepljenih z bakreno folijo in spojenih s činom. Za izdelavo slik se danes uporablja več kot 2000 raznobarvnih stekel različne kakovosti. Stranka lahko vzorec, ki ga želi imeti, • prinese s seboj ali pa si motiv izbere iz katalogov, ki jih imamo. Motivi so rastlinski, živalski, verski, abstraktni in podobno. Vsak izdelek je pravzaprav unikat, ki terja veliko mero natančnosti in ■ dan ;’?a' lma'° Krajevni sa-«6hl^az visokimi ob- Zaposlenim odte- so se posamezna gospodinjstva I zavezala, da bodo primaknila k naložbi od 20.000 do 200.000 tolarjev. I Glavni razlog za tokratno proslavljanje krajevnega praznika pa je bila otvoritev novega poštnega poslopja pri Mali Nedelji. Generalni direktor Pošte Slovenije Alfonz Podgorelec je na otvoritveni slovesnosti med drugim povedal, da je bila vrednost te naložbe okrog 63 milijonov tolarjev, novo poslopje pa meri 62 kvadratnih metrov. V । njem so uredili dve okenci za poslovanje s strankami in dve telefonski govorilnici. Obenem so v tej I stavbi uredili prostore za krajevni urad, krajevno skupnost in turistično društvo pa še dva počitniška bungalova za letovanje poštnih delavcev in eno stanovanje. O pomenu te pridobitve in nasploh o razvoju telefonije v Sloveniji pa je spregovoril direktor republiške uprave za telekomunikacije Mar- ko Cuk. Krajevna skupnost Mala Nedelja se je ob tej priložnosti pose-I bej zahvalila tudi upravniku poslov- Primerih sklece, s katerimi Pomlajena stoletnica Kdo je bil dr. Ivan Križanič? B843. leta, torej pred 155 leti, se je rodil v Borečih Ivan Križanič, ki je postal duhovnik. Bil je tudi nabožni in teološki pisatelj ter karitativni delavec, ki je ustanovil marija-nišče - dom za slovenske hišne pomočnice. Bil je tudi goreč častilec Marije in leta 1886 je obiskal svetišče v Lurdu. Svoje potovanje je opisal v knjižici Lurška božja pot. V svoji domači vasi Boreči je potem spodbudil svoje rojake in tudi sicer veliko pripomogel, da so ob veliki cesti pozidali lično kapelico lurške Matere božje. Postavili so jo na mestu, kjer je bila dotlej Kakih 350 ljudi se je zbralo na blagoslovitveni slovesnosti v Borečih in poznejši pogostitvi na prostem. »Častili« so gostoljubni domačini. - Foto: Š. S. mlaka. Marijino kapelo so dogradili v Borečih pred 100 leti: 1898. leta. Obnavljali so jo v letih 1930, 1968 in 1988, ko so jo nanovo prekrili. V letošnjem letu pa so se odločili za temeljito obnovo: prepleskali so notranjost in zunanjost, obnovili so vhodna vrata in elektri- | ficirali zvonjenje. Dela so stala I okrog milijon tolarjev. Večino denarja so seveda zbrali Borečani (zaposleni in upokojenci vsak po 5.000 tolarjev). Domačini so zbrali na ta način 800.000 tolarjev, preostalo pa so primaknili drugi do- । brotniki, tudi občina Ljutomer. V nedeljo, 6. septembra, ob 11. uri je križevski župnik Štefan Vinkovič blagoslovil obnovljeno, sicer pa že 100 let staro kapelico. Na slovesnosti sta pela moški pevski zbor iz Križevec pri Ljutomeru in domače (boreške) ljudke pevke. Po obredu je bila pogostitev za vse, ki so pomagali pri obnovi kapele oziroma so se udeležili blagoslovitve. Bilo je kar prijetno druženje vaščanov te male vasi in njihovih gostov. Med otvoritvenim nagovorom in pozneje med druženjem so se spomnili tudi svojega slavnega rojaka dr. Ivana Križaniča, ki je postal celo stolni dekan, umrl pa je 1901. leta. Mnogi so prebrali tudi faksimile knjižice o njegovem življenju, ki je izšla 1903. leta. Š. SOBOČAN ■ Policija in Romi Romi hoteli obračunati s policisti To, da tu in tam zavre kri Romom iz njihovega zaselka Kamenščice v Črenšovcih, ni nič posebnega; nenavaden pa je dogodek, ki se je zgodil v sredo, 9. septembra: počila je pištola! Omenjenega dne je Kristina Šarkezi prijavila lendavskim policistom, dajo mož Josip tepe. Ob 15.20 so policisti posredovali. Brž so ugotovili, da sta bila oba vinjena in sta si med prepirom in pretepom grozila celo z umorom. Očitno je bil še najbolj vztrajen Josip, ki se ni pustil pomiriti, še več: proti policistom je mahal z mačeto. Ti so ga s strokovnim prijemom obvladali in poklicali “marico”, da bi ga odpeljali do iztrez- ne enote Pošte Slovenije v M. Soboti Matiji Sobočanu (uokvirjeno posvetilo pošti), priznanja krajevne skupnosti pa so podelili domači godbi na pihala, gasilskemu dru--»z »iz.minj novci. Ul 11« M'-- ’ ~ , vi • KO RK, skupini Vaški pevci, I OŠ Mala Nedelja, Nogometnemu športnemu društvu, Milici Bezjak, Stanislavu Sovcu, Francu Vitežniku, Mirku Karbi in Ludviku Bratuši (ljutomerski župan). JOŽE GRAJ I Slovesnost ob novem poštnem poslopju pri Mali Nedelji. Udeležila sta se je tudi ljubljanska županja Vika Potočnik in poslanec v državnem zboru Jože Špindler, v kulturnem programu pa so nastopili učenci OŠ, Vaški pevci, godba na pihala in rogisti LD Bučkovci. ca nitve v prostor za pridržanje. Takrat pa se je nenadoma zbrala okrog policistov večja skupina Romov, ki jim očitno njihov obisk ni bil všeč, zato so hoteli z njimi (policisti) obračunati. Ni ostalo le pri besednih grožnjah, ampak se je 14-letni sin zakoncev Šarkezi celo približal policistom in grozil z mančeto. Policistka Darja V. je v samoobrambi izvlekla službeno pištolo, jo napela in napadalce opozorila, da bo streljala. S tem pa očitno Romov iz črenšo-vskega romskega zaselka Kamenščice ni prestrašilo, kajti že omenjena Kristina Šarkezi je udarila z lesenim ročajem metle policistko v zapestje, zato se je sprožila policistki-na pištola. Zgodila se je nesreča, kajti krogla je zadela v levo podlaket policista, ki je stal v bližini. Takrat se je pripeljalo na kraj dogodka oziroma kršitev več policijskih patrulj, ki so uspele Rome pomiriti. Pri intervenciji so bili poškodovani štirje policisti. Policist, zadet s kroglo iz pištole, je ostal na zdravljenju v bolnici. Pa Josip in Kristina, ki sta vse to “zakuhala"? Odpeljali soju in pridržali do iztreznitve. Zoper tiste, ki so neposredno napadli policiste in/aii so jim preprečevali uradno dejanje, bodo podali kazenske ovadbe na državno tožilstvo. Potek celotne intervencije v Kamenščicah v Črenšovcih bo sicer podrobno proučila posebna komisija, ki so jo oblikovali na UNZ v Murski Soboti. Š. S. I Pretresljivo Truplo v kanalu Kdo je pokojnica? V nedeljo, 13. septembra, ob 13.30 je občan, ki je sicer iskal gobe, našel v melioracijskem kanalu med Apači in Črnci razpadajoče truplo ženske srednjih let. O tem je seveda obvestil policijo. V torek nam v uradu kriminalistične službe UNZ v Murski Soboti še niso mogli povedati kaj več o najdbi, razen to, da bodo truplo pregledali strokovnjaki sodne medicine in potem podali pisno poročilo. Za zdaj še tudi ni znana identiteta pokojnice, prav tako pa tudi ne, ali je umrla naravne smrti ali jo je i kdo pahnil v kanal. Š. S. ■ IZŽREBANCI POTROŠNIKOVE NAGRADNE KRIŽANKE, OBJAVLJENE V VESTNIKU 3. SEPTEMBRA 1998 1. NAGRADA V VREDNOSTI 20.000 SIT Sandra Bertalanič, Štefana Kovača 17, 9000 Murska Sobota; 2. NAGRADA V VREDNOSTI 15.000 SIT Aljoša Donša, Panonska 5, 9250 Gornja Radgona; 3. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT Bojan Budja, Ul. dr. Anteja Trstenjaka 9, 9240 Ljutomer; 4. NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT Nina Rojnik, Mlinska 8, 9241 Veržej. 5. POTROŠNIKOVA MAJICA Marta Makovec, Ciril Metodova 17, 9000 Murska Sobota 6. POTROŠNIKOVA MAJICA Angela Farič, Kroška 60, 9000 Murska Sobota 7. POTROŠNIKOVA MAJICA Janko Kondrič, Finžgarjeva 29, 9252 Radenci 8. POTROŠNIKOVA MAJICA Tina Sušeč, Boreči 31, 9242 Križevci pri Ljutomeru 9. POTROŠNIKOVA MAJICA Bojan Meško, Ravenska cesta 74, 9231 Beltinci 10. POTROŠNIKOVA MAJICA Ivan Pušenjak, Cvetlična 5, 9240 Ljutomer 18 ŠPORT 17. september 1998, Prva državna nogometna liga__________________________ Rudar: Mura 2 : 2 Velenje - Igrišče ob jezeru, gledalcev 1.300. Sodnik: Žunič (Kranj). Strelci: 0 : 1 Cipot (5), 0 : 2 Cipot (20), 1 : 2 Vidojevič (33), 2 : 2 Brezič (65). Mura: Nemec, Dominko, Alihodžič, Galič, Lukič, Dvoršak, A. Baranja, Cipot, Gutalj (Ristič), Škaper, D. Baranja. Potrošnik : Primorje 1 :1 Beltinci - Stadion v športnem parku, gledalcev 1.500. Sodnik: Kos (Prevalje). Strelca: 0 : 1 Vulič (53), 1 : 1 Škafar (76). Potrošnik: Šiftar, Zemljič, Ulen, Mirtič (Antolin), Tratnjek, Kokaš, S. Baranja, Novak (Škafar), Halimi, Adjei, Dobi. Druga državna nogometna liga_________________________ Nafta : Šmartno 1 : 1 Lendava - Igrišče Nafte, gledalcev 300. Sodnik: Babnik (Ljubljana). Strelca: 0 : 1 Smajlovič (38), 1 : 1 Utroša (43). Nafta: Magdič, Novak, Šabjan, Drvarič, Gabor, Utroša, Baša (Gomboc), Bedo (Koša), Tompa (Tratnjek), Gerenčer, Hozjan. Jože Karoli - Šošo - novi trener NK Mura Osvojiti eno od Tretja državna nogometna liga Čarda : Bakovci 1 :1 Martjanci - Igrišče Čarde, gledalcev 200. Sodnik: Vesenjak (Ptuj). Strelca: 0 : 1 Berendijaš (19), 1 : 1 Cigut (53). Čarda: Gergorič, Cifer, Jaklin, Cigut (Lang), Meničanin, Čarni, F. Hovat, D. Horvat, Krapec, Titan, (Cmor),Kerec. Bakovci: Talaber, Papič, Žekš, Holcman, Buzeti, Gerendaj, Mesarič (Horvat), Berendijaš, Verban, (Ulen), Krančič, Recek (Matuš). Kobilje : Turnišče 1 : 2 Kobilje - Igrišče Kobilja, gledalcev 150. Sodnik: Plošnik (Radlje). Strelci: 0 : 1 Lutar (28), 0 : 2 Kovač (38), 1 : 2 M. Bukovec (61). Kobilje: Zver, S. Bukovec, Kocet, Šijanec, J. Bukovec, Nemet, Horvat, Laci (Kovač), Gruškovnjak, M. Bukovec, Trajber. Turnišče: Lebar, Prša, S. Kovač (Pucko), Jovanovič, Vegič, Cener, Kreslin, Ternar (Resnik), Mujdrica, Lutar, L. Kovač (Ritlop). Polana : Kerna 2 : 1 Velika Polana - Igrišče Polane, gledalcev 250. Sodnik: Velički (Maribor). Strelci: 1 : 0 Klujber (43), 2 : 0 Klujber (77), 2 : 1 Rakar (83). Polana: Žižek, Z. Hozjan, Pal, Laki, K. Hozjan (Zver), Lackovič, Klujber, Antolin, Horvat (Cvetko), Jaklin (Vori), B. Hozjan. Kema Puconci: Maučec, Kološa, E. Kutoš, Kosi, Kardoš, Kuhar, Gergorič, Škedelj (J. Kutoš), Bočkorec, Baranja, Banfi (Rakar). Reno Škafar: Beitrans 3 : 1 Bratonci - Igrišče Reno Škafar, gledalcev 150. Sodnik: Zorman (Draža vas). Strelci: 1:0 Lipič (2), 2:0 Smodiš (8), 2:1 Hanžekovič (32), 3:1 Lipič (88). Reno Škafar Bratonci: Kuzma, D. Horvat, Kreft, Lopert, Cor, Rozmarič (Vogrin), Miholič, Tratnjek, Lipič, Forjan, Vinkovič (M. Horvat). Beitrans: Rajh, Hanžekovič (Balažič), Modlic, A. Osterc, Pučko, B. Osterc, Z. Osterc, Sunčič, Makovec (Čmrečnjak), Stanjko (Kosi), Brunec. Črenšovci: Goričanka Big Fun 2 :1 Črenšovci - Igrišče Črenšovec, gledalcev 180. Sodnik: Novak (Maribor). Strelci: 1 : 0 Hartman (25), 1 : 1 Kosednar (33), 2 : 1 Horvat (85). Črenšovci: Karoli, Pintarič, Hartman, Br. Hovat, Pučko, Zelko, Kustec, Kolar, De, Horvat, Plej, Da. Horvat. Goričanka Big Fun: Nemec, Vogrinčič, Skledar (Gider), Benkič, Šuša, Poredoš, Šalamon, Kosednar, Skledar, Kolar, Smodiš. Renkovci: Lakoš 5 : 1 Renkovci - Igrišče Renkovec, gledalcev 200. Sodnik: Jozič (Velenje). Strelci: 0 : 1 Žalig (16), 1 : 1 Lebar (31), 2 : 1 Kocet (51), 3 : 1 Lebar (54), 4 : 1 Zadravec (60), 5 : 1 Lebar (90). Renkovci: pabor, Plej, Vinčec (Lacko), Nežič, S. Bojnec, Tratnjek, R. Bojnec, Zadravec (Kerman), Kocet (Duh), Lebar, Litrop. Lakoš: Zajtl, Hepe, Ba?ika, Kulčar, Žalig (Alilovič), Šabjan, Horvath, Šooš (Magyar), Pal, Gyurkač, Nedelko. Panonija : Odranci 3 : 1 Gaberje - Igrišče Panonije, gledalcev 150. Sodnik: Pintarič (Črenšovci). Strelci: 0:1 Pozderec(4), 1:1 lmre(35), 2:1 Ščančar(68), Imre (85-11 m). Panonija: Perša, S. Ščančar, D. Prendl, Suč, Imre, I. Ščančar, Frletič, Novak, Horvat, D. Sakač (B. Prendl), Smej (Kraljič). Odranci: Marič, Zakojč, Maučec (Sečkar), Pozderec, S. Hozjan, Marinič, Vegič, Sil. Hozjan, S. Kavaš (P. Kavaš), Golob Ivezič), Virag. Pri soboškem prvoligašu Muri je prišlo do spremembe v strokovnem vodstvu. Dosedanjega trenerja Milana Koblencerja je zamenjal njegov pomočnik Jože Karoli - Šošo. Njegov pomočnik pa je postal Nikola Škrbič. Za ljubitelje nogometa to ni presenečenje, saj se je o tem že dalj časa govorilo, je pa tudi v skladu s politiko kluba, da angažira domače strokovne kadre. Jože Karoli ima za seboj bogato nogometno kariero. Z nogometom se je začel ukvarjati pri NK Rakičan, kjer je deset let igral v mladinskem in članskem moštvu. Bil je tudi član slovenske mladinske reprezentance. Po poškodbi kolena leta 1980 seje posvetil trenerstvu. Prve korake je naredil pri NK Rakičan in pri NK Šalovci, potem pa se je leta 1991 preselil k NK Mura, kjer je eno leto treniral kadete, zatem pa mladince in bil zelo uspešen. Z mladinskim moštvom Mure je namreč v tekmovalnih sezonah 1994/95 in 1995/96 osvojil naslova državnega in pokalnega prvaka. Drugo tekmovalno sezono pa je bil pomočnik trenerja pri članskem moštvu Mure. Nogometaši Potrošnika iz Belti-nec, člani prve državne lige. Sedijo od leve: Zver, Kuzma, Kotnik, Posavec (trener), Sečkar (pom. trenerja), Škafar, Šiftar, Tratnjek; v drugi vrsti: Jerebic (fizioterapevt), Erniša, Hadžič, Halimi, Zemljič, Moro, Horvat, Novak, Horvat, Godina, Breznik (športni direktor); v zadnji vrsti: Ulen, Ropoša, Antolin, Kreslin, Maučec (strokovni vodja), Baranja, Kokaš, Mirtič; manjkajo Dobi, Adjei in Leal. - Ali si pričakoval, da boš zamenjal dosedanjega trenerja Milana Koblencerja po njegovem odhodu? »Vsekakor sem si želel trenirati člansko moštvo Mure. Po toliko letih dela pri klubu in končanju trenerske šole sem na tihem pričakoval, da mi bodo zaupali vodenje članskega moštva.«' - Odločitev, da prevzameš treniranje članskega moštva Mure torej ni bila težka? »Ne! Ni bila težka.« - Ali je pod tvojim vodstvom pričakovati kakšne spremembe pri strokovnem delu članskega moštva Mure? »Poskušal bom slediti začrtani politiki kluba, da bo v moštvu igralo čimveč mladih in domačih igralcev. lovorik Želim si tudi, da bi v članskem mo- štvu igralo čimveč igralcev, sem jih treniral v mladinskem moštvu. Mislim pa, da velike spremembe v moštvu niso potrebne, saj je moj predhodnik delo dobro opravil.« - Česa pa se boš v moštvo najprej lotil? »Najprej se bom posvetil psihični stabilnosti igralcev, saj mislim, da je to največja slabost moštva.« . - Kje pa vidiš Muro v letošnjem prvenstvu? »Cilji Mure so znani. To je uvrstitev na tekmovanje za enega od evropskih pokalov. Potrudil se bom, da bomo osvojili eno od lovorik na državnem ali pokalnem tekmovanju. Želim si tudi, da bi Mura igrala lep in privlačen da bi zadovoljili naše gleda o^- - Kakšne pa so ob prevzemu trener dela pri Muri? m »želimsi.dabinate-nj ostal čim dlje in osvojil na ržavnih ali pokalnih prvakov. FERI MAU^ Šport od tod in tam Namizni tenis - Na sredo- zemskih igrah v Ovadu je sodelovala tudi reprezentanca Slovenije in zasedla peto mesto. Najboljši v ekipi je bil Sobočan Mitja Horvat s štirimi zmagami in tremi porazi. Med posamezniki je zasedel šesto mesto, v dvojicah pa je bil skupaj z Voduškom peti. (M. U.) Kegljanje - Na prijateljskem srečanju kegljavk celjskega Miroteksa v Koprivnici so zmagale Celjanke z 2578 : 2554 podrtimi keglji. Najboljša v ekipi je bila Marika Kardinars 469 podrtimi keglji.(FB) Odbojka - Odbojkarice Zavarovalnice Maribor iz Ljutomera so tudi v povratni prijateljski tekmi premagale ekipo Sombotela iz Madžarske s 3 :1. Na turnirju v Le- nartu pa so Ljutomerčanke zasedle drugo mesto. V finalu so izgubile z ekipo Ptuja z 1 : 2. (NŠ) Kegljanje - Ob praznovanju -— 40-letnice KK Zanatlija je bil v Čakovcu mednarodni kegljaški turnir, na katerem so sodelovale štiri ekipe. Najboljši so bili kegljavci lendavske Nafte, saj so zmagali v vseh kategorijah. V parih sta zmagala Horvat, 425, in Matko, 423 podrtih kegljev. Med posamezniki je bil najboljši Lendavčan Radakovič s 439 podrtimi keglji. Ekipno pa je zmagala Nafta s 430 podrtimi keglji. (F. Bobovec) Plavanje - Zaradi slabega — vremena je tradicionalni spust po reki Muri od Radgone do Iža-kovec, ki ga organizirajo radgonski gasilci, odpadel. Kljub slabemu vremenu pa je znani ultramaratonec Martin Strel iz Trebnjega preplaval maraton, dolg 36 km, po reki Muri od Zgornjega Konjišča do Ižakovec. Kolesarstvo - V nedeljo, 20 septembra, ob 9. uri bodo pri vaško-gasilskem domu v Selu odprli novo kolesarsko progo. Ob 10. uri pa se bo začelo tekmovanje za vse kategorije. Štartnina je 1.000 SIT. Šport invalidov - Društvo invalidov Jesenice je bilo orga- 1.SNL G.opekarne 4 3 0 1 10:4 9 Rezultati - 6. krog Aluminij 5 2 3 0 10:5 9 Rudar: Mura 2 : 2 Nafta 5 2 2 1 8:4 8 Potrošnik : Primorje 1 : 1 Zagorje 5 2 2 1 8:6 8 Domžale : Triglav 0 : 0 Elan 4 2 1 1 6:4 7 Publikum : Korotan 1 : 1 Vevče 5 2 1 2 6:4 7 Koper: Maribor 2 : 1 Železničar 5 2 0 3 7:9 6 Gorica : Olimpija 4 : 1 Šentjur 5 2 0 3 7:12 6 Gorica 6 5 0 1 16:7 15 Šmartno 5 0 3 2 6:8 3 Maribor 6 4 11 10:4 13 Drava 5 1 0 4 8:14 3 Olimpija 6 4 0 2 12:8 12 Factor 5 0 2 3 3:7 2 Mura 6 3 2 1 9:4 11 Jadran 5 0 0 5 5:15 0 Potrošnik 6 3 1 2 9:8 10 Publikum 6 2 3 1 5:6 9 Rudar 6 2 1 38:8 7 Koper 6 2 1 3 9:10 7 Raudar 5 0 0 5 1:14 3. SNL vzhod Rezultati - 5. krog 0 Primorje 6 1 2 3 5:7 5 Renkovci: Lakoš 5 :1 Korotan 6 11 4 5:11 4 Čarda : Bakovci 1 :1 BS Tehnik 6 1 1 4 1:11 4 Črenšovci: Goričanka 2:1 Triglav 6 0 3 3 3:8 3 2. SNL Rezultati - 5. krog Reno Škafar: Beitrans 3:1 Paninija : Odranci 3 : 1 Polana : Kema 2 : 1 Kobilje : Turnišče 1 : 2 Nafta: Šmartno 1 : 1 Črenšovci 5 4 1 0 11:6 13 Zagorje : Aluminij 2 : 2 Bakovci 5 3 1 1 10:5 10 Dravograd : Factor 1 : 0 Turnišče 5 3 1 1 8:6 10 Pohorje : Jadran 2 : 1 Renkovci 5 3 1 1 8:4 10 Tabor: Šentjur 1 : 0 Reno Škafar 5 3 1 1 8:4 10 Vevče : Rudar 5 : 0 Kema 5 2 2 1 6:5 -8 Drava: Železničar 2:4« Polana 5 2 2 1 7:8 8 Elan : G. opekarne prel. Čarda 5 2 1 2 7:6 7 Pohorje 5 5 0 0 11:6 15 Goričanka 5 2 0 3 9:6 6 Dravograd 5 4 1 0 12:3 13 -T-_I C A A r\ a a.d rt O Kobilje 5 2 0 3 7:6 DanAniia 0 A R'Q 6 R Beitrans Lakoš Odranci 5 5 5 1 0 0 1 1 0 3 6:10 4 4:16 5 3:11 4 1 0 MNL Lendava Rezultati - 5. krog Čentiba : Žitkovci 3 : 2 Graničar: Olimpija 3 : 3 Bistrica : Nafta vet. 4 : 4 Nedelica : Petišovci 2 : 2 Mostje : Dolina 2 : 1 As Lajter: Hotiza 3 : 5 Kapca prosta Hotiza 5 5 0 0 25:5 15 Čentiba 5 5 0 0 14:3 15 Nedelica 5 3 1 1 11:10 10 Graničar 5 2 2 1 15:14 8 Olimpija 4 2 1 1 10:4 7 Bistrica 5 2 1 2 12:11 7 Nafta vet. 5 2 1 2 14:19 7 As Lajter 4 2 0 2 12:11 6 Petišovci 5 1 1 3 6:9 4 Žitkovci 4 1 0 3 5:12 3 Kapca 4 0 0 4 5:11 0 Dolina 5 0 0 5 2:14 0 Mostje (-6) 4 1 0 3 4:12 -3 1. MNL MS Rezultati - 4. krog Serdica : Apače 0 : 1 Univit: Lesoplast 1 : 3 Pušča : Ižakovci 0 : 1 Dokležovje : Tromejnik 1:4 I h itnmor • Hodoš 3 • O Vega : Prosenjakovci 0 : 1 Ljutomer 4 4 0 0 12:2 12 Tromejnik 4 4 0 0 12:3 12 Lesoplast 4 3 0 1 11:3 9 Prosen jak. 4 3 0 1 5:1 9 Ižakovci 4 3 0 1 5:2 9 Apače 4 2 0 2 5:9 6 Vega 4 1 1 2 5:4 4 Hodoš 4 1 1 2 7:10 4 Pušča 4 1 0 3 4:9 3 Univit 4 0 1 3 3:9 1 Serdica 4 0 1 3 2:9 1 Dokležovje 4 0 0 4 4:14 2. MNL MS Rezultati - 3. krog Slatina : Lipa 1 : 0 Roma: Rotunda 10:3 Grad: Šalovci 7:2 Bogojina : Gančani 3 : 1 Cankova: Makoter 2:1 0 Roma 3 2 1 0 15:5 7 Lipa 3 2 0 1 12:6 6 Grad 3 2 0 1 8:3 6 Slatina 3 2 0 1 6:3 6 Bogojina 3 2 0 1 5:3 6 Cankova 3 2 0 1 5:4 6 Gančani 3 1 1 1 5:4 4 Rotunda 3 1 0 2 9:21 3 Makoter 3 0 0 3 2:5 0 Šalovci 1.SNL 3 0 0 3 3:14 - mladina 0 Grafika 6 5 0 1 10:2 15 nizator 15. avrorallyja invalidov Slovenije. Tekmovali so v spretnostni vožnji, vožnji po trasi, streljanju, pikadu in kegljanju. Lep uspeh je dosegla ekipa Gornje Radgone, saj je med 24 invalidskimi društvi v skupni uvrstitvi zasedla drugo mesto s Rudar 6 4 1 1 14:10 13 Olimpija 6 3 2 1 11:3 11 Triglav. 6 3 2 1 11:8 11 Mura 6 2 3 1 8:5 9 Koper 6 2 3 1 10:11 9 Gorica 5 2 2 1 13:9 8 Maribor 6 2 2 2 10:14 8 Ljubljana 6 1 3 2 7:10 6 Šampionka 5 2 0 3 6:9 6 Ježica 6 1 2 3 5:10 5 Dravograd 4 1 1 3 6:8 4 Svoboda 5 0 2 2 6:12 2 Drava 6 0 1 5 1:7 1 1.SNL- - kadeti Olimpija 6 5 1 0 16:4 16 Mura 6 5 0 1 18:6 15 Triglav 6 5 0 1 18:7 15 Koper 6 4 2 0 16:1 14 Ježica 6 4 0 2 11:7 12 Maribor 6 3 1 2 13:7 10 Grafika 6 3 1 2 12:13 10 Dravograd 5 2 2 1 8:5 8 Rudar 6 2 0 4 13:11 6 Gorica 5 2 C 3 6:10 6 Šampionka 5 0 2 3 3:8 2 Drava 6 0 1 5 2:21 1 Svoboda 5 0 0 5 4;21 0 Ljubljana 6 0 0 6 4:23 0 2. SNL- - mladina vzhod Potrošnik 5 5 0 0 22:3 15 Aluminij 5 4 1 0 15:1 13 Železničar 5 4 1 0 17:6 13 345 točkami za Trbovljami' ^uspešnejši v radgonski ekiP1] bil Milan Farkaš, saj je streljal zračno puško zasedel četrto ^7 v Pikadu je bil Franjo Fekonji v spretnostni vožnji pa / šestnajsti. (OB) J I Balinanje - V Ljubljani J državno ekipno prvoo^l validov v balinanju. Med petimi J skimi ekipami je sodelovala ta'J Pa DRSI Murska Sobota W Marinič, Helena Gregom.$ J Dhaga in Albina Babič) in do^ji UsPeh, saj je zasedla drnS0^/ In naslov državnih podpn^JI 1 Šah - Na septemt^J '—d tropoteznem šahovsk6J ’ Edince, kigai^P^i > MU, l nirju za mladince, k' s ŠD Radenska Po^' Sobote, je sodeloval > Zmagal je Aleš Laza & pred Mitjem Gjuranom, 7,terMr in Boštjanom HO^ točk. Šentjur Bistrica Pohorje Steklar Pragersko Šmartno Krško Bakovci Kovinar Nafta Starše 2. SNL -Potrošnik Aluminij Šentjur Železničar Šmartno Bistrica Kovinar Steklar Nafta Pohorje Pragersko Krško Bakovci Starše 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 4 5 5 5 5 4 5 5 4 4 5 4 3 2 2 2 2 2 1 1 0 0 0 1 1 1 o o o K*4 15:? 1 1?: l l2:3 6 3 > 'c . V «3:2° f 1 1 2 2 3 *jV^0 'j 5 o „ i’ 4 1 ? 0 M J 4 3 3 2 2 2 1 1 1 1 1 0 0 0 B g* 17. september 1998 ŠPORT Uspešen nastop Lendavčanov Športno društvo Do konca iz ^ndave je bilo organizator prvega Oprtega prvenstva v badmintonu, uvrščeno na koledar Med- Wne badmintonske zveze in za svetovno jakostno lestvico. »delovalo je 35 tekmovalcev iz ^ije, Slovaške, Pakistana, Ma-in Slovenije. V slovenski ^zentanci so nastopili tudi tek-in tekmovalke Mladosti iz "dave. Najbolje so se odrezale ^BNadž in Martina Bukovec ter Kranjc in Simona Koncut, ki ''ženskih dvojicah zasedle tretji 'er Bojan Sekereš, ki je sku-Pakistancem S. Amirjem Ali-zasedel tretje mesto pri moških '°Kah. Med posameznicami sta I lrnona Koncut in Sanja Nadž W,°d5.do8.mesta.(FH) । -^2-— 1*1 «v»aiwv v inanunu___________1 *Ubo vreme ni motilo triatloncev tortno društvo prijateljev športov Opel MS iz Ba-ki je bilo ustanovljeno v okviru društva pa *"i6iotri sekcije: sekcija za na vodi, tekaška in kole- -^ojka Sa ®^9rada ^Ubijam' na novo tekmo' Prvi ^^avni ligi je bil fflpravin karsk'turnir’ ki so ^'ipam' b°^kark 0limPije- Med S pOm 1 So sodelovali tudi od- Voh Jrada iz Murske Sobote '^Udin- 0°^ novega trenerja ' Soboč ^S1'leP us’ So Premagali oba ^Oprič P™0 mesto, tako Siva a uiemo, da se bodo v ^dein |e90vali za uvrstitev v igrava estvice. zlasti še, ker \ ornPJ° °krePiti še z enim ?a SerePrezetant BiH Ag °mgrad je premagal 3,-12,12)inOlim-I '10' 14k Vrstni ltT1Pfe (Ljubljana). sarska sekcija, je doslej že organiziralo več društvenih tekmovanj. Tokrat pa je prvič pri Soboškem jezeru organiziralo državno., civilno in študenstvo prvenstvo v triatlonu. Kljub zelo slabemu vremenu se je tekmovanja udeležilo 118 tekmovalcev in tekmovalk, največ je bilo pripadnikov slovenske vojske. Lep uspeh so dosegli' pomurski tekmovalci in tekmovalke, bodisi v civilu ali uniformi. Med pripadniki slovenske vojske, ki so tekmovali v šprintu (750 metrov plavanja, 20 km kolesarjenja in 5 km teka), je med vojaki na služenju zmagal Borut Horvat iz Kroga, sicer znan kanuist, Grega Varošanec je bil tretji, Tonček Lorenčič pa četrti, vsi so iz soboške vojašnice. Med ženskami stalne sestave slovenske vojske pa je tekmovala kot edina ženska Nataša Felkar iz V organizaciji Gaber racing tea-ma Murska Sobota je bila četrta mednarodna dirka skuterjev v razredu do 70 ccm Alpe - Jadran, ki je štela tudi za državno prvenstvo. Na dirki ^tenis___________________________I ,^’čna pričakovanja v novi sezoni soboto se začenja kovalna sezona v prvi in namiznoteniški ligi. ®tiri ek|Pe^ prv’ ^^ovaU ekipi Moravskih 'n Radgone, v drugi ^5 ^Uc°nec kot novinec in K ^Moravskih Toplic So-^a^an’’ k’ so os*a" breZ ^6k^edoviča ter bodo Mučenima Ungerejem J" ter mladima Kocuva-racunajo na uvr-do osmega mesta. So Psteli brez Kovača X^ra" z Rihtaričem, Ben-J^čem, pa načrtujejo ' č° osmega me-a Pa je veliko odvisno kak° sta se moštvi pri-tekmovalno sezono. K ^j «e'6 'uc" sistem tekmo-i M? '$ra $est dobljenih Močite PNem krogu bo-n' 9°stili mlado ekipo Nn?čani Pa gostujejo pri Olimpiji v Ljubljani. I Šeligi se je Kerna iz I s Kovačem, kar da se bodo po- 1 'estvice. Poleg Ko- I \ Sa? 6k'Po nastopali še I I Druga ekipa Moravskih Toplic Sobote ne bo mogla ponoviti lanskega drugega mesta, saj bo igrala brez Kocuvana in Solarja. Za ekipo ' bodo igrali: Koščak, Šbul, Puhan, Zavec, P. Horvat in Gider. Uvrstitev v sredino lestvice bi bil lep uspeh. Sobočani v finalni skupini Namiznoteniška ekipa Moravskih Toplic Sobote bo tudi letos sodelovala med 55 ekipami v Interpokalu. Zaradi lanskoletne uvrstitve med osmerico, kar je bil največji mednarodni uspeh, pa Sobočanom tokrat ne bo potrebno nastopati v predtekmovanju, temveč bodo tekmovali v finalni skupini med dvaintridesetimi ekipami. Za svojega nasprotnika bodo izvedeli v novembru, ko bodo končana predtekmovanja. I Odlična igra Kocuvana V Zalogu je bil prvi odprti članski državni namiznoteniški turnir. Med 78 igralci iz 23 klubov je bilo tudi osem pomurskih igralcev iz klubov I Moravske Toplice Sobota in Kerna j Puconci. Manjkal je Horvat, ki je I 1--------|''-’°mqkih iarah. Izkazal I Zmagal Miha Horvat V Trebnjem je bil sedmi mednarodni mladinski turnir v badminto- nu. Med 95 tekmovalci in tekmovalkami iz 7 držav so sodelovali tudi Lendavčani in se lepo odrezali. soboške vojašnice. V štafetnem teku med vojaki na služenju je zmagala ekipa soboške vojašnice v sestavu Tomaž Gomboši, Branko Jager in Stane Čurin. Med vojaki stalne sestave je v štafetnem teku prav tako zmagala ekipa soboške vojašnice v sestavu Borut Tinev, Iztok Kapun in Miodrag Kor-čulanin. V moškem civilnem štafetnem šprintu je zmagala ekipa Prekmurskih študentov (Krešimir Božikov, Bernard Omar in Mitja Lainščak), med posamezniki pa je Iztok Fister iz Bakovec zasedel deseto mesto. Športnemu društvo prijateljev raznih športov Opel MS iz Bakovec pa naj bi bila prihodnje leto zaupana organizacija mednarodnega vojaškega regijskega tekmovanja v triatlonu, na katerem bodo sodelovali vojaki iz šest džav. FERI MAUČECI P Dirka skuterjev v Murski Soboti Kristjan Klekl drugi je nastopil tudi domačin Kristjan Klekl in zasedel odlično drugo mesto. Klekl je tako že četrtič osvojil točke za mednarodno tekmovanje Alpe - Jadran in državno prvenstvo. se je Kocuvan, saj je premagal prvoligaška igralca Kastelica in Re-telja, za vstop v četrtfinale pa po hudem boju izgubil z državnim reprezentantom Škafarjem v tretjem nizu na razliko. Med šestnajsterico se je uvrstil Mirko Unger. Preostali so zasedli druga mesta v predtek- movalnih skupinah. M. U. Strelstvo Balažič in SD Gančani Strelska družina Gančani je pod pokroviteljstvom Krajevne skupnosti Gančani pripravila tradicionalno meddružinsko tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško. Sodelovalo je 63 strelcev in 21 ekip. Med ekipami je zmagala SD Gančani z 262 krogi pred SD TS Ormož z 254 in SD Gančani II, 242 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Marjan Balažič z 90 krogi pred Brankom Jeričem, 90, in Zvonkom Rebrico (vsi Gančani), 89 krogov. (T. Horvat) .1 Najboljši je bil Miha Horvat, saj je med mladinci do 17 let zasedel prvo mesto inv finalu premagal večnega tekmeca Puharja. Med mladinci do 15 let so peti mesti zasedli Boštjan Šomen med posamezniki in Prošič - Šomen v dvojicah, Igor Prošič pa je med posamezniki zasedel deveto mesto. (VS) Karate Škandali tretji V Čakovcu je bil tradicionalni mednarodni turnir v karateju, na katerem je sodelovalo 385 tekmovalcev in tekmovalk iz petih držav, ki so tekmovali v borbah. Med njimi so bili tudi karateisti Civitasa iz Murske Sobote. Med njimi se je v močni konkurenci najbolje odrezal Matej Škandali, saj je med kadeti v kategoriji do 65 kg zasedel tretje mesto. Med kadetinjami v kategoriji do 55 kg je Nuša Ladinek zasedla peto mesto. Kaštrun in Zečevič sta v svojih kategorijah izpadla v prvem krogu, Sočič, Kuhar, Temlin in Ga-berejeva v drugem, Vrečič pa v tretjem krogu. (DS) Rokoborba Sobočani drugi Ljutomerčani četrti V avstrijskem Sodingu je bilo mednarodno tekmovanje v roko-borski za dečke, deklice in kadete v prostem slogu. Med 49 tekmovalci in tekmovalkami iz treh držav so sodelovali tudi rokobrci Murske Sobote in Mlekoprometa iz Ljutomera ter dosegli lep uspeh. V ekipni konkurenci je Murska Sobota zasedla drugo, Mlekopromet pa četrto mesto. Sobočani so dosegli naslednje uvrstitve: dečki do 35 kg: Tini Potočnik drugo mesto; do 38 kg: Mario Potočnik drugo, Žiga Črnko peto mesto; do 42 kg: De- jan Šernek drugo, David Ivanič tretje mesto; do 47 kg: Rene Červek prvo mesto. Kadeti do 54 kg: Jure Kuhar tretje, Aleš Krojs četrto in Tilen Gomboc sedmo mesto; do 59 kg: Robi Lukašev peto mesto. Ljutomerčani pa so dosegli naslednje uvrstitve: do 30 kg: Mihaela Čirič prvo mesto; do 32 kg: Niko Horvat drugo mesto; do 54 kg: Mitja Vunderl drugo mesto; do 32 kg: Sašo Mlinarič četrto mesto; do 59 kg: Mario Škerlak četrto mesto in do 53 kg: Rok Hazl šesto mesto. (RB, NŠ) V organizaciji Strelske družine Štefana Kovača iz Murske Sobote je bila na strelišču v Rakičanu zadnja od štirih tekem v trapu za pokal Slovenije. V deževnem vremenu so bili doseženi povprečni rezultati. Med člani se je najbolje odrezal domačin Boštjan Maček, saj je s 131 zadetki zmagal na tekmi, hkrati pa postal tudi skupini zmagovalec in ubranil lanskoletni naslov pokalnega prvaka. Maček je zmagal prepričljivo, saj je zbral 62 točk ali 12 točk več od drugouvrščenega Sle-menška. Boštjan Maček je tudi letošnji državni članski prvak. Med mladinci se je izkazal domačin Gomboc, ki je zasedel drugo mesto s 124 zadetki, Jasmina Maček pa je s 111 zadetki zasedla četrto mesto. V skupni uvrstitvi mladincev je Gomboc z 42 točkami zasedel ■ drugo mesto. (FM) Kajak-kanu Maraton za DP Brodarsko društvo Bistrica organizira v nedeljo, 20. septembra 1998, tekmovanje kajakašev in kanuistov v spustu za državno prvenstvo v maratonu. Na okrog 22 km dolgi progi po reki Muri od Peta-njec do Srednje Bistrice bodo tekmovali mladinci, mladinke, člani in članice. Štart bo ob 11.30 uri pri petanjskem mostu. Obenem bo na Speedway Predzadnja dirka v Petišovcih Na stadionu v Petišovcih bo v nedeljo, 20. septembra, ob 15. uri predzadnja dirka za državno prvenstvo v speedwayu za posameznike, ki jo organizira Speedway team Lendava. Na sporedu bo 24 voženj. Za Lenda-včane bodo nastopili trije vozniki: Jože Koren, ki je trenutno na osmem mestu, Kristjan Flac, ki je na petnajstem mestu, in Aleš Majhen, to bo zanj prva letošnja tekma, saj je bil doslej pri vojakih. (A. Matjašec) Atletika Uspeh tekačev Radenske Konec minulega tedna so člani Tekaške sekcije Radenske sodelovali na nekaterih tekaških prireditvah v sosednji Avstriji in dosegli lep uspeh. Na teku v Wildonu, ki je štel za pokal avstrijske Štajerske, je Geza Grabar v teku na 16 km v absolutni razvrstitvi zasedel tretje mesto. Na uličnem teku za pokal Avstrije v Feldbachu je Geza Grabar v teku na 10,1 km zasedel peto mesto, med člani pa je bil tretji. Tomaž Hozjan je med mladinci zasedel drugo mesto. Marjan Jakopec je bil v trimskem teku na 3,3 km četrti, Martina Mauko pa med deklicami deveta. G. G. Zmagi Kumeka in Pernetove Na tradicionalnem spominskem teku Borisa Keršbaumerja v Mežici reki Muri tudi meddruštveno tekmovanje v spustu za dečke, deklice, veterane in turiste Bistrica '98 na 12 km dolgi progi od Dokležovja do Srednje Bistrice. Štart bo ob 12.30 pri dokležovskem mostu. Prijave bodo zbirali eno uro pred pričetkom prvenstva, lahko pa jih tudi pošljete po pošti na naslov: BD Bistrica, 69232 Črenšovci. so sodelovali tudi pomurski tekači in dosegli dobre uvrstitve. Najbolje sta se odrezala Slavko Kumek (GR) in Anita Perme (Lendava). Kumek je v teku na 10 km v kategoriji članov nad 40 let zasedel prvo mesto, Jože Šmithofer je bil drugi, Zvonko Zupančič (oba TS Radenska) pa peti. Anita Perme je zmagala med deklicami do 10 let v teku na 1.000 m. V osrednjem teku članov na 21 km je Branko Švajger (Radenska) zasedel tretje mesto, Branko Perme (Lendava) pa je med člani nad 40 let zasedel tretje, Ivan Muršec (Radenska) pa peto mesto. (BP) VESTNIK NA FNTFRMETU 20 MULARIJA 17. september 1998 Varna povezava V Ameriki je vse na elektriko Deklica s kopico problemov, nap; in z imenom Loesje, ki s plakatov na uli- cah sporoča svoje nenavadne ideje in domislice mimoidočim na ulicah, ima svojo stran v svetovnem medmrežju. Pravi, da vedno dvakrat premisli, preden reče kaj neumnega. O Ameriki, kamor so od nedavnega uprte radovedne oči svetovne javnosti, ki pričakuje, kje in kako bo pristal Bill Clinton in kje bo končala Monica Lewin-sky, pa pravi, da je v deželi prek oceana tako ali tako vse na elektriko - zobne ščetke, brivniki, stoli... Američan Starr pa je zadnjič poskrbel, da so Američani porabili največ elektrike za svoje računalnike in zveze do ponudnikov svetovnega spleta. Objavil je svoje poročilo o že prej omenjeni zadevi Clinton - Lewinsky in tako v trenutku prepričal, da se je na strani ustavilo 20 milijonov Američanov. Dobro, da ob obisku strani ne zahtevajo številke vaše kreditne kartice. Če bi to storili, bi se ameriška blagajna v trenutku napolnila za milijone in milijone zelenih bankovcev. Udeleženci v aferi se bodo zapisali v.zgodovino, če bodo postali ameriška legenda, pa je že drugo vprašanje. O legendah so nekoč prepevali potujoči pevci. Danes je njihovo delo zamenjalo medmrežje, ki na eni od svojih strani prepeva o vitezih okrogle mize, Robinu Hoodu in kralju Arthurju. Uporabniki medtem pojejo žalostinke denarju, ki ga morajo odšteti vsak mesec za dostop do interneta. Za veselejše razpoloženje so poskrbeli pri RISU. Že nekaj časa objavljajo seznam slovenskih ponudnikov dostopa do interneta in primerjavo cen. http://kiss.uni-lj.si/ * k4fm0029/loes je Loesje dvomi, o čemer vsi verjamejo, zanika splošno sprejete resnice, upira se avtoriteti, ne razume nasilja in ima rada vse, ki imajo koga radi. Poznate koga podobnega? Svetovno različico strani najdete na http://www.loesje.org http://www.odl.state.ok.us/usinfo_ic/ index.htm Vsebino strani je posredovala pisarna neodvisnega preiskovalca. Dodali so tudi, da nekateri deli poročila prinašajo spolno obarvano vsebino. Branje priporočamo namesto pravljice za lahko noč. http://www.legends.dm.net Robin Hood je jemal bogatim in dajal revnim. Srečno se je poročil in menda uspel tudi po poroki. Zgodovina, folklora, fantastika in umetnost je podnaslov strani o legendah, ki živijo že več kot tisoč let. http://www.rls.org Seznam slovenskih ponudnikov interneta, opremljen z vsemi najnujnejšimi podatki, je več kot dobrodošel za vsakega uporabnika medmrežja. Preverite, če plačujete dražje ali če varčujete ceneje. Kateri od ponudnikov pa je najmočneši; si ne drznemo ugibati? Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi če ste jo izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elektronske pošte je: vAstnik@eunet.si. Zadeva: Varna oovezava. Izlet z ladjo Nekega lepega sončnega jutra po zajtrku smo se odpravili na izlet z ladjo. Pot nas je vodila na otok Veliki Drvenik. Vožnja je trajala približno dve uri. Peljali smo se mimo naše plaže in velikega svetilnika. Sedeli smo na pomolu, se sončili in si namakali noge v morju. Naenkrat smo prispeli na cilj. Izstopili smo, si poiskali mesto na plaži in se kopali. Morje je bilo lepo in čisto, plaža pa je bila divja in onesnažena. Sprehajali smo se tudi ob obali in iskali školjke. Za kosilo smo jedli ribe, solato in sveže pečen domači kruh. Pred odhodom smo se okrepčali še v gostilni. Ladja je plula počasi, a je bilo vožnje vendarle prehitro konec. Tako je minil ta čudoviti dan. OŠ Cankova MARUŠA KEREC, 3. raz. PRVIČ V ČOLi W?AL kMEN 1.4 TURNIŠČE Bila sem v Afriki Dvainpolmesečno potovanje je bilo zame polno izkušenj, novih odkritij in različnih dogodivščin. Plula sem na tovorni ladji, na kateri je zaposlen moj oče. Pot nas je najprej vodila z avtobusom iz Slovenije prek Madžarske, Romunije, Bolgarije in Turčije do mesta Izmir, od koder se je nadaljevalo naše potovanje z ladjo v Afriko. Vozili smo se dvajset dni. Med potjo smo se ustavili tudi v mestu Gibraltar, kjer se je morala ladja oskrbeti z gorivom. Prehod skozi Gibraltarsko ožino je bil nekaj posebnega. Vreme je bilo sočno, a močno vetrovno. Z daljnogledom sem si podrobneje ogledovala zdaj evropsko zdaj afriško celino. Končno smo zapluli v Atlantski ocean in nadaljevali vožnjo vzdolž afriške obale. Kakšne posebne družbe nisem imela. Kopala sem se v manjšem bazenu, se sončila, brala knjige ... Zame so bili najzanimivejši večeri. Zbrali smo se v telovadnici, igrali namizni tenis ali pikado in se pogovarjali. Včasih smo tudi kakšno zapeli. Večkrat mi je postalo tudi dolgočasno. Takrat sem mislila na svoj dom, domovino. Zanimivo je bilo spoznati različne temnopolte ljudi, njihovo življenje, obnašanje, stiske ... Prvič v življenju sem šla tudi čez ekvator in stopila na južno poloblo našega planeta. Krsta pri tem nam žal niso pripravili, le s cevmi so nas močno poškropili. Po sedemnajstih dneh smo se vračali v Evropo. Prispeli smo v mesto Ancona v Italiji. Šele zdaj sem spoznala, v kakšni bedi živijo ljudje v nekaterih afriških državah. Vesela pa sem, da sem odkrila in spoznala majhen del sveta ter videla dežele, ki so precej drugačne od moje domovine. OŠ Beltinci MAJA KOŠTRIC, 8. a Manuela Bogdan iz Dobrovnika je postala v novem šolskem letu četrtošolka, kaj lahko pa se zgodi, da bo postala tudi državna prvakinja v rolanju (v svoji kategoriji), ki bo jeseni v Ljubljani. Pri tem je namreč spretna in hitra kot malokdo. To je že dokazala na več tekmovanjih v Sloveniji, Italiji in na Madžarskem. Skoraj povsod je zmagala. (Foto: J. G.) Želje in pričakovanja - Želim si, da bi vsako jutro prihajala v šolo vesela, tudi takrat, ko nas bo čakalo pisanje kontrolne naloge. Želim si tudi, da bi se učenci kar najbolje razumeli med seboj. (KLAVDIJA ZORKO, 7. b) - Pričakujem, da bom uspešno končala 8. razred in da se bom pravilno odločila za poklic. (MAJA GUTMAN, 8. a) Tebi V temnih nočeh, ko te ni, si mnogokrat močno želim, da bil bi ob meni ti, da slišala bi tvoj glas in čutila tvojo ljubezen, da bi te videla in zaspala na tvoji rami ... A ne morem - zakaj? Ker si predaleč? Ne! Morda odgovora nikoli ne boš izvedel. SPŠ Maribor JOŽICA KRANJEC Počitniška doživetja Počitnice! Če bi vprašali učence, kaj imajo med letom najrajši, bi jih večina odgovorila, da počitnice. Kljub zanimivim šolskim dogodivščinam in srečanjih s prijateljicami vsak dan so tudi meni počitnice čarobna beseda. Letos nisem bila v kakšnem posebnem kraju. Dokaj lepo pa sem se imela v Avstriji, natančneje v vasi Paasdorf. Hodili smo nakupovat, se kopat, v gledališče, muzej... Nekega dne smo se odpeljali tudi na Dunaj oz. v Schonbrum. Tam smo si ogledali grad princese Sisi, ki je bil okrašen s čudovitimi rožami, in tudi v živalskem vrtu smo bili. OŠ Kuzma MATEJA HEINDLER, 7. raz. Nekega deževnega večera smo se odpravili na morje. Potovali smo na otok Pag. Tam nas je čakala lepa počitniška hišica s čudovitim razgledom na morje. Najlepše je bilo zjutraj. Ob terasi je raslo drevo, na katerem so zaorele olive. Najbolj pa sem uživala na plaži. Vsak dan sem se peljala po toboganu v bazen, se sončila, plavala ... OŠ III M. Sobota ANITA ŽITEK, 4. c Bilo je v nedeljo, ko je ura odbila polnoč. Vsa vesela sem skočila s postelje, kajti končno je napočil dan, ko smo se odpravili z družino v Budimpešto na dirko v formuli 1. Bili smo veliki navijači nemškega dirkača Michaela Schumacherja, od katerega smo pričakovali zmago. Ob pol desetih so prvič zabrneli dirkalniki, kajti na sporedu je bilo jutranje ogrevanje, ki je trajalo pol ure. Prava dirka pa se je začela ob dveh popoldne. Trajala je približno dve uri. Bila je zelo zanimiva in razburljiva. Zmagal je naš idol - Schu- - Želim si več prostih ur, dobro malico in več telovadbe. (JURE PEVC, 8. a) - V šolskem letu pričakujem malo boljši učni uspeh, kot sem ga imel v minulem letu. Še posebno se bom trudila pri slovenskem jeziku, da bi imela petico. (MIRJAM LOVRENČEC, 8. b) - Želim si dobre ocene, prijazne učitelje, dobre prijatelje in zanimive šolske ure. (ANJA GLAVAČ, 7. b) UČENCI OŠ BOGOJINA macher! Njegove zmage zelo veselili. Veselilo PaSSid na tisoče njegovih drugih in oboževalcev. J To je bilo res nekaj enkrat11^ čudovitega ... Težko je opisuj sedami. To moraš doživeti! g u n JANJA PL°HL’ *** 7 "Vstani/« je zaklical sem odprl oči, sem najprejPJ dal na uro. Kazala je četrtki go uro zjutraj. Zunaj je bili^J tiha noč. Znosili smo prtljag0 J 'n se odpeljali na počitnice'' ! torož. M Okrog desete ure smo modri biser. Najprej pa snl0J' Pravili v hotel. Soba je bila JI opremljena - televizor, I J tuš... hintaJ Ura je bila pol trev0Selj^ napočilo zame smo na plažo. Termo) čez 35 stopinj sem blazino in se o , širjavi... 0ŠCA^| GAŠPER To so le odlomki iz v^o0d!ob<^t^ Izpustili smo sovanje poti in ra ste bili in kaj ste se čitnicami. (JG) / Zelje t« ’’ rojstni Stoletje celo je dve leti Vam še P .p, Življenje zmerni J spomin naj hrani Modrost življem^ nasvete mladim 2 $1' V mladosti vse 1 bogastvo izkuse no2^^ Odrekanj mlad^ Naj danes s^miI^o, leče.333,3^1^ j Sreče, skupaj z Vami TAT Tole pesmico ie Horvat iz Krupl^i^ na sceni w, 17. september 1998 Si za flirtanje? l^se ti nekdo । f j 0 pozornost pri nasprotnemu spolu. Najprej z očmi in nasmehom, potem pa se S hitrejšim in učinkovitejšim učenjem boji, moški in ženske, so nagnjeni k temu, da želijo pridobiti in vzpodbuditi V življenju je čas za ljubezen in zabavo, je pa tudi čas za učenje °še stopnjuje. Preverite, koliko možnosti da osvojite svojo simpatijo, in koliko Vam je do tega, da z igro oči prepričate prin-Ca na belem konju ali princeso svojega ^ienja. Eni so k flirtanju nagnjeni bolj, dru-^manj, koliko pa ste vi dovzetni za take igri-Pe> Pa lahko preverite v našem kratkem kvizu. ’ Na zabavi ali nekje v disku se ti na-^etla tv°ja velika simpatija. Kaj narediš? e|aš se, kot da ga (je) ne opaziš, globoko v b) Pa Pndakuješ, da bo stopil k tebi, asmehneš se nazaj in mu/ji namigneš. ako nerodno ti je, da kar pordečiš in umakneš Pogled. V Stojiš v krogu prijateljic ali prijateljev, druge opazijo, samo tebe ne. Kaj na-fediš? g) h omisliš, da si najslabši(a) in najmanj atrak-b)gen(a)nasvetu. c)N'se sp'°N ne želiš obremenjevati. ^ spregledali tvojih najboljših lastnosti. Potre- ji ars' Pripravljajo velik piknik in želijo, da ™ tem pomagaš. Zmenjen(a) pa si s 10 Uubeznijo. Kako se boš odločil(a)? tudi svojega fanta/punco in preživim b) p ^a zadovoljim tako starše kot prijatelja(ico). rila9odil(a) se bom želji staršev, morda pa bo a zabavi kakšen simpatičen fant ali simpatična Punca. ° n^0iezen(a) si, da fantu/punci odpoveš zme-Potem pa se zakleneš v sobo in se muliš. ima§ najraje? ^Leva c) Konja vila v »Ufe«. c) Ostaneš doma z njim (z njo) in se ne pogovarjaš Seštej točke A 1) 2) 3) 5) 2 2 2 2 3 zvečer je, potem, ko si seučiKa^b' Pr ■ najraje kje Vel^a^ v dlsku ali Zabavi> fant/ d°ma’ KaJ . uaskočita na pijačo, br la razpoloženje do-se bosta oba odpra- šicer zabavno, vendar si la B _3 2 3 4 1 C 2 _3 2 2 Do 8 Nisi ravno oseba, ki bi si na vse pretege prizadevala prepričati svojo simpatijo. Zakaj pa bi jo? Tudi to lahko razumeš kot svojo moč samozavesti, in da pri nasprotnem spolu dobro veš, česa si želiš. Do igric ugibanja, kakšne dobre lastnosti se lahko skrivajo v nekom, ki ga ne poznaš, pa ti ni. Ampak niso vsi tujci slabi in včasih bi bilo dobro, da bi pogosteje uporabil(a) svoj šarm. Od 9 do 11 Ne smehljaš se ravno vsakemu, ki ti namigne. Tudi zaradi tega ne, ker nisi popolnoma prepri-čan(a), ali je pravi(a). Počakaš, da drugi tebi namignejo, šele potem se odzoveš ali ne. Tisti, kateremu se odzoveš, pa bi moral znati ceniti, saj mu s tem daš znak, da lahko pristopi. Bolj samoza-vesten(a) si lahko in še ti komu prvi(a) namigni ali se nasmej. Od 12 do 15 Prava oseba za flirtanje si. V vsakem najdeš kaj dobrega in odprt(a) si za nove dogodivščine. Nikoli ti ni težko sklepati novih prijateljstev, ki lahko kasneje prerasejo v ljubezen. Paziti moraš edino na to, da ne boš vsakemu prehitro padel(a) na limanice. Naj ti flirtanje ne postane šport, kajti flirtanje je o nakoplješ nepnjet- er pa je tista prva stvar v življenju veliko boljša in zabavnejša, si poglejmo nekaj nasvetov, kako bomo imeli čimveč časa za sproščeno zabavo. In sicer tako, da se naučimo, kako čim prej in učinkoviteje predelati snov za šolo. 1. Pri pouku dobro poslušaj in si zabeleži tisto, čemur daje profesor največ poudarka. Namesto da klepetaš s sošolci, zdrži tistih 40 ali 45 minut predavanja, veselo klepetanje pa prepusti odmorom. Če poslušaš, ti bo snov pri učenju manj tuja, ko jo boš bral prvič. 2. Uči se sproti Kakor koli ti je tečno, poskusi isti dan, ko prideš iz šole, vsaj prebrati snov, ki so jo predavali v šoli., Poskušaj pa obdelano prebrati tudi v knjigi in delovnih zvezkih. Vsaj enkrat, toliko časa gotovo imaš. 3. Delaj si kratke izpiske Ko snov prebiraš, si delaj v osebni zvezek zapiske najpomembnejšega. Kasneje ti bodo samo oporne točke dovolj, da se spomniš celotne snovi. 4. Postavljaj vprašanja Ko bereš snov, ti je prav gotovo marsikaj nejasno in nerazumljivo. Zapiši si vprašanja, na katera ne znaš odgovora. Pri odgovorih ti lahko pomagajo sošolci, tudi profesor, lahko pa boš na koncu snovi izvedel pravi odgovor. 5. javi se Če se le da, se takoj javi, ne pa da čakaš, da se snov nabere in te profesor pokliče pred tablo. V začetku je tudi manj snovi pa tudi drugim predmetom se lahko kasneje bolj posvetiš. Kar pa je najpomembnejše, ostalo ti bo več časa in pouk bo manj stresen. 6. Delaj odmore Ne moreš se učiti nekaj ur skupaj, zato delaj vmes odmore. Lahko po predelanem poglavju, snovi, vsekakor pa takrat, ko začutiš utrujenost. 7. Uči se na pravem mestu Poišči si prostor, kjer so lahko tvoje misli najbolj osredotočene na učenje. Naj bo prijeten, udoben in vedno isti. Lahko je v postelji, za 8. Brez zunanjih vplivov Naj bo učenje brez glasbe in brez televizije. Samo tako boš porabil manj časa za koncentracijo in osredotočenje k snovi. 9. Pravi čas Pomembno je tudi, kdaj se učiš. Nikakor se ne muči z učenjem, če si utrujen in nerazpoložen. Kakšno uro počivaj, šele potem se uči. Prilagodi se tudi temu, ali imaš več koncentracije zjutraj ali.zvečer. 10. Barvni flomastri in barvice Da bo šla snov lažje v glavo, i uporabljaj pri podčrtavanju barve | flomastre ali barvice. Tisto, kar je pomembnejše, pobarvaj z eno, manj ali drugače pomembno pa z drugo. Tako ti bo samo pogled do- mizo, samo pazi, da te ne bo vse skupaj uspavalo. Pospravi si okoli- . co, da te ne bodo vznemirjali drugi volj, da se spomniš pozabljene in-papirčki, razmetane knjige, obleka. I formacije. ...................i -BGSti N. ROBERT Ur^ NEKDO! az se ob pesmi Od Pa do rodendana ^ieoa'^ nai’nega plesa in Objema. W sonce je sijalo, ko k Poljubil si me, in od ti-%b^nuTka srce moje moč- ZAVEDNO v TVOJA MIHAELA Sil... 1%^° ^1 je, ker sem zalju- Pate izgubljam ^ b'dal, da bi me pono-M^^o poljubil in mi s to-W aiernom povedal, da ^'zmenoj. TVOJ D. B. ^el«necl m' zasta-^nna°le rnodre oče in \ ^h-O.čebido-blte ljubila. L, VIKI s'arši sPet °dš" O Da bo bolj vžgalo Najboljša prijateljica mi je vzela fanta Pišem vam, ker se mi je včeraj zgodilo nekaj zelo hudega in sem zelo obupana. Moja najboljša prijateljica mi je vzela fanta. S svojim sedaj nekdanjim fantom sva hodila sedem mesecev. Moja prijateljica, tudi zanjo lahko napišem, da nekdanja, _ pa je bila veliko z nama. Ker nihče od nas ni med počitnicami odpotoval, smo bili ves čas skupaj. Skupaj smo hodili ven, se kopat in drugo. Moj fant je bil vedno prijazen do nje, ona pa do njega. Vendar še pomislila nisem, da bi se kaj zgodilo, dokler mi nista j sama povedala, da sta se-I daj skupaj. Sploh ne vem, / | kaj naj naredim. c •■»tača • D> Izogiba se me! Stara sem 17 let in sem doživela veliko razočaranje. S fantom sva bila skupaj dva meseca, potem pa sva se odločila, da bova imela spolne odnose. To se je zgodilo spontano in neplanirano. Meni je bilo prvič, zato je zame toliko večjega pomena, fant pa ima s tem več izkušenj. Povedal je, da je bilo vse v redu, po tem pa me ni nikoli več poklical pa tudi drugače se me izogiba. Če’se srečava v disku, gleda stran ali se pogovarja s svojimi prijatelji. Po glavi mi rojijo grde misli, ali mu nisem bila všeč ali pa je kaj drugega, česar si sploh ne morem predstavljati. Kaj se sploh dogaja? RAZOČARANA Draga razočarana! ( Prav upravičeno si lahko razočarana, saj je pri tem gotovo šlo za, če lahko tako I t rečemo, zlorabo. Fantje ) J bil tako dolgo prijazen s tabo in se je sukal okoli tebe, dokler te ni odpeljal v posteljo. Ni problem v tem, da ne bi bil zadovoljen s tabo, le druge namene je imel, kot si si ti želela in upala. Lahko ga sicer vprašaš, kaj se je zgodilo, vendar sem skoraj prepričana, da pravega odgovora ne boš dobila. Želel si je samo trofeje. Naj bo to šola za življenje in spoznanje, da je potrebno v partnerskem odnosu veliko več, preden boš privolila naslednjemu fantu. Tega fanta pa se izogibaj. Draga Nataša! S tem, da ne bi imela slabe vesti pred prijateljico, si jo vedno jemala s sabo, na koncu pa si najbolj škodila sebi, zgubila pa si tako fanta kot svojo prijateljico. Prav gotovo te sedaj preveva sveta jeza, da si dopustila, da se je to zgodilo dobesedno pred tvojimi očmi. Če bi te fant res imel rad, tega ne bi storil, in če bi ona bila prava prijateljica, ti ne bi speljala fanta. Nekaj časa boš potrebovala, da boš prebolela to krizo, v za-. četku boš jezna, potem žalostna in čez čas se bo vse ohladilo. Takih stvari se ne pozablja. Okoli tebe pa je še veliko drugih prijateljic in fantov, ki ti tega ne i bi storili. ? Boutique _ _ DALTON J STUDIO ZA NEGO TELESA FRIZERSKI STUDIO Kajuhova 17, M. Sobota telefon: 21 667 Ime in priimek:. Rojstni podatki: Stalno bivališče: Telefon:______ Višina, teža: Ostalo:_______ Prijavnice s fotografijo pošljite na naš naslov: Za rubriko Vaaaul, Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Pripišite tudi še kaj več o sebi, kaj imate radi, česa ne marate, katero šolo । obiskujete in še in še... vse informacije prepuščamo vaši bujni domišljiji. Skratka, napišite kaj simpatičnega in nenavadnega. Ne pozabite pa priložiti še svoje zanimive FOTOGRAFIJE iz bližnje preteklosti. Prednost imajo prijavnice z zgodbo in fotografijo. Vsi, ki so nam poslali pisma s fotografijo, se še vedno obračajo v našemu bobnu. | rLahko boš prav ti med tistimi, ki bo na lastni koži spoznal oziroma se prepričal, kaj pomeni, če ti nekdo reče: »Vaaau!« ___________________________________________________________________J marate, katero šolo I PUSCICA 17. september 1998, ■ i n Qasti, /tasti, doben vin, /todovom daljnim v fep spomin; vinček naš ma tab okus, da ga mo/taš pit pod mus, pit pod mus. e Vse poštene ljudi, ki so kjerkoli opazili ljutomerski občinski avto, prosimo, da to sporočite na ljutomer sko postajo milice. Le-tega so namreč hudodelci ukradli samo nekaj metrov proč od policijske postaje. Mariborska zavarovalnica bo poskušala pozabiti, da občinska gospoda iz avta ni pospravila prometnega dovoljenja... Audi Nočne Dosti svetih krajev V svetojurjevski občini so prebivalci Brezij in Stanetinec odločno zavrnili predlog ljubljanske geodetske uprave o spremembi imena, čeprav npr. Svetih Stanetinec in Svetih Brezij ni v imeniku naselij in krajev... Cestni Rezanje traku pred novo ormoško obvoznico si lahko razlagamo tudi drugače: minister Ber-fotoStrin 9auer nazorno kaže Brodniku (Dars) in Zidarju ' (SCT), kako bo delil zbrani denar. Če hočeš kaj dobiti, se »naveži«... Varuh Najbolj iskana oseba v torek je bil varuh človekovih pravic. Pri njem se je oglasil tudi novi polanski župan in esdee-sov član Prša. Čeprav bo imel občino, pravi: Skupaj se bomo borili do konca... Če hočeš izstopiti, izvoli. Odbojka in Veržej V Veržeju so se odločili, da bo obvezen občinski šport odbojka. Tako bodo opravičili kanaliziranje denarja KS v klub... Janez Janša 8 65 poslancev lahkj proceduralnih zan .3 meni ustavo, to bi v fazi lahko pomenil®' | Kučan večno - Slavko Kmetič, sin । voditelj iz vrst S® iznašel recept za na jesenskih v® Delavcem bo P upa™ ton konci naše vefke d/tgave bnatua g v^M n0' gfoščo^ kcoj ide. uAlnougi klopotci pa ge dugo k^ pfejo: ne-ga po-sou-de, ne-ga po-sou-de ... ^BeSa p® p/tat/i, ka posouda je, samo je puna ešče fenskog® vina. cAlo, pa nej gftj p/ti vsej, p/tt mnougi vinogM^^ pa je. epa ma ^Befeko^ sousid dob/to vino, n kfejti, pa noKmafno cejno je postavo, pa Si nega feupc0« ^ak do Si kupci, či je pa pou menje pivco^, bab J1 negda biSou. ^Dosta ji je p/tep/tavo nouVi gakon, mnougin je pa kupna mouč spadnoSa u ton von »boukšon« sistemi. p/tejšnjon je pMŠ® Pwe^ ošta/tijo, pa naioučo: »O/sen ka so tii, pijejo!« ^daj pa p/tijde, pa čista potiiu na*® 1 šp/tice/t. ^BeSa si pa ešče samo popejvfe: ^asti, Kasti, dobc/t Din, uvognikom v opomin, če uvog je nujno gfo, kam bo naše vino šfo, vino šio. Qase£ bo še dobe/! vin, /todovom pognim Se v spomin, uvagafc se tuje bo, naše bo po gobe š?o, po gobe SSo. Petek, 18. 9. 1998 cfo 24. 9. •&& TV SLOVENIJA 1 9.30 9.40 10.30 10.45 Glejte, kako rastejo Tedi, oddaja za mularijo Parada plesa Znanje je ključ 11.15 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 11.40 Na vrtu 12,05 Naši prijatelji na severu, ang. nada. 13.00 Poročila, vreme, šport 14.20 Podoba podobe 14.50 Friderik z Veroniko, gleda, predstava 16.20 Mostovi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Sprehodi v naravo 17.45 Palček David, risanka 18.20 Skrivnost kristalnih lobanj, ang. oddaja 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Petka 22.00 Odmevi, kultura, vreme, šport 22.50 Polnočni klub 0.00 Clark Terry v klubu Gajo 0.50 Skrivnost kristalnih lobanj, ponovitev TV SLOVENIJA 2 10.00 10.25 10.50 11.40 15.00 18.05 18.30 19.00 19.30 20.00 21.50 22.15 0.00 0.45 Trdno v sedlu, novoze. nanizanka Pacific Drive, avstralska nanizanka Opremljevalke, ameriška nanizanka Pri lepem nabrežju, francoski film Kolesarska dirka po Španiji Pasje življenje, ameriška nanizanka Čudežni otrok, ameriška nanizanka Kolo sreče Videoring: Videonovosti z Matjažem Dva zločina, mehiški film Vinska popotovanja, angleška serija Simple Men, ameriški film Klient, ameriška nanizanka SP v jadranju, reportaža POP TV 7.00 Dobro jutro - 10.00 Bogati in nesrečni, nadaljevanka - 11.00 Kassandra, nadaljevanka - 12.00 Skrite strasti, nadaljevanka - 13.00 Od maja do decembra, nanizanka - 13.30 Sveže pleskano, ameriški film - 15.00 Miss Slovenije, ponovitev - 15.30 Bogati in nesrečni, nadaljevanka -16.30 Policisti z srcem, nanizanka - 17.30 Kassandra, nadaljevanka -18.30 Novice, vreme - 18.40 Marimar, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Smrtonosno orožje, ameriški film - 22.00 Kaj muči Gilberta Grapea, ameriški film - 0.00 Skrivne izpovedi in fantazije, erotična serija - 1.00 24 ur KANALA 7.30 Mogočni Mišek, risanka - 8.00 Alvin, risanka - 8.30 Super samuraj, nanizanka -9.30 Bradyjevi, nanizanka -10.00 Laverne in Shirley, nanizanka -10.30 Mannix, nanizanka - 11.30 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka - 12.00 Drzni in lepi, nadaljevanka - 12.30 Sončni zaliv, nadaljevanka - 13.00 Zmenkarije, ponovitev -14.00 Oprah Show, ponovitev -15.00 Drzni in lepi, nadaljevanka -15.30 Sončni zaliv, nadaljevanka -16.00 Bogato dekle, nadaljevanka - 17.00 Nora hiša, nanizanka -17.30 Fant zre v svet, nanizanka - 18.00 Princ z Bel Aira, nanizanka - 18.20 Bravo, maestro, kuharska oddaja - 18.30 Oprah Show: Štipendisti Angelske mreže - 19.30 Skrita kamera - 20.00 Ko se zabava slabo konča - 21.00 Sanje o plesu, ameriški film - 23.00 Mesto zločina, nanizanka - 0.00 Svilene sence, nanizanka - 1.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - G AJBATV 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - 15.15 Kulturno-razvedrilno - Portret -Navigator (film, kultura, prosti čas) - 16.00 Sedma sila, nanizanka - 17.00 Trio na kolesih, nanizanka - 18.00 Pod krinko, nadaljevanka - 18.45 Kvizkofon - 19.00 Živa, informativna oddaja - 19.15 Skrite strasti, nadaljevanka - 20.00 Še te ljubim, nadaljevanka - 21.00 Kameleon, nanizanka - 22.00 Živa, regionalni program - 22.15 Pred ■■ koncem tedna - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Kam na izlet -23.00 Žrelo - Maščevanje, ameriški film TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Simpsonovi, animirana nanizanka - 10.30 2,4 otroka, nanizanka - 11.00 Izobraževalni program - 12.00 Dnevnik -12.25 Nev/ York, nanizanka - 12.55 Filmi Kirka Douglasa - 14.35 Risanka - 14.55 Poročila - 15.00 Za otroke - 15.30 Lažnivci, dokumentarni film - 16:20 Risanka - 16.35 Otroška serija - 17.10 Lepa naša: Zgodba o jezerih - 17.40 Poročila - 17.50 Zlata kletka, nadaljevanka -18.40 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.15 Dokumentarna oddaja - 20.50 Festival Omiš ’98 - 22.40 Opazovanja - 23.15 Vanessa Mae v Pulju - 0.15 Poročila - 0.25 Oddelek za umore, nanizanka -1.10 Psi faktor, serija -1.55 Predprei-mera: The fourth protocol, ameriški film - 3.55 Sedmi element - 4.50 Planet prekletih, ameriški film TV HRVAŠKA 2 15.15 Koledar -15.25 Zadnji neuničljivi, ameriški film -17.00 Savannah, nadaljevanka - 17.50 Risanka - 18.05 Hugo - 18.30 Cosbyjev show, nanizanka - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.15 Kviz - 20.30 Zakon v Los Angelesu, nanizanka - 21.15 Poročila - 21.35 Nenadoma Susan, nanizanka - 22.05 Beg iz Sobibora, ameriški film - 0.05 Velika skrivnosti 20. stoletja: Verske skrivnosti TV MADŽARSKA 1 5.50 Sončni vzhod - 9.35 Vino in oblast, nanizanka - 10.10 Pesmi Marte Sebestyen -10.40 Čudovite živali - 11.00 Nacionalni park Ferto - Hansag - 11.30 Ponovitev - 12.00 Zvon, ura novic - 13.05 Senzacija, nanizanka - 14.00 Za otroke - 14.50 Regionalne oddaje - 15.55 Naravno zdravilstvo - 16.25 Vesoljske igre - 16.55 Igre brez meja, najava - 17.00 Poročila -17.05 Za upokojence - 17.35 Teka - 17.50 Okno - 18.45 Regionalne oddaje - 19.00 Familija, 357. del - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Vrnitev v Paradiž, nadaljevanka - 20.45 Iz preteklosti - 21.00 Apropo - 22.00 Aktualno - 22.30 Mussolini in jaz, Galeazzo Ciano, 3. del - 23.30 Poletna pravljica, francoski film TV MADŽARSKA 2 6.00 Dnevnik - 6.15 Aktualno - 6.45 Regije - 7.00 Dnevnik - 7.15 Svet v slikah - 7.45 Regije - 8.00 Izobraževalni program - 9.00 Sosedje - 9.30 Zakladnica - 11.00 Izobraževalni program - 12.00 Zvon, ura novic - 13.00 Tv-magister - 14.00 Risanka - 14.25 Kralj pamp, nanizanka - 16.10 Repeta, za šolarje - 17.40 Energetska abeceda - 17.45 Madžarska hiša - 18.15 Delta 2000, znanost - 18.45 Prosta ura, o poeziji - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Madžarska hiša - 20.55 Glasba - 21.00 Madžarska leta 2000 - 21.30 Marius in Jeanette, francoski film - 23.05 Globoka voda - 23.40 A. K. T. TV AVSTRIJA 1 6.10 Otroški program - 9.35 Superman - 10.20 Osvojitev planeta opic, znanstvenofantastični film - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 13.00 Enigma - 13.25 Ena, dve ali tri - 14.25 Ace Ventura - 14.50 Na jug -15.40 Zvezdne steze - 16.25 Superman - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Močna družina - 18.05 Roseanne - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Prijatelji -19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Šport - 20.15 Batman za večno, film - 22.15 Plen, akcijski film - 0.05 Mojstrska veščina, akcijski film - 1.30 Peta kolona, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Desiree, film - 10.45 Bogati in lepi - 11.25 Zvezna dežela danes - 11.50 Vreme - 12.00 Poročila - 12.10 Iz parlamenta - 13.00 Poročila - 13.10 Domača prednost -13.40 Grad Hohenstein - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Stari -17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Derrick - 21.15 Žarišče - 22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi - 23.05 Poletne ljubezenske afere - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Grozno prijazna družina EURO8PORT 8.30 Nogomet: pokal pokalnih zmagovalcev -12.00 Avto-moto šport -13.00 Motociklizem, prenos iz Barcelone - 15.00 Kolesarstvo, prenos dirke po Španiji -17.00 Motociklizem -19.00 Golf - 21.00 Sumo - 22.00 Boks - 23.00 Motociklizem - 0.00 Ekstremni športi Sobota, 19.9. 1998 TV SLOVENIJA 1 8.00 Zgodbe iz školjke 8.30 Čarobni šolski avtobus 8.55 Živahni svet iz zgodb R. Scarryja 9.20 Modro poletje 10.00 Petka 11.35 Godalni kvartet Tartini 12.00 Tednik 12.50 Dobrodošli doma 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Milje in vozli 14.00 Polnočni klub 15.10 Dodge Gity, ameriški film 17,00 Obzornik 17.15 Mednarodno tekm. pevskih zborov 17.50 Na vrtu 18.20 Pustolovščina Okavango, fran.serija 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 19.55 Utrip 20.15 Pravi biznis 21.15 Novice iz sveta razvedrila 21.45 Turistična oddaja 22 .05 Druženje in praznovanje, ame. serija 22.35 Poročila, vreme, šport 23 .05 Obletnici RTV Slovenija 23.50 A Masculine Ending, angleški film 1.15 Na vrtu, ponovitev TV SLOVENIJA 2 10.20 Jeklene ptice, animirana nanizanka 11.10 Dva zločina, mehiški film 15.00 Kolesarska dirka po Španiji, prenos 17.25 DP v nog., Maribor: HIT Gorica, prenos 19.30 Videoring: Soul z Natalijo 20.00 Veter, ameriški film 22.05 V vrtincu 22.50 Don Kihot, risana nanizanka 23.20 Sobo, noč: Seal, koncert, Rock Otočec POP TV 8.00 Poštar Pat, risanka - 8.30 Dogodivščine medvedka Ruxpina - 9.00 Maska, risanka - 9.30 Kremenčkovi - 10.00 Pajkec - 10.30 Batman, risanka - 11.00 Odiseja, nanizanka - 11.30 Maščevanje piflarjev 4, mladinski film -13.30 Super POP, ponovitev - 15.00 Sinbadove pustolovščine - 16.00 Highlander - 17.00 Herkul, nanizanka - 18.00 Novice, vreme - 18.15 Beverly Hills, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Ostanki dneva, ameriški film - 22.15 Odpadnik, nanizanka - 23.15 Nikita, francoski film - 1.15 Playboy special - 2.15 24 ur KANALA 8.00 Mogočni Mišek, risanka - 8.30 Zajec Dolgouhec in prijatelji - 9.30 Najstniki proti vesoljcem, nanizanka - 10.00 Mesto v zalivu, nadaljevanka - 10.30 Ekstremni športi - 11.00 Stilski izziv - 11.30 Bravo, maestro - 12.00 Sobotna matineja: Nesreča pri zapornici 7, ameriški film - 13.30 Laverne in Shirley, nanizanka -14.00 Bogato dekle, nadaljevanka - 16.00 Meego, humoristična oddaja - 16.30 Nimaš pojma, nanizanka - 17.00 Manekenke, nadaljevanka - 18.00 Klub Avenija - 18.30 Jenny, nanizanka - 1990 Vitezi za volanom, nanizanka - 20.00 Resnični svet - 21.00 Varuhi časa' nanizanka - 22.00 Zgodbe iz grobnice - 22.30 Babilon 5, nanizanka - 23.30 Izgnanec, nanizanka - 0.30 Klub Avenija, ponovitev IDEA TV - GAJBA TV 10.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - 10.15 Pred koncem tedna - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Kam na izlet - 11.00 Pregled dogodkov tedna - 15.00 Kameleon, nanizanka - 16.00 Še te ljubim, nadaljevanka -18.00 Neverjetne zgodbe, nanizanka - 18.30 Zapp, glasbena oddaja - 19.30 Skrivnostni otok, nanizanka - 20.00 Boljše življenje, nanizanka - 21.00 Vrnitev odpisanih, nanizanka - 22.00 Super top, ameriški film - 0.00 Zapp, ponovitev STUDIO AS TV HRVAŠKA 1 8.30 Poročila - 8.35 Power Rangers, nanizanka - 9.00 Otroški festival Šibenik '98 -10.00 Poročila - 10,05 Kinoteka - 11.45 Risanka - 12.00 Dnevnik -12.20 Punch in Jody, ameriški film za otroke - 13.50 Živa resnica - 14.20 Svet hipnoze Paula McKenne - 15.10 Usodne ženske: Audrey Hepburn - 15.35 Velike svetovne palače: Topkapi, Turčija - 16.05 Dr. Ouinnova, nanizanka - 16.50 Poročila - 17.05 Večer z muppetki - 17.35 Zoya, nadaljevanka - 19.30 Dnevnik - 20.15 Vojna za slavo, ameriški film - 22.25 Opazovanja - 22.55 Svet zabave - 23.30 Polnočna premiera: Seduced by Madness - 2.50 Legendarni kitaristi - 3.50 Skrivno ime Alexa, ameriški film - 5.30 Največji uspehi hrvaškega športa TV HRVAŠKA 2 11.00 Koledar - 11.10 Zlata kletka, nadaljevanka - 14.45 Črno belo v barvah, ponovitev - 17.45 Skrivnosti izgubljenih imperijev - 18.45 Turbo Limach - Opatija '98 - 19.00 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.15 Zlate žice Slavonije, Požega '98 -22.15 Ples na ulici, serija - 23.20 Kultura življenja: Nemčija - 0.20 Oprah Show TV MADŽARSKA 1 5.50 Sončni vzhod - 8.00 Otroški program - 10.15 Strasti, nanizanka - 11.Q5 Ljubezni v Saint Tropezu, nanizanka - 12.00 Zvon, ura novic - 12.05 Pesmi Pista Horvatha - 12.35 Telešport - 13.55 Urgenca, nanizanka - 15.30 Uboj triglasno, angleški film (č.-b.) -17.25 Igre brez meja, najava - 17.40 Po poti - 18.05 Otok Nancite, poljudnoznanstveni film - 19.00 Lotoshow - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Tako in drugače, kabaret - 21.00 Film tedna: Popoln vojak, ameriški film - 22.45 Dame izbirajo - 23.30 Žena morilka, ameriški film TV MADŽARSKA 2 6.00 Dnevnik - 6.15 Aktualno - 6.45 Regije - 7.00 Dnevnik - 7.15 Manever - 7.45 Regije - 8.00 Kje, kaj? - 8.30 Manjšinske oddaje - 10.10 Najlepše poletje naše najstniške dobe, nanizanka - 10.40 Iz 1. programa: Familija, Računalništvo, Zgodovina književnosti - 12.05 Globoka voda, karizmatična verska gibanja - 13.00 Okno v Evropo - 15.00 Biseri - 15.30 Zeleno območje - 16.00 Očigledno - 16.30 Potepanje po deželi domači - 17.00 Slikar Csontvary-, 3. del - 17.25 Vojak Princ, nanizanka (č.-b.) - 18.00 Velike romance: Ava Gardner in Howard Huhges - 18.30 Pravi smeh -19.25 Pravljice -20.00 Dnevnik, šport - 20.25 Glasba - 20.30 Risanka - 20.50 Štirje tankisti in pes, nanizanka (č.-b-) - 21.45 Otok: Ansambel New Model Army - 22.45 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6 .00 Otroški program - 9.35 Tabaluga - 10.05 Oskar - 10.40 Waynehead - 11.10 Di-sneyev festival - 12.05 Blossom - 12.30 Dr. Quinn - zdravnica iz strasti - 13.15 Življenje in jaz - 13.40 Čudovita leta - 14.05 Princ iz Bel Aira - 14.30 Divji bratje s šarmom - 14.50 Zabava peterice - 15.40 Beverly Hills 90210 - 16.25 Melrose Plače -17.15 Ally Mc Beal - 18.00 Nogometna liga - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.15 Hopla - 21.50 Tohuvvabohu - 22.40 Nespodobno obnašanje s smrtonosnimi posledicami, srhljivka - 0.05 Srček, najboljše oddaje TV AVSTRIJA 2 9 .00 Poročila - 9.05 V Avstriji - 9.30 Sissi, usodna leta neke cesarice, film - 11.20 Zlato iz vročega lonca, film - 13.00 Poročila - 13.10 Biser Tokaja, filmska komedija - 14.45 Lepa lažnivka, filmska komedija -16.20 Dežela in ljudje -17.00 Poročila -17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče? - 17.53 Religije sveta - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Konflikti -19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki -19.54 Vreme - 20.15 Hannah, film - 22.10 Poročila - 22.15 Vse je komedija - 0.05 Žena francoskega poročnika, film - 2.05 Pogledi s strani EUROSPORT 8. 30 Ekstremni športi - 10.00 Avtomobilizem, prenos prvenstva FIA GT iz Spielberga -11.00 Motociklizem zunaj cest - 12.00 Motociklizem - 13.00 Motociklizem, prenos iz Barcelone - 16.30 Kolesarstvo, prenos dirke po Španiji - 17.00 Tenis: turnir v Bourne-mouthu - 18.30 Motociklizem - 20.00 Športni avtomobilizem - 21.00 Boks - 22.00 Golf - 0.00 Motociklizem - 1.00 Boks Četrtek, 24. 9. 1998 TV SLOVENIJA 1 9.30 Plesna šola Kazina 9.45 10.25 11.15 11.45 12.05 13.00 13.15 13.45 14.30 15.00 15.30 16.25 17.00 17.30 18.20 Plavalna šola, fin. nad., zadnji del Divja Atnazonija, francoska serija Druženje in praznovanje, am. serija Turistična oddaja J. A’. G., ameriška nanizanka Poročila, vreme, šport Zgodbe iz školjke Obletnici RTV Slovenija Okolje in mi: Dolina na prepihu Osmi dan Pavja pomlad, angleška drama Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV Obzornik Jasno in glasno, kontaktna oddaja Resnična resničnost 19.30 Dnevnik 20.05 Naši prijatelji na severu, ang. nad., 7/9 21.05 Tednik 22.00 Odmevi, kultura, vreme, šport 22.50 Gibljive slike 23.20 Otvoritveni koncert 46. pol. festivala TV SLOVENIJA 2 .10.25 Pacific Drive, avstralska nanizanka 10.50 Rdeča ptica, nemška nadaljevanka 11.35 Tok noč tok 12.30 Povabilo na blues: Jani Kovačič 13.20 Naša krajevna skupnost, tv-nanizanka Skr/te strast/, nada/jevanka - /3.00 Od maja do decembra, nan/zanka - /3.30 k Ženska, kije /jubi/a E/visa, ameriški fi/m - 15.30 Bogati in nesrečni, nadaljevanka - 16.30 Policisti s srcem, nanizanka - 17.30 Kassandra, nadaljevanka - 18.30 Novice, vreme - 18.40 Marimar, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Brez zapor z Jonasom - 21.00 Melrose Plače, nadaljevanka - 22.00 Želite, milord?, nanizanka - 23.00 Nuna in kavboj, ameriški film - 1.00 24 ur KANALA 7.30 Mogočni Mišek, risanka - 8.00 Alvin, risanka - 8.30 Super samuraj, nanizanka - 9.30 Bradyjevi, nanizanka - 10.00 Laverne in Shirley, nanizanka - 10.30 Mannix, nanizanka - 11.30 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka - 12.00 Drzni in lepi, na- । daljevanka - 12.30 Sončni zaliv, nadaljevanka - 13.00 Odklop, ponovitev - 14.00 , Oprah Show, ponovitev - 15.00 Drzni in lepi, nadaljevanka - 15.30 Sončni zaliv, na- ; daljevanka - 16.00 Bogato dekle, nadaljevanka - 17.00 Nora hiša, nanizanka - 17.30 < Fant zre v svet, nanizanka - 18.00 Princ z Bel Aira, nanizanka - 18.30 Oprah Show: Ko starši ukradejo lastne otroke - 19.30 Zmenkarije - 20.00 Moj film, dva filma po izboru gledalcev: Dedič (09 90 161), Tuljenje (09 09 162), Cel ljubi svet (09 09 163), Most v neznano (09 09 164) - 23.30 Svilene sence, nanizanka IDEA TV - GAJBA TV 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - 15.15 Amerika, obljubljena dežela, reportaža, 3. del - 16.00 Odpadnik, nanizanka -17.00 F/X - umori s trikom, nanizanka - 18.00 Misija: Zvezde, nanizanka - 18.45 Kvizkofon - 19.00 Živa, informativna oddaja - 19.15 Skrite strasti, nadaljevanka - 20.00 Še te ljubim, nadaljevanka -21.00 Kameleon, nanizanka - 22.00 Živa, regionalni program - 22.15 Kulturno -razvedrilno - Intervju - Navigator (film, kultura, prosti čas) - 23.00 Mame, ameriški film STUDIO AS '0 5.50 Somžn/ vzhod - 0.35 !//no /n ob/ast, nanizanka - /0.05 Čudežni svet žuželk -’ /0.25 Pustolovščine: Hii/ary in Tenzing - 1 J.30 Ponovitev - 12.00 Zvon, ura novic - 13.00 Derrick, kriminalka - 14.05-Manjšinske oddaje - 14.55 Čisti Havaji, 2. de! - 15.25 Mr. Bean, burleska - 15.50 Pomagač - 16.05 Policist s Petelinjega hriba, nadaljevanka - 17.00 Poročila - 17.05 Poletni židovski festival v Budimpešti - 17.25 Za otroke - 17.55 Glasbeni kviz - 18.20 Podlež, nanizanka - 18.45 Regionalne oddaje -19.00 Podlež, nadaljevanje - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Sosedje, 298. del - 20.30 Večerni šov - 21.30 Mustra, filmski magazin - 22.00 Aktualno - 23.05 I kot ikar, francoski film TV MADŽARSKA 2 6.00 Dnevnik - 6.15 Aktualno - 6.45 Regije - 7.00 Dnevnik - 7.15 Svobodno tekmovanje, gospodarstvo - 7.45 Regije - 8.00 Izobraževalni program - 9.00 Sosedje - 9.30 Zakladnica - 11.00 Izobraževalni program - 12.00 Zvon, ura novic - 13.00 Tv-magi-ster - 14.00 Za otroke - 14.25 Kralj pamp, nanizanka - 16.10 Repeta, za šolarje -17.40 Christy, nanizanka - 18.30 Madžarska danes - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Terra X, nanizanka - 21.15 Twin Peaks, nadaljevanka - 22.05 Globoka voda - 23.35 A. K. T. 14.10 15.45 16.15 18.05 18.30 .19.30 20.00 22.00 23.55 Svet poroča Don Kihot, risana nanizanka Vroča streha, korejski film Opremljevalke, ameriška nanizanka Kdo je glavni, ameriška nanizanka Videoring: Rock z Vesno Evr. liga v koš. (m), Union Olimpija: Teamsystem Živalski vrt, angleški film Bela soba II, glasbena serija TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.30 Simpsonovi, animirana nanizanka - 12.00 Dnevnik - 12.25 Nev/ York, nanizanka - 12.55 Filmi Paula Newmana - 14.35 Risanka - 14.55 Poročila - 15.00 Za otroke in mlade - 17.10 Zgodovina z ženskim rokopisom: Katarina Zrinska - 17.40 Poročila - 17.50 Zlata kletka, nadaljevanka - 18.35 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik -20.15 Stoletje: Škandal, serija - 21.10 kviz - 22.10 Opazovanja - 22,45 Oddelek za umore, nanizanka - 23.35 Film TV HRVAŠKA 2 14.40 Koledar - 14.50 Dober dan, Timothy, kanadski film - 16.30 Savannah, nadaljevanka - 17.20 Risanka - 17.35 Cosbyjev show - 18.05 Hugo - 18.30 Smerokazi - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.15 Kviz - 20.35 Dosjeji X, nanizanka - 21.25 Poročila - 21.40 Seinfeld, nanizanka - 22.10 Film TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.35 Superman - 10.20 Boj za planet opic, znanstvenofantastični film - 11.45 Konfeti - 12.35 Živalski leksikon - 13.15 Enigma - 14.25 Ace Ven-tura - 14.50 Na jug - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Superman - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Močna družina - 18.05 Roseanne - 18.30 Grozno prijazna družina -19.00 Cybill - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Ženska s kalibrom - 21.10 Akti X - 22.40 Eden - 23.05 Oddaja o kulturi - 1.45 Reporter, kriminaka AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Kaj pa mama ve o ljubezni, filmska komedija - 10.40 Bogati in lepi - 11.20 Zvezna dežela danes - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Iz parlamenta - 13.00 Poročila - 13.10 Domača prednost - 13.40 Grad Hohenstein - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Stari - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Vreme - 20.15 Univerzum - 21.05 Vera - 22.00 Poročila - 22.30 Šiling - 23.00 Primer za dva - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Grozno prijazna družina EUROSPORT 8.30 Jadranje - 9.00 Konjeništvo - 10.00 Kolesarstvo - 11.00 Moderni peteroboj -11.30 Nogomet: legende SP - 12.30 Karting - 13.30 Avto-moto šport - 15.00 Kolesarstvo, prenos dirke po Španiji - 17.00 Master Rallye '98 - 17.30 Rolkanje - 19.00 Nogomet: legende SP - 20.00 Nogomet: SP '98 - 22.00 Nogomet - 23.00 Boks - 0.00 Avto-moto šport RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi -09.15 Zamurjenci -10.00 Poročila -10.05. Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Kinoventilator -11.15 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.30 Romskih 60 -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna - 18.00 MV-dur- 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Mladi val - 21.00 Poročila - 21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v. 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Športna stava - 14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila - 21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 08.00^ačenjamo nov dan - 08.05 Hdtoskop - 08.15 Panonski odmevi -08.50 Zamurjenci - 09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila-10.30 Nedeljska kuhinja -12.00 Poročila -12.05 Obvestila -12.30 Minute za kmetovalce -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste-06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport - 06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Porabsko/nemško zvočnopismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.15 Oaj, kak san zlufto - 1 2.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu-17.20-Obvestila -18.00 Šport -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Večernice - 21.00 Poročila - 21.10 Kak je indafajn bilou - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo -08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 8.30 3 X Country - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.07 Menjalniški tečaji agencij -10.10 Unicem - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 14.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -17.45 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Na narodni farmi -21.00 Poročila -21.10 Med Muro, Rabo in Dravo/Poslušalec Murskega vala -24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestita - 08.30 Mali oglasi- 10.00 Poročila-10.05 Obvestila-10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.15 Nstsnmv- 11.00 Anketa - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar,y 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila -13.35 Obvesf/a- 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 21.00 Poročila -21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika 07.20 Kronika UNZ - 07:30 Informacije v treh jezikih - 07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -09.15 Sedem veličastnih -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Bilo je nekoč - 19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Bilo je nekoč - 20.30 S krščakon, cekron pa z marelof -21.00 Poročila - 21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. POREO Nedelja, 20. 9. 1998 TV SLOVENIJA 1 8.20 Cilkin kotiček, risanka 8.30 Skrivno življenje igrač 8.45 Srebrnogrivi konjič, risanka 9.05 Telerime 9.10 Zares divje živali, ameriška serija 9.55 Nedeljska maša 11,00 Vsi smo ena družina, japonska serija 11.30 Obzorja duha 12 .00 Ljudje in zemlja 12.30 Pomagajmo si 13 .00 Poročila, vreme, šport 13.45 Pravi biznis 14.45 Novice iz sveta razvedrila 15.10 Klic na dom, ameriški film 17.00 Obzornik 17.15 Alpe Jadran 17.45 Po domače: Ko zlate citre zapojo 18.40 Okolje in mi: Dolina na prepihu 19.10 Risanka 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik 20.00 Zoom 21.35 Očetje in sinovi 22.35 Poročila, vreme, šport 22.50 Murphy Brown, ameriška nanizanka 23.15 Vendetta, švedska nadaljevanka, 2/6 TV SLOVENIJA 2 9.55 V vrtincu 10.35 Cirkus Hildebrand, danski film 11.55 Pripravljeni, oddaja o Slovenski vojski 12.25 Motociklizem 250 ccm za VN Španije 13.55 Šport 15.55 Dobrodelni koncert za bolnišnico na Stari gori 19.00 Indija - skupnost Bišnojev 19.30 Videoring: Popevke s Sergejo 20.00 Naša krajevna skupnost, tv-nanizanka 20.50 Benetke: Voda, kamni in besede 21.35 Šport v nedeljo 22.20 Dobri človek v Afriki, angleški film **<»»* »'V 8.00 Butec ta butec - 8.30 Dogodivščine medvedKa Buxp\na - 8.88 VAunkci, risanka - 9.30 Kvemenčkovi - iO.OO Dogodivščine ježka Sonika - \0.30 Batman, risanka -H.00 Beveriy HiHs, nadaljevanka - 12.00 Mehose Plače, nadaljevanka - 13.00 Brez zapor, ponovitev - 14.00 Bledi jezdec, ameriški tlim - 16.00 Letovišče, ameriški film - 18.00 Novice, vreme - 18.30 Sedma nebesa, nanizanka - 19.15 24 ur - 20.00 Miss Slovenije, prenos izbora - 22.00 Športna scena - 23.15 Slepo maščevanje, ameriški film - 1.00 24 ur KANAL A 8 .00 Mogočni Mišek - 8.30 Zajček Dolgouhec in prijatelji - 9.30 Najstniki proti vesoljcem, nanizanka - 10.00 Sanjam o Jeannie, nanizanka - 10.30 Klub Avenija -11.00 Pasji prijatelji, dokumentarna oddaja -12.00 Nedeljska matineja: Možnosti Ma-ximiliana Glicka, ameriški film - 13.30 Laverne in Shirley, nanizanka - 14.00 Bogato dekle, nadaljevanka - 16.00 Prenočišče, ameriški film - 17.30 Prijatelja v krilu, nanizanka - 18.00 Dušni pastir, nanizanka - 18.30 Sam svoj mojster, nanizanka - 19.00 Airwolf, akcijska nanizanka - 20.00 Duh, ameriški film - 22.00 Odklop, ponovitev -23.00 Izbira, ameriški film - 0.30 Odklop, ponovitev IDEA TV - GAJBA TV 10 .00 Iz naših krajev: Moravske Toplice,- Amerika, obljubljena dežela, reportaža, 2. del - Portret - Tedenski komentar - 11.30 Pregled dogodkov tedna - 15.00 Kameleon, nanizanka - 16.00 Počakaj do pomladi, ameriški film - 18.00 Ljubezen počaka, nanizanka - 18.30 Živa, regionalni program - 19.30 Skrivnostni otok, nanizanka -20.00 Poslednje odštevanje, ameriški film - 22.00 Želo, ameriški film - 0.00 Živa TV HRVAŠKA 1 9 .05 Poročila - 9.10 Čarovnija filma, serija - 9.35 Za otroke in mlade - 12.00 Dnevnik - 12.25 Kmetijska oddaja - 13.15 Opera Box - 13.45 Mir in dobrota - 14.20 Poročila - 14.35 Oprah Show - 15.20 Risanka - 15.30 Zemljan, ameriški film - 17.05 Poročila - 17.20 Beverly Hills, nadaljevanka -18.15 Melrose Plače, nadaljevanka - 19.30 Dnevnik - 20.15 Dirigenti in muzikantje, dramska serija - 21.15 Otvoritev Varaždinskih baročnih večerov - 22.50 Opazovanja - 23.20 Mesec gosenic, dokumentarni film -0.15 Poročila TV HRVAŠKA 2 13 .00 Koledar - 13.10 Polnočna premiera, ponovitev - 16.30 National Geographic, serija - 17.25 Dokumentarno-folklorna oddaja - 17.55 Morje - 18.25 Varaždinski komorni orkester - 19.00 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.15 Willy Russell, dokumentarni film - 21.05 Avanti, francosko-španski film - 22.40 Zakonske vode, nanizanka -23.05 Upor, avstralski film TV MADŽARSKA 1 7.20 Vaška TV - 7.45 Nemščina - 8.00 Biblija - 8.05 Otroški program - 9.30 Puder -9.55 Telešport - 11.00 Tv-magister - 12.00 Zvon, poročila - 12.05 Minute za srečo -12.30 Opoldne - 13.00 Družinski dnevnik -13.30 Šport - 15.05 Tranzit - 15.35 Reformatorski verski program - 16.00 Disneyjevi filmi -17.00 Halo, sveti, turizem -17.45 Ste se danes že smejali? - 18.00 Odločate vi! - 19.00 Teden, Dnevnik - 20.00 Igre 6.00 Mesoljske Igve - 6.30 Manjšinske oddaje - 1.26 Za otroke - 8.00 izobvaže^alm program - 10.00 Zabavni program za mlade - 11.00 Telešport - 13.00 Poje Mav^it Bango - 11.30 Tisa, 10. del - 14.05 Film in ... - 15.00 imre, tv-film (č.-b.) - 16.15 Domoznanstvo - 16.30 Napoved programa - 16.45 Očitno - 17.10 Čaj ob petih - 17.40 Na poti proti Ameriki - 18.00 Zmajeva trasa ali Petojevi brki - 18.30 Telešport -19.00 Donavski ladjar, 2. del - 20.00 Poročila - 20.20 Dixieland, koncert - 20.50 Svet plesa - 21.20 Vodni policisti, nanizanka - 22.10 Telešport - 22.40 Pogovor z B. Ti-borjem TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.25 Risanke - 10.20 Otroške pravice - 10.35 Disneyev festival - 11.30 Šport - 12.00 Nebeški brat in sestra, film - 13.30 Kameli na konju, filmska komedija - 15.00 Avtomoto šport: FIA GT prvenstvo, prenos z A1 Ringa -16.00 Šport v nedeljo - 16.50 Nogomet: Rapid - Joško Ried, prenos z Dunaja - 18.55 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Indiana Jones in tempelj smrti, pustolovski film - 22.10 Kolumbo - 23.20 Šport - 23.25 Kraj dejanja - 0.55 Plen, akcijski film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Hančka in njeni ljubimci, film - 10.30 Teden kulture - 11.00 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.30 Lipova cesta -15.00 Čudovito poletje, film - 16.30 Živalski vrt Schonbrunn - 17.00 Poročila - 17.05 Klub seniorjev - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Srček - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Avstrija danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Narodnozabavna hitparada, prenos - 21.45 Poročila - 21.55 K stvari - 23.10 Čas v sliki -23.15 Vizije - 23.20 Enostavno klasično - 1.00 Teden kulture EUROSPORT 8.30 Različni športi - 9.00 Motociklizem, prenos iz Barcelone - 10.30 Motokros -11.00 Motociklizem, prenos iz Barcelone - 15.00 Športni avtomobilizem, prenos prvenstva FIA GT iz Spielberga - 16.00 Kolesarstvo, prenos dirke po Španiji - 17.00 Tenis: turnir v Bournemouthu - 18.30 NASCAR - 20.00 Športni avtomobilizem - 21.00 NASCAR - 22.00 Golf - 0.00 Motociklizem Ponedeljek, 21.9. 1998 TV SLOVENIJA 1 9.55 Sprehodi v naravo 10.15 Skrivnosti kristalnih lobanj, angl, oddaja 11 .05 Pustolovščina Okavango, fran. serija 12 .00 Alpe Jadran 12.45 Zrcalo tedna 13 .00 Poročila, vreme, šport 13.25 Ljudje in zemlja 13.55 Očetje in sinovi 14.50 Zoom 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 Obzornik 17.30 Radovedni Taček: Usta 17.45 Zares divje živali, ameriška serija 18.20 Recept za zdravo življenje 19 .05 Risanka 19.10 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik 20 .05 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 21 .00 Dobro je vedeti 21 .05 Gore in ljudje 22 .00 Odmevi, kultura, vreme, šport 22.50 (Ne)znani oder 23 .20 Iz slovenskih ateljejev: Viktor Plestenjak 23 .35 Ljubezen dobrega moža, gled. predstava TV SLOVENIJA 2 10.25 Pacific Drive, avstralska nanizanka 10,45 Pasje življenje, ameriška nanizanka 11.10 Čudežni otrok, ameriška nanizanka 12.20 Vinska popotovanja, angleška serija 12,45 Dodge City, ameriški film 15.45 Simple Men, ameriški film 17.30 Pripravljeni, oddaja o Slovenski vojski 18 .05 Okus po zločinu, angleška nanizanka 19 .00 Lingo 19.30 Videoring: Nikolajeve videoakrobacije 20 .00 Studio City 20.55 Tok noč tok 21.50 Pomp 22.50 Brane Rončel izza odra POP TV 7.00 Dobro jutro - 10.00 Bogati in nesrečni - 11.00 Kassandra, nadaljevanka -12.00 .Skrite strasti, nadaljevanka - 12.45 Športna scena - 14.00 Resnične usode, dokumentarna nanizanka - 14.30 Diagnoza: Umor, nanizanka - 15.30 Bogati in nesrečni, nadaljevanka - 16.30 Policisti s srcem, nanizanka - 17.30 Kassandra, nadaljevanka - 18.30 Novice, vreme - 18.40 Marimar, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 1, 2, 3 - kdo dobi? - 21.00 Urgenca, nanizanka - 22.00 Južni Brooklyn, nanizanka - 23.00 Težave s Harryjem, ameriški film - 1.00 24 ur KANALA 7.30 Mogočni Mišek, risanka - 8.00 Alvin, risanka - 8.30 Super samuraj, nanizanka. - 9.30 Bradyjevi, nanizanka - 10.00 Laverne in Shirley, nanizanka -10.30 Mannix, nanizanka - 11.30 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka - 12.00 Drzni in lepi, nadaljevanka - 12.30 Sončni zaliv, nadaljevanka - 13.00 Dannyjive zvezde, vedeževanje v živo - 14.00 Oprah Show, ponovitev - 15.00 Drzni in lepi, nadaljevanka -15.30 Sončni zaliv, nadaljevanka - 16.00 Bogato dekle, nadaljevanka -17.00 Nora hiša, nanizanka - 17.30 Fant zre v svet, nanizanka - 18.00 Princ z Bel Aira, nanizanka - 18.30 Oprah Show: Stilski izziv - 10.30 Skrita kamera - 20.00 Simpatije, nadaljevanka - 21.00 Življenjske zgodbe: Izgubljena deklica, ameriški film -22.30 Stilski izziv - 23.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka - 23.30 Svilene sence, nanizanka - 0.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - GAJBA TV 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - 16.00 Supermanove dogodivščine, nanizanka - 17.00 Xena, nanizanka - 18.00 Dogodivščine Robina Hooda, nanizanka - 18.45 Kvizkofon - 19.00 Živa, ihformativna oddaja - 19.15 Skrite strasti, nadaljevanka - 20.00 Pregon ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - 22.15 Kronika - 22.20 Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - NK Mura : NK Koper, reportaža - 23.00 Novi nedotakljivi, nanizanka - 0.00 Ledenica, angleška nadaljevanka, zadnji del TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.30 Simpsonovi, animirana nanizanka - 12.00 Dnevnik - 12.25 New York, nanizanka - 12.55 Filmi Paula Newmana - 14.35 Risanka - 14.55 Poročila - 15.00 Za otroke in mlade - 17.05 Hrvaški operni pevci - 17.40 Poročila - 17.50 Zlata kletka, nadaljevanka - 18.40 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Jederman, gledališka predstava - 21.35 Benediktinska Hrvaška, izobraževalna serija - 22.10 Opazovanja -22.45 Filmska noč s Kevinom Costnerjem - 0.25 Poročila TV HRVAŠKA 2 15.15 Koledar - 15.25 Roseanna, švedski film - 17.00 Savannah, nadaljevanka -17.50 Risanka - 18.05 Hugo - 18.30 Cosbyjev show, nanizanka - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.15 Kviz - 20.30 Prijatelji, nanizanka - 20.55 Poročila - 21.10 Newyorška policija, nanizanka - 22.00 Vidikon, glasbena oddaja - 22.45 Potovanje po ameriški umetnosti, serija TV MADŽARSKA 1 5.50 Sončni vzhod - 9.35 Vino in oblast, nanizanka - 10.00 Kabaret - 10.55 Novi reflektor - 11.30 Ponovitev - 12.00 Zvon, ura novic - 13.05 Gozdarska hiša Falkenau, nanizanka - 14.00 Manjšinske oddaje - 15.00 Iz parlamenta -15.55 Popoldanska ambulanta - 16.10 Indaba, nanizanka - 16.35 Noro mesto, nanizanka - 17.00 Poročila -17.05 Evrominute - 17.10 Za otroke - 17.55 Mixishow - 18.20 Podlež, nanizanka -18.45 Regionalne oddaje - 19.00 Podlež, nadaljevanje - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Popolna varnost, nanizanka - 20.45 Ekstremni športi - 21.00 Odprta usta, politični šov - 22.00 Aktualno - 22.30 Studio '98, kultura - 23.05 Svobodna kri, Tunyogi Band, koncert TV MADŽARSKA 2 6.00 Dnevnik - 0.15 Manever - 6.45 Regije - 7.00 Dnevnik - 7.15 Tednik - 8.00 Izobraževalni program - 9.00 Sosedje - 9.30 Zakladnica - 11.00 Izobraževalni program - 12.00 Zvon, ura novic - 13.00 Tv-magister - 14.00 Risanka - 14.25 Kralj pamp, nanizanka - 16.10 Repeta, za šolarje - 17.40 Christy, nanizanka - 18.30 Madžarska danes - 10.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Dan madžarske drame: Pesem z marjetico, 1. del - 2I.40 Dingo Inura, poljudnoznanstveni film -22.10 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 0.15 Otroški program - 9.00 Superman - 9.45 Batman za vedno, film - 11.45 Konfeti - 12.35 Živalski leksikon - 13.15 Enigma - 14.25 Ace Ventura - 14,50 Na jug -15.40 Zvezdne steze - 16.25 Superman -17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Močna družina - 18.05 Roseanne - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Cybill - 19.30 Čas v sliki -20.15 Družina Flodder, filmska komedija - 22.05 Sexy Lissy - ljubljena od učitelja, zlorabljena od strica - 23.40 Nash Bridges - 0.25 7Ups, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Biser Tokaja, filmska komedija - 10.40 Bogati in lepi - 11.20 Konflikti - 11.50 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Poročila - 13.10 Domača prednost -13.40, Grad Hohenstein - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi -16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Vse moje hčere - 21.05 Tema - 22.00 Poročila - 22.30 Kraj srečanja kultura - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Kviz 21 - 1.00 ARTelier EUROSPORT 8.30 Golf - 10.00 Kolesarstvo - 11.00 NASCAR - 13.00 Motociklizem - 13.30 Tenis: turnir v Bukarešti - 15.00 Kolesarstvo, prenos dirke po Španiji - 17.00 Različni športi - 17.30 Nogomet na mivki - 19.00 Športni avtomobilizem - 21.00 Dirke tovornjakov - 22.00 Najmočnejši mož - 23.00 Evrogoli - 0.30 Boks TV SLOVENIJA 1 9.30 Radovedni Taček: Usta 9.45 Pustolovščine, novozelandska nan. 10.25 Recept za zdravo življenje 11.10 Po domače 12 .05 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 13 .00 Poročila, vreme, šport 13.10 Gore in ljudje 14 .00 (Ne)znani oder 14.30 Ljubezen dobrega moža, gled. predstava 16.25 Prisluhnimo tišini 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Nina in Ivo, otroška nanizanka 17.45 Waynove dogodivščine, avstralska nan. 18.10 Otroška oddaja 18.30 Pisma slovenskih pesnikov in pisateljev 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Nostromo. angleška nadaljevanka, 2/6 21.00 Dobro je vedeti 21.05 Tv-tribuna 22.00 Odmevi, kultura, vreme, šport 22.50 Alberto Giacometti, francoska dokumentarna oddaja 23.45 Pisma slovenskih pesnikov in pisateljev TV SLOVENIJA 2 l \X\ - XX - % \T.88 wa\-a. - 48.88 4,2,8 - kdo dobi?, ponovitev - \4.88 \Aw\ox , oobvLonko. - 48.88 Bogati In nesvecnl, nadaljevanka - 48.88 Policisti s s\cem, oanvianka - \4.88 Kassandra, nadaljevanka - 48.88 Novice, vreme - 48.48 Manmar, nadaljevanka - 49.15 24 ur - 28.88 Resnične’zgodbe: Noseča pri petnajstih, ameriški tlim -21.45 Mladi par, nanizanka - 22.80 Veronikine skušnjave, nanizanka - 28.00 Sladka Irma, ameriški film - 1.30 24 ur \\.\8 xva.- XXV_ vt.^ - 10.00 10.25 10.50 11.40 12.35 15.55 18.05 19.00 19.30 20.00 20.55 22.40 Trdno v sedlu, novozelandska nanizanka Pacific Drive, avstralska nanizanka Okus po zločinu, angleška nanizanka Studio City Sobotna noč Veter, ameriški film Gospod in gospa Smith, ameriška nanizanka Kolo sreče Videoring: Najstniške viže s Tanjo Osamljeni planet: Čile Vroča streha, korejski film Svet poroča KANALA 7.30 Mogočni Mišek, risanka - 8.00 Alvin, risanka - 8.30 Super samuraj, nanizanka - 9.30 Bradyjevi, nanizanka - 10.00 Laverne in Shirley, nanizanka - 10.30 Mannix, nanizanka - 11.30 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka - 12.00 Drzni in lepi, nadaljevanka - 12.30 Sončni zaliv, nadaljevanka - 13.00 Klub Avenija -13.30 Kuharska oddaja - 14.00 Oprah Show, ponovitev - 15.00 Drzni in lepi, nadaljevanka - 15.30 Sončni zaliv, nadaljevanka - 16.00 Bogato dekle, nadaljevanka - 17.00 Nora hiša, nanizanka - 17.30 Fant zre v svet, nanizanka -18.00 Princ z Bel Aira, nanizanka - 18.30 Oprah Show: Oprahin knjižni klub -19.30 Zmenkarije - 20.00 Odklop: Flosar - 21.00 Kosec, ameriški film - 23.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka - 23.30 Svilene sence, nanizanka IDEA TV - GAJBA TV 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - 15.15 Kronika - 15.20 Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - NK Mura : NK Koper, reportaža - 16.00 Tekwar, nanizanka - 17.00 Zvezdne steze, nanizanka - 18.00 Obiskovalci, nanizanka - 18.45 Kvizkofon - 19.00 Živa, informativna oddaja - 19.15 Skrite strasti, nadaljevanka - 20.00 Razglednice iz pekla, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - 22.15 V torek v živo: Soboški ekran - Iz našega studia - 23.00 Novi nedotakljivi, nanizanka - 0.00 Gangsterska nevesta, italijansko-ameriška nadaljevanka, 1/6 TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.30 Simpsonovi, animirana nanizanka - 12.00 Dnevnik - 12.25 New York, nanizanka - 12.55 Filmi Paula Newmana - 14.35 Risanka - 14.55 Poročila - 15.00 Za otroke in mlade - 16.55 Varaždinska spomenica 1991, dokumentarna oddaja -17.40 Poročila - 17.50 Zlata kletka, nadaljevanka - 18.40 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Dubrovniška škofija, dokumentarna oddaja - 21.05 V ospredju -22.40 Opazovanja - 23.15 Filmska noč s Kevinom Costnerjem TV HRVAŠKA 2 1 5.10 Koledar - 15.20 Brez izhoda, ameriški film - 17.00 Savannah, nadaljevanka - 17.50 Risanka - 18.05 Hugo - 18.30 Cosbyjev show - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.15 Kviz - 20.35 Bolnišnica upanja, nanizanka - 21.30 Poročila - 21.45 Črno-belo v barvah - \8.88 rAzartka - - XI .88 - VI .88 mka - \1.28 Za otroke - 11.88 OAasberrt kv\z - \8.28 PoAtei, naorzaoka - \%A8 Regionalne oddale - A9.08 Podlei, nadaljevale - \8.88 Dnevnik, šport - 2OVS Urgenca, nanizanka - 20.45 Album smešnlc - 2L00 Kriminalno, magazin - 2V8' Telesreča - 22.00 Aktualno - 23.05 Ustavite Arturo Uita, tv-^a TV MADŽARSKA 2 6 .00 Dnevnik - 6.15 Aktualno - 6.45 Regije - 7.00 Dnevnik - 7.15 Novi reflekt - 7.45 Regije - 8.00 Izobraževalni program - 9.00 Zasedanje parlamenta - 12.1 Zvon, ura novic - 13.00 Tv-magister - 14.00 Zasedanje parlamenta - 15.00 Kr; pamp, nanizanka - 15.50 Skriti kotički: Čukotka - 16.15 Repeta, za šolarje 17.40 Christy, nanizanka - 18.30 Madžarska danes - 19.30 Pravljice - 20.I Dnevnik, šport - 20.30 Zaključno poročilo, dokumentarni film - 21.40 Twin F aks, nadaljevanka - 22.30 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.05 Kameli na konju, filmska komedija - 10.35 Kolum’ - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 13.15 Enigma - 14.25 Ace Ventura - 14.501 jug - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Superman - 17.15 Vsi pod eno streho - 17. Nogomet: Salzburg - GAK, prenos - 19.53 Vreme - 20.02 Šport - 20.15 Nemor no zapeljevanje, srhljivka - 21.50 Ruska hiša, srhljivka - 23.45 Reporter, krir nalka - 1.15 Družina Flodder, filmska komedija TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Lepa lažnivka, filmska komedija - 10.40 Bogati in lep 11.20 Zvezna dežela danes - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Šiling - 12. Dežela in ljudje - 13.00 Poročila - 13.10 Domača prednost - 13.40 Grad Hoh( stein - 14.25 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečar zvezna dežela - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čaj sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum - 21.10 Reportaža - 22.00 F ročila - 22.30 Ogled - 23.05 Nočna straža - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Grozno prij; na družina EUROSPORT 8.30 Nogomet na mivki - 10.00 Kolesarstvo - 11.00 Športni avtomobilizen 12.00 Evrogoli - 13.30 Različni športi - 14.00 Konjeništvo - 15.00 Kolesarst' prenos dirke po Španiji - 17.00 Nogomet: evrogoli - 18.30 Turni avtomob BTCC v Oulton Parku - 19.30 Na štirih kolesih - 20.00 Najmočnejši mož - 21 Boks - 23.00 Nogomet: legende SP - 0.00 Motociklizem ToveK, 22. 9.1998 »OREB Sreda, 23. 9. 1998 TV SLOVENIJA 1 9.30 Nina in Ivo, otroška nanizanka 9.45 Waynove dogodivščine, avstralska nan. 10.10 Otroška oddaja 10.30 Pisma slovenskih pesnikov in pisateljev 11.10 Tv-tribuna 12 .05 Nostromo, angleška nadaljevanka 13 .00 Poročila, vreme, šport 13.20 Murphy Brown, ameriška serija 13.45 Klic na dom, ameriški film 15.25 Alberto Giacometti, dok. oddaja 16.20 Obzorja duha 17 .00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.25 Modro poletje, španska nanizanka 18 .00 Plesna šola Kazina 18.20 Divja Amazonija, francoska serija 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 J. A. G., ameriška nanizanka 21.00 Dobrodošli doma 21.05 Prave ženske, angleška nad., 2/3 22.00 Odmevi, kultura, vreme, šport 22.55 Osmi dan 23.25 Pavja pomlad, angleška drama, 2/3 0.15 Divja Amazonija, francoska serija TV SLOVENIJA 2 10.00 Trdno v sedlu, novozelandska nan. 10.25 Pacific Drive, avstralska nanizanka 10.50 Gospod in gospa Smith, am. nanizanka 12.35 Benetke: Voda, kamni in besede . 13.20 Novice iz sveta razvedrila 16.40 Cirkus Hildebrand, danski film 18.05 Rdeča ptica, nemška nadaljevanka. 2/6 19.00 Kolo sreče 19.30 Videoring: Lestvica videospotov 20.00 Kvalifikacije za SP v rokometu (m.) 22.00 Nedolžne žrtve, am. nad., zadnji del 22.45 Novice iz sveta razvedrila POP TV 7.00 Dobro jutro - 10.00 Bogati in nesrečni - 11.00 Kassandra, nadaljevanka - 12.00 Skrite strasti, nadaljevanka - 13.00 Od maja do decembra, nanizanka - 13.30 POP party, ponovitev - 14.30 Diagnoza: Umor, nanizanka - 15.30 Bogati in nesrečni, nadaljevanka - 16.30 Policisti s srcem, nanizanka - 17.30 Kassandra, nadaljevanka -18.30 Novice, vreme - 18.40 Marimar, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Nedolžna priča, ameriška kriminalka - 21.45 Nikita, nanizanka - 22.30 Veronikine skušnjave, nanizanka - 23.00 Sladka milost, ameriški film - 1.00 24 ur KANALA 7.30 Mogočni Mišek, risanka - 8.00 Alvin, risanka - 8.30 Super samuraj, nanizanka - 9.30 Bradyjevi. nanizanka - 10.00 Laverne in Shirley, nanizanka - 10.30 Mannix, nanizanka - 11.30 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka - 12.00 Drzni in lepi, nadaljevanka - 12.30 Sončni zaliv, nadaljevanka - 13.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo - 14.00 Oprah Show, ponovitev - 15.00 Drzni in lepi, nadaljevanka - 15.30 Sončni zaliv, nadaljevanka - 16.00 Bogato dekle, nadaljevanka - 17.00 Nora hiša, nanizanka - 17.30 Fant zre v svet, nanizanka - 18.00 Princ z Bel Aira, nanizanka - 18.30 Oprah Show: Jewel - glasbeni fenomen - 19.30 Skrita kamera - 20.00 Tajni agent 000, ameriški film - 21.30 Najbolj smešni oglasi - 22.30 Tretji kamen od sonca, nanizanka - 23.00 Svilene sence, nanizanka - 0.00 Dan-nyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - GAJBA TV 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - 15.15 V torek v živo: Soboški ekran - Iz našega studia - 16.00 Obalna straža na kolesih, nanizanka - 17.00 Varuhi luke, nanizanka -18.00 Acapulco H. E. A. T„ nanizanka -18.45 Kvizkofon - 19.00 Živa, informativna oddaja - 19.15 Skrite strasti, nadaljevanka - 20.00 Magnifico, koncert iz Križank - 22.00 Živa, regionalni program - 22.15 Amerika, obljubljena dežela, reportaža, 3. del - 23.00 Novi nedotakljivi, nanizanka - 0.00 Gangsterska nevesta, nadaljevanka, 2/6 TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.30 Simpsonovi, animirana nanizanka - 12.00 Dnevnik - 12.25 New York, nanizanka - 12.55 Filmi Paula Newmana - 14.35 Risanka - 14.55 Poročila - 15.00 Za otroke iti mlade - 17.10 Živeti z ... - 17.40 Poročila - 17.50 Zlata kletka, nadaljevanka - 18.35 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Turistični magazin - 21.10 čarobni svet dedka Durova, dokumentarni film - 22.10 Opazovanja - 22.45 Elita, nadaljevanka - 23.40 Filmska noč s Kevinom Costnerjem TV HRVAŠKA 2 15.00 Koledar - 15.10 Ameriški letalci, ameriški film - 1.7.00 Savannah, nadaljevanka - 17.50 Risanka -18.05 Hugo -18.30 Cosbyjev show - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.15 Kviz - 21.35 Rubrika škandalov, ameriški film TV MADŽARSKA 1 5.50 Sončni vzhod - 9.35 Vino in oblast, nanizanka - 10.10 Prosta ura -11.00 Zeh pika - 11.30 Ponovitev - 12.00 Zvon, ura novic - 13.05 Gozdarska hiša Falkenau, nizanka - 14.00 Manjšinske oddaje - 15.30 Jakuti - 15.50 Begavčki - 15.55 Družin zdravnik - 16.10 Indaba, nanizanka - 16.35 Noro mesto, nanizanka - 17.00 Porot - 17.05 Tardokedd: Zlata maša - 17.30 Za otroke - 17.55 Glasbeni kviz - 18 Podlež, nanizanka - 18.45 Regionalne oddaje - 19.00 Podlež, nadaljevanje - 19 Dnevnik, šport - 20.00 Ključ, šov - 21.00 Pegaz, ura kulture - 22.05 Aktualno - 25 Mesto izgubljenih otrok, francoski film TV MADŽARSKA 2 6.00 Dnevnik - 6.15 Aktualno - 6.45 Regije - 7.00 Dnevnik - 7.15 Publikum -1 Regije - 8.00 Izobraževalni program - 9.00 Sosedje - 9.30 Zakladnica - 11 Izobraževalni program - 12.00 Zvon, ura novic - 13.00 Tv-magister - 14.00 Risa - 14.25 Kralj pamp, nanizanka - 16.10 Repeta, za šolarje - 17.40 Christy, naniza - 18.30 Madžarska danes - 10.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Pese marjetico, tv-film, 2. del - 21.40 Natečaj za madžarsko dramo, prenos - 22.40 Glt ka voda TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 0.10 Superman - 0.55 Indiana Jones in tempelj smrti, pu lovski film - 11.45 Konfeti - 12.35 Živalski leksikon -12.40 Risanke -13.15 Eni( - 14.25 Ace Ventura -14.50 Na jug - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Superman - 1 Vsi pod eno streho - 17.40 Močna družina - 18.05 Roseanne -18.30 Grozno prija družina - 19.00 Cybill - 19,30 Čas v sliki - 20.15 Divji lov skozi mesto, akcijski mi - 21.55 Nogometna liga - 22.55 Vesoljski policaji L. A. 1991, znanstvenofa stični film - 0.20 Invazija telesnih napadalcev, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Čudovito poletje, film - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Zve dežela danes - 11.45 Vreme - 12.10 Reportaža - 13.00 Poročila - 13.10 Dom prednost - 13.40 Otroška zdravnica Angela - 14.30 Umor je njen konjiček - 1 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.05 Dobrodošli v Avstr 18.50 Loto - 19*00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -/0.15 Help TV - 22.00 Č sliki - 22.30 Nemške volitve - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Apropos film EUROSPORT 8.30 Nogomet: evrogoli - 10,00 Motociklizem - 12.00 Motokros - 12.30 Smučanj vodi - 13.00 Tenis: pregled turnirjev ATP- 13.30 Jadranje -14.00 Golf - 15.00 1 sarstvo, prenos dirke po Španiji - 17.00 Svet hitrosti, magazin - 19.00 Nogome gende SP - 20.00 Bowling - 21.00 Športni ribolov - 23.00 Fitness - 0.00 Svet hit — n|A, 17. september 1998 25 FINSKI TONSKI ŽITNI GLAVNO SKUPNOST SPOL MESTO PREBIVAL - ROD PLOMBA KUBE HAJDINJAK DRŽAVA V SZ. AFRIKI SLOVENSKA SOPRA - NISTKA UMIVALNIK SKUPINA LJUDSTEV V INDOKIHI vestnik AVTOR: ŠTEFAN ŽENSKA, KI KOGA OPONAŠA LETOPISI (LAT.) NACE SIMONČIČ ^hia. VOOJft UPORNIH Rimskih KIPAR (WAINO, 1894-1966) v Sv. A ^NSK, 'B« tohe »usta nun. 4*®ak "Ulka *Sa, HANS FALLADA MESTO NA VULKAN S .SIRIJE NA IT .REŽISER (LUCIAN) DIRIGENT SL .ŠPORTNI NOVINAR GR.BOGINJA JUTR.ZARJE KOMIK OLIVER HARDY HRV.NOGOM. SKI OTOK ŽENA TEBA - NSKEGA KRALJA ALKIMIST POPRAVA BESEDILA LASTNOSTI KLIN NA OSI MAJHEN IVO LOPAR SVETINA (KNJIŽ.) IME SEVERNI OCE ITALIJI PR1STA -NISCE MOŽEV ALI ŽENIH RIBJE JAJČECE MESTO OB NADIŽI V RUSKO ŽENSKO SKUPEK ČLOVEKOV« (ZVONIMIR) DALMATIN - SICILIJI SIJ, ŽAR AVSTRIJSKI ZMRZNJENA VODA PRIPADNIK ESENOV SLOVENIJE (FRANCE) METAL SL.PESNIK (JOVAN, 1798-1884) ZAOBLJEN PREDMET IZUMRLI TROBČAR POTOČNA ŽIVAL LOJZE ROZMAN HRVAŠKI TURISTIČNI KRAJ HA SEV.ISTRE cm VZHODNO -EVROPSKI JUDJE SL.PESNICA SLOVENSKI POTOPISEC HODALIČ BERILIJ JUDOVSKI KRALJ IND.PESNIK IN FILOZOF PREBIVALEC SRBIJE PRIPADNIK GEPIDOV NADAV, NAPLAČILO ODPRTA POŠKODBA (CLEMENS) KRIMINALEC POSAST, SPAKA (KNJIŽ.) URNA KANTAVTOR SMOLAR SRBSKI NOG.KLUB AMERIŠKI ZNAČILNOST U^ieševalce bomo razdelili GUVERNER BANKE PERZIJSKA CA JUDOV DVO- DOMNEGA ALEŠ ČEH JANEZ HOČEVAR KRALJICA, REŠITELJI - NAMIZNO NEMŠKA DEJAVNOST PREGRI - OTROK VOJNA LUKA NOMADSKO LJUDSTVO FIGURALNI RENATO OKRAS IZ VUGRINEC NEM.AVT. ZDRUŽENJE ZNAMKA AVSTRAL. PLAVALKA BARVNIH KAMENČKOV IND.POLITIK ŠASTRJ V SAHARI GR.ČRKA POLKOVNIK ARMATUR NEMŠKI FRANCOSKA TERORISTI - ČNA ORGA - NIZACIJA NJALO NEKDANJA (GAIL) VOJAŠKA ENOTA JUŽNI SADEŽ VONJ REKA V LATVIJI NEPRIJETEN STOJAN AUER NAJVEČJA POKOJNA ZENSKA IRSKA REKA RJSTO SAVIN STREŽNIK, SictJŽABNIK AMERIŠKA IGRALKA BLYTH ! KITAJSKO GLASBILO SLOVENSKI FOTOGRAF ŽNIDARŠIČ JOHN OSBORNE OSEBA IZ BIBLIJE Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke: ^•OOa10 V vrednosti 20.000 SIT, 2. nagrado v vrednosti 3- nagrado v vrednosti 5.000 SIT in 4. - 8. majico. Ulica a reš'lve Pošljite na uredništvo Vestnika, s Prinktekta Novaka 13' 9000 M- S°bota’ I b- nagradna križanka« do srede 23. septembra 1998. objavljene v Vestniku 10. septembra 1998 1. NAGRADA V VREDNOSTI 20.000 SIT: Gabrijela Sraka, Lendavska 19a, 9000 Murska Sobota 2. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Marija Miki, Čakova 3, 9244 Videm ob Ščavnici 3. NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT: Nik Adžič, Kocljevo naselje 9, 9231 Beltinci 4. VESTNIKOVA MAJICA: Sabina Gregorinčič, Murski Črnci 27a, 9251 Tišina 5. VESTNIKOVA MAJICA: Dragica Vencelj, Brdo 66, 5239 Bovec 6. VESTNIKOVA MAJICA: Petra Knaus, Sv. Jurij 10b, 9262 Rogašovci 7. VESTNIKOVA MAJICA: Marija Brunec, Mostje 57, 9220 Lendava 8. VESTNIKOVA MAJICA: Slavica Horvat, Bogojina 152, 9222 Bogojina Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. šilila Kmetič Narcisomanija JMon nogometi pomu * IN m)(MC l T' .■ mujo mmLAGicj m fcmam-i ^MEFEDŽlO, £CC\VO Z/VZO^I Riše in piše IGOR BANFI ■ Ne se zaletavat, prosim! El STARI, TEJ FUZSALtKl m Nt vijpiju TAK vo. kAR RA BI Bill J IZ SOME VEJSI.../? —' SE NAWUWE... § SAMELJEMJ2 0MLJE7, Pračloveku (moškemu) ni bilo dobro, da bi bil sam, pa mu je, kot beremo v svetem pismu, naredil bog iz njegovega rebra življenjsko družico. Potem sta šla v raj, utrgala sta prepovedan sad in s tem grešila. Adijo človeški raj na zemlji; za nebeškega pa se je treba truditi kot veleva postava. Človeku (moškemu) pa tudi zdaj, na prelomu tisočletja, menda ni dobro, da bi bil sam, zato si išče življenjsko družico. Išče jo med dijakinjami, sodelavkami v tovarni in pisarni, išče jo v trgovini, v diskotekah, na gasilskih veselicah, pri zbiralnici mleka ...Pa tudi obratno: vse večkrat se zgodi, da se mu (moškemu) niti ni treba samemu truditi, ko pa so ženske že tako emancipirane, da kar same dajo pobudo: Si za to, da se poročiva? Človek (moški) se poroči. Kaj hitro se naveliča »prepovedanega sadu« in spet ga zamika prejšnja moška družba, žena pa ostaja doma - nepotešena. Posledica: uradna ločitev, vendar še naprej živita pod isto streho. In se prepirata! Ne, meni pa se ne more zgoditi nič od opisanega. Pameten sem in še na misel mi ne pride, da bi tratil čas za iskanje bab. Kaj bi pravzaprav z njimi? Naj bi se poročil, da bi mi kuhala? Saj nobena ne zna! Jedi, ki so tovarniško pripravljene in jih je treba vreči le v krop, znam pripraviti sam! Za pomivanje posode pa je tudi ne potrebujem, saj imam pomivalni stroj. Za tistih nekaj minut v postelji pa se sploh ne splača. Pa naporno je. Ujeti pa se tudi ne dam. Prelep sem, da bi se uklonil ponudbi: Si za to, da se poročiva. Pa še nekaj je: naš Predsednik. Takole si mislim: on je doktor, predsednik, visoko šolan, na dobrem položaju ... pa je kjjub temu brez babe. Še sam se želim zgledovati po njem. Adijo, ženske! Rajši imam sam sebe. Kot naš predsednik. Skušal ga bom posnemati še po nekaterih drugih njegovih vrlinah: zelo rad bi imel terenca (džip), kot ga ima on. S takim avtom je ze lepša vožnja kot vožnja v postelji: lepo sediš, zavijaš levo in desno, pritiskaš na plin in si bog in batina. Kaj pa oni siromaki, ki so nasedli ženskim čarom? Mnoge jih (o)sramotijo s pomilovanji: S/ že a// še boš? NARC/S 26 17. september 1998, Občina Lendava objavlja na podlagi 47. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS št. 44/97), skladno s pogoji zazidalnega načrta za območje mejnega prehoda Dolga vas (Uradni list RS št. 3/93) in skladno s pogoji spremembe zazidalnega načrta za območje mednarodnega mejnega prehoda Dolga vas (Uradni list RS št. 71/97) JAVNI RAZPIS za prodajo komunalno urejenega nezazidanega stavbnega zemljišča za gradnjo poslovnega objekta - bencinskega servisa št. 691/3 travnik 4 607 m2 št. 691/4 travnik 4 202 m2 št. 691/5 travnik 4 58 m2 št. 691/6 travnik 4 42 m2 št. 693/2 njiva 5 375 m2 št. 693/3 njiva 5 134 m2 o. Dolga vas. 1. Predmet prodaje je zemljišče, ki ga sestavljajo parcele: - pare. - pare. - pare. - pare. - pare. - pare, vse v k. 2. Izhodiščna cena zemljišča, ki je predmet razpisa, je 8,000.000,00 SIT. V ceni ni zajeta odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča, prav tako pa niso zajeti prispevki za priključitev na naprave individualne komunalne rabe. 3. Na zemljišču, ki jajsredmet javnega razpisa, je dovoljena gradnja poslovnega objekta - bencinskega servisa, ki jo je treba izvesti v skladu s pogoji, ki jih določa zazidalni načrt, oz. v skladu s pogoji, ki bodo določeni z gradbenim dovoljenjem pristojnega organa. Rok začetka gradnje objekta je 6 mesecev od dneva podpisa pogodbe o prodaji stavbnega zemljišča, rok za dokončanje pa 12 mesecev od začetka gradnje. V navedenem roku je treba urediti tudi okolico objekta. 4. Na javnem razpisu lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na območju RS, in fizične ose- be, ki so državljani RS. 5. Interesenti za nakup zemljišča pošljejo pisne ponudbe ali oddajo v zaprti kuverti do 1. 10. 1998 do 12. ure na naslov: Občina Lendava/ Lendva Kozseg, Trg Ljudske pravice 5, 9220 Lendava, z oznako »Ne odpiraj - Javni razpis za prodajo zemljišča v Dolgi vasi«. Ponudbi priložijo: - Potrdilo o vplačilu varščine, ki znaša 10 % orientacijske vrednosti zemljišča, ki se prodaja in mora biti nakazana na ŽR Občine Lendava št. 51920-630-76134. Neuspelemu ponudniku se varščina vrne brezobrestno v osmih dneh po končanem postopku javnega razpisa, uspelemu pa poračuna pri plačilu zemljišča po sklenjeni pogodbi o prodaji. Če uspeli ponudnik brez opravičenega vzroka odstopi od nakupa, varščina zapade v korist Občine Lendava. - Potrdilo o državljanstvu za fizične osebe oz. overjen izpisek iz sodnega registra za pravne osebe. 6. Pravočasno prispele in vsebinsko ustrezne ponudbe bo odprla in pregledala komisija 5. 10. 1998 ob 12. uri v prostorih Občine Lendava, Trg Ljudske pravice 5, Lendava, ter 7 dni po odpiranju ponudb o izboru obvestila vse ponudnike, ki se bodo prijavili na razpis. 7. Pri izboru najugodnejšega ponudnika bo komisija upoštevala naslednje kriterije: - ponudbeno ceno, - plačilne pogoje (rok plačila ne more biti daljši od 15 dni po sklenitvi pogodbe), - rok začetka gradnje in predvsem rok dokončanja gradnje bencinskega servisa. 8. Z uspelim ponudnikom se sklene pogodba o prodaji zemljišča najkasneje v 15 dneh po končanem postopku javnega razpisa. 9. Plačilo zemljišča se opravi najkasneje v 15 dneh po podpisu pogodbe. 10. Kupec mora plačati vse stroške sestave pogodbe: notarskega zapisa, davek na promet nepremičnin in stroške zemljiškoknjižnega prenosa. 11. Vsa pojasnila o javnem razpisu lahko dobijo interesenti na Občini Lendava, Oddelek za okolje in prostor, Trg Ljudske pravice 5, tel. (069) 789 420. Občina Lendava objavlja na podlagi 47. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS št. 44/97), skladno s pogoji zazidalnega načrta za območje mejnega prehoda Dolga vas (Uradni list RS št. 3/93) in skladno s pogoji spremembe zazidalnega načrta za območje mednarodnega mejnega prehoda Dolga vas (Uradni list RS št. 71/97) JAVNI RAZPIS za prodajo komunalno urejenega nezazidanega stavbnega zemljišča 1. Predmet prodaje je zemljišče na pare. št. 693/ 4 njiva 5 s površino 121 m2, ki je v k. o. Dolga vas. 2. Izhodiščna cena zemljišča, ki je predmet razpisa, je 700.000,00 SIT. V ceni ni zajeta odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča, prav tako pa niso zajeti prispevki za priključitev na naprave individualne komunalne rabe. 3. Na zemljišču, ki je predmet javnega razpisa, je dovoljena gradnja poslovnega objekta, ki jo je treba izvesti v skladu s pogoji, ki jih določa zazidalni načrt, oz. v skladu s pogoji, ki bodo določeni z gradbenim dovoljenjem pristojnega organa. Rok začetka gradnje objekta je 6 mesecev od dneva podpisa pogodbe o prodaji stavbnega zemljišča, rok za dokončanje pa 12 mesecev od začetka gradnje. V navedenem roku je treba urediti tudi okolico objekta. 4. Na javnem razpisu lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na območju RS, in fizične osebe, ki so državljani RS. S. Interesenti za nakup zemljišča pošljejo pisne ponudbe ali oddajo v zaprti kuverti do 1. 10. 1998 do 12. ure na naslov: Občina Lendava/Lendva Kozseg, Trg Ljudske pravice 5,9220 Lendava, z oznako »Ne odpiraj - Javni razpis za prodajo zemljišča v Dolgi vasi«. Ponudbi priložijo: - Potrdilo o vplačilu varščine, ki znaša 10 % tacijske vrednosti zemljišča, ki se prodaja, in mora biti nakazana na ŽR Občine Lendava št 51920-630-76134. Neuspelemu ponudniku se varščina vrne brezobrestno v osmih dneh po končanem postopku javnega razpisa, uspelemu pa poračuna pri plačilu zemljišča po sklenjeni pogodbi o prodaji. Če uspeli ponudnik brez opravičenega vzroka odstopi od nakupa, varščina zapade v korist Občine Lendava. - Potrdilo o državljanstvu za fizične osebe oz. overjen izpisek iz sodnega registra za pravne osebe. 6. Pravočasno prispele in vsebinsko ustrezne ponudbe bo odprla in pregledala komisija 5.I8-1998 ob 12. uri v prostorih Občine Lendava, Trg Ljudske pravice 5, Lendava, ter 7 dni po odpiranju ponudb o izbiri obvestila vse ponudnike, ki se bodo prijavili na razpis. 7. Pri izbiri najugodnejšega ponudnika bo komisija upoštevala naslednje kriterije: - ponudbeno ceno, - plačilne pogoje (rok plačila ne more biti daljši o 15 dni po sklenitvi pogodbe), - rok začetka gradnje in predvsem rok dokončanja gradnje. 8. Z uspelim ponudnikom se sklene pisna pogo ba o prodaji zemljišča najkasneje v 15 dneh P° končanem postopku javnega razpisa. . 9. Plačilo zemljišča se opravi najkasneje v 15 dn po podpisu pogodbe. 10. Kupec mora plačati vse stroške sestave P0^ dbe - notarskega zapisa, davek na promet nepr^ mičnin in stroške zemljiškoknjižnega prenosa, 11. Vsa pojasnila o javnem razpisu lahko dobijo teresenti pri Občini Lendava, Oddelek za okolje i prostor, Trg Ljudske pravice 5, tel. (069) 789 4 Občina Lendava/Lendva Koz8 8 Občina Lendava/Lendva Kozseg MOŽNOST ZA NAROČNIKE VESTNIKA Potrebujemo VOZNIKA TOVORNJAKA za dostavo svežega mesa, pretežno po Sloveniji. Informacije: 069/36 674 motorna vozila ',n I I |F E S 6 E Z T El m »t II Pr u; iai n? Pro sta Ko Ho, M- Naročnino VESTNIKA lahko od sedaj poravnate tudi prek trajnikov. Oglasite se na vaši banki - Pomurski banki, d. d., v Murski Soboti ali na njihovih ekspoziturah pri Gradu, v Beltincih. Roga-šovcih. Gornjih Petrovcih. Moravskih Toplicah. Kuzmi. Gornji Radgoni, Radencih, Apačah, Svetem Juriju, Lendavi, Turnišču, Črenšovcih. Dobrovniku, Ljutomeru ali Križevcih in naročnino Vestnika vam bodo mesečno odtegovali z vašega računa. Pooblastilo lahko naredite na temelju zadnjega potrdila o plačani naročnini Vestnika na vseh bankah. r (ti vp* f i a “'ar oi« Osnovna šola I Murska Sobota, Štefana Kovača 32, M. Sobota Osnovna šola II Murska Sobota, Cankarjeva 91, M. Sobota Osnovna šola III Murska Sobota, Trstenjakova 73, M. Sobota OBVEŠČAJO STARŠE, DA BO VPIS ŠOLSKIH NOVINCEV v četrtek, 24. 9., v petek, 25. 9., v ponedeljek, 28. 9.1998, od 8. do 14. ure in v torek, 29. 9.1998, od 8. do 16. ure na posamezni šoli. Na podružnični šoli v Krogu bo vpis v sredo, 30. 9. 1998, od 8. do 12. ure. Starši iz mesta Murska Sobota in okoliških vasi vpisujejo otroke v skladu z določenim šolskim okolišem, ki je izobešen na vsaki osnovni šoli in na vseh enotah vrtca. Vpisujemo otroke, ki so rojeni leta 1992 ter januarja in februarja 1993, pogojno pa tudi otroke, rojene do 31.8. 1993. Ob vpisu je potrebno predložiti izpisek oziroma fotokopijo izpiska iz rojstne matične knjige, ki ga bomo zadržali. VtSlfon OBČINA RADENCI Radgonska c. 9, 9252 RADENCI Na podlagi 6. in 7. člena Pravilnika o pogojih, načinu in kriterijih za pridobivanje sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Radenci (Ur. I. RS št. 52/95 in 51/97) Občina Radenci objavlja RAZPIS za pridobivanje sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Radenci za leto 1998, in sicer: - iz sredstev občinskega proračuna v višini 1,600.000,00 SIT, - iz sredstev Pomurske banke, d. d., M. Sobota, bančna skupina Nove ljubljanske banke, v višini 4,800.000,00 SIT. Skupaj znaša višina razpisanih sredstev 6,400.000,00 SIT in se razdeli glede na število vlog za naslednje namene: - samozaposlovanje do 1,000.000,00 SIT, - širitev poslovanja do 1,200.000,00 SIT. Prosilci lahko vložijo prošnjo le za enega od navedenih namenov. Sredstva lahko pridobijo: 1. samostojni podjetniki posamezniki, 2. družbe v zasebni lastnini, 3. pravne osebe, ki se uvrščajo med malo gospodarstvo in so v zasebni lasti, 4. zasebniki, ki opravljajo dejavnost s področja javnih zavodov. Prosilci, ki prosijo sredstva za samozaposlitev, se morajo zaposliti v enem letu od vložitve sklepa o pridobitvi posojila. Prosilci, ki prosijo sredstva za širitev poslovanja, morajo biti ob vložitvi prošnje v rednem delovnem razmerju. Prosilci morajo biti v rednem delovnem razmerju po odobritvi posojila najmanj enako dobo, kot bodo vračali posojilo. Sedež obratovalnice oz. podjetja in kraj naložbe morata biti na območju občine Radenci. Sredstva se prednostno dodelijo prosilcem, ki poleg pogojev, ki jih zahteva banka, kar najbolj izpolnjujejo še naslednje kriterije: - opravljajo oz. bodo opravljali dejavnosti, ki v občini (KS, kraju) niso razvite, - ustanavljajo nove proizvodne in storitvene zmogljivosti in ustvarjajo možnost zaposlitve za nedoločen čas, - razširjajo in odpirajo nova delovna mesta v obstoječih proizvodnih in storitvenih dejavnostih, - opravljajo oz. bodo opravljali dejavnosti, ki zagotavljajo sodoben tehnološki in ekološko neoporečen delovni proces, - opravljajo oz. bodo opravljali dejavnosti, ki so izvozno usmerjene ali nadomeščajo uvoz. Prošnje za pridobivanje sredstev se zbirajo 15 dni od dneva objave razpisa. Sredstva se dodeljujejo z obrestno mero TOM + 5 % in z dobo vračanja posojila 3,5 leta vključno z enoletnim moratorijem. Prošnja za razpis mora poleg osnovnih podatkov (navedba prosilca, višina zaprošenih sredstev, namen pridobitve sredstev) vsebovati: a) poslovni načrt, b) dokazilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti (potrdilo o vpisu v sodni register obratovalnic oz. sklep o vpisu podjetja v sodni register ali potrdilo o vpisu v vpisnik podjetnikov posameznikov oz. dokazilo o vloženem zahtevku za izdajo odločbe), c) potrdilo o plačanih davkih in prispevkih, d) obrtniki in samostojni podjetniki priložijo davčno napoved s prilogami za leto 1997, vključno z bilanco uspeha in bilanco stanja, podjetniki pa zaključni račun z bilanco za leto 1997, e) zemljiškoknjižni izpisek za potrebe zavarovanja kredita (star največ en mesec), f) dokazilo o namenu pridobitve sredstev pri širitvi poslovanja: - kupoprodajno pogodbo za nakup poslovnih prostorov, - predračun ali kupoprodajno pogodbo za nakup opreme ali generalno popravilo opreme, - gradbeno dovoljenje oz. priglasitev del za gradnjo in adaptacijo poslovnih prostorov, - pogodbo za večji posel, ki pomeni trajnejšo širitev poslovanja, - predračun za projekte, ko gre za obsežnejšo novo dejavnost, - izjavo o nameravani zaposlitvi. Prošnja se vloži v tajništvu Občine Radenci. O (izbiri) odločitvi bodo prosilci obveščeni v 45 dneh od dneva razpisa. Nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala. Župan občine Radenci Jože TOPLAK, dipl, polit. MERCEDES 190 D prodam. Tel.: 70 833. m20268 ODLIČNO OHRANJEN SPAČEK prodam. Tel.: 32 844. P 126, karamboliran, in gorsko kolo prodam. Tel.: 26 595, popoldan. m20283 ZASTAVO 101, letnik 1985, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 56 484. m20316 OPEL VECTRA 1.8 i GL, letnik 1990, 5-vratna, rdeče barve, naprodaj. Tel.: 61 623. m20338 FORD ESCORD 1.6, 16 V, letnik 1993, karavan, ohranjen, prodam. Tel.: 61 623. m20338 GOLF DIESEL, letnik 1984, ARO 4 x 4, 1,9 diesel, letnik 1996, prodam. Selo 33, tel.: 44 021. m20346 TERENSKI OSEBNI AVTO NISSAN TERANO, prvi lastnik, star 8 let, prevoženih 120.000 km, kompletno opremljen, lepo ohranjen, prodam. Tel.: 21 453. m20358 KUPIM manjši osebni avto, star do 4 leta, nekaramboliran, zaželeni mehova, druga oprema in servisna knjižica. Tel. 24 130, zvečer. m11118 PUJSKE prodam. Tel.: 46 005^ kovci 34. m20326 J NESNICE lahko naročite po 401. Nesnost zagotovljena v en® / dnu. Dostava brezplačna. «121 IIG( H10; °sn, ^0 &IO Poj »S živali NESNICE, MLADE JARČICE, rjave, hi-sex in grahaste ter nove Štajerke, pred nesnostjo in v začetni nesnosti, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu, d. o. o., po ugodni ceni. Na vsakih 10 ena zastonj. Naročila sprejemajo: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 28 190, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, Franc Movrin, Petanjci 98c, tel.: 46 505, gostilna Železen, Beznovci, tel.: 49 025, gostilna Rajsar, Grad, tel.: 53 148, gostilna Jože Čeh, Nedelica, tel.: 72 146. AKCIJSKA PRODAJA MLADIH NE-SNIC že od 450 SIT dalje. Naročite lahko na vse telefonske številke oglasa Podjetja Farma pri Mostu, d. o. o. m19915 NESNICE, mlade jarčice, cepljene, hisex, rjave, stare 12 tednov, po 450 SIT, in grahaste nesnice, po 500 SIT, prodajamo, dostava na dom. Tel.: 062 792 357. m19978 ŽREBIČKA, starega 6 mesecev, prodam. Tel.: 67 540. m20264 TELICO, brejo 7 mesecev, prodam. ’ Tel.: 45 441, Štefan Sečko, Vaneča 33. m20280 PUJSKE prodam. Tel.: 43 341. m20289 PUJSKE in OPEL CORSO prodam. Tel.: 46 636.m20319 Tel--HIŠO v Mačkovcih prodam, 844. m20281 MORAVSKE TOPLICE' obratovanju ugodno pro posojilo. Tel:. 069 48 5 ■ HIŠO v Okoslavcih proda1110 | 069 51 032. m20230 PARCELO za vinograd s v Čentibi prodam. Tel.■ m20267 $ POSLOVNI PROSTOR. 78 nelavcih, Liškova 22, Tel.: 21 958. m20269 ENOSOBNO STANOVA^ / ulici 16 v M. Soboti dam j 48 001. m20271 VEČ MALIH PARCEL ,-ajena)^ CESTIvPanovcih, (ena 0^^. I dam. Jože Rituper, Pan°vC . m20272 Hl^ STAREJŠO OBNOVLJEN0^ dam. Tel.: 43 641,P°10' m20288 qSanita*Js SOBO, opremljeno, s a w dam za 15.000 SIT mg7 bota,tel.:24 072. ŠTIRISOBNO STANO^orV^ davi, 100m2, poslovni H grad' zanski ulici 80 m2, L-ntibsA! trsov, laški rizling, v cah, prodam. Tel.: 74 Z STANOVANJE ŠTUD^2i5. ru dam v najem. Tel-. <(i m20318 MORAVSKE TOPLIC^), obratovanju ugodno P m* j posojilo. Tel:. 069 4 NOVO HIŠO - vike^^pov^/ jezerom, s stanovanj 2iZ A/ m2, na parceli 10°°^ in SAT, tel., s sadovnjake , prodam. Tel.: 0609 ..f| A V MORAVSKIH TOP AJ0' gradbeno zazidljivo P J 48 255. m20352 GRADBENO ZEMLJI863^ ( Konjišču prodam- le " J m20357 HIŠE, stanovanja, gp^ po celotnem Pomurl । v oAA damo gostinski 1°%^ druge poslovne P10 p|iž^ nja. MANJŠO HIŠO (do 10 km) kupim 0 255.17120366 B2 B2 B2 HTTP://WWW.B2MB.SI JbP| j Računalniški MMMMM ■■■■■■ JNk ECAJI ram i. o.. Slovenska 42, teldaks (069) 37 160 I 17. september 1998 TRIINPOLSOBNO STANOVANJE v središču Murske Sobote, delno opredeno, dam v najem. Tel.: 21 244. "120297 STISKALNICO, 150 I, kad, peč, šivalni stroj ter hišo v Lendavi prodam. Tel.: 76 032. m20262 Preklicujem veljavnost 3. letnega KORUZO Z NJIVE za siliranje ali zr- spričevala SSTŠ M. Sobota, letnik kmetijska Mehanizacija "faradi hT?R 43'20, 450 delov' Tel,:8128d^b°^. ugodno prodam. DV MASSER 192 m2o?92 40 Pr°dam- TeL: 46 TRGALNIK 65 7Z3.m20^ Zagrozi? 3tiskalnico in mlin FS& in MASSEY »12030 3 N 35 prodam- Tel : 21 416. kvadra™e BALE, 87 5 3 6. m203lzFahr' prodamteL: ^IČAR u Prodam C ।epač, Hmezad, 110 cm, ”Z032g ■ 48 364 ali Noršinci 22. P kopani ?BIRALN!K KORUZE Zmaj S Jz 4ma| 133 z adapterjem za Kanra prJpravljena za sezono, pro-"120331 1 13a.teL:76 533. »S ?RANE’ 250 C. obra-^ajalae i fa nik’ koso Lotus 300, ?ar ’00 rv y’in Plu9 Regent Mega- 2 "i2034i n°V0, prodam- Tel:; 57 DOMINATOR 66, Sfin^ditiramn ^Xl prodamo' menja-80 M, ?šn ?°„Kombanje Deutz Fahr 7’ali 5A 080 'n New Holand 8060 ? ProdAM adapter za koruzo, več babrk za seno in sla-% nr?ate odjemalec silaže, dvo-!co' 5-tonsko, trosilnik hle-WaJ!n.?ia 'n tribrazdni obračalni plug '8u?cTe' : 0609 630 112 ali 062 «120360 STEYER, 52 KM in 47 KM, Jhcn0' dvoosno, tritonsko, ne-' pr°dam. Tel.: 43 106' Jj^^RALNIK KORUZE SIP rogMataj, Brodarska 19 kmetijski Pridelki I'ol|čino modre frankinje, SlO, rizlinga. Tel.: 55 063 in ^'Popoldne. m20261 nje, 1 ha, prodam. Marjan Martinec, Zvezna 23, Rakičan. m20287 GROZDJE z brajd, belo in rdeče, prodam. Ciril- Metodova 13, M. Sobota. m20291 VINO, šmarnico in laški rizling, prodam. Tel.: 79 158. m20295 GROZDJE; jurko in klinton, prodam. Tel.: 48 297. m20301 GROZDJE, šmarnico, prodam. Tel.: 47 131. m20305 GROZDJE, šmarnico, ugodno prodam. Tel.: 47 398. m20306 KROMPIR, jedilni, za ozimnico, beli in rdeči ter droben, pakiran v vrečah, prodam. Lipovci 5, tel.: 421 482. m20309 GROZDJE, laški rizling, belo cepljeno vino in dva prašiča za zakol, 180 kg, prodam. Sebeborci 51 b. m20315 GROZDJE, šmarnico in elviro z brajd, večjo količino, ugodno prodam. Ci-kečka vas 53, tel.: 44 299. m20332 GROZDJE z brajd prodam po 25 SIT/ kg. Tel.: 61 461. m20336 BELO MEŠANO VINO po ugodni ceni naprodaj. Možna tudi zamenjava za drugo blago. Tel.: 78 182. m20344 VINO, laški rizling, grozdje modro frankinjo, laški rizling in koruzo, 35 arov, v Šalamencih prodam, tel:: 23 211. m20363 GROZDJE, šmarnico, ugodno prodam. Tel.: 54 090. m20364 GROZDJE, črno in belo, vino rizling in borgundec, prodam. Tel.: 21 329. m20368 JEDILNI IN KRMNI KROMPIR sorte kondor, agria in fiana, večje količine, pripeljemo na dom. Janez Balažič, Cankarjeva 1, Beltinci, tel.: 411 672. m20369 LAŠKI RIZLING, sovignjon, burgundec in grozdje z brajd ugodno prodam. Tel.: 23 014 ali 24 014. m20260 KBM, Infond in Mercata po uradni borzni ceni, sprejemamo naročila za prodajo delnic. Centralna borzna družba G. Radgona. Tel.: 069 64 370. m20210 PREKLICUJEM veljavnost hranilne knjižice št. 023804, izdane pri HKS G. Radgona na ime Maks Kavčič, Lo-kavci 15. m20263 RAZNO POHIŠTVO (zaradi selitve) prodam. Tel.: 24 612 ali Cankarjeva 44. m20278 PREKLICUJEM VELJAVNOST HRANILNE KNJIŽICE ŠT. 221499, izda- V SPOMIN našemu dragemu možu, atku in dediju Srečku, °d katerega smo se poslovili na današnji dan Pred petimi leti na lendavskem pokopališču. Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Hvaležni vsi njegovi Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče! Duša in srce boli, ko zdaj tebe, dragi oče, več med nami ni. ZAHVALA V 65. letu nas je zapustil dragi mož, oče, brat, tast in dedek Anton Kovač s%bOl od Grada lirikom128??'se 'skreno zahvaljujemo vsem sosedom, ™vi zadn^3^6111 in znancem- ki ste ga pospremili na . J' Poti, poklonili vence, cvetje, sveče in darovali Z/Rla g 43 SVete maše, nam pa izrekli sožalje. 4 °stihke Upn’ku za pogrebni obred, pevcem za odpete ■govornici za poslovilne besede, godbeniku za 'grano Tišino in pogrebništvu Banfi. ; žalujoči: žena Ema, sinovi Jože, An Ant Ken,ard " družinami, Andrej z Bianko, °n, brat Franc z družino, sestra Regina in drugo sorodstvo ne pri HKS Panonka na ime Erika Po-zvek, Tešanovci 119. m20279 1997/98, na ime Andreja Srejš, Ku-keč 4. m20284 PEČ FERROTHERM za centralno kurjavo (novo, trajnožarno, kombinirano) zelo ugodno prodam. Karel Šavel, Temlinova 1 a, M. Sobota, tel.: 21 893. m20285 SUHA BUKOVA DRVA prodam.: Informacije Kardoš, Stara ulica 1, M. Sobota. m20286 KOTNO SEDEŽNO GARNITURO z enim foteljem, staro eno leto, prodam. Tel.: 26 645 ali 28 014. m20296 HRASTOV LES, suh, debeline 5 in 8 cm, prodam. Tel. 062 715 177. m20299 POHIŠTVO ZA SPALNICO, kompletno z jogijem in preprogo, zelo ugodno prodam. Tel.: 22 585. m20304 POČITNIŠKO PRIKOLICO kupim. Tel.: 062 412 038, 0609 624 459. m20314 PREKLICUJEM veljavnost hranilne knjižice št. 58065-4, izdane pri HKS Panonka na ime Drago Majcen, Melinci 100 a. m20322 SODE ZA VINO; hrastovi, v zelo dobrem stanju, od 300 do 650 I, prodam. tel:: 75 876. m20328 MENJAM OSEBNI AVTOMOBIL za unimog. Tel.: 44 058. m20330 SODARSKE STROJE in orodja firme Schanbacher prodam. Tel.: 23 894. m20337 PEČ ZA CENTRALNO, novo, in avto R 4, po delih, ugodno prodam. Tel.: 82 401. m20342 GORILNIK - OLJNI, malo rabljen, in motorno žago Stihi prodam. Tel.: 84 146. m20343 KUHINJSKE ELEMENTE in štedilnik, 4 plin + 2 elektrika, prodam. Tel.: 21 305. m20350 CISTERNO, plastično, za kurilno olje, 3000 I, prodam. Tel:. 74 441. m20353 DELNICE Pomurske investicijske družbe, d. d., in Mure ugodno odkupujem. Tel.: 041 674 882 in 509 041. m20362 delo ZAPOSLIM več zidarjev. Možnost bivanja v Mariboru. Tel.: 041 748 733. m20202 Ml NE TRKAMO NA VAŠA VRATA. Če vas zanimata delo in zaslužek, pokličite 062 601 188. m20361 ŽENSKO za varstvo otrok v Švici nujno iščem. Tel.: 78 138. m20365 ZA POMOČ V GOSPODINJSTVU iščem mlajšo upokojenko ali žensko srednjih let. Tel.: 0609 621 297 v četrtek po 18. uri. mtu storitve KNAUF, RIGIPS predelne stene in stropove, mansarde, izdelujemo. Tel.: 069 61 893 ali 041 668 063. m20308 NEMŠČINO INŠTRUIRAM za srednje in osnovne šole ter prevajam. Tel.: 27 183 ali 23 038. m20333 OBLAGANJE TAL IN STEN z umetnim kamnom. Leon Peček, s. p., tel.: 32 829. m20334 Svojo življenjsko pot je sklenil nekdanji dolgoletni ravnatelj Centra poklicnih šol v Murski Soboti razno Franc Ouček Radi se ga bomo spominjali. Delavci Srednje strojne in tekstilne šole v Murski Soboti Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, nam pa žalosti in prazen dom. Ostaja nam cvetje, ki zate cveti, in sveča, ki v spomin ti gori. V SPOMIN 20. septembra bo minilo leto žalosti od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče, tast in stari oče Geza Nemec iz Tešanovec Iskrena hvala vsem, ki obiskujete njegov grob in prižgete svečo spomina. Žalujoči vsi njegovi Zdaj ne trpiš več dragi, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. ZAHVALA V 76. letu nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oče, dedek, brat in stric Janez Šadl iz Krašč 70 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, šopke, sveče in za svete maše ter nam izrekli sožalje. Iskrena hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke in g. Ficku za govor ob odprtem grobu. Posebna hvala sodelavcem hotela Zvezda - Diana in pogrebništvu Banfi. V tihi žalosti vsi tvoji ZAHVALA Žalostni sporočamo, da nas je v 81. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče in dedek Ludvik Belovič krojač v pokoju iz Lendave Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, izrazili ustna in pisna sožalja ter darovali cvetje in sveče. Posebna hvala gospodu župniku za pogrebni obred in g. Danici Kovač za iskrene in ganljive besede. Hvala vsem, ki ste se ga spomnili. Žalujoči vsi njegovi V SPOMIN V našem srcu so spomini nate neizbrisni 19. septembra mineva leto dni od takrat, ko nas je zapustil dragi Peter Horvat iz Dijaške ulice 13 v Murski Soboti Hvala vsem, ki ga še vedno ohranjate v lepem spominu in se za trenutek ustavite ob njegovem grobu. Vsi tvoji Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Ob smrti drage mame, stare mame, tašče in sestre Darinke Potočnik iz Černelavec, Gajeva 15 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem; ki ste nam stali ob strani že med njeno težko boleznijo, nam izrazili ustna in pisna sožalja, darovali vence, cvetje, sveče in v dobrodelne namene ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala govornikoma, pevskemu zboru upokojencev, kolektivu TMK Lipovci, UNZ M. Sobota, 213. brigadi Moških oblačil - Mura, zdravnikom in osebju ginekološkega oddelka v Rakičanu in pogrebništvu Banfi. Černelavci, 8. 9. 1998 Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi Bil si človek plemenit in vsak tvoj vzgib, da pomagal bi ljudem, bil čuteč je in odkrit. Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate vedno ostal ljubeč bo spomin. ZAHVALA V 43. letu nas je nepričakovano, mnogo prerano in za vedno zapustil naš ljubi mož, oče in brat Bojan Litrop iz Dolge vasi 138 Ob nenadomestljivi in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, vaščanom in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej hvala osebju intenzivnega oddelka bolnišnice v Rakičanu za lajšanje bolečin. Posebna hvala podjetju Nograd in Kulturnemu društvu Dolga vas za poslovilne besede. Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Piroška, hčerka Tatjana z Goranom in vsi njegovi najdražji 28 17. september 1998,| Gostilna /Gasthaus VERF.Š Pri mejnem prehodu Gederovci lel: (09386 69) 46 430 • /C ' Sodišind26 SIBf/L 9251 Tišino Bistro M-Marič Sebeborci Od petka, 18., do nedelje, 20. septembra, vas vabimo na domače koline z bajto repo in druge specialitete. * KROVSTVO ’ STAVBNO KLEPARSTVO * * STRELOVODNE INSTALACIJE * HIDROIZOLACIJE * STREŠNA OKNA LOKAVO 41,9245 SPODNJI IVANJO, tel. (069) 60 037, (062)731 438, faks: (069) 60 010 mazoa Mohor Pooblaščeni prodajalec in serviser za Pomurje. VSE NA ENEM MESTU tei ■ 65 830 * UGODNO * Klimatske naprave na 12 obrokov IZLET V POBRATENO MESTO INGOLSTADT OD 2. DO 4. OKTOBRA 1998 CENA: 22.800,00 SIT PRIJAVE SPREJEMA KOMPAS MURSKA SOBOTA 848-050 e-mail: pegas@siol.net Gostinska oprema M°g£Z>-728 Dobava • montaža • servis Prodaja: TRGOVSKO-STORITVENO PODJETJE Prešernova 13, Radenci, tel: 66 763 - GRADBENIH MATERIALOV - KMETIJSKEGA REPRO- DUKCIJSKEGA MATERIALA - strešnih oken VELUX KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, tel.: 788 200 TEŽAVE Z RAČUNALNIKOM Z Windovs 95, internetom, raznimi programi, igrami, itd. Pokličite: 36 830, 37 784 ali 26 023 PRIDEMO NA DOM! 3 in izolacije zidov, strojni ometi % JOŽE HORVAT Filovci 110, Bogojina, Zidarstvo ■ fasaderstvo tel.: 47 014,47 300, mtel:0609 631193 VAM ZBISTRI POGLED IN OBARVA SVET * IZ PONUDBE * « sončna očala: VOGUE, WINCHESTER, C. DIOR, RAY-BAN ♦ okulistični pregledi * montaža korekcijskih očal, tudi na recept ♦ okulistični pregledi * barvne leče, tudi z \ dioptrijo, po naročilu Štefana Kovača 8, BELTINCI, tel.: 421 430 20% POPUSTA ZA VSA SONČNA OČALA HOVI d. o. o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel.: I069I 48 426, GSM: 041 733 948 KERAMIČARSTVO VUKOVIČ STANKO, s.p. - kakovostno polaganje vseh vrst keramike GSM: 041 747 399, TEL.: 27 944 servis in trgovina POPRAVILA TRAKTORJEV IN PRODAJA REZERVNIH DELOV: Zetor, IMT, BCS, Torpedo, Ursus franc Gergek, Puconci 61, tel., faks: 45122 PARKETARSTVO KOZIC Polaganje vseh vrst talnih oblog iz plastičnih mas in lesa po konkurenčnih cenah Lešče 3, Mor. Toplice, tel.:48 805, GSM: 041 637 052 BMZPLAČEH KUC - VSAK DAN OD if DO 20" CHRYSLER & (Epb avtokleparstvo ravnalna miza, komorno lakiranje, avtoizolacija VEŠČICA 1h GSM: M. Sobota (^gf041 717 065 Tel:32-406 NONSTOP MALE OGLASE ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 31 998 VSAK DELAVNIK rtn o nn i n iidc 107 razlog za avto PEUGEOT 106! 18., 19., in 20. SEPTEMBRA VAS VABIMO NA DOMAČE KOLINE ZBUJTO REPO DAEVUOO MO I OR Flamin MS^ prodaja vozil in rezervnih delov, leasing, Pogodbeni prodajalec in serviser Daewoojevih vozil isce zaradi širitve svoje dejavnosti prodajalca pripravnika- Pogoji: - višješolska izobrazba - znanje vsaj enega tujega jezika - poznavanje dela z računalnikom (Windows okolje, Exel) - komunikativnost in urejenost Pisne prijave z življenjepisom pošljite v osmih dneh po objavi na naslov. Industrijska 1,9000 Murska sobota, tel.: (069) 36 600, faks: (069) 36610 NOVA PRODAJALNA S TEHNIČNIM BLAGOM V LJUTOMERU J MERKUR FUTURA YSTEM prodajalna FUTURA Stročja vas 11, LJUTOMER — ročno orodje < električno orodje in stroji g strojno in rezilno orodje q vijaki in okovje 0C elektroinštalacijski material _ stikalna tehnika Z vodovodne inštalacije < izdelki črne metalurgije q varilni materiali CC barve, laki in pribor zeleni program Svečana otvoritev bo v peteri 18. septembra 1998, ob 13- &1 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, v soboto od 8. do 12. ure. Telefon: 069 84 347. BODITE POZORNI NA TA ZNAK! Pomagal bo uresničiti vaše želfe. Kjerkoli ga opazite, so vam na voljo ugodni krediti SKB banke z SKB BANKA D.D. Za Danes. In za Jutri. 3 S e © gradbeni material in stavbno pohištvo gradnjo in nakup stanovanja stanovanjsko opremo (pohištvo, svetila, tekstil...) prijetnejše bivanje (bazeni, zimski vrtovi...) izobraževanje (šolanje, različni tečaji, računalniška opre' preživljanje prostega časa (počitnice, športna oprema) nakup oblačil in obutve nakup avtomobila •m’) CITROEN Citroen priporoča TOTAL Avto boste dobili pri Vašem najbližjem prodajalcu Citroenov, za smetano pa bo poskrbela Zavarovalnica Maribor. Tako bo Vaš novi avto lahko vedno kot nov. J Pri nakupu novega avtomobila Citroen d- AX ali SAXO ZAVAROVALNI boste dobili še IVI A R I ° brezplačno kasko zavarova Zavarovalnice Mar’ CITROEN AX 5«; 17. september 1998_NAPOVEDNIK 29 o Kino Park M“rska Sobota ^meriško komedijo Skrivno-™ Pleme bodo vrteli v četrtek i7 septembra, in v pe-118- septembra, ob 18. '| Vsobot°, 19. septembra, 18 ur’ Ur'' *er V nede'i°’ ob "e^ko 9roz!i'vko Mimik pa J ahk° ogledate v četrtek, ' septembra, in v petek, ob 20- uri, v 18 ° 19’ sePtembra, ob ^. un, ter v nedeljo, ob 20. ob?«0’ 23septembra, bodo 'iški Ufi za^e,i vrteti ame-®"1QodzilatVen0 fantastični £’sGk°0?iaR^^ lahkn dramo Predmestje si 4m°h9ledate V petek’ 18’ uri)VS0b0. h Septembra, in v nede-terv„ Sep*embra, ob 21. uri, br . septem- ^eriškn UJ'- HoRrt ,sodno Politično dra-Petek eiRkot pa bodo vrteli v Uri v ’ ,8’ sePtembra, ob 21. 19’ sePtembra, obln96delj°, 20. septembra, 21 , ' ,Uri’ ter v ponedeljek, k.Septembra,ob20.uri. y1,0J^ftomer 'Soboto in JO. uri ’19- septembra, ob tShbrarKrVnedelj0’ 20'sep-Meiig ,18- in 20. uri bodo oleme er'Pk' Skrivnostno Delimo vstopnice za kino Sfera, Diplomiranec, Rain Man, starejši Kramer proti Kramerju, in še mnoge druge filme poznate. Izžrebali pa smo dopisnico Dejana Raja, Gomilica 83a, 9224 Turnišče. Čestitamo. Novo nagradno vprašanje pa je: ■ Napišite, kraj oziroma državo dogajanja filma Rdeči kot? Odgovor:------------------------------------------- Kupon št. 76 Odgovore pošljite do 22. sept, na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. PBS. Poštna banka Slovenije, d.d. Novo! Stanovanjski krediti že od TOM + 4,5 % naprej! Informacije na tel. št.: 062/449 24 70. kulturni koledar Na osnovi 31. in 34. člena statuta javnega zdravstvenega zavoda ZDRAVSTVENI DOM MURSKA SOBOTA svet zavoda razpisuje dela in naloge GLAVNE MEDICINSKE SESTRE ZAVODA. Kandidatka mora poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjevati še: - da ima višjo zdravstveno izobrazbo, - da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj. Mandat traja 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je potrebno poslati v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Zdravstveni dom Murska Sobota, Grajska 24, 9000 Murska Sobota O izbiri bodo kandidati obveščeni najpozneje v 30 dneh po odločitvi sveta zavoda. Otvoritev V predprostorih grajske dvorane v Murski Soboti bo v petek, 18. septembra ob 19. uri otvoritev razstave Likovnih del ljubiteljskih slikarjev severovzhodne Slovenije. Prireditev VELIKA POLANA: V okviru praznovanja ob 90-letnici pisatelja Miška Kranjca bo osrednja prireditev 19. septembra ob 17. uri v dvorani Doma krajanov v Veliki Polani. Ob priložnostnem kulturnem programu bo slavnostni govornik slovenski pesnik in akademik Ciril Zlobec. Razstave MURSKA SOBOTA: V Galeriji je na ogled razstava študijskih risb in slik likovne delavnice Mirka Raj-narja. Ogledate si jo lahko dolo 25. septembra. MURSKA SOBOTA: V razstavnih prostorih Pokrajinskega muzeja je na ogled razstava Udomačena svetloba, ki ponazarja etnološki pogled na svetila in pripomočke zanje. Razstavo posreduje Slovenski etnografski muzej. V soboškem gradu si lahko ogledate tudi Stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Muzej je odprt od torka do petka, od 10. do 17. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure. Ob nedeljah je vstop prost. MURSKA SOBOTA: V Cafe Artu si lahko ogledate razstavo fotografij Vestnikovega fotografa Jureta Zaunekerja. LJUTOMER: V Galeriji Ante Trstenjak je na ogled razstava Slovenska politična zavest od Zedinjene Slovenije do taborov in samostojne Slovenije, LJUTOMER: V malem razstavnem prostoru si lahko ogledate razstavo Od narodne besede do 1. slovenskega tabora. Odprta bo do 13. septembra. LJUTOMER: V prostorih Mestne hiše si lahko ogle- date muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošna muzejska zbirka Ljutomera. Obiščete jo lahko vsak delovnik med 10. in 15. uro. Izven delovnega časa in ob sobotah ob 12. uri pa si lahko muzejsko zbirko ogledate ob predhodni najavi. LENDAVA: V prostorih lendavskega gradu si lahko ogledate razstavo gradiva, ki so ga zbrali na Vlil, mednarodnem arhivskem raziskovalnem taboru. Ogledate si lahko tudi razstavo stalne zbirke slik, ko so nastale na dosedanjih mednarodnih likovnih kolonijah. KRIŽEVCI v PREKMURJU: V Klubskih prostorih NK Križevci v Prekmurju si lahko ogledate razstavo aka-dmskih slikarjev Nikolaja Beera in Franca Mesariča. IVANOVCI: V prostorih vinogradniškega centra si lahko ogledate likovno razstavo na temo Gorice na Goričkem MORAVSKE TOPLICE: V razstavnem prostoru hotela Ajda si lahko ogledate razstavo slik Alojza Makoterja. RADENCI: V galeriji Radenske je na ogled razstava slik akademskega slikarja Andraža Šalamuna., VELIKA POLANA: Na osnovni šoli Miška Kranjca bo v večnamenskem prostoru razstava umetniške fotografije Miška Kranjca (sin pisatelja). Razstava bo odprta do 19. septembra. Gledališče Do 23. septembra se še vedno lahko odločite za prvi gledališki abonma v Soboti, ki Vam bo zagotovil stalni sedež na vseh šestih abonmajskih predstavah od oktobra '98 do marca '99. Razen prve predstave bodo vse v soboški gledališki dvorani. Oglasite se lahko vsak dopoldan v pisarni ZKO na Trubarjevi 4 ali popoldan na blagajni soboškega kina. Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo CanB°TA: ^Ov °’ elektrika-elektronik, ^teLC.ln Greg°rn'teri-'z Petanjec; Evgen Jote in tel“inik, iz Murske Urantka 'da ^abor' gimnazijska ibar k IZ Mur®ke Sobote; Alojz 'ec |n °ntekcionar, iz Murskih cionark°Zica Slatinšek, kon-■ Hoia' 'Z burske Sobote; k JZ'dar’ 'z Grenš°vec ^antka °Vakov'b’ gimnazijska ' ^onte' 'Z Lipoveci Janez Ve-'n uPravljalec ener-^Plak N 'z Beltinec in Tatja-^Ll’ 'p'°mirana ekonomi-Anton Omar, že- ’lz Vanča vasi in Darja \c. °n°mska tehnica, iz in ^e'ne’ delavec, iz izvUSanne Horvat, go-E^adi a9arecl Jaafar Berro, Men°°9ije’iz Libanona in H °Sa'.Profesorica geo-|L d°Vine’ 3 Krajne. SnA^ADLJUT0MER: '^c al°9a 'n lrena Slavič, 1 . ris Kumer iz Me-KBd&f n'ta Mameč iz Nove .r.. aVrbnJak iz Salinec; J0 iz Babinec in Janja I n orširiec; Iztok Stolnik .' Martjn p naec’ oba 'z Ljuto" |lc5 0st abor, iz Rakičana in 'z ^teec; Miran i?613 Marinič, oba s JSimenščaka: Boš‘ia 6%c. h era in Liljana Pučko I? u^an Magdič s Spo-'P Danijela i iain 6^a' B°ris Vogrinec oba iz Ključaro-,%ab°ta in Antonija Faj-inSr SČaka' Miran Ba’ ^ra^p6!1^ Kovačič iz .A । Puseniak in Irena S. Radomerščaka. KOMUNALA, Javno podjetje, d. o. o., Murska Sobota, Murska Sobota, Kopališka 2, obvešča vse zainteresirane za prodajo na TEREZINEM SEJMU, ki bo v četrtek, 15. oktobra 1998, v Murski Soboti, da pošljete prijave oz. vloge za prodajo na sejmu s priloženim potrdilom o opravljanju dejavnosti na naslov: KOMUNALA, Javno podjetje, d. o. o. Murska Sobota, Kopališka^, 9000 Murska Sobota. Za prodajo na sejmu si je potrebno pridobiti soglasje pri pristojnem organu Mestne občine oz. za prodajo živil in gostinsko dejavnost dovoljenje Upravne enote M. Sobota. Vplačila bomo začeli sprejemati od 5. do 9. oktobra 1998 vsakdan od 8. do 10. urejn od 11. do 13, ure v sejni sobi podjetja Komunala, Kopališka 2, Murska Sobota. S plačilom si prodajalci pravočasno zagotovijo sejemski prostor. 24 ur ffNfon 0609 630 898, 041630898 ' S2T'" NATAKARSKI POMOČNIK NATAKARICA; določen čas 3 mes.; do 18. 09. 98; LISSAD. O. O. GOSTINSTVO, TRGOVINA, TRANSPORT, DOKLEŽOVJE, TRATE 7, BELTINCI STRUGAR STRUGAR; določen čas 3 mes.; 5 L. delovnih izkušenj; do 18. 09. 98; PRELOG ALOJZ S. P. KOVAŠTVO VERŽEJ, FRANA KOVAČIČA 10, VERŽEJ STROJNI MEHANIK REZANJE KOVIN, VARJENJE, BRUŠENJE; določen čas 3 mes.; 5 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: ALI AVTOKLEPAR; do 18. 09. 98; PRELOG ALOJZ S. P. KOVAŠTVO VERŽEJ, FRANA KOVAČIČA 10, VERŽEJ AVTOMEHANIK AVTOMEHANIK TOVORNIH VOZIL; nedoločen čas; do 03. 10. 98; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA ZIDAR ZIDAR; nedoločen čas; ostali pogoji: VSA ZIDARSKA DELA; do 03. 10. 98; PETELIN IGOR S. P, BETONARNA PETELIN, TRATE 23, G. RADGONA STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE; določen čas 3 mes.; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. C; do 18. 09. 98; MEŠIČ KAREL S. P. TEŽKA GRADBENA MEHANIZACIJA, PARTIZANSKA ULICA 42, MURSKA SOBOTA PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje______________________________Izobrazba__________________ l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 1 7 3 1 1 13 KUHAR NATAKAR KUHAR - NATAKAR; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: SAMOSTOJNOST PRI DELU; do 22. 09. 98; RIBIČ D. O. O. MURSKA SOBOTA, BAKOVSKA ULICA 37, M. SOBOTA NATAKAR PRIPRAVNIK - NATAKAR; določen čas 6 mes.; ostali pogoji: LAHKO NATA-KAR-KUHAR; do 18. 09. 98; SMQDIŠ ALEKSANDER S. P. OKREPČEVALNICA, RUMIČEV BREG 83, MORAVSKE TOPLICE STROJNI TEHNIK DELO NA CNC PREBIJALNEM STROJU; določen čas 3 mes.; ostali pogoji: KOVINARSKA SMER; do 18. 09. 98; MEGRAS D. O. O. GRADBENE STORITVE IN TRGOVINA, OBRTNA CONA, MURSKA SOBOTA GOSTINSKI TEHNIK VODJA LOKALA; nedoločen čas; 2 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: IZPIT ZA KLETARJA, SAMOSTOJNOST, ORGAN. SPOSOBNOST; do 22. 09. 98; RIBIČ D. O. O. MURSKA SOBOTA, BAKOVSKA ULICA 37, M. SOBOTA UPRAVNI TEHNIK STROJEPISKA ZAPISNIKARICA I B. RAZREDA; nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno, madžarski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: SREDNJA 4-LETNA IZOBRAZBA ADMINISTRATIV. ALI UPRAVNE SMERI, ZNANJE STROJEP. NAD 250 UDAR/MIN., POSKUSNO DELO 3 MESECE; do 22. 09. 98; OKRAJNO SODIŠČE V MURSKI SOBOTI ENOTA V LENDAVI, PARTIZANSKA 7, LENDAVA - LENDVA VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK; določen čas 6 mes.; ostali pogoji: VZGOJITELJ ZA 550-URNI PROGRAM MALE ŠOLE V GEDEROVCIH, BIVALIŠČE: TIŠINA ALI OKOLICA; do 18. 09. 98; OSNOVNA ŠOLA, TIŠINA 4, TIŠINA DIPLOMIRANI INŽENIR FARMACIJE IZDAJA ZDRAVIL - DIPL. ING. FARMACIJE; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; ostali pogoji: OPRAVLJEN STROKOVNI IZPIT; do 25. 09. 98; PAVLINJEK BRIGITA MAG. FARMACIJE, APOTEKA, CANKOVA 65A, CANKOVA; (*) OB ŠČAVNICI: delavec, iz Gra' Vzreja Vilčnik, delavka, %5 S|avko Markovič, de-W^ana Sluga, gospo-Maka; Dušan Lo-tehnik, iz Gibine in \^apčlč, študentka, iz ^'KVAM ČESTITA! I NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V 1. BEGIN AGAIN - Space 2. STIR IT UP - Gilberto Gil I 3. IMMORTALITY - Celine Dion/Bee Gees 4. JUGO - Guliano I 5, INVISIBLE SUN - Sting & Aswad I 6. HEAVEN'S WHATI FEEL - Gloria Estefan 7.1AM - Suggs PREDLOGI: I RAY OF LIGHT - Madonna ,, I JE MARCHE A UENVERS - Ophelie Winter I JUST WANNA BE LOVED - Culture Club I LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH I 1. STARI NONO - Jan Plestenjak 2. NA KUM - Orlek I 3. POLETNA PRAVLJICA - Supernova 4. SLOVO - Edvin Fliser in Presstige I 5. NE, NI ME STRAH - Deja Mušič I 6. BRIGA ME - Vili Resnik 7. NAJIN STARI TANGO - Lado Leskovar in Vika Vipotnik - Rampre I PREDLOGI: VETER NESI JI POZDRAV - Gianni Rijavec I NE JOKAT LUBIKA - Andraž Hribar POLETJA NE BO '98 - MZ Hektor I LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKRON PA Z MARELOF I 1. HVALA GOSPODINJE - Prerod 2. KJER MURA ŠUMI - Pajdaša I 3. MARELA JE KRIVA - Dan In noč 4. POZDRAVLJEN BOD' DOMAČI KRAJ - Franci Rajgl in Veseljaki I 5, GLAS HARMONIKE - Klobuk I 6. JUTRI BO NOV DAN - Alpski kvintet I 7. PRAVLJICA ŽIVLJENJA - 7. raj PREDLOGI: I KJE JE NA VASI LIPICA - Ans. Lojzeta Slaka I FANT OD FARE - Ans. Franca Miheliča OČETOV DOM - Ans. Nika Zajca Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 25. septembra 1998, na naslov: Murski val, I Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. F Kupon št. 38-------------------------------------------------------- I Glasujem za skladbo - tuja:---------------------------------------- I domača:______________________________________________________—-____ I narodnozabavna:_________________________—-------------------■—. | Ime in priimek ter naslov:----------------------------------------- Neki dan je nabral kar 151 jurčkov, od katerih je eden tehtal 60 dekagramov. Fotografijo je posnela njegova hčerka Simona. - Marija T. Janko Veršič iz Ljutomera je strasten nabiralec gob ■* ZADNJA STRAN Menjalniški teč Pomurske banke 15. 9. 1998 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 15. 9. 1998 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 100 1.341,3898 1.336,00 1.349,00 Francija 100 2.814,6345 2.803,20 2.830,00 Nemčija 100 9.438,4311 9.400,00 9.490,00 Italija 100 9,5583 9,33 9,61 Švica 100 11.460,1430 11.299,30 11.522,80 ZDA 1 160,6421 159,20 161,50 Prvi račun -novost v ponudbi Pomurske banke za mlade! Kaj je prvi račun? Prvi račun je tekoči račun za mladoletnika, na katerem se lahko zbirajo vsi njegovi prihodki (honorarji, prihranki, žepnina ...) Kako se z njim posluje? Mladoletnik prejme bančno kartico in z njo lahko opravi osnovne storitve pri bančnih avtomatih, lahko pa z njo plačuje tudi v trgovinah, ki so opremljene s POS-terminali V dvoje je lepše seveda samo do zneska, ki ne presega trenutnega stanja računa. Kakšen je namen prvega računa? S prvim računom damo mladoletniku priložnost, da samostojno razpolaga s svojim denarjem in spozna sodoben način poslovanja in plačevanja s »plastičnim denarjem«. .Podrobnosti vam povedo v vašo enoti Pomurske banke! S Krete, ki je največji grški otok v vzhodnem delu Sredozemskega morja in priljubljena turistična destinacija, smo prejeli razglednico s pozdravi, ki so jo poslali mladoporočenca Erika in Bojan ter njun sinček Niko. Hvala! 25-letni Bojan Felkar je doma z Doliča. Po poklicu je avtomehanik. Erika Gjureč, stara prav tako 25 let, pa je po poklicu tekstilna tehnica in je bila mojstrica v Muri. Njun sinko Niko pa je star dve leti. Ljubezen med Eriko, ki se piše po poroki Felkar, in Bojanom je vzniknila 1992. leta. Pri Svetem Juriju v Prekmurju je bila gasilska veselica. Bojanu so oči zastale na lepotici, ki jo je sicer poznal na videz že od prej. Ne, takrat je (še) ni ogovoril, ampak je kar ostal v svoji družbi. Pač pa je zbral pogum naslednji dan in se zapeljal na Dolič in ji razkril, češ »včeraj sem te videl na veselici...« Pustimo podrobnosti! Bojanu je bilo seveda hudo, ko je odšel na delo v tovarno Audi v Nemčijo, po drugi strani pa mu je bilo toplo pri srcu, ker je vedel, da ima v domači pokrajini zvesto dekle. Tri leta pozneje je odpotovala Erika k Bojanu v Nemčijo. Pred dvema letoma se jima je rodil sinko. Naposled je padla tudi odločitev o poroki. Civilna je bila v decembru lanskega leta, cerkvena pa pred kratkim v VESTNIKOV KOLEDAR 18. september, petek, IRENA 19. september., sobota, JAN 20. september, nedelja, SUZANA 21. september, ponedeljek, MATEJ 22. september, torek, MAVRIČU 23. september, sreda, SLAVKO Lunine mene: V ponedeljek, 21. septembra, bo sonce vzšlo ob 6. uri in 45 minut ter zašlo ob 19. uri in 2 minuti. Don hn rlnln 1 O i ir in 1 minirt \f narlctlin hn hina ribi 1 Q Dan bo dolg 12 ur in 15 minut. I/ nedeljo bo luna ob 19. j cerkvi pri Svetem Juriju. Obred je vodil zdomski župnik Stanko Gajšek. Njej je bil poročni priča Stanko Gjureč s Kuzme, njemu pa Franc Felkar od Svetega Jurija. Gostija, na kateri je bilo 110 svatov, je bila v restavraciji Eurest v Murski Soboti, igrali pa so Fantje s tromejnika. To je ansambel, v katerem je svojčas igral (na bobne) tudi Bojan. Poroka je mimo, dopust na Kreti tudi, kaj pa zdaj? Bojan bo še naprej delal v Audijevi lakirnici, Erikina največja skrb pa bo nekaj časa le sinek, pozneje pa se bo zaposlila tudi ona. - Š. S. uri in 2 minuti v mlaju. ZO ) pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Srečneži so, ki se ponašajo s peugeotom (pežojem) 106! POSTANITE NAROČNIK VESTNIKA! NOVEMBRA PRESENEČENJE ZA NAROČNIKE! In kaj naj storimo drugi? Še sami kupimo pežoja, lahko pa ga tudi dobimo v Vestnikovem nagradnem žrebanju. Imamo 106 razlogov za pežo 106 in najmanj en razlog -107. razlog - za redno branje oziroma naročilo na Vestnik: Brez domačega časopisa pač ne gre! Bralci in naročniki smo povabljeni k novi nagradni igri: Cveto Žalik-Primadona sel® po vrnitvi iz Rusije poleg i* nedžerstva lotil tudi kolesa stva (biciklizma). Kondicija® utrjenost na biciklu mu bo ristila predvsem za pritiskanj, direktiv rdeče-modrega ma zoleja v Ljubljani (Petrola)na lendavsko ravnico in rezerv arje Nafte. *** Na Potrošnikovem dnevu s® letos zadnjič pekli bika. ® dnje leto bodo namreč P kamelo. S tem želijo P0^ I da se da z manj hrane in vode še dobro živeti. 106 razlogov za PEUGEOT 106! Izpolnite priloženo naročilnico. Naročnino za pol leta boste poravnali ob prevzemu nagrade - paličnega mešalnika. leto) Ime in priimek: Izžrebani dobitniki Vestnikovih majic, ki so poslali pravilne rešitve prejšnjega nagradnega kupona: Danilo Vlaj, Vrtna 3, 9250 Gornja Radgona - Breda Kutoš, Fokovci 31,9208 Fokovci - Aleksandra Balažič, Štefana Kovača 41,9233 Odranci - Franc Zamuda, Bučečovci 1, 9242 Križevci pri Ljutomeru -Leo Krajnc, Terčeva 24, 2000 Maribor - Anita Hanžekovič, Berkovci 13, 9244 Sveti Jurij ob Ščavnici -Milan Ritonja, Moravci 153, 9243 Mala Nedelja - Silvo Horvat, Trnje 95, 9232 Črenšovci - Dušan Pahor, Lendavske Gorice 620a, 9220 Lendava - Pavle Lopert, Kobilje 14, 9223 Dobrovnik. Povem ti na uho: ।--------------------------------------------------------------------1 | Izreži, prilepi na dopisnico in pošlji rešitev do torka na naslov: | Vestnik, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota Nagradni kupon st. 9 1 Voziti želim 106 pežo, ker: I a) ima merilnik nivoja motornega olja | b) ima merilnik števila vrtljajev ■ c) ima klimatsko napravo | Ulica: _ Kraj:__ Pošta: _ Podpis: Berite VESTNIK 107. razlog za avto | Naslov reševalca:--------------------------------------------- Izmed pravilnih rešitev bomo izžrebali 10 nagrajencev, ki bodo prejeli Vestnikove majice. Vse druge dopisnice »gredo« v boben in novembra bomo izžrebali srečneža, ki se bo potem lahko pohvalil: *** Pomurska banka se je vklA v reševanje Planike lez . cami. Bančniki so bili na1 nekoliko bolj širokogru n Gorenjcev in so izdali ga cijo za plačilo kuharju o malic v najštevilčnejšem o tu Planike v Turnišču. Daje posluh zares izreden, pokazalo tudi tako, dal ’ cesti ostalo največ turn delavcev. *** Ciril Pucko - Levo krilo se ča na politično sceno, P° je začel gasiti Planiko, je bil malce prepozen, našel le pepel. *** Po Slavku Švendi-Z^Jil nem, ki je začel z zb' podpisov proti gradnj rišča v centru Sobote, pojavili še eni anonimn valci, ki anonimnu11 P J ' cem ograje v parku p 100 litrov vina. *** V srednješolskih oživela zgodba o sobos p lem Jankoviču, ki naj 1 vplivom in močjo p°s p. boljši uspeh svojega o rodnika na eni od sre y Ker ni šlo za manipu a turo in ker je šola pr® jeza hrbtom, inšpekcija gla. Ni pa jasno kak politični izid morebi pod nih ugotovitev, saj Je opozicijskim vplivom- * ** ' (13 Violeta Mesarič-De^pir SDS-terapiji na Ptuju c pravljenost popiti- z seveda, skodelico kave z Vestnikovimi n * **. ■ ri5^ Na Cankovi so vask'a ponovnonezado«;^^ računih niso poko1 narski interesi, so sp pek o razdružitvi canK jipCe. čine na Cankovo in * ** - X Anju Mariška < ostro protestira J® svojega samook ' ^ičK0 , volilnega štaba d bija Vdrosa - Vre storila nič za °bIZP°SV, poti do Budimps . vala je namreč D kampa so izblaP moral vprašati sv *** t Udobja ni nikoli P^ je sporočeno P ,0 5edal (i vega trenda, k' b kot na uro Babjemu kotu- ^nji11 jh ponujeno na n® cakovih in na moravske03 ,a snini Babjega k° tzcrmAlfl / ' ^DELOVANJE PŠENICE 'Rezultati preskusov kmetijske ^ETOVALNE SLUŽBE ZB POMURJE I LETU 1997/98 ' ]ESENSKA zaščita ozimnih žit PLEVELI 'Dojenje navadnih zrr 'Oprava površin za jltV SLADKORNE PESE ’ PRIHODNJEM LETU ^OGRADNIK BOM (PIOSTAL! '?<>MOC DRŽAVE PRI OBNOVI ^OVNJAKOV • PROMET S KMETIJSKIMI ZEMUISCI ■ PODNEBJE NA OBMOČJU POMURJA • PRIMERNOST NEKATERIH KULTIVARJEV SIRKOV ZA PRIDELAVO V POMURJU • PRIMERJAVA PRIDELKA IN HRANILNE VREDNOSTI KORUZE IN SIRKA • PRIDELEK IN HRANILNA VREDNOST SILAZ NEKATERIH SORT PROSA • PRIMERNOST NEKATERIH STRNIŠČNIH KRMNIH DOSEVKOV ZA JESENSKO SILIRANJE KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA ZA POMURJE KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA ZA POMURJE Z1VW«EJS«O VETTRINAJtSIl ZAVOD MUSKA SOBOTA 32 KMETIJSKA PANORAMA 17. september 1998, Pridelovanje pšenice Slovenija nikoli ni bila samo žitorodna dežela, vendar so žita zavzemala najpomembnejše mesto med poljščinami, ki smo jih pridelovali pri nas. Med žiti je še najbolj razširjena pšenica. Leta 1966 je bilo z žiti zasejanih 20 odst, obdelovalnih površin, leta 1986 17, leta 1996 pa 39 odst. Največ pšenice pridelujemo v Pomurju. Tu je namreč že od nekdaj na poljih prevladovalo žito. Danes pridelujemo v Pomurju pšenico na 16.648 ha, to je 31 odst, obdelovalnih površin. Pridelujejo jo družbena posestva (85 %) in kmetje (15 %). Pšenica, ki jo pridelujejo kmetje, veliko prispeva k skupnemu pridelku pšenice v Pomurju in Sloveniji. a večje in boljše pridelke je poleg vseh drugih dejavnikov pomembna tudi sorta oziroma kultivar. S selekcijo novih kultivarjev pridobivamo boljše in rodovitnejše kultivarje za naše pridelovalne razmere (talne in vremenske), vendar pa moramo novovzgojene domače in tuje sorte preskusiti še na ožjem pridelovalnem območju. V ta namen imamo po Sloveniji vzpostavljeno mrežo ekoloških preskusov in mak-ropreskusov. Priporočen sortiment žit Strokovna skupina za poljedelstvo je na zadnjem sestanku v letu 1998 na podlagi rezultatov Kmetijskega inštituta Slovenije (uradni mikro- in makropreskusi) in rezultatov Kmetijske svetovalne službe sestavila priporočene sortne liste za jesensko setev žit za leto 1998/99. Izbor je izredno velik in odločitev za marsikoga težka. Slovenija je izredno raznolika dežela in sorta pšenice, ki se lahko seje v severovzhodni Sloveniji, ni vedno tista idealna tudi za osrednjo ali zahodno Slovenijo. Pri določenih sortah ima tip tal velik vpliv, prav tako pa tudi količina padavin. In zato skušamo na podlagi čim več rezultatov preskušanja sort po vsej Sloveniji priti do res tiste sorte, ki je za določen tip tal in določene podnebne razmere najprimernejša. V letošnjem letu imamo ogromno zelo kvalitetnih podatkov, na podlagi katerih smo lahko sestavili priporočeno sortno listo. To so sorte, ki so dale po pridelku in po vsebnosti beljakovin zelo dobre rezultate, analize pa so narejene tudi za sedimentacijske vrednosti, padno število in vlažen lepek. Prav zadnje postavke so za mlinarje pomembnejše kot vsebnost beljakovin in njihova želja je, da bi pod kakovostjo razumeli ravno te zadnje postavke. Celotno Pomurje ima z žiti posejanih 21.174 ha površin, kar je 38,73 odst, celotnega dela Pomurja. Od tega pri žitih prevladuje pšenica, ki jo posejemo na približno 16.648 ha, ječmen raste na 1.000 ha, nekaj pa je še rži in tritikale (statistični podatki za leto 1996). Zelo pomembno je, da z ustrezno tehnologijo dosežemo čim kakovostnejše in tudi čim višje pridelke zrnja. Kakovost zrnja je posebno pomembna pri pšenici, saj je od tega odvisna višina odkupne cene pšenice. Visoke in kakovostne pridelke nam zagotavlja pravočasna in dosledna izvedba vseh agrotehničnih ukrepov, med katere sodi tudi pravilna izbira sorte (kulti-varja). Ko izbiramo sorto, moramo upoštevati rodnost (ta se v mikro- in makroposku-sih preskuša), zanesljivost in stabilnost pridelka, kakovost, odpornost proti pole-ganju, odpornost proti gospodarsko pomembnim boleznim (vemo, da nekatere bolezni lahko popolnoma uničijo pridelek -pepelovka) (n za katera podnebna območja je določena sorta primerna. Vemo, da vsaka sorta v vseh podnebnih razmerah ne da enakih rezultatov. Tabela 1: Kakovostni razredi glede na vsebnost beljakovin in sedimentacijsko vrednost Za ti dve postavki, padno število in vlažen lepek, je velikega pomena čas žetve oz. stadij dozorelosti pšenice. Čim prej požanjemo, tem kakovostnejša je pšenica. Problem pa je seveda odstotek vlage, ki je še visok, in ker je sušenje glavni in velik strošek, se vsak odloča za čim kasnejšo žetev. S tem pa seveda izgubljamo kakovost. Tudi nimamo tako velikih zmogljivosti v sušilnicah, da bi vlažno pšenico lahko hitro posušili. Precej dlje časa sušimo pšenico z 20 odstotki vlage kot s 15. In če je zrnje predolgo neposušeno v silosih, tudi izgubi pri kakovosti. unas I mio«® t J. Preglednica 2: Priporočene sorte ozimnega ječmena za leto 1998/99 Kakovostni razred vsebnost beljakovin v % najmanj 13,9 11,5-12,9 10,0-11,4 sedimentacijska vrednost najmanj 40 30-39 18-29 Ob tem je morda dobro vedeti, da na vsebnost beljakovin in na sedimentacijsko vrednost lahko vplivamo z intenziviranjem proizvodnje. Sta sicer sortni lastnosti, vendar z gnojenjem, zlasti z dušikom, lahko vplivamo nanju. Od preostalih dejavnikov pa močno vplivajo nanju razporeditev in količina padavin in varstvo pred glivičnimi boleznimi. Imamo pa še razdelitev glede na vlažen lepek in padno število (število padanja) - glej tabelo 2. Tabela 2 : Kakovostni razredi glede na vlažen lepek in padno število Kakovostni razred vlažen lepek padno število Izboljševalka kakovostna krušna pšenica krušna pšenica najmanj 30 najmanj 26 najmanj 22 najmanj 300 najmanj 240 najmanj 200 Padno število r to je encimska aktivnost, aktivnost encima alfa amilaze. Za mlinsko industrijo je zaželeno, da je to število čim višje, ker je potem tudi kakovost boljša. Vlažen lepek ali tudi gluten indeks - to so netopne beljakovine v moki, v pšenici. Tudi tu je zaželeno, da bi bila ta številka čim višja, saj to je tista komponenta v kruhu, ki drži obliko kruha. Vrsta Tip klasa Višina slame Dozorevanje Gostota setve Absolutna masa Hektolit. masa Pridelek zrnja PLAISANT šestredec srednje nizka srednje zgodnje 450 -480 47 65 zelo velik REK dvoredec srednje visoka srednje pozno 500 48 66 velik ALPHA dvoredec srednje visoka srednje pozno 450-480 46 64 velik GOTIC šestredec srednje visoka srednje zgodnje 450 -480 43 63 zelo velik COPIA šestredec srednje visoka srednje pozno 450 -480 49 64 velik ASTRID dvoredec srednje visoka srednje zgodnje 370 - 420 55 zelo velik vsa Slo* vsa Slo* vsa Slo* vsa Slo* vsa Slo* vsa Slo* Preglednica 3: Priporočen sortiment ozimne rži in tritikale za leto 1998/9£ Vrsta Višina slame Dozorevanje Gostota setve Absolutna masa Hektolit. masa Pridelek zrnja Raičih DANKO visoka srednje pozno 400 30 69 srednji vsa bi« vsaSlo^ EHO-KURZ visoka srednje pozno 400 33 69 velik Marder srednje visoka srednje pozno 400 24 71 zelo velik rajooitj ——""J.,id Sorta tritikala višina slame Dozorevanje gostota setve absolutna masa heklolilrska masa pridelek zrnja CLERCAL ALMO visoka srednje pozno srednje visoka srednje pozno 450 450 43 50 65 67 srednji velik vsaf|U' vsaSlo’ Sortiment ozimnih žit -opisi sort Če želimo doseči visoke in kakovostne pridelke, je potrebno upoštevati pravilno tehnologijo in vsa navodila, ki so za določeno sorto najprimernejša. Izbrati je potrebno najprimernejša zemljišča, pravilno pripraviti zemljo in ob pravem času posejati kakovostno seme priporočenih sort za določeno območje. Potrebno je tudi pravilno prehraniti rastline in upoštevati navodila oskrbe posevka. Ob vsem tem pa je še en pogoj za dober in kakovosten pridelek - izbrati je potrebno najprimernejšo sorto za določeno območje. Preglednica 1: Priporočene sorte ozimnih pšenic za leto 1998/99 Priporočene sorte ozimne pšenice Ana je v Sloveniji po razširjenosti precej na vrhu. Po vsebnosti beljakovin in sedimentacijski vrednosti spada v I. kakovostni razred, med nizke pšenice, višina stebla je 71 cm in je srednje rana. Je dobro odporna proti pepelasti plesni ali pepelovki, nekoliko manj proti rjavenju plevic. Primerna je za setev na vseh pridelovalnih območjih Slovenije. Odporna je tudi proti poleganju. Optimalni rok setve je med 8. in 25. oktobrom, sejemo 650-700 kalivih zrn na kvadratni meter, 280-300 kg semena na ha. Absolutna teža je 37 gramov, spada med krušna žita. Vrednosti za kakovostne razrede in podrazrede se spreminjajo s sorto, Sorta Tip klasa Višina slame Dozorevanje Gostota setve * Absolutna masa ** Hektoliimasa Kakovostni razred « Pridelek zrnja In rajonizacija količino letnih padavin in intenzivnostjo agrotehnike, predvsem s količino in časom gnojenja z dušikom. Je zelo dobro odporna Ana bela golica nizka srednje zgodnje 700 38 76 II-I srednji vsa Slovenija proti nizkim temperaturam. Marija bela golica srednje nizka Srednje pozno 600 - 700 36 77 II-I srednji vsa Slovenija Marija Žitarka bela golica nizka Srednje pozno 700 42 78 I srednji vzhodna Slovenija je še vedno precej razširjena sorta ozi- Gk pinka bela resnica srednje nizka zgodnje 600-700 48 76 II-I zelo velik vsa Slovenija mne pšenice na slovenskih poljih. Je sre- Demetra bela golica nizka srednje zgodnje 700 38 77 l-ll srednji vsa Slovenija dnje nizka, srednje pozna, odporna proti Profit bela golica visoka pozno 450 50 78 l-ll velik osrednja Slovenija poleganju. Dobro je odporna proti rjavenju Justus bela golica srednje visoka Srednje pozno 450 46 77 I velik osrednja Slovenija plevic, manj proti pepelasti plesni ali pepe- Soissons bela resnica srednje visoka Srednje pozno 500 41 77 II-I zelo velik vsa Slovenija lovki. Optimalni čas setve je med 10. in Mihelca bela resnica srednje visoka Srednje pozno 700 45 75 II-I srednji vsa Slovenija 15. oktobrom. Na ha posejemo 260-300 Srpanjka bela golica nizka srednje zgodnje 700 42 77 II srednji vsa Slovenija kg semena, to je 600-700 kalivih zrn na Krona bela golica srednje nizka Srednje pozno 700 43 79 ll-l srednji vzhodna Slovenija kvadratni meter. Je intenzivna sorta, po Lenta bela golica srednje nizka Srednje pozno 650 43 80 1 srednji vzhodna Slovenija kakovosti pa spada med srednje dobre kru- Lara bela golica srednje nizka Srednje pozno 700 43 80 1 srednji vzhodna Slovenija šne sorte. Primerna je za pridelovanje na Murka bela golica srednje nizka zgodnje 600 - 650 44 75 1 srednji vsa Slovenija vseh pridelovalnih območjih Slovenije. Ab- Renan bela resnica srednje visoka Srednje pozno 420-450 52 76 1 srednje velik vsa Slovenija solutnatežaje 36 gramov. Dosega II. ka- Toronto bela golica srednje visoka Srednje pozno 400 • 450 42 78 II srednje velik vsa Slovenija kovostni razred, v ugodnih letih in ob uspe- dav I. kakovostni razred. OPfin1 setve je med 1. in 20. oktobrom j setve 700 kalivih zrn na kvad^' kar je 300 kg semena na ha. A teža je 42 gramov. Primerna jeza^ vzhodni in osrednji Sloveniji- Je na pšenica in daje stabilne e je odporna proti poleganju in naV vic, nekoliko bolj pa je občutljiva^ sto plesen ali pepelovko. a tudi proti nizkim temperaturam- P krušna žita. GK pinka izvira iz Madžarske. Je ze,°r r resnica. Ima trdno steblo in a njena rast in odpornost P^.^gdd^ odlični. Klasi zelo hitro, včasih v kot druge pšenice, kar je zel° stolr suši. Je pa občutljivejša za Pep sen ali pepelovko in za rjo na5 kompenzira z ranostjo. ^P0^ pridelovanje na vseh pridelova jih Slovenije, primerna pa ie no pridelovanje. Tudi na ai^^e^ in ob manj intenzivni tehnolog rezultate. Optimalni rok setve 25. oktobrom. Sejemo na kvadratni meter, 260-28^^ar^di, na ha. V posameznih letih lah > bše sedimentacijske vredn° kakovostno skupino, v ugodn' (etn10^ Po vrednotenju primernost^. , namene spada v kakovost^ Zelo dobro je odporna P^1^. izvrstno prenaša sušna obu° jkr Opomba (velja za preglednico 1,2,3): * gostota setve - pomeni število kalivih zrn/m2, potrebno je upoštevati odst, kalivosti, ki je napisan na atestu (nalepka na vreči) ** absolutna masa • pomeni težo 1000 zrn «kakovostni razred - pri nas je pšenica razvrščena v kakovostne razrede po vsebnosti beljakovin in po sedimentacijski vrednosti (vsaj v letošnjem letu je še bilo tako) - nisi tahelo 1 šni oskrbi pa I. kakovostni razred. Žitarka je nizka sorta, v zadnjem času se vedno bolj uveljavlja in prevzema vodilno vlogo, je 70 cm visoka in srednja pozna sorta, spa- Demetra . . sorta izvira iz Hrvaške / na ani. Primerna je za P^po^1^ pridelovalnih območjih- $ poleganju in srednje odpor.^rLo^ sti plesni ali pepelovki. OP^ sd*/ ie med 10. in 25.0^/ 650-700 kalivih zrn na kva K —17. september 1998 KMETIJSKA PANORAMA 33 -300 kg semena na ha. Absolutna ..J6 38 9ramov- v zadnjih letih je v igL 1 Preskusih dosegla I. oziroma II. J ^tni razred, po vrednotenju primer-iL2a,tebnološke namene pa spada v Z0SWrazredBl.Je nizke rasti, rastli-višino 72 cm, in je srednje zgo-Uk. O r° Je odporna proti nizkim tempe-zimi ln Se d°bro P0Pravlia po močni 0 Spada med krušne pšenice. "sokim61118^ S°rta' gol'ca’ krušna sorta z srprtridelkOrn zrn*a’ odP°rna Priti mra- Istja pr P18 odpoma Proti bolezni klasa in od1 PSpelasti Plesni ali pepelovki je Sre*ie dP°rna' mani prOt'zitni progasti gi' legan ,° dobro je odporna tudi proti po-kakoVost'n Je srednie Pozna. Spada v I. °Mrnaln’'ra2red' lma srednie dolgo zrno. H ta r°k Setve med 15- pktobrom fem6embrom- Potrebujemo 160-220 W tna ha’t0 je 370'420 kalivih zrn ■La ni meter- Primerna je za vlažna I« ’ °bčutljiva za sušo. Mpa/e^U ta sorta avstrijskega izvo-fauje r 3 med Pozne sorte, a je za spoz-jlfiprof.^53 'n P° v*šini slame nižja kot ^vos 'n bubertus- Priporočamo jo za ^rbljana^'kjer so tla dobro Hej j o na z vodo- Optimalni rok setve je kaliv'h 2°' oktebrom, sejemo 400-'^220 k Zrn na ^vadratni meter, kar je । 8 semena na ha. V ugodnih letih Oprimi akovostni razred, povredno- Za tehnološke namene pa J rpZr®d B1. Absolutna teža je 46 % be||S l rU3na Penica z visoko vseb-nePridelk3 °Vin' ^aie zanesljive in stabil- ?’Se dobro razrašča, odlično je Poleganju. j^n.S klasa resnica. V primerjavi z snaaCaSU doz°revanja nekoliko ka-K rasti 3 med sredr|je Pozne sorte. Je Bhn’lma nizko slam°' srednje je boleznim in srednje odporna ^°v°stn ln V'azn'rT1 razmeram. Je visoko Bti p3 S°da' 'n13 odlične pekarske la-vravilorT1a dosega II. kakovostni ^bi pa i^dhih razmerah in ob ustrezni — razred. Po vredno-9llavkakrn0St' Za tehnološke namene JsetveiB °VOstni razred A2. Optimalni 1°-in 15- oktobrom, ko-ha je 240’280 kg oziroma - .kalivih zrn na kvadratni meter. „ lnt®nzivne sorte. Absolutna k hramov. Se|^ed resnice in je srednje pozna A % ^l0n'rana Je bila v Bc institutu is v°stn'Ot3r' oskrb' doseže I. oziroma ,|St|z 1 razred, po vrednotenju pri-J%stn| ebh°loške namene pa spada k rn6dTred B1 • Najprimernejši rok s, OOta 'n 20. oktobrom, sejemo k Zrn na kvadratni meter, kar P <5 gr 9 sernena na ha. Absolutna pSg cm°V'Je srednie visoka rastli-iJ^obr ’ Slabo odPoma Proti P°lo-Vaie w°dporna Pdti boleznim. Zelo 1 Proti mrazu in suši. Je rod-t^r^r 6r.na Za Peko kruha. Izredno ^en genstski potencial 13r,iintp_ . a- Lahko jo posejemo tudi %hjk6nzivnih tehnologijah. ^is$4 Cm 6 ° H^kira steblom, visoka je °dporna Proti poleganju. । 0q dfS/Orta z 9enetskim potencia-^padavL kakovostni kakovostni razred A2-B1. L^kit^ ( Je 37 gramov. Je odporna SnQbr°Dor>rnPerablJram 'n se po budi B°bro je odporna tudi je ejšim pšeničnim boleznim. Sorta- Optimalni rok Vlivih,n 25' °ktobrom, sejemo , ^0 kn Zrn na kvadratni meter, to 9seteenanaha. ^visokQ i 6 r°dna kakovostna krušna nj6 zO°dnja, visoka 90 cm Vpole9anJu- Odporna \j’ Phtnern ■ e vis°ke 'n zanesljive H A je a ie za srednje intenzivno ka, VRVa Paenica’ ®den od star-dar jo v vsem prekaša. ® 43 gramov, pridelek pa JV'2 odst i? V kakovostni razred B2 žrh n । ' °ktebrom. Sejemo \ k 0 kq s9 kvadratni meter, kar je 0d6rnena/ba- Po pridelku je standarda mariip priporoča povečanje setvene norme, za vsak teden 5 odst. Sorte pšenice, ki so bile vključene v preskuse Tina „ t 7 je bila selekcionirana v Bc institutu Zagreb, starša sta sana in gala. Je srednje zgodnja sorta, višine 71-85 cm, zelo dobro odporna proti poleganju. Spada med golice. Namenjena je za intenzivno Pr°'zv0^J0’ genetski potencial je nad 100 dt/ha. Absolutna teža je 43-49 gramov. Glede na sedn mentacijsko vrednostjo uvrščamo v H. kakovostni razred, glede primernosti za tehniške namene pa v kakovostni razred BD Dobro odporna je proti vsem pšeničnim boleznim. Optimalni rok setve je med 110. n 2 . oktobrom, vendar dobro prenaša tuck ka sneišo setev (do 5. novembra). Sejemo 650-700 kalivih zrn na kvadratni meter, to je okrog 280-300 kg semena/ha. ^rana sorta ozimne pšenice, zagreb- Absolutna te J m| sedk semena/ha. valjkastim klasom. odpor- doseže do 85 cm v&ne m^dobjo^^ na proti poleganju. rv hektolitr- deča, absolutna masa 45 b g, ska masa 77-80 kg Lenta je visokorodna visoko kakovostna krušna pšenica, ki je namenjena za srednje intenzivno proizvodnjo. Je srednje zgodnja sorta, visoka 90 cm in dobro odporna proti poleganju. Odporna je proti boleznim pšenice. Da nam visoke in zanesljive pridelke, v primerjavi s standardom marija nam je dala 11 odst, višji pridelek. Vsebuje 14,8 odst, beljakovin in spada v kakovostni razred B2. Optimalni rok setve je med 1. in 20. oktobrom, sejemo 650 kalivih zrn na kvadratni meter, kar je okrog 280 kg semena/ha. Tudi pri tej pšenici je eden od staršev žitarka. Lara je visokorodna kakovostna krušna pšenica, namenjena za intenzivno proizvodnjo. Je srednje zgodnja, visoka 80 cm in odporna proti poleganju. Dobro je odporna proti boleznim. V primerjavi s standardom marija je dala 14 odst, boljše pridelke. Je visoko kakovostna krušna pšenica s 14,7-odst. vsebnostjo beljakovin. Absolutna teža je 43 gramov, spada v kakovostni razred B2. Sejemo 700 kalivih zrn na kvadratni meter, to je 300 kg semena/ha. Optimalni rok setve je med 1. in 20. oktobrom. Eden od staršev je žitarka. Murka je sorta pšenice, ki so jo selekcionirali na Agronomski fakulteti v Zagrebu in je bila leta 1996 priznana tudi pri nas. Po tipu klasa je bela golica, po višini pa srednje nizka. Zgodaj dozoreva, je pa primerna za setev po vsej Sloveniji. Gostota setve je 600-650 kalivih zrn/m2. Spada v I. kakovostni razred, absolutna masa je 44 g, hek-tolitrska pa 75 kg. Ima stabilne pridelke. Dobro je odporna proti pepelovki, rjavenju in poleganju, srednje odporna pa proti listni pegavosti (septorio). Renan je resnica, namenjena za intenzivno proizvodnjo. Ima visok potencial rodnosti (visok pridelek) in vrhunsko kakovost zrnja. Zrno je podolgovato in temno rjave barve. Zahteva dobro pripravljeno zemljišče, gostota je 300-420 kalivih zrn/m2, to je nekje 150-200 kg semena/ha. Toronto je sorta, ki je zelo stabilna, odporna proti poleganju. Zelo dobro prezimi in mraz ji ne naredi škode. Dobro je odporna proti boleznim klasa in listja ter daje visoke in stabilne pridelke. Doseže visoko vsebnost beljakovin in visoko hektolitrsko maso. Ima odlične pekarske lastnosti, to pomeni, da ima visoko sedimentacijsko vrednost, visoko padno število in vlažen lepek. Zelo dobro se prilagaja različnim rokom setve in dobro prenaša zgodnje in pozne setve. Priporočena gostota setve je 380-400 kalivih zrn/m2, v času od 1. oktobra dalje pa se nost 53 ml in 13,87 odst, beljakovin. Odporna je proti pepelovki in listni rji, tolerantna za septorio (pegavost), fusarium. Čas setve je od 10, do 25. oktobra, sejemo 600-650 kalivih zrn/m2, kar je 320 kg se-mena/ha. Reška je resnica in slovenska sorta, saj je razvita pod mentorstvom g. prof. dr. Antona TAJNŠKA z biotehniške fakultete v Ljubljani. Starša sta marinka x mačvanka in je izboljšana. Doseže zelo visok odst, beljakovin (do 17 odst.), ne polega, je rana. Prilagojena je podnebnim razmeram v Pomurju. Davorka je bila selekcionirana v Bo institutu Zagreb. Spada med golice, klasi so gladki in srednje debeli, izenačeni. Absolutna teža je 45 gramov. Po zrelosti jo prištevamo med srednje pozne sorte. Je odporna proti nizkim temperaturam in suši. Sorta je nizka, visoka 82 cm, odporna proti poleganju in se močno razrašča. Prištevamo jo med krušna žita, spada v kakovostni razred B1, po sedimentacijski vrednosti in odstotku proteinov pa jo razvrščamo v ll.-lll. kakovostni razred. Je odporna proti večini najpogostejših bolezni pšenice. Njen genetski potencial je nad 95 dt/ha. Optimalni rok setve je med 10. in 20. oktobrom, sejemo 650-700 kalivih zrn na kvadratni meter, to je 280-300 kg semena na ha. Dobro prenaša tudi kasnejše setve. Lahko se uporablja za pridelovanje tudi ob manj intenzivnih tehnologijah. Mladenka je srednje rana sorta pšenice. Višina rastline je med 70-91 cm, je pa čvrsta in dobro odporna proti poleganju. Je golica, priporočena za intenzivno proizvodnjo, da visoke in stabilne pridelke. Absolutna teža je 47-50 gramov, uvrščamo jo v I. kakovostni razred, po vrednotenju primernosti za tehnološke namene pa je v kakovostnem razredu B1. Odporna je proti listni in črni rji, srednje odporna proti pepelasti plesni ali pepelovki in še zadovoljujoče odporna proti fuzariumu in septoriu klasa. Optimalni rok setve je med 10. in 25. oktobrom, sejemo 650 kalivih zrn na kvadratni meter, to je 280 kg semena na ha. GK Csorndc je nova sorta pšenice, ki prihaja iz Madžarske. Je visokorodna pšenica, kakovostna in dobro odporna proti boleznim. Po zrelosti pripada obetajočim novim srednje ranim sortam. Klas je resast, steblo močno razvito. Steblo, listje in klas so močno prevlečeni z voščeno prevleko. Je odlično odporna proti poleganju, ker ima močno in kratko steblo. Odlična je tudi njena sposobnost prehranjevanja in prezimovanja. Ima zelo dobro rezistenčno sposobnost proti glivičnim boleznim, pomeni, daje odporna. Optimalni rok setve je med 5. in 30. oktobrom, potrebujemo 500-600 kalivih zrn na kvadratni meter, kar je okrog 240-280 kg semena na ha. Absolutna teža je 50 gramov. Ima dobro encimsko aktivnost in se zato iz njene moke lahko speče visok in okusen kruh. Priporočeni ozimni ječmeni Plaisant je tudi šestredec, srednje občutljiv za 3sedimentacijskavred- pepelasto plesen ali pepelovko in listno pegavost. Primeren je za intenzivno pridelovanje na vseh pridelovalnih območjih Slovenije. Optimalni rok setve je med 25. septembrom in 10. oktobrom. Sejemo 450-480 kalivih zrn na kvadratni meter, absolutna teža je okoli 47 gramov. Spada med srednje nizke in srednje zgodnje ječmene. Za 1 ha potrebujemo 210 kg semena. Rex je nizka sorta ozimnega ječmena, ki je po obliki klasa dvoredec. Priporočamo ga za setev v vseh pridelovalnih okoliših Slovenije. Optimalni rok setve je med 25. septembrom in 10. oktobrom. Sejemo 500 kalivih zrn na kvadratni meter. Odvisno od absolutne teže potrebujemo za setev 1 ha 210 kg semena. Absolutna teža je okoli 48 gramov. Je srednje visok ( 80-85 cm ) in srednje pozen ječmen. Selekcioniran je bil na Poljoprivrednom institutu v Osijeku. Zelo dobro je odporen proti poleganju, suši in proti večini bolezni ječmena. Alpha je dvoredni ozimni ječmen. Spada med srednje visoke ječmene in je po zrelosti srednje pozen. Teža 1000 zrn je 48 gramov. Norma setve je 450-480 kalivih zrn/ m2, čas setve pa 15. september -10. oktober. Občutljiv je za listno pegavost. Primeren je za vsa pridelovalna območja Slovenije in za intenzivno proizvodnjo. Gotic je sorta, ki se je v dveletnem preizkušanju izkazala z visokim potencialom za rodnost. Po obliki klasa je šestredec. Optimalni rok setve je med 25. septembrom in 10. oktobrom, sejemo 350 kalivih zrn na kvadratni meter, za 1 ha potrebujemo 170-190 kg semena. Sorta je primerna za intenzivno pridelovanje v vseh pridelovalnih območjih Slovenije. Teža 1000 zrn je 43 gramov. Je zelo zgoden ječmen, srednje nizeki in odporen proti poleganju. Dobro je odporen proti boleznim. Je odlične krmne vrednosti. Copia Sorta je primerna za intenzivno pridelovanje na vseh pridelovalnih območjih Slovenije. Je srednje odporna proti pepelasti plesni ali pepelovki in listni pegavosti. V optimalnem roku setve, med 25. septembrom in 10. oktobrom, sejemo 450-480 kalivih zrn na kvadratni meter ali 210 kg semena/ha. Absolutna teža je 44 gramov. Po obliki klasa pa je šestredec. Astrid je po obliki klasa dvoredec. Primeren je za intenzivno pridelovanje na vseh pridelovalnih območjih v Sloveniji. Je srednje odporen proti pepelasti plesni ali pepelovki in listni pegavosti. Sejemo 370-420 kalivih zrn na kvadratni meter, čas setve pa je med 25. septembrom in 10. oktobrom. Teža 1000 zrn je 55 gramov. Da posejemo 1 ha površine, potrebujemo 190-230 kg semena. Drugi ozimni ječmeni Mihael je ozimni dvoredni ječmen, ki je bil selekcioniran na Poljoprivrednom institutu v Osijeku. Je visokorodna sorta z genetskim potencialom več kot 100 dt/ha. Spada med nizke ječmene, rastlina je čvrsta in elastična. Je zelo dobro odporen proti poleganju. Zrno je debelo in zelo lepo oblikovano, plevice so svetlo rumene barve. Odporen je proti večini bolezni, ki napa dajo ječmen, dobro prenaša zimske razmere in je odporen tudi proti suši. Primeren je za pridelovanje na vseh pridelovalnih območjih Slovenije. Optimalni rok setve je 25. september-10. oktober. Gostota setve je 500 kalivih zrn na kvadratni meter oziroma 220 kg semena/ha. Robur je šestredni ozimni ječmen, srednje nizek in srednje rani. Primeren je za intenzivno proizvodnjo in za vsa pridelovalna območja. Občutljiv je za pepelovko. Absolutna teža je 47 gramov, norma setve 480 kalivih zrn na kvadratni meter. Čas setve je med 15. septembrom in 10. oktobrom. Je stara sorta ozimnega ječmena in je v opuščanju, se pa tu in tam še pojavlja na terenu. Igri je dvoredni ječmen, srednje nizek in po zrelosti spada med srednje pozne ječmene. Občutljiv je za listno pegavost, absolutna teža je 48 gramov. Norma setve je 450-480 kalivih zrn na kvadratni meter, najprimernejši čas setve je med 10. septembrom in 10. oktobrom. Priporočene sorte ozimne rži Danko Sorta je primerna za vsa pridelovalna območja Slovenije. Ima visoko slamo, a je dobro odporna proti poleganju. Je pa občutljiva za snežno plesen. Optimalni rok setve je med 15. septembrom in 10. oktobrom, sejemo 450 kalivih zrn na kvadratni meter. Za 1 ha potrebujemo 160-180 kg semena. Teža 1000 zrn je 40 gramov. Eho-kurz je novejša sorta in primerna za pridelovanje na vseh pridelovalnih območjih Slovenije. Ima nižjo slamo kot danko in je odporna proti pepelasti plesni ali pepelovki. Optimalni čas setve je 25. september- 10. oktober. Sejemo 350-400 kalivih zrn na kvadratni meter, za setev 1 ha pa potrebujemo 120-150 kg semena. Je krušna rž, srednje do dobro odporna proti poleganju in dobro odporna proti dlje časa trajajoči snežni odeji. Zrnje je srednje dolgo, mo-drosive barve. Teža 1000 zrn je 40 gramov. Marder je hibridna rž z najboljšo pekarsko vrednostjo. Je najbolj razširjena hibridna rž v Evropi. Daje 15-20 odst, višje pridelke kot druge sorte rži. Se zelo dobro razrašča in ima zelo visoko pekarsko kakovost - amilo-gram 30 odst, več kot standard (danko). Optimalni rok setve je med 20. septembrom in 15. oktobrom, na 1 ha posejemo 70-90 kg semena, kar je 250-300 kalivih zrn na kvadratni meter (tehnološka zahteva sorte). Priporočene sorte ozimne tritikale Clercal spada med visoke sorte tritikale. Po času dozorevanja je to pozna sorta, ki je odporna proti poleganju. Absolutna teža je 43 gramov, norma setve pa 330-420 kalivih zrn na kvadratni meter oz. 160-190 kg/ ha. Optimalni rok setve je med 20. septembrom in 10. oktobrom, primerno območje za pridelovanje pa je osrednja Slovenija. Zahteva dobro pripravljena, sesede- 34 17. september 1998, na tla in pri ekstremno suhi jeseni je potrebno valjanje posevka. Almo je tritikala z zelo veliko krmno vrednostjo. Tritikala je križanec med pšenico in ržjo. Pridelki so zanesljivi in stalno visoki. Je izredno odporna proti mrazu. Je visoka rastlina, ima visok pridelek slame, zelo dobro odporna proti boleznim. Absolutna teža zrnja je velika. Optimalni čas setve je med 20. septembrom in 15. oktobrom, količina semena, potrebnega za 1 ha, pa je 170-190 kg. To je nekje 350-400 kalivih zrn na kvadratni meter. Dobro je odporna proti poleganju, uspeva pa tudi na slabših, zaki-sanih tleh. V poskusih precej presega standardne sorte po pridelku in kakovosti. Pri prehrani prašičev daje boljše rezultate od ječmena. Tritikala je primerna za setev na slabših zemljiščih, predvsem kislih, in v bližini gozdov. Uspeva tam, kjer za pšenico in rž niso idealne razmere. Kakovost pšenice (VIR: Nikolič, Z., Kakovost pšenice) Navadna pšenica Triticum aestivum se pri nas uporablja v glavnem za prehrano ljudi, in sicer v obliki mlevskih izdelkov, v našem kulturnem prostoru najpogosteje kot moka za peko kruha in peciva. Največ pšenice se porabi za pekovske izdelke, zato so pecilne lastnosti najpomembnejše merilo kakovosti. Država postavlja kriterije za oblikovanje odkupne cene na podlagi nekaterih parametrov kakovosti, ki pa se bodo verjetno ravno kmalu spremenili. Pšenica se takoj, ko se požanje, odkupi zaradi potrebnega sušenja in nadzorovanega skladiščenja v silosih. V kratkem času, ki je na voljo ob odkupu, ko se mudi zaradi čimprejšnjega sušenja, skladiščenja in tudi plačila odkupljene pšenice, je mogoče opraviti le nekaj osnovnih analiz. Te v bistvu ne pokažejo celotne tehnološke vrednosti pšenice. Predpisane kontrole odkupa so kompromis med željami odkupovalca, da objektivno ovrednoti odkup, in dejanskim stanjem z veliko množico pridelovalcev manjših količin pšenice, kjer bi cena analiz predstavljala nesprejemljiv strošek na enoto teže odkupa. Prava kakovost se ugotavlja kasneje, z analizami v laboratorijih mlinsko predelovalnih podjetij, ki so pridelovalcem manj znane. Pri analizi zrnja se kontrolirajo parametri: - odst, vlage, - količina vseh primesi (%), - hektolitrska masa /kg), - surove beljakovine (%), - absolutna masa (g), - število padanja ali padno število, - sedimentacijski indeks. Vlaga se giblje pri požeti pšenici med 13 do 20 odst. Klasična metoda predvideva sušenje pšenice v sušilniku 90 minut pri 130 stopinjah Celzija, odstotek izgube teže je vlaga. Ker pa je ta postopek zamuden, si med odkupom pomagajo z vlagomeri, ki delujejo na električnem principu prevodnosti ali na spremembi dielektrične konstante. V Sloveniji se uporabljajo v glavnem aparati Supermatic. Določanje primesi Primesi ugotavljamo s pomočjo standardnih sit s premerom zarez 1 mm in 2 mm ter ročnim prebiranjem. Poleg tujih snovi spadajo med primesi tudi deli zrna in nerazvita zrna ali predrobna zrna, ki dajejo včasih tudi do 15 odst, primesi. Hektolitrska masa Je podatek, ki ne pove prav dosti o kakovosti pšenice. Pri nizkih vrednostih (pod 75 kg/100 I) je tudi znak slabe kakovosti. Velikost zrna ima zelo majhen vpliv na vrednost, pomembni pa sta oblika zrna in izenačenost, ki vplivata na porazdelitev zrn v merilni posodi. Do neke mere kaže prinos moke po meljavi, pa še to velja le za vrednosti okrog 73 kg/100 I, preračunava se na 13-od-stotno vlago. Surove beljakovine Klasično določamo surove beljakovine z metodo po Kjeldahlu, kjer se vzorec razkroji z žveplovo kislino, beljakovinski dušik pa preide v (NH4)SO4. Po destilaciji z vodno paro določijo količino dušika in vrednost pomnožimo s faktorjem 5,7; postopek traja 4 do 5 ur. Obstajajo pa aparati na bazi spektrometrije NIR, ki so umerjeni s klasično metodo, pri teh pa traja postopek 5 mi- Količina surovih beljakovin je edini kza-lec tehnološke kakovosti med odkupom, pa še to ne vedno. Pri pšenici, ki ima slabše razvit endosperm, določimo višji odstotek surovih beljakovin na račun surovih beljakovin iz nakovostnega alevronskega sloja. Podobno je tudi pri pretiranem gnojenju z dušikom. Za normalno tehnološko kakovost je potrebnih 12 odst, surovih beljakovin. Absolutna masa Je teža 1000 zrn, ki se določi s štetjem 2 x 500 zrn. Vrednost je odvisna od velikosti in gostote zrn. Višja vrednost kaže na višji delež endosperma v zrnu, povprečno znaša 28 do 35 g. Število padanja ali padno število (Falling Number) Število padanja (FN) je kazalec aktivnosti amilolitičnih encimov, predvsem alfa amilaze, deloma beta amilaze. Previsoka encimska aktivnost ima za posledico preveč gnetljivo (pacasto) sredico kruha. Kruh je potem videti premalo pečen, ker se je škrob čezmerno razgradil. Nasprotno pa je učinek pomanjkanja encima manj drastičen, kruh se bolj drobi in hitreje stara. Preveč alfa amilaze je posledica kalitve zrna zaradi deževnega vremena ob končnem dozorevanju pšenice ali nepravilnem skladiščenju. Višje je število (nad 300, glej tabelo 2), kakovostnejša je pšenica in zanimivejša (uporabnejša) je mlinarjem. Sedimentacijski indeks Je v glavnem sortna lastnost, ocenimo pa kakovost beljakovin pšenice. Metoda je enostavna, vzorec pšenice moramo posušiti na 14 odst, vlage. Pšenico zmeljemo na specialnem standardiziranem mlinu do moke, sledijo fizikalni postopki, moka se obdeluje z raztopinami mlečne kisline, izo-propanola in brom fenol modrega. Po končanem postopku kakovostnejše beljakovine v suspenziji bolj nabreknejo, po določenem času merimo količino usedline. Ta test spada med najboljše metode fizikalno-ke-mijskega določanja kakovosti pšenice, pri nas pa se med odkupom težko izvaja zaradi prevelikega števila vzorcev. Za dobre pšenice mora biti sedimentacijski indeks nad 40, dosega lahko tudi 70. Določanje vlažnega lepka Gluten je plastično-elastična snov, ki sestoji iz dveh proteinskih frakcij - gliadina in glutenina - v hidratizirani obliki. Z določitvijo dobimo le grobo oceno tehnološke kakovosti. Testo zamesimo iz moke in puferizirane raztopine NaCI. Testo izpiramo z raztopino NaCI, odcentrifugira-mo preostanek raztopine in stehtamo ostanek. Najbolje se to opravlja s pomočjo posebnih aparatov. Pri ročnem načinu je vpliv laboranta velik. Z določanjem vsebnosti glutena dobimo realno vsebnost koristnih proteinov. Vlažni gluten sušimo pri 130 stopinjah Celzija in dobimo vsebnost suhega glutena. Dobre moke vsebujejo preko 30 odst, vlažnega glutena. Vendar pa ni pomembna le vsebnost, temveč tudi kakovost glutena. V nekaterih primerih ima pšenica veliko glutena, ki pa ni »živ«. Kakovost glutena določamo v škrobnem kompleksu z HrdnAanimi onolivami 7a nr^eki išanip Či- stega glutena so na voljo aparati, obstajajo pa ročne metode. Poskusna peka To je najboljša analiza pšenice. Pri poskusni peki se moki, vodi in kvasu lahko dodajo še različni dodatki, ki že v zelo majhnih količinah spremenijo kakovost. Če ima na primer pšenična moka prenizko topnost lepka (ekstenzogram), lahko že ob dodatku 0,002 odst, askorbinske kisline (C-vitamin) bistveno dvignemo ekstenzogram in s tem tudi volumen kruha. Pogoj za ta dodatek je le, da je lepka dovolj. Tudi v primeru, če je v moki premalo encimov, sicer pa je kakovostna, lahko že z majhnim dodatkom amilaz Gečmenov slad, mikrobni encimi) naredimo odličen izdelek, ki bi sicer bil suh in drobljiv. Oba opisana postopka lahko simuliramo na aparatih (ekstenzogram, amilogram), vendar bomo pravi učinek videli šele v praktičnem poskusu. Poskusna peka je zahteven postopek, zato se moramo pred izvedbo in pred sklepanjem o rezultatih prepričati, ali so izpolnjeni pogoji: - da jo lahko izvajamo na enak način in da so pogoji pod nadzorom, - seba, ki izvaja poskusno peko, mora biti vešča praktičnega dela, - da je ponovljivost dobra. Uporabimo kakovostno seme Če hočemo doseči visoke in zanesljive pridelke, moramo za setev uporabiti kakovostno in sortno seme. Tako seme se prideluje pod strogo kontrolo državnega inštituta (Kmetijski inštitut Slovenije), ki spremlja razvoj semena od setve do žetve. Tako seme prihaja na trg v zaprti papirnati embalaži (v vrečah) in je opremljeno z atestom, ki je na vreči in s spremljajočo deklaracijo, ki potrjuje sortno čistočo in kakovost semena. Na atestu so podatki o sorti, kalivosti, čistoči, letu pridelave, zdravstvenem stanju in med preostalim tudi datum in številka deklaracije, ki spremlja to sorto. Na deklaraciji so vidni še Kako izračunati količino semena za 1 ha? št. kalivih zrn/m2 x absolutna masa x 100 seme v kg =-----------------------------------------------------------x faktor izgub % kalivosti x % čistoče če ponazorimo v dveh primerih: primer 1: - število kalivih zrn je 400/m2 -absolutna teža je 42 g - kalivost je 88 % - čistoča je 97 % - pričakuje se, da bo propadlo 15 % semena - faktor izgub = 1 + 0,15 = 1,15 400 x 42 x 100 semevkg/ha = -------------------------x 1,15 = 226 kg semena/ha 88x97 primer 2: -število kalivih zrn je 700/m2 - absolutna teža je 38 g - kalivost je 88 % - čistoča je 98 % -faktor izgub 1,15 700 x 38 x 100 seme v kg = -------------------x 1,15 = 355 kg semena/ha 88x98 METKA BARBARI^ KS$^ podrobnejši podatki o kakovosti semena in proizvajalcu. Kakovostno seme pomeni tudi to, da z njim ne smemo prenašati določenih bolezni, ki nam v posevku lahko naredijo ogromno škodo. Najbolj nevarne bolezni, ki se prenašajo z nerazkuženim semenom, so pšenična trda ali smrdljiva snet, pšenična prašnata snet, ječmenova gola snet, ječmenova črna snet, ječmenova trda ali pokrita snet, ječmenova progavost in fuzario-ze. Da se temu izognemo, uporabimo kakovostno seme, ki ga kupimo v trgovinah. Tako seme je že odbrano in ni nevarnosti, da bi se bolezni prenašale. Večji problem nastane tam, kjer se kmetovalci odločijo, da posejejo lastno pridelano seme. V tem primeru imamo nekaj pripravkov, s katerimi je potrebno seme obdelati, ga razkužiti in šele takšnega sejati. Ta postopek nanašanja fungicida na seme pa mora biti kakovostno opravljen, saj sta le tako omogočena dobro in enakomerno prekrivanje semena in točen odmerek fungicida za posamezno zrno. Če sami razkužujemo, moramo seme najprej očistiti primesi, potem pa lahko uporabimo mešalec za beton, ki nam omogoča dokaj dobro mešanje semena s preparatom. Treba pa se je ravnati po priloženih navodilih za uporabo določenega sedativa in upoštevati navodila proizvajalca. Priporočamo uporabo enega od pripra Na kaj moramo pazu« r setvi ozimnih žit Tako prerana kot tudi PrePoZ.na tehnološka napaka, ki precej znižanje pridelka. Kakovost seme tavlja deklarirano seme prip°roC j katerih podatki so napisani naa® pka na vreči) oz. na deklaraciji, na vpogled pri trgovcu. _ ,e(j Količino semena priporočeno gostoto sorte, ki j j li (število kalivih zrn/m2) in na P° vostnega razreda, ki je d°'°čea .n$ absolutno težo in kalivostjo- f voljena kalivost žit je (razen rži) %, čistoča pa mora biti 97-o s ■ Ker se pojavljajo vedno nove je vedno več, je zelo pomembno^ kakšno gostoto zahteva doloce ■ • je ravno gostota rastlin eden o bnejših faktorjev, ki vP''va^°, v pr«! (zahtevano gostoto sort naj e nicah 1,2, 3 pri poglavju PnP° ment ozimnih žit). , Kako pripraviti seja^ Pred vsako setvijo m°ra ^gej^ računov še regulirati sejalnic dvignemo od tal ter jo do eH^jcoP0 polnimo s semenom. Pod ^Lgvrti^ vimo folijo in najmanj 20-kra gonsko kolo sejalnice. Težo iz obrazcu: vkov, ki so prikazani v razpredelnici: Pripravek OITHANE S 60 PANOCTINE 35 RAZIL VITAVAZ 200 FF Aktivna Odmerek snov za 100 kg semena MANKOZEB 200 g GVAZATINACETAT 200 ml TERBUKONAZOL 200 ml KARBOKSIN+TIRAN 200 ml-250 ml teža semena = v kg semevkg/hax°^ x širina sel* x št. obratov^. 10.000 Poleg pripravkov moramo pri razkuževanju semena nameniti več pozornosti kakovosti nanašanja pripravka na seme, ker je od tega odvisno delovanje pripravka. In še nekaj: tako razkuženo seme se ne sme uporabljati za živež ali krmo. Uporabite zdravo seme, da boste lahko dosegali visoke in kakovostne pridelke! Primer: - količina semena je 300 kg/ha je 1,0 - obseg pogonskega kolesa seja - širina sejalnice je 3 m - pogonsko kolo zavrtimo 20-kra 300x1,9x3x20 342kgsX teža semena =------- v kg 10.000 J| Običajno moramoto ve® saj naj Vam ne bo škoda ča ’ ^1^^ tako izpolnili zahtevo p° 9° m2. Preskušati in uravnt\nqon5.^ časa, da po 20 tih obrati P jzr3čii lesa res dobite količin0' J našem primeru 3,42 kg)- J Svetujem vam, da °PC' ška navodila, ki so Pre । j/ sorto posebej, saj se s° ,Q zahtevnosti tehnologij® Vam pa je to možnost za ^10' ne in predvsem kakovos । > 17. september 1998 KMETIJSKA PANORAMA 35 Rezultati preskusov Kmetijske svetovalne službe za Pomurje v letu 1997/98 -----------------—— nainrimerneiša ie to potrebno tudi preskusiti. Najbolje je to narediti pri--------------zainteresirani in pripravljeni z nami sodelovati. To zahteva veliko več dela ob setvi pa tudi pri ^Pravilu se porabi veliko več časa. 0a tehnologijo pridelovanja je Zaželeno, da je normalna, kot Tu« Paa določen kmetovalec dela. Sija e VSlliuje neka nova tehnolo-j3mpak je prepuščena kmetoval-taL6^3 pa mora biti vsaj približno otj° sorte zahtevajo (predv-inza’-6V''° kal'vih zrn/m2, gnojenje zaščit' s fitofarmace-dtg sredstvi običajno pomagamo, ^eto06 Pa je tud' to prepuščeno Potegi Cu’ pri katerem bo preskus s * Potreb16 Precei otežena zaradi tega, ker iavjjL n° vsako sorto posebej posejati in Miv0!^0 seialnico očistiti. Za to se 0 časa. Tisti kmetovalci, ki so z Mn?°de'Oval^ t° vedo in nekatere niti J^moti. Soradnja ”'29uba« časa pa je pri žetvi, stehtati m° VSa^° sorto Posebej požeti, ^son^6^ se moram° pohvaliti, (in |au s tako primemo tehtnico oskrbeli V2o°to kar sami počnemo na njivi), r^uhatj vla9° in Potem Pre’ °dst.V|a °''čino pridelka na hektar na 14 Kerjop ^lovain °murie izredno raznoliko in pri-%m0S raznnere niso povsod enake, na č'm več mestih nastaviti sortne i%s Poljščin, da vidimo, kako se do-^OjgiJ^6 obnašajo in kakšne pridelke '%6 P° k°llčini kot kakovosti. Ravno v ^Pori 'mamo pri PŠenicah izredno Pdel a*^6 in tudi veliko i'h ie’ venclar I lriletn’h0 natančnejše primerjave šele ■ ^slk Preskušanjih. Ampak neko VnaS|g ? Pa vendarle dobimo. ^Hati n preglednicah so prikazani reskusov na vseh preskusnih NkbSo 6n v Pordašincih nismo uspeli s Sleu ' ^er le bila toča, ki je uničila ^i?kUS' ^šep^g03101 st- 4 so prikazani vsi rezul-vOrtah e.n' tabeli, zraven so napisane pdi ha* 6V'llZa PŠenico (Preskus v Ce-CS, v 9lednica 8), kjer pridelki tudi V^iih« ndar Se na tako težkih tleh ob t^sJar^e kaj veliko več od teh ?»l' uDo’t ’ da *e v vsakem Primeru V%jati evati zahteve kulturne rastli-pri°a ^a' so za določeno vr-V0 le d^6^3' seveda pa je drugo, ka 'n skrbimo, da tudi take J h Podelane. Zelo pohvalno S^ajo'1 a Se nekateri kmetovalci ti vsemu vztrajajo in ne V,Are 6'0vaniem zemlje. Drugo pa l^^rii« rn ^Ol°bar, na katerega smo har T6 Pozabiti. saj kmetoval-% ^Vršin6^6, kaj na poseje na do-X%orP' $a bi pridelovali nekaj, Adijeva P.r°dati, ni zanimivo. V® ki j,?3 Vam predstavljam vse \Adla 'J6 kmetijska svetovalna tJ'kmetovalcih in med njimi. ak kije Vašim najbližji. Preglednica 4: Rezultati preskusov pšeničnih sort pri Kmetijski svetovalni službi za Pomurje v letih 1997/98 (upoštevani vsi rezultati, vendar za vsak preskus posebej ■ povprečje po enoletnih rezultatih je težko narediti) Sorta Pridelek % vlage Hekl. % beljakovin Sedim. Padno Vlažen Gluten 7. primesi v kg/ha Masa vrednost število lepek indeks ANA 1 5.135 14 73,6 14,5 65 165 30,8 99,32 7,4 ANA 2 7.519 13,4 74,8 11,8 37 221 20,4 100 5,2 ANA 4 7.624 12,6 76,2 13,1 46 276,5 27,72 98,32 3,0 pleve ANITA 1 5.564 12,2 71 14,1 50 90 26 99,77 6,6 ANITA 3 8.034 13,6 72 12,5 38 99 3,8 ANITA 4 7.616 12,7 73,6 13 40 186 22 99,73 5 ANITA 5 6.115 14,1 69,9 11,2 32 94 16,59 98,81 ATLANTIS 3 7.787 13,4 77,5 14 35 227 6,6 ATLANTIS 4 6.103 12,7 77,2 12,8 35 308 28,3 99,58 7,16 BANICA 4 6.721 14 78,9 12,1 49 262 21,5 99,68 4,92 BRUTUS 4 5.011 14,2 81,7 15,5 72 371 33,2 91,88 1,8 CSORNOC 3 8.242 13,7 77,1 13,8 40 70 3,8 ’ CSORNOC 5 5.904 14,6 74,4 12 41 70 25,9 95,83 DAVORKA 1 5.100 14,1 72,2 15,9 73 63 34,4 97,62 15,2 grahor DAVORKA 2 6.424 11,8 73,6 12,2 50 62 23,1 99,27 19,4 spita, naklita DAVORKA 4 7.454 13,4 77,6 12,5 47 66,5 22 99,82 13,6 spita DAVORKA 6 7.727 12,47 67=5 13,81 35 64 DEMETRA 1 4.972 15,1 72,4 14,3 60 205 29,1 97,97 7,2 spita DEMETRA 2 7.859 13,4 75,6 11 35 223 5,3 lom DEMETRA 4 6.874 12,4 75,2 12,5 49 300,5 25,4 99,81 5,8 JUSTUS 3 5.818 12,8 77,7 14,4 52 196 2 JUSTUS 4 7.276 14,1 78,5 15,2 60 303,5 33 85,34 4,46 JUSTUS 5 6.488 14,2 74,1 14,1 58 298 33,9 78,48 JUSTUS 0 7.155 13,07 75,3 15,32 62 230 KRONA 3 8.524 13,1 80,3 13,4 42 210 4,6 KRONA 4 6.892 12,4 74,8 14,7 40 299 34,36 75,35 4,4 lom KRONA 6 7.736 12,6 77,7 14,86 65 187 LARA 3 7.584 12,5 79,1 14 52 174 6,4 LARA 4 6.760 ' 12,2 77,8 14,5 51 311 35,3 86,73 3,6 pleve LARA 5 5.162 14,1 74,2 13,6 43 301 31,6 74,5 LARA 6 9.202 11,53 77,2 14,58 58 170 LENTA 3 6.622 , 12,7 78,8 15,8 61 168 LENTA 4 6.539 13,4 77,6 14,4 64 292,5 33,2 92,45 4,8 LENTA 5 5.889 14,1 74,5 11,9 52 209 27,7 94,75 LENTA 6 9.619 12,75 76,3 15,62 66 236 MARIJA 2 7.574 12,5 74 11,8 35 151 26,1 99,93 8,0 pleve MARIJA 3 8.372 14,4 73,9 13 45 147 4,1 MARIJA 4 7.901 12,5 70,2 13,5 49 247 26,43 99,51 5,2 pleve MARIJA 5 5.843 16 67,9 13,3 53 177 25,12 97,81 6,8 MIHELCA 3 6.277 12,7 71,9 13,3 50 192 98,95 MIHELCA 4 5.948 12 73,2 12,7 45 244,5 24,7 6,8 MIHELCA 6 MLADENKA 2 7.049 6.458 11,74 13,2 69,9 68,6 15,17 11,4 59 41 207 62 24,6 94,28 9,7 naklita MLADENKA 5 6.142 14,7 69,1 11,7 40 62 27,22 96,06 MLADENKA 6 MURKA 4 OLGA 4 OLGA 5 PATRIA 1 PATRIA 5 PATRIA 6 PINKA 1 PINKA 2 PINKA 3 PINKA 5 PINKA 6 PROFIT 3 PROFIT 4 PROFIT 6 RENAN 3 RENAN 4 REŠKA 3 REŠKA 4 REŠKA 5 SOISSONS 3 SOISSONS 4 SOISSONS 5 SOISSONS 6 SRPANJKA 2 SRPANJKA 3 SRPANJKA 4 7.881 6.970 6.091 3.325 5.817 6.298 7.490 5.232 7.981 10.190 6.405 8.423 8.214 5.658 7.231 7.247 5.486 7.154 6.983 6.303 8.555 7.249 6.048 7.830 8.040 8.093 6.968 12,94 13,5 14,3 14 12,9 15,6 12,81 14,5 13,8 13 13,9 12,95 13,5 12,6 12,83 13 12,1 13,7 14,9 14,6 13,6 14,3 14 12,37 13,4 13,6 13,3 12,6 68,9 76,8 78,2 71,1 72,6 71,6 71,8 71,4 74,4 75,4 71,5 73,4 79,2 81,5 73,9 72,8 76,2 77,1 75,4 71,2 78,4 76 72,7 72,9 76,2 78,8 75,2 74,4 14,09 13,9 12,8 13,8 15,1 12 13,61 13,1 . 10,6 12,8 12,2 13,7 14,7 16,9 16,12 13,9 14,6 13,8 14,3 12,7 •K,4 13,5 11,9 13,96 10,9 12,5 12,8 14,56 , 48 55 49 64 45 32 24 36 22 32 34 37 52 69 70 51 63 28 32 30 46 61 48 45 31 42 43 56 62 255 345,5 204 171 121 99 91 194 106 77 92 274 425 260 191 381 156 166,5 107 309 390,5' 319 297 217 334 334 230 28,8 23,4 30,85 32,9 22,67 26,1 17,4 24,2 32,2 30,5 34,56 30,9 25,6 20,96 18,1 23 96,58 98,13 92,57 85,2 98,8 98,59 99,6 98,47 92,18 99,35 66,29 81,58 99,73 99,6 98,68 100 4,7 8,36 spita 9,0 spita 4,4 4,4 3,1 4,8 4,4 9,4 5,2 lom 7,8 1,4 pleve 3,4 6,92 lom 10,8 spita 6,6 12,8 spita SRPANJKA 6 8.666 75,4 74,2 77,6 72,7 14,1 66 365 33,2 83,97 3,4 TINA1 TINA 3 TINA 4 6.105 8.072 7.846 12,5 14,2 12,9 12,5 13,2 12,1 38 62 60 99 207 100 27 26,32 96,37 96,16 5,9 3,6 pleve TINA 5 7.702 14 12,7 12,7 13,6 12,6 12,2 78,4 15,9 46 195 7,1 TORONTO 3 TORONTO 4 6.203 6.786 78,5 74 13,1 16,4 43 65 317 221 27,2 40,6 95,46 67,26 6,8 spita 5 ŽITARKA 1 4.817 76,4 12,4 37 312 28 89,79 5,2 ŽITARKA 2 ŽITARKA 4 7.589 7.168 76,4 14,8 46 286,5 32,7 78,29 2,8 Opomba: ■ pridelek v k g/ha-teža suhega zrnja, preračunano nooekam na 14 odst, vlage (stehtano na njivi s tehtalno prikolico) ŽVZ-ja Murska Sobota . odst, vlage - izmerjen v iauu« ' ratoriju M|inOpeka in ZVZ-ja Murska Sobota - hektolitrska masa • umerjen a M|inOpeka in ŽVZ-ja Murska Sobota ■ odst, beljakovin - izmerjenv v |aboratoriju Mlinopeka in ŽVZ-ja Murska Sobota . sedimentacijska vrednost - izm J M|in ka (gtejte fudi pri poglavju Kakovost pšenice) padno število - izmerjeno v 1 ' h ka (gtejte tudi pri poglavju Kakovost pšenice) • vlažen lepek-izmerjen v li» . gluten indeks - izmerjen * a I M|.nopeka |n žvz.ja Murska Sobota ■ odst, primesi - izračunane i« Legenda: številka pri sorti pšenice p -_ |ghka t|a, 3() odst prizadetih zaradi suše j. preskus v GanCanih 2 - preskus v 3 • preskus v 4 ■ preskus v 5 - preskus v 6 • preskus v Bistrica n«—' Skakovcih (Martin Kuzm Rakičanu (KG Rakičan) • Cezanjevcih (Franc Stih) Tešanovcih (Franc Vitez) a) ■ srednje težka tla srednje težka tla • izredno težka tla za pšenico ■ srednje težka tla 1. Preskus pšeničnih sort v Gančanih Preglednica 5: Rezultati preskusa pšeničnih sort v Gančanih Sorta Pridelek % Hekl. % Sedim. Padno Vlažen Gluten % primesi vlage teža beljakovin vrednost število lepek indeks PINKA 4 5.232 14,5 71,4 13,1 36 91 26,1 98,59 4,4 PATRIA 2 5.817 12,9 72,6 15,1 45 171 32,9 85,20 9,0 spita ANITA 3 5.564 12,2 71,0 14,1 50 90 26,0 99,77 6,6 ŽITARKA 8 4.817 13,6 74,0 16,4 65 221 40,6 68,23 5,0 DAVORKA 6 5.100 14,1 72,2 15,9 73 63 34,4 97,62 15,2 grahor TINA1 6.105 12,5 75,4 14,1 66 365 33,2 83,97 3,4 DEMETRA 7 4.972 15,1 72,4 14,3 60 205 29,1 97,97 7,2 spita ANA 5 5.135 14,0 73,6 14,5 65 165 30,8 99,32 7,4 Opomba: Številka ob imenu sorte pomeni vrstni red sort glede na količino doseženega pridelka (velja tudi za preglednice 6, 7, 8, 9). Rezultati preskusa pšeničnih sort v Gančanih v letu 1998 glede na količino pridelka v kg/ha in odst, vlage Graf 1: 1998 glede na količino pridelka in padno število Preskus v Gančanih je bil nastavljen na zelo lahkih peščenih tleh, saj smo hoteli videti, kako se določene sorte pšenice na takih tleh obnašajo. Imeli pa smo smolo, ker so bila občasno suha obdobja, bila je celo suša, in po naši oceni je bilo na tej parceli škode za približno 30 odst. Tega nikakor nismo mogli nadomestiti in tudi pšenična rastlina tega ni bila sposobna. Vendar je to območje, kjer je vsaj zadnje čase velikokrat suho, in je zanimivo tudi videti, katera od pšenic bolje prenaša suhe razmere. Setev je bila opravljena 18. oktobra 1997, predposevek v letu 1997 je bila koruza, v letu 1996 pa krompir. Gnojenje je bilo opravljeno normalno, 500 kg NPK-ja 7/20/30/ha, 250 kg KAN-a/ha in nato še 200 kg KAN-a/ha. Zaščita proti plevelom je bila opravljena v spomladanskem času z dicuranom torte 1,5 kg/ha, proti boleznim z archerom 1 l/ha, klas pa je bil zaščiten s tiltom CB 2 l/ha. Žetev je bila opravljena v zelo suhem in vročem vremenu 20. julija 1998. Za količino pridelka bi lahko rekli, da je glede na razmere izredno dober, čarati pač ne znamo ne mi ne kmetovalec. Odst, vlage je morda malce višji, vendar se je pričelo žeti zjutraj in je bila rosa. Če bi žetev opravili popoldan, bi bil verjetno tudi odstotek vlage precej nižji. Glede hektolitrske mase smo lahko še zadovoljni, odst, beljakovin pa je bil dober, saj je bilo opravljeno optimalno dognojevanje (glej preglednico 5). Izstopa ŽITARKA z odstotkom beljakovin, znano pa je, da tej pšenici odst, beljakovin lahko dvignemo s pravilnim dognojevanjem. Tudi sedimentacijske vrednosti so zelo dobre, lahko bi celo rekli odlične, saj po kakovosti spadajo vse pšenice, razen PINKE, v I. kakovostni razred. Padno število je pri pšenici TINI izredno visoko in spada ta pšenica na tem preskusnem mestu med izboljševalke, to so izredno kakovostne pšenice (glej grat 2). 36 KMETIJSKA PANORAMA 17. september 1998, 2. Preskus pšeničnih sort v Črenšovcih 3. Preskus pšeničnih sort v Skakovcih Preglednica 6: Rezultati preskusa pšeničnih sort v Črenšovcih (Bistrica) v letu 1998 glede na količino pridelka v kg/ha in odst, vlage Preglednica 7: Rezultati preskusa pšeničnih sort v Skakovcih v letu 1998 Sorta Pridelek % vlage Neki, teža % beljakovin Sedim, vrednost Padno število Vlažen lepek Gluten indeks % primesi PINKA 2 7.981 13,8 74,4 10,6 22 194 17,4 99,60 4,4 DEMETRA 3 7.859 13,4 75,6 11,0 35 223 5,3 lom ANA 6 7.519 13,4 74,8 11,8 37 221 20,4 100,0 5,2 ŽITARKA 5 7.589 12,6 76,4 12,4 37 312 28,0 89,79 5,2 SRPANJKA 1 8.040 13,4 76,2 10,9 31 217 18,1 99,68 10,8 spita DAVORKA 7 6.424 11,8 73,6 12,2 50 62 23,1 99,27 19,4 spita, naklita MLADENKA 8 6.458 13,2 68,6 11,4 41 62 ' 24,6 94,28 9,7 naklita MARIJA 4 7.574 12,5 74,0 11,8 35 151 26,1 99,93 8,0 pleve Graf 3: Rezultati preskusa pšeničnih sort v Črenšovcih v letu 1998 glede na količino pridelka v kg/ha in odst, vlage ■MB pridelek v kg/ha —♦— vlaga 'v % ^Rezultati preskusa pšeničnih sort v Črenšovcih v letu 1998 glede na količino pridelka v kg/ha in padno število Graf 4 V preskusu v Črenšovcih, pravzaprav v Bistrici -Tremiške smo imeli podobne sorte pšenice kot v Gančanih. Velika razlika pa je bila v tleh, saj so v Bistrici srednje lahka peščena tla, mnogo primernejša za pridelovanje pšenice. Tehnologija je bila tudi tu stvar kmetovalca, pred setvijo je gnojil s 450 kg/ha NPK-ja 7/20/30, dognojeval 20. 3. 1998 z 200 kg KAN-a/ha in 2. 5. 1998 z 200 kg KAN-a/ha. Setev je bila opravljena 18. oktobra 1998, žetev pa 22. julija 1998. Zaščita rastlin: pleveli - dicuran forte 1,5 kg/ha, bolezni archer 1 l/ha in za klas tilt CB 2 l/ha. Količine pridelka so bile izredno visoke, vendar ni bilo nobenega neurja in rastlin ni prizadela toča. Na koncu rastne sezone sta veter in močan dež edinole pripomogla k temu, da so določene sorte pšenice polegle (vse pa so bile enakomerno gnojene), vendar ni bilo pri žetvi problema, da kombajn teh klasov ne bi pobral. Žetev je bila opravljena v izredno vročem in suhem vremenu. Odst, beljakovin ni bil ravno idealen, vendar je vsaj jasno, da ob visokih pridelkih ni ravno visok tudi odst, beljakovin. Hekto-litrske mase so zadovoljive, razen pri MLADENKI, medtem ko so sedimentacijske vrednosti tu nižje (preglednica 6). Vse kar je pod 40, spada v II. kakovostni razred, le DAVORKA in MLADENKA spadata v I. kakovostni razred. Glede na število padanja je kot izboljševalka v tem preskusu Žl-TARKA, vse druge pa spadajo celo med samo krušne pšenice (glej graf 4). Sorta Pridelek % Hekt. % Sedim. Padno % kg/ha vlage teža beljakovin vrednost število primesi KRONA 3 8.524 13,1 80,3 13,4 42 210 4,6 LARA 11 7.584 12,5 79,1 14,0 52 174 6,4 LENTA 14 6.622 12,7 78,8 15,8 61 168 4,8 TORONTO 16 6.203 12,7 78,4 15,9 46 195 7,1 ATLANTIS 10 7.787 13,4 77,5 14,0 35 227 6,6 PROFIT 6 8.214 13,5 79,2 14,7 52 274 4,8 JUSTUS 17 5.818 12,8 77,7 14,4 52 196 2,0 REŠKA 13 7.154 13,7 77,1 13,8 28 156 7,8 SOISSONS 2 8.555 13,6 78,4 12,4 46 309 3,4 SRPANJKA 7 8.093 13,6 78,8 12,5 42 334 6,6 PINKA 1 10.190 13,0 75,4 12,8 32 106 3,1 CSORNOC 5 8.242 13,7 77,1 13,8 40 70 3,8 RENAN 12 7.247 13,0 72,8 13,9 51 191 ■ 9,4 MIHELCA 15 6.277 12,7 71,9 13,3 50 192 6,8 ANITA 9 8.034 13,6 72,0 12,5 38 99 3,8 TINA 8 8.072 14,2 74,2 12,9 54 106 5,9 MARIJA 4 8.372 14,4 73,9 13,0 45 147 4,1 MARDER 5.667 15,5 73,1 159 2,4 Rezultati preskusa pšeničnih sort v Skakovcih v letu 1998 glede na količino pridelka v kg/ha in odst, vlage Graf 5: Rezultati preskusa pšeničnih sort v Skakovcih v letu 1998 glede na količino pridelka v kg/ha in padno število Graf 6: V Skakovcih smo imeli zelo velik (veliko število sort) in zelo dober preskus ozimnih žit (vključena je bila tudi rž). Z rezultati smo bili zelo zadovoljni, le vlažnega lepka in glutena nismo izmerili. Imamo pa tudi tu analize na število padanja in sedimentacijsko vrednost. Če pogledamo količine pridelkov (preglednica 7), smo lahko izredno zadovoljni, saj so rezultati dobri. Seveda nekatere sorte po količini pridelka izstopajo, PINKA, SOISSONS, KRONA, vendar jim druge kar hitro sledijo. Odst, izmerjene vlage dokaj variira, saj smo nekatere sorte poželi ob 10.00, ko je bilo še rahlo vlažno od rose, nekatere pa smo poželi šele po 14.00 in je bilo izredno vroče. Pri odst, beljakovin mislim, da smo lahko zadovoljni, saj ni bilo tretjega dognojevanja, ker je obstajala možnost, da bi vse pšenice polegle. Pred setvijo je bilo pognojeno s 500 kg/ha NPK-ja 7/20/30, nato pa enkrat dognojeno z 250 kg/ha KAN-a in drugič s 150 kg/ha KAN-a. Kot zaščita je bil uporabljen dicuran torte 1,5 kg/ha, proti boleznim pa archer 1 l/ha in za klas tilt CB 2 l/ha. Setev je bila opravljena 16. in 17. oktobra 1997, žetev pa 24. julija 1998. Kot predposevek je bila tu leta 1997 koruza, prav tako tudi v letu 1996. Tip zemlje je bil zelo primeren za pšenico, srednje težka tla, tehnologija pa dobra. Problem smo imeli le s poleganjem, ki je bilo posledica močnega naliva in vetra, vendar ni bilo kritično. Žetev je bila nekoliko zahtevnejša, ker je pšenica ležala, vendar je kombajnist kljub vsemu uspel vso »pobrati«. Izredno hitro je polegla pšenica MIHELCA, enako velja tudi za druga preskusna mesta v Pomurju, ležale pa so tudi ANITA, JUSTUS, GK CSORNOC in malo TORONTO. Preostale pšenice pa so se kar dobro obnesle in dokazale svojo odpornost pred poleganjem, še posebej SR-PANJKA, ki je za naše oči izredno nizka sorta pšenice. Po sedimentacijski vrednosti so bile pšenice na tem polju kar dobre. Kar dosti se jih je uvrstilo v I. kakovostni razred: KRONA, LARA, LENTA, TORONTO, PROFIT, JUSTUS, SOISSONS, SRPANJKA, CSORNOC, RENAN, MIHELCA, TINA in MARIJA. Druge pšenice, razen REŠKE, pa so se uvrstile v II. kakovostni razred. Pri številu padanja so bila velika odstopanja. SRPANJKA s 334 je prav izstopala in si s SOISSONSOM priborila mesto med izbolj-ševalkami na tem preskusnem mestu (glej orealednico 7, graf 5 in 6). Jesenska zaščita ozimnih Pl oleg sorte na količino pj delka lahko vpliva W zapleveljenost in navzoči nost tujih rastlin. Pleveli MP vplivajo na zmanjšanje pridelal od vznika pa do konca razlil Čanja žit. V tem času so p1^* "najbolj konkurenčni mladim11 stlinam, zato je zgodnje var®** pred pleveli eden od agrota ničnih ukrepov, s katerim1! stveno vplivamo na višino f1 delka. Za jesensko zatiranje pl^ se odločimo, če imamo njiv8’^! pričakujemo močnejšo zaplati nost s semenskimi pleveli (HsičjD ljuljka, srakoperec, latovka). Ti vznikajo istočasno z žiH^ občutljivi za herbicide v zgodnji vojni stopnji, to je od vznika do' voja tretjega lista. Poleg seme^ travnih plevelov vznikajo jeseP semenski širokolistni pleveli nec, kamilica, mrtva kopriva, vii°U jetičniki) in se v milih zimah ne^ I no razvijajo. J če imamo tla, posejana^] so spomladi dolgo mokra,s° ] odločimo za jesensko zaščit0 P J pleveli. Pri tem morata biti izP°w ta tta »6| dva pogoja: j - - obdelava in setev morata no pripravljeni, seme mora biti pokrito, dobro zadelano vzemi)0. sme biti na površini, i ■ temperature za optimalno deJ vanje morajo biti nad 4 °C, U pripravku Dicuran forte, kjerse j spustijo do 0 °C. J Ima pa jesenska zaščita tudi I h bo stran. To so višji hektarski farmacevtskih sredstev in veCl J ranje aktivnih snovi, to Pa P 1 krajše delovanje in s 1 kalitve pozneje stih plevelov, ki za 5err e Ir nlZl,J »ta J višje temperature). Priporočamo pripravek forte 80 WP (aktivna furon in klorotoluron), bljamo za zatiranje enoletn1 in širokolistnih plevelov, Hjo (srakoperec, lisičji rep. s^g[jd ali plezajoča lakota, jetičnik, zebrat, kamilica) $ lahko takoj po setvi in (vendar velja le pri pšenic rku 2 kg/ha ali po posevek 2-3 liste, in vse o Čanja (velja za pšenico,-I ^5» rž). V tem primeru uporat}’ sredstva/ha. Pripor°ča^J Ijenje po vzniku, saj tak° in izboljšamo delovanje0 ^IK ki pozno kalijo (smole^'^ in tudi količina uporabil6 I stva je manjša. tZ^I Priporočamo tudi vka COUGAR (aktivna sn ron in diflufenikan). ^(s^ stne in širokolistne rec, lisičji rep, ljuljke,,a na lakota ali smolenec^ t dri glavinec, bela me1' mP^ f mak, dresni), čas up°r ,^0'^ setvi in pred vznikom. j sevek tri liste. Količil6^' ga sredstva je 1,25'1' I Kot naslednji PnPZflZZ j dicuran 500 tekoP klorotoluron), ki debele, y I travne in širokolistne P /ir I je količina tega sre^Z’ ga ne bo več veliko v ' I te, 17 seotemhftr 1998 ^eveli so rastlinske vrste, K potrebujejo za svoj ('^oj in rast prav tako kot ! u9e rastline vodo, hrano svetlobo. Ker jih ne 1 Ro namerno, so razvili Nevelj izredno ^sobnost, da “kradejo” bMnnr rastlinam ^njski prostor in snovi, Rebne za obstoj. ^.^tvaje3-4 |/ha. če ga l/ha m° pred vzn'kom, damo 3,5 pa 3 Ne zatira knec n Rkolistnih plevelov (smo-ZdrunletiČnik)' zato 9a kombiniramo slvolni1 Pripravki. Podobno sred-L Z' pr'Pravek je tudi TOLKAN livna s n kot Pripravek TIGREX, ak-9lavnen°V izoProtaron), ki deluje v natravne Plevele in ga ob Pleve^^3^ nekaterih širokolistnih MomkSm°lenec’ jetionik) mora-Koiijj 'n'rati z drugimi sredstvi. l/ha £ sodstva ob uporabi je 3-5 ^03 V^ropirao pred vznikom, lposev , 0,3 uPorabi po vznjku hzrašA .in,la 2'3 liste in do konca pa 2,5-3,5 l/ha. nacijo Plevele in kombi- NU |a, DICuRANU 500 ali TOLKA-^Oiup3° uP°rabimo pripravek Stalin) Aktivna snov pendi- 33°.Edeluje na lisičji 111 Prenr °Perec. smolenec, kamilico tWa razv°i Plevelov v fazi ^°ipo /boljši čas uporabe je na iipoJRkp z't in plevelov. Količi-l>a. lenega sredstva je 5-6 I/ 'kov vseh naštetih pripra-?ai®ze| 'e 3 Vas vse 0P0zarjam’ Porilemben čas uporabe, s t ak°vost pripravljene zem-Hij^ ozimnega žita. Če ni hap ka kov° st n o pripravljeno S6rn’ oe škropite po setvi iuPorab nikornb se lahko zgodi, da ''bde l °teh sredstev poškodujete %red !Pe rastline. Nobeno od S ,6v ne sme priti v stik s %ie ad.e rastlinice. Zato Vam RemR6 leseni že uporablja-i *° in skrbno pripravite k^Pori °dr° zadelajte posejano %zač ^jo ali pa se raje od-%jtri uP°rabe, ko ima rastli- Sori^1011 še dodala, bolj v se odločate za v I)rec|er|0^arrriacevstkih sredstev, ?ir3tije Se odločite za kemično Rhoji evka, dobro preglejte A, kat°r° 'n se šele potem od-Rpn^L0 sodstvo (pripravek) liin kdap V^ilni^ Se z9°dn da se škropi Vasp v sodstvom in ob nepravi pnSl tekih primerih lahko pri-K k°db Posevka in neza-b- C|nka, pleveli pa rastejo bi Da n ■ h5%ezPa Pnporocala, da ne ne povečujte VdoSe- °dmerkov, ker s tem %zn3|Ste ravno obratno, kar . ° na posevku. 4. Preskus pšeničnih sort v Cezanjevcih 5. Preskus pšeničnih sort v Tešanovcih Preglednica 8: Rezultati preskusa pšeničnih sort v Cezanjevcih v letu 1998 Preglednica 9: Rezultati preskusa pšeničnih sort v Tešanovcih v letu 1998 Sorta Pridelek % Hekt. teža % beljakovin Sedim, vrednost Padno število Vlažen lepek Gluten indeks % primesi Sorta Pridelek % Hekt. % - Sedim. Padno Vlažen Gluten % kg/ha vlage Rž kg/ha vlage teža beljakovin vrednost število lepek indeks primesi DANKO 5.738 14,1 73,4 11,2 2,4 Ječmen Pšenica REK 7.669 14,1 50,8 MARIJA H 5.843 16,0 67,9 13,3 53 177 25,12 97,81 2,3 Pšenica LARA 12 5.162 14,1 74,2 13,6 43 301 31,6 74,50 3,2 KRONA 7 7.736 12,6 77,7 14,86 65 187 37,90 64,93 7,1 LENTA 10 5.889 14,1 74,5 11,9 52 209 27,7 94,75 2,9 LARA 2 9.202 11,53 77,2 14,58 58 170 36,46 69,63 2,9 JUSTUS 2 6.488 14,2 74,1 14,1 58 298 33,9 78,48 2,4 LENTA 1 9.619 12,75 76,3 15,62 66 236 40,75 64,14 6,2 SOISSONS 8 6.048 14,0 72,7 11,9 48 319 20,96 99,60 4,0 SOISSONS 6 7.830 12,37 72,9 13,96 45 297 28,66 97,87 3,8 OLGA 13 3.325 14,0 71,1 13,8 64 204 30,85 92,57 3,7 MIHELCA 12 7.049 11,74 69,9 15,17 59 207 30,68 98,10 15,0 MLADENKA 6 6.142 14,7 69,1 11,7 40 62 . 27,22 96,06 2,7 PROFIT 10 7.231 12,83 73,9 16,12 70 260 35,32 82,02 2,2 PATRIA 5 6.298 15,6 71,6 12,0 32 121 22,67 98,80 4,4 JUSTUS 11 7.155 13,07 75,3 15,32 62 230 38,55 63,73 3,1 ANITA 7 6.115 14,1 69,9 11,2 32 94 16,59 99,81 3,6 PATRIA 9 7.490 12,81 71,8 13,61 24 99 33,32 79,15 6,3 TINA 1 7.702 14,0 72,7 12,1 60 100 26,32 96,16 3,8 RINKA 4 8.423 12,95 73,4 13,7 37 92 29,44 98,57 8,9 PINKA 3 6.405 13,9 71,5 12,2 34 77 24,2 98,47 2,0 SRPANJKA 3 8.666 12,6 74,4 14,56 56 230 30,92 97,64 4,5 CSORNOC 9 5.904 14,6 74,4 12,0 41 70 25,9 95,83 2,9 DAVORKA 8 7.727 12,47 67,5 13,81 35 64 29,45 93,71 29,5 REŠKA 4 6.303 14,6 71,2 12,7 30 107 30,90 81,58 2,0 MLADENKA5 7.881 12,94 68,9 14,09 48 62 33,56 71,81 8,0 Graf 7: Rezultati preskusa pšeničnih sort v Cezanjevcih 1998 glede na količino pridelka v kg/ha in odst, vlage 8.000 7.000 6.000 5.000 4.000 3.000 2.000 1.000 0 15,5 15 14,5 14 13,5 13 4- 12,5 16 v letu Graf 9: Rezultati preskusa pšeničnih sort v Tešanovcih v letu 1998 glede na količino pridelka v kg/ha in odstotek vlage 10.000 9.000 - 13,5 pridelek kg/ha ♦ % vlage 8.000 - 7.000 - 6.000 5.000 - 4.000 - 3.000 2.000 - - 13 12,5 12 11,5 pridelek v kg/ha ] —•— % vlage _______^Rezultati preskusa pšeničnih sort v Cezanjevcih v letu 1998 glede na količino pridelka v kg/ha in padno število Graf 8 8.000 7.000 6.000 5.000 4.000 * 3.000 2.000 1.000 0 • s o CZ) O d S 3 s 8 l * S 350 300 250 200 150 100 50 1.000 - 0 l o s CZ) O cn o 09 Z) to s s S O 2 3 10,5 10 Graf 10: Rezultati preskusa pšeničnih sort v Tešanovcih v pridelek kg/ha I —♦— padno št. letu 1998 glede na količino pridelka v kg/ha in padno število Preskusno mesto je bilo polje v Cezanjevcih ob glavni cesti. Tip tal je bil izredno neugoden za pšenico, tla težka, kmetovalec pa je preskusil tudi, kako je, če pšenico seje za pšenico. Posejano je bilo 20. oktobra 1997, požeto pa 30. julija 1998 po večdnevnem deževju. Gnojenje m zaščita sta bila opravljena normalno, kot pac tehnologija in pšenica zahtevata. Na tem polju so vse pšenice bolj ah manj ležale, ker je bilo zadnje deževje izredno močno m je bilo za povrh še vetrovno. Tako močnega naliva pa ne preživi nobena pšenica, saj so celo koruze v tem času popolnoma polegle. Kljub močni polegi je domači korn-bajnist uspel požeti in pobrati večino.klasov, Nekaj zrnja pa je seveda ostalo tudi tleh. Po količini pridelki niso najvišji, vendar je kmetovalec zadovoljen, saj pravi, da na tako težki zemlji pšenica ne more biti rod-nejša. Vlage so bile precej visoke, kar je posledica močnega deževja in v tistem času stalnih jutranjih ros. Hektolitrska masa precej niha med sortami, prav tako tudi odst, beljakovin, saj se giblje od 11,2 pri ANITI do 14,1 pri JUSTUSU. Sedimenta-cijske vrednosti so pri OLGI, TINI in JUSTUSU zelo visoke. Le REŠKA spada na tem polju v kakovostni razred lil., vse druge so v II. ali v I. Glede na število padanja so izredno velika razhajanja. SOISSONS in LARA kot izboljševalki s 319 in 310 in na drugi strani CSORNOC kot slaba krušna pšenica s 70 (preglednica 8, graf 7 in 8). 10.000 9.000 a.ooo 7.000 6.000 5.000 4.000 3.000 - 2.000 - 1.000 - o - - 250 200 - 150 100 50 S 3 S * O g o or - 300 pridelek v kg/ha —o— padno št. 5 3 & - 0 S 5 Upoštevajte navodila in ne pretiravajte! ! > 3. e , ®*nam fitofarmacevtskih pripravkov 0 uporabo v ozimnih žitih Aktivna snov Odmerek Delovanje biasulfuron + 2 kg/ha enoletni travni in širokolistni pleveli, ki v ^rotoluron 1,5 kg/ha jeseni kalijo 'zoproturon + diflufenikan 1,25-1,75 l/ha ozkolistni in širokolistni pleveli klorotoluron 3-4 l/ha enoletni travni in širokolistni pleveli 'z°Proturon 4-5 l/ha travni in širokolistni pleveli Pendimetalin 5-6 l/ha lisičji rep, kamilica, srakoperec, mak, smolenec Uporaba pred vznikom po vzniku po setvi in pred vznikom, ko ima posevek tri liste pred vznikom ali po vznik po setvi in pred vznikom po vzniku do razraščanja V Tešanovcih je bila parcela s preskusom v Zagrajkah, na njivi v smeri proti Mlaj-tincem. Tla so bila srednje težka, primerna za pridelovanje pšenice. Tehnologija je bila primerna za pšenico, taka, kot jo kmetovalec uporablja. Predposevek v letu 1997 je bila koruza, leta 1996 pa pšenica. Pred setvijo je bilo gnojeno s 500 kg/ha NPK-ja 7/20/30, dognojevano pa 1. marca 1998 z 200 kg/ha KAN-a, 4. maja 1998 z 200 kg/ha KAN-a in 3. junija 1998 s 5 kg UREE/1001 vode. Zaščita proti plevelom je bila opravljena z dicuranom torte 1,5 kg/ha, proti boleznim pa z archerom 1 l/ha in za klas s tiltom CB 2 l/ha. Sejano je bilo 21. oktobra 1997, požeto pa 31. julija 1998. Tudi tu smo pridelek tehtali s prikolico na njivi, potem pa glede na vlago preračunali pridelek na 14 odst, vlage in na površino 1 ha. Posevek je bil precej prizadet od dežja in vetra in pšenica je ležala. Veliko se je sicer dalo pobrati s kombajnom, nekaj pa je bilo raztresene po zemlji. Treba je še povedati, da je bil posevek izredno zdrav. Po količini pridelka so zelo dobri rezultati, se pa vse pšenice gibljejo nekje v enakem rangu. So odstopanja, vendar ne prevelika. LENTA je imela zelo dober pridelek 9.619 kg/ha (preračunano na 14-odst. vlago), vendar tudi MIHELCA s 7.049 kg/ha ni dala slabega pridelka. Tudi med odstotki vlage ni bilo velikih odstopanj, saj je bilo žeto opoldne in žetev je potekala zelo hitro (graf 9). Hektolitrske mase niso bile ravno idealne, sta pa izstopali KRONA in LARA. Pri beljakovinah je tretje dognojevanje nekaj pripomoglo in so vse zelo dobre, PROFIT je prišel celo do 16,12 odstotka. Sedimenta-cijske vrednosti pa so zelo različne in tu so zelo velike razlike med sortami. Če primerjamo PATRIO, ki je imela le 24,48 in spada' po kakovosti v III. razred, in PROFIT, ki je imel 70,69 in spada v I. kakovostni razred, vidimo, da so med sortami lahko po določenih parametrih velike razlike. Razlike so tudi pri padnem številu, pa ne tako očitne. Sicer DAVORKA in MLADENKA s 64 in 62 nista ravno obetavni, so pa SOISSONS, PROFIT, LENTA, JUSTUS, SRPANJKA zelo dobre (preglednica 9, graf 9 in 10). PRIPRAVILA: METKA BARBARIČ, DIPL INŽ. AGR. KSS ZA POMURJE! JI 38 KMETIJSKA PANORAMA 17. september 1998. Mg Gnojenje navadnih žit V zadnjih štirih desetletjih so se povprečni pridelki žit povečali za dvainpolkrat. Po mnenju mnogih avtorjev je povečevanje pridelka mogoče pripisati 40-45 odst, ciljnemu gnojenju, 20-30 odst, žlahtnjenju rastlin in 25-30 odst, izboljšanim pridelovalnim metodam, predvsem varstvu rastlin in izboljšani obdelavi tal. Heprav se gnojenju ne daje tako velik strokovni in komercialni poudarek kot izbiri sort in varstvu rastlin, se nova spoznanja pri prehrani žit postopno preskušajo in uvajajo v naših pridelovalnih razmerah. V zadnjem desetletju je bilo največ raziskav ih strokovnih aktivnosti narejenih pri uvajanju novih metod za določanje potrebnih odmerkov dušika. Osnovni namen teh raziskav je povečanje količine in kakovosti pridelka zrnja pšenice in z iskanjem optimalnih odmerkov preprečevati akumulacijo in izpiranje dušika v podtalje. Osnovno gnojenje ozimnih žit Načinu gospodarjenja prilagojeno gnojenje S specializacijo pridelave in prireje se kolobar vedno bolj oži, najpogosteje na dvo-polje koruza - pšenica. V manjšem obsegu ga dopolnjujejo sladkorna pesa, krompir, buče, medtem ko so meliorativke - zrnate stročnice, detelje, DTM in oljna ogrščica -tako rekoč izrinjene iz kolobarja. Enostransko gospodarjenje s tlemi lahko pripelje do zmanjšanja godnosti in dostopnosti hranil za rastline. V takem primeru je potrebno povečati godnost ornice. Intenzivnejše gnojenje z mineralnimi gnojili, vendar je to kot nadomestek za slabšo strukturo, je slabša rešitev. Rastišču prilagojeno gnojenje Potrebne odmerke posameznih rastlinskih hranil lahko določimo le, če vemo, kolikšna je njihova raven v zemlji. To pa najlaže ugotovimo s kemično analizo zemlje, ki jo naredimo vsaj enkrat v kolobarju. S ciljnim gnojenjem vračamo toliko hranil, kot jih odnesemo s pridelki v obdobju enega kolobarja, skrbimo za dobro založenost tal in skupaj z drugimi agrotehničnimi ukrepi povečujemo godnost in rodovitnost tal. Pregl. 1: Mejne vrednosti in gnojilne norme za P in K po AL-metodi Stopnja preskrbljenosti Mejne vrednosti v mg/100 g tal Gnojilni odmerek = odvzem/ ha + dodatek kg/ha k2o lahka do sredo težka tla a kg P2O5/ha kg K20/ha A ■ siromašna tla <6 >10 >12 odvzem + 30 -50 odvzem + 40-60 B - srednje preskrbljena tla 6-12 10-19 12-22 odvzem + 20-30 odvzem + 20-30 C - dobro preskrbljena tla 13-25 20-30 23-33 odvzem odvzem D - pretirano preskrbljena tla 26-40 31-40 34-45 1/2 odvzema 1/2 odvzema E - ekstremno preskrbljena tla >40 >40 45 0 do naslednje 0 do naslednje analize tal analize tal Vir: Leskošek, 1993 Če nimamo rezultatov analize tal, priporočamo naslednje odmerke P in K (pregl. 2). Pregl. 2: Odmerki P in K za prava žita pridelek zrnja dt/ha 30-40 40-50 50-60 60-80 kg P205/ ha 50-60 60-70 70-80 80-100 kg K20/ha 50-70 70-90 90-120 120-150 Vir: Leskošek, 1993 Na njivah z nizko ravnijo fosforja in kalija zaorjemo PK pri pripravi zemlje za setev. Če je jeseni potrebno tudi gnojenje z dušikom, uporabimo NPK, če pa dušik jeseni ni potreben, lahko z NPK-jem gnojimo spomladi. Spomladi moramo predvsem zagotoviti potrebe po dušiku, medtem ko moramo s fosforjem in kalijem zadovoljiti potrebe kolobarja. Pri ozimnih žitih lahko jesensko gnojenje s PK opustimo (razen če so tla v A-stopnji), če gnojimo z gnojevko, ki jo moramo vsaj 14 dni pred setvijo vdelati v tla v količini 20-25 m3 / ha. Uporabo gnojevke za jesensko gnojenje žit priporočamo zlasti v primeru, ko zaorava-mo koruzinje. Ne priporočamo pa jesenskega gnojenja z gnojevko in dušičnimi gnojili na njivah, ki ležijo na vodovarstvenih območjih. Večja količina dušika iz gnojevke ali rudninskih gnojil se namreč lahko čez zimo spere v nndtalie Ca, S, Mg in mikroelementi Kalcij uravnava pH-vrednost in vpliva na izboljšanje lastnosti tal. Zelo kisla in kisla tla (pH < 5,0) moramo apniti. Kisla reakcija tal precej zmanjša pridelek ječmena. Apnimo predposevku ali vsaj tri tedne pred setvijo žit. Na zelo kislih tleh namesto pšenice ali ječmena posejemo rž ali tritikalo. Za žita pomembna hranila so še žveplo, magnezij, mangan, baker in cink. Pomanjkanje S za kmetijske kulture pri nas še ni ugotovljeno, medtem ko raziskave v zahodnoevropskih deželah kažejo na potrebo po gnojenju z žveplom, odkar so zmanjšali emisije žvepla. V deželah z intenzivnim gnojenjem in intenzivno pridelavo dodajajo mikroelemente foliarno v fazi razraščanja (Phosyn - Hydromag, Mantrac, Zintrac, Koptrel...). Gnojenje z dušikom Potrebam prilagojeno gnojenje z dušikom Ni dvoma, da v zadnjih letih dobri pridelovalci obilno gnojijo z dušikom. Potrebe po gnojenju z dušikom se povečujejo, ker žlah-tnitelji razvijajo nove sorte, ki so odpornejše proti boleznim, z večjo asimilacijsko površino in z večjo rodnostno zmogljivostjo. Vendar se glede na način gospodarjenja gnojenje z N lahko tudi zmanjšuje, kolikor se godnost tal povečuje ob obilnem gnojenju z organskimi gnojili in na posestvih z veliko proizvodno zmogljivostjo. Ker pa sistem gospodarjenja deluje odvisno od podnebja in vrste tal, so potrebne lastne izkušnje za gnojenje. Gnojenje ozimnih žit z dušikom jeseni Za primeren jesenski razvoj posevkov in za dobro prezimitev žit zadostuje 20 do 30 kg/ha dušika. Na dobrih poljedelskih tleh najdejo ozimna žita jeseni dovolj dušika. Jesenska izraba v tleh mineraliziranega dušika je zaželena, ker se z zmanjšanjem zalog nitratov prepreči spiranje. Praktično lahko izpustimo jesensko gnojenje z dušikom, če sejemo žita v kolobarju za leguminozami, krompirjem na dobrih strukturnih in godnih tleh, pravočasno preoranih ob dobri pripravi setvišča in pri optimalnem roku setve. Jesensko gnojenje z dušikom je potrebno le v kolobarju, če je bila zaorana slama brez dodanega dušika, ker si pogosto sledijo žita, pri slabi pripravi setvišča na slabih nestruktumih tleh, pri poznih setvah, če je suho in mrzlo. Za pozno jesensko gnojenje žit z dušikom so primerna gnojila, v katerih je ves dušik v amonijski obliki (se ne spere čez zimo) - NPK 8-26-26, 8-24-24, 7-20-30. Izravnavanje potreb spomladanskega gnojenja z dušikom Prvo spomladansko dognojevanje opravimo najprej na posevkih, ki so poškodovani, redki in slabo razviti. Pomembno je predvsem, da ukrepamo čim hitreje, takoj, ko se začne rast. Čimprej in z večjo količino dušika dognojimo posevke, ki so slabo razviti, redki, poškodovani in posejani na slabše rodovitnih tleh in površinah, ki v kolobarju niso bogato gnojene z organskimi gnojili. Goste in bujne posevke na rodovitnih tleh dognojimo z manjšo količino dušika ali razdelimo zgodnje spomladansko dognojevanje na dva obroka. Za prvo dognojevanje priporočamo 40-80 kg/ha čistega dušika za pšenico in 30-70 kg/ha za ječmen in rž. Za dognojevanje uporabimo KAN ali gnojevko 15-20 m3/ha. Največji učinek in izkoristek gnojevke dosežemo z uporabo vlečnih cevi, ki so pritrjene na cisterno in s katerimi se gnojevka enakomerno razporeja med vrste posevka. Drugi odmerek dušika damo ob kolenčenju: 40-70 kg N/ha v obliki KAN-a, ureje ali raztopine UAN. Za visok pridelek in kakovost priporočamo še tretje dognojevanje tik pred klasenjem pšenice ali med njim s 30-70 kg N/ha, lahko tudi foliarno s sečnino. Dušik in fenofaze V fazi intenzivne rasti od razraščanja do klasenja morajo imeti žita poleg drugih hranil na voljo tudi dovolj dušika, ki pospeši rast. Dušik vpliva na razraščanje posevkov in s tem na število klasov. Razraščanje slabo razvitih posevkov spodbudimo z dognojevanjem ob koncu zime. Razvoj zasnov klaskov na rastnih vršičkih poganjkov se začne kmalu po razraščanju. Če so v tej fazi razvoja posevki slabo preskrbljeni s hranili, predvsem z dušikom, se v klaskih razvije manjše število cvetnih zasnov. Ob pomanjkanju hranil lahko spodnji in zgornji del klasa zakrni. Dobro preskrbo posevka z dušikom dosežemo z drugim dognojevanjem ob začetku kolenčenja. Po klasenju, cvetenju in oploditvi se pri žitih začne faza polnjenja zrnja. Zrna se po oploditvi obilno polnijo s hranili. Če je vreme primerno hladno in dovolj vlažno, se dobro razvijeta listna masa in zdrav klas. V tej fazi je potrebna dobra preskrba z vodo in zadostna prehrana zlasti z dušikom in kalijem. Dušik vpliva na vzdrževanje primerne bujnosti posevka, na intenzivnost polnjenja zrn ter na tvorbo beljakovin, kalij pa omogoča oblikovanje endosperma v zrnju in hiter pretok hranil iz listov in plev v zmje. Vsi našteti dejavniki vplivajo tudi na podaljšanje faze polnjenja zrnja in povečanje absolutne mase. Metode za napoved gnojenja z dušikom Odmerke dušika za prvo dognojevanje lahko določimo na podlagi Nmin analize tal. Vzorčimo tik preden dognojujemo iz treh globin 0-30, 30-60 in 60-90 cm. Dobljeno vsebnost N odštejemo od ciljne količine N(120 kg N/ha) in dobimo potrebni obrok N za prvo spomladansko dognojevanje. BRIŠKI (1995) je v poskusih v Jabljah in Rakičanu z gnojilnimi obroki dušika za prvo dognojevanje pšenice, določenih na podlagi vsebnosti mineralnega dušika v tleh, dosegel optimalne pridelke. Analiza tal z metodo N je dobra podlaga za določanje optimal-nihobrokov dušika za prvo dognojevanje pšenice ob koncu zime. Za doseganje optimalnih pridelkov pšenice so odločilni dovolj veliki obroki dušika za prvo dognojevanje. V praksi se Nmin metoda ni uveljavila. Jemanje vzorcev do globine 90 cm je težavno. Tako globokih, dobrih zdravih tal praktično nimamo, dobra tla na gramozni podlagi so plitva, globoka tla - gleji, psevdogleji -pa ne dopuščajo razvoja korenin do 90 cm. Analiza treh vzorcev iz ene parcele je sorazmerno draga (70-80 DEM). V naših pedoklimatskih razmerah je prvo spomladansko dognojevanje z N skoraj vedno potrebno in ga opravijo na podlagi izkustvenih odmerkov. Vzporedno z Nmin metodo smo v kmetijski svetovalni službi začeli uvajati talni nitratni test. Metode določanja dušika v tleh in v rastlinskem soku (Nmin, talni in rastlinski nitratni test) so podrobnoopisane v literaturi (LESKOŠEK 1993, BRIŠKI 1994) in v tehnoloških navodilih Kmetijske svetovalne službe Slovenije. Prognoza gnojenja z dušikom od kolenčenja do klasenja Bolj kot N . in talni nitratni test se je v J mm J praksi uveljavil rastlinskih nitratni test za drugo in tretje dognojevanje. Metoda je dokaj hitra in enostavna. V fazi bilčenja začnemo preverjati (na 10-14 dni) vsebnost NO3-N v rastlinskem soku, in ko začne le-ta upadati, dognojimo z dušikom. Metoda je v naših pridelovalnih razmerah preverjena (LESKOŠEK et. al. 1993, BRIŠKI et. al. 1994) in prek kmetijske svetovalne službe v žito-rodnih območjih Slovenije vpeljana v prakso. Zanimanje pri pridelovalcih je veliko, poseb no zadnja tri leta, odkar se pšenica plačuje po kakovosti. Preg.3: Priporočeni odmerki N za dognojevanje ozimne pšenice' kgN/ha/obrok za pričakovani pridelek 6-8 t/ha zrnja bledo svetlo vijoličasta vijoličasta vijoličasta vijolic 0- 50 50 -150 150 - 350 ^> Barva mg/1 NO3 za 2. dognojevanje ob kolenčenju sklop normalen 50 40 30 gost 40 20 0 redek 60 45 30 za 3. dognojevanje ob klasenju < 500 produktivnih bili 50 40 20 500 - 700 produktivnih bili 60 *50 30 > 700 produktivnih bili 70 55 40 Vir: Leskošek, 1993 V zadnjih letih se v Sloveniji preskuša nova metoda (HydroN-klorofilmeter) za merjenje vsebnosti klorofila v listih pšenice, ki je v tesni korelaciji z vsebnostjo dušika v listih. To je obetavna, hitra, preprosta in poceni metoda. Ni pa še zadosti prilagojena našim agroekološkim razmeram. Vpliv dušika na kakovost zrnja pšenice Zadostna preskrba z dušikom v fazi začetka klasenja vpliva na povečano vsebnost beljakovin in povečano sedimentacijsko vrednost. To potrjujejo rezultati tujih in lastnih raziskav (LESKOŠEK et.al. 1993, NOVAK 1996), ki kažejo, da je na povečano vsebnost surovih beljakovin v zrnju pšenici vplivalo tretje dognojevanje v vseh primerih, ko je bila pred klasenjem izmerjena nizka vsebnost nitratov v rastlinskem soku (< 400 mg NO3 /I). Podobne rezultate smo zabeležili tudi v široki pridelavi. Pri letnem odkupu 45.000 ton zrnja pšenice v Pomurju je bila povprečna vsebnost surovih beljakovin v I. 1995 11,3-odst., v letu 1996 je bilo povprečje 12,3-odst. in leta 1997 je bilo povprečje celotne odkupljene količine 12,89-odst. surovih beljakovin. Na povečano kakovost zrnja pšenice v zadnjih dveh letih so vplivale vremenske razmere in predvsem pozno dognojevanje z dušikom na podlagi napovedi oziroma meritev vsebnosti dušika v rastlinskem soku. Vsebnost surovih beljakovin v zrnju pšenici Graf 1: 1995, 1996 (Z. Novak, E. Smodiš 1996) V primerjavi z N negnojeno varianto smo pri postopku 120 N opravili prvo dognojevanje na podlagi talnega nitratnega testa s 60 kg N/ha in drugo dognojevanje na podlagi rastlinskega nitratnega testa s 60 kg N/ ha ter 3. dognojevanje v postopku 160 N s 40 kg N/ha na podlagi meritev v fazi začetka klasenja. Tretje dognojevanje v letu 1995 je bistveno vplivalo na povečano vsebnost surovih beljakovin (in povečano sedimentacijsko vrednost), ker so bile izmerjene vsebnosti nitratov v rastlinskem soku (v fazi začetka klasenja) pod 400 mgNO3/l. V letu 1996 so bile vsebnosti nitratov visoke > 3000 mgNO3/l na gnojenih postopkih in 400-500 mgNO3/l na negnojenih, zato 3. dognojevanje ni bistveno vplivalo na povečano vsebnost surovih beljakovin. Gnojenje drugih žit S PK gnojimo vsa strna žita v osnovi enako. Upoštevamo pričakovani pridelek, preskrbljenost tal, odmerke N pa prilago^" mo vremenu, stanju posevka, razvojni fazi«’ vrsti žita (pregl. 4). Pregl. 4: Odmerki dušika za žita v kg/ha pridelek 30 - 40 40 - 50 50 - 60 60-80 zrnja«dt/ha vrsta žita pšenica, 40 - 70 60 - 100 90 - 150 130-200 ozimna rž in oves 40-70 60-80 80-120 ječmen 30-60 50-80 90-130 ozimni jara pšenica 30-50 40-70 50-100 in jari krmni ječmen Vir: LESKOŠEK, 1^ 0 0 20 Ozimna rž Rž je med pravimi žiti najskrofa^ glede podnebnih in talnih zahtev. . bolj kisla tla kot pšenica, pH 5-6. merjavi s pšenico hitreje raste, ifaa^ nejši koreninski sistem, bolje prenaša in izrablja hranila, predvsem fosfor- . mo jo tako kot pšenico, vendar jega pridelka zrnja z nižjimi šikom dognojujemo 30 do 50 kg J zelo zgodaj spomladi ob začetku rasti j bilčenju je lahko odmerek nekoliko v 1. 40-60 kg N/ha. I1 Tritikala Na območjih, ki so manj primul, pridelovanje pšenice, PredvserJt živinorejskih kmetijah si tritikala kot K V žito z visokim pridelkom beljakovin in no aminokislinsko sestavo utira P°tvy lavo. Glede gnojenja ima podobne poj kot rž, po mnenju nekaterih । (Sturm, 1994) je pozno dognoi^s 20-30 kg N/ha uspešno za P°veC j delek in kakovost zrnja. t Ozimni ječmen J Gnojenje prilagodimo rastišču, pričakovanemu pridelku. Na®a stiščih je potrebno gnojenje z du®1j, pii> ob setvi. Dognojevanje z N sPornkain gajamo razvojni fazi, videzu P°®eV stoti. Za prvo spomladasko ob kolenčenju se priporoča 56' J , R^ 1 * 8 I 9 ha, in sicer tem pozneje, čifo posevek. Jari ječmen Predsetveno gnojimo s P ( šikom 60-80 kg N/ha, / potrebi dognojujemo pred 30-40 kg N/ha. Jara pšenica A Ima enake potrebe P° 3 a p« L/ na, s tem da odmerke d ampak ga damo večino <6Utrepi obliki NPK ob setvi in po P°m. pred klasenjem s 30-4° Pira Ponekod se pira var. spelta) vrača v PTdel ta za mlinsko-pekovske|Z nih legah dosega zrnja s plevami. Hosel ( vaja, da 1 t/ha zrnja s P|e l D m 8. it si i 17. september 1998 KMETIJSKA PANORAMA 39 ko r' r?9 P2°5 ’ 6 kg K2°’ 3 ks Ma° in 1 J a? v osnovi gnojimo s PK tako kot rsn3?13’2 dušik°m pa glede na potrebe ' 00 kg N/ha deljeno na 2-3 obro- Oves °d dostopnosti in sproščanja U/, lz tal potrebuje oves ob setvi 50-80 da a Sejemo ga zelo zgodaj spomladi, latov p°br° razraste in oblikuje 450-550 du/ ri dobri oskrbi z vodo je uspešno SUj, °9noievanje z N v fazi štirih listov; v p02' razmerah počakamo do bilčenja. Sostim O9nojevanje Pred latenjem ustreza vSeb P0S6vkom, ker poveča pridelek in vkih pS beljakovin zrnja. Pri redkih pose-0M?Se ladk° zgodi, da pri poznem do-enkratan^ 2 oves P°zneje odžene še Sklep Wdg|LW' !nput" sorte« ni, povečevanje Ov in kakovosti zrnja zahteva po-^IosVh^^110 ~ ci|jno gnojenje ter rodnvi* r Za ohranjanje in povečanje “Vltnosti tal. ^eniau69 gnojenia 2 dušikom od ko-»ap0(j| 0 klasenja, zaenkrat predvsem testa Qa91 bi^e9a rastlinskega nitratnega jn™090^ optimalno gnojenje z du-^vkov jr,^601 tudi Primerno bujno rast po-PšeniCe ?len° višino in kakovost pridelka ^lerN as^nski nitratni test in klorofil-»iti žitih V6l'al° pre'zkusiti še na drugih pra-TAFLiSAR NOVAK, DIPL INŽ. AGR. KSS ZA POMURJE I 1 . PŠ6niCe. k Novost zrnja ozimne 1j ■ kmetovalec, 9 (1994)62, 11- KoIoaS. Gnojenje ozimnih žit, Kenije .St 51/94, Kmetijski inštitut ^riškj । ^iana’ 1994’str- 16. \rac’. p' A- Gregorčič, V. Kmecl, V. Podlag, m n°ienie ozimne pšenice na ^btin mineralnega dušika v tleh, 46, kmetijstvo 28(95)10,457- % . M ' Gnojenje, ČZP Kmečki te1993 ■ 6c D u ’’ L' Bfiški, Z. Novak, J. Mlinske ^rus,ei: Preverjanje hitrega ribani" nitratnega testa za do-MiisJS °zimne pšenice, Sodobno 'S/?314' ■ Na? h ' T' Smodiš: Vpliv sort in %Ce ušikom na kvaliteto zrnja Si, Rani °rnik’ Zadravec-Erjavčevi 01996,213-219. > 6nakr'' Buhlmann, S. Graser: Sein .n611’'dLG Verlag, Frankfurt 88-106. piferrl~'’Buchner, W. Zerulla.: p. Sg?^9®0- ' Verlag Union Agrar Hk T19 . iggg '■ pšenica, ČZP Kmečki ' 13-138. Vinogradnik bom (p)ostal! Grozdje je hrana in zdravilo. Grozdje je bilo, je in bo zdravilna hrana. V harmoničnem razmerju vsebuje vse sestavine, ki so nujno potrebne človeškemu organizmu za izravnavo hranilnih snovi. Grozdni sladkorje naravni vir moči, krepi organizem in daje prijetno počutje. Vitamine pa potrebuje človek današnjega časa vsak dan. Brez njih le težko obvlada tempo življenja naše industrijske dobe. ajučinkovitejše je grozdje takoj, ko ga odtrgamo z vinske trte. Zato moramo ob trgatvi za nekaj dni v vinske gorice, da si natrgamo in se najemo svežega grozdja. K zdravilnemu uspehu pripomore tudi »genius loči«, okolje vinskih goric in zrak. Če odtrgamo grozd v vinogradu in ga takoj zaužijemo, si nabiramo moči za zimske mesece, za dolge meglene dni brez sonca. (Vir: Franjo Novak, Naše vinske gorice, Maribor 1972) O potrebnosti vina za zadovoljstvo in duhovno in gospodarsko moč našega prebivalstva pa naj si vsak posameznik ustvari svoje mnenje. In kako je danes in bo jutri? Vinogradništvo je čez noč postalo po pisanju medijev in izjavah posameznih vinogradnikov in združenj ena od najbolj kritičnih vej kmetijstva, še leto dni nazaj pa smo mu vsi peli slavospeve. Seveda, saj so bile kleti pred trgatvijo prazne, vinarji so že decembra zaradi prednovoletnega povpraševanja polnili »vrhunska vina«, tudi gostincem so pivci vina pridno polnili blagajne. Letnik vina 1997 je bil kakovosten in po več »sušnih letinah« tudi obilen, v mesecu maju smo dobili Zakon o varnosti v cestnem prometu, država je dovolila »skrivnostno« količino uvoza makedonskega vina in navsezadnje tudi padec standarda velike večine prebivalcev Slovenije je vzrok za manjšo potrošnjo vina. V Sloveniji navajamo, da imamo zasajenih 24.900 ha vinogradov, statistika pa ugotavlja, da je teh vinogradov le 17.700 ha, v EU smo prijavili 24.000 ha itd. Toda kdo lahko dobro gospodari in načrtuje proizvodnjo in trženje, če ne ve, kje in koliko ima obstoječih in prihodnjih proizvodnih potencialov. Vinograde bomo v prihodnje sadili samo na absolutnih vinogradniških legah, teh pa je v Sloveniji po opravljeni rajonizaciji leta 1977 33.500 ha, vendar moramo poudariti, da so bila nekatera območja, kljub ugodnim pedoklimatskim razmeram, zaradi samorodnic le delno vključena. Revizija rajo-nizacije in evidentiranje absolutnih vinogradniških leg poteka s formiranjem računalniške oblike vinogradniškega katastra. Absolutne vinogradniške lege so površine, na katerih lahko daje vinska trta kakovostno in količinsko optimalne pridelke, pri čemer je ekonomičnost pridelave vinske trte na tej legi večja kot bi bila pri pridelavi drugih kmetijskih pridelkov. Absolutna vinogradniška lega je površina, ki je že zasajena z vinsko trto ali pa je kmetijska površina, ki ni zasajena z vinsko trto in bi lahko bila 'zasajena z njo. V kataster bodo vpisane tudi nezasajene površine z možnostjo, da se morebitne neupravičeno izpuščene absolutne lege na podlagi pritožbe oškodovanca in strokovnega ogleda pristojnih služb še dodatno vključijo. Do dokončanja vinogradniškega katastra pa je obvezna določitev absolutne vinogradniške lege za vsako obnovo vinograda. Predvideva se prijava vsake obnove od 1. januarja do 1. septembra tekočega leta za obnovo v naslednjem letu. Na območjih, kjer raste vinska trta na neabsolutnih vinogradniških legah, se lahko vino iz grozdja, pridelanega na teh legah, proizvaja le do izteka rodnosti, in to največ 15 let od uveljavitve Zakona o vinu, to se pravi do 15. 11. 2012. Tako vino lahko deklariramo le kot namizno. Po izkrči-tvi vinograda na takih legah ni dovoljena ponovna zasaditev z vinsko trto. V interesu vinogradnikov in tudi države pa je, da se zaradi priključevanja EU čimveč vinogradnikov priglasi v kataster vinogradov, ki se vodi na upravni enoti, na območju katere je Oprava površin za setev kje boste spomladi posejali peso in katere tehnološke ukrepe morate opraviti. likShi Pridelujemo praviloma v v ožjem kolobarju ^5 nj3anJa pridelkov, ker nismo K?' nairitenz'vnosti bolezni in ško-p°s,3jajo fizikalno-kemično ^i^^ 2a sladkorno Peso; Q(tUdi k 9e strnine’ krompir, koruza !^i in l rUza za zrnje, če niso pro- V' Vk (zaradi plevelov in ško-S>ica d L ’ %rrig ’ aru9e prezimne križnice, •|)k ’t,avne mešanice. D V\bp * ^si^^iav010^11' ukreP ie 9|obin' Xrna nie' Zanj je še zlasti hva- podrahljana tla bolj zračna in hitreje od-trainimi pleveli, poškropili z boom efektom XndPupom, tal ne smete obdelovat, vsaj konec septembra aliv °“ Sto oranja podrahjavamo (gl ko moramo to storiti do smem0 pre. tla še niso prevlazna. preg|Obokim globoko, ker mrtv.^ razvoja sladkorne pese. Gnojenje Pred samim oranjem po«-So-^“S”dkomop.so0:10:30 + 1 B), in sicer po analizi; če analize nimate in v kolobarju redno uporabljate organska gnojila, potrosite 800 kg NPK/ha, brez organskih gnojil v kolobarju pa 1000 kg NPK/ha. Hranila iz jeseni danega gnojila NPK so spomladi rastlinam takoj dostopna, hkrati pa zmanjšamo količino kemijskih soli v setvenem sloju, ki spomladi v prevelikih količinah negativno delujejo na vznikajoče rastlinice (koreninski ožig). Z dušikom gnojimo spomladi. Zelo pomemben ukrep pri pridelovanju sladkorne pese je apnjenje, ki zmanjšuje kislost tal, pozitivno vpliva na strukturo ter s tem na boljšo obdelavo in pripravo tal. Naša tla so kisla in pri pridelovalcih, ki tega ne upoštevajo, je pomanjkanje kalcija eden od poglavitnih vzrokov za zelo nizke pridelke na kislost občutljive sladkorne pese. vinograd. Vsak, ki ima vsaj 5 arov vinograda, je po zakonu dolžan (ne glede na to, ali vino prodaja ali ne), da se vpiše v kataster vinogradov, saj moramo za vstop v EU star-tati s čim večjo kvoto površin vinogradov. V Sloveniji bi morali letno zasaditi najmanj 818 ha vinogradov, samo da zadostimo osnovno reprodukcijo obstoječih vinogradov. V Pomurju naj bi bilo vsako leto vsaj 110 ha novih vinogradov. Spomladi 1998 pa smo zasadili v Pomurju okoli 55 ha vinogradov. Pomeni, da je starostna struktura naših vinogradov v večini primerov skrb zbujajoča. Nič drugače pa ni s starostno strukturo lastnikov vinogradov. V Sloveniji je država subvencionirala ureditev vinogradov pred letom 1996 z nepovratnimi sredstvi za zemeljska dela in z regresom za trsne cepljenke, kar je zneslo nekje 10-15 % vrednosti celotne investicije v vinograd. Z letom 1996 pa se je uvedlo enotno subvencioniranje na podlagi točkovnega sistema težavnosti obnove. Tu se na podlagi različnega nagiba terena točkuje zahtevnost del (majhna, srednja, velika) v fazi ureditve vinograda, in sicer: - krčitev drevja, grmovja ali starih trt - čiščenje kamenja - humifikacija tal - priprava tal - terasiranje ali rušenje teras - postavitev opore Po strnišču ali brazdi poapnimo s karbo-natacijskim muljem do 10 t/ha ali kalcitom 3 t/ha. Mulj vsebuje poleg kalcija tudi fosfor, kalij, magnezij, dušik in mikroelemente. Pozitivno deluje na mikrobiološko življenje v tleh. S te plati je še posebno dobrodošel na težjih, zbitih tleh z malo humusa oz. na tleh, ki jih je glede fizikalno kemičnih lastnosti in rodovitnosti potrebno sanirati. Na lažjih in srednje težkih tleh je še grobo poravnavanje brazde zadnji jesenski ukrep. Za vsa dodatna vprašanja smo vam na voljo po telefonu: (062) 701 521,741 03 31 in na pesnem telefonu (062) 702 606. TOVARNA SLADKORJA, D. D., ORMOŽ« - nega do rodnosti - sajenje (s cepljenkami) - število trsov na površino Vrednost točke določi MKGP na podlagi razpoložljivih sredstev, ki jih odobrijo upravičencu nekje v drugi polovici tistega leta, ko je posadil vinograd. Pogoj je seveda, da imamo že vsaj 0,3 ali 0,65 ha vinograda skupaj z obnovo in da obnavljamo vsaj 0,10 ha vinograda. Razpis je objavljen v Uradnem listu RS v prvi polovici leta, vloge s potrebno dokumentacijo pa vlagamo do 10. junija vsako leto. Vrednost subvencije pa je odvisna od nagiba terena in težavnosti obnove in se giblje nekje 400-800.000,00 sit na ha vinograda, kar znaša nekje 10-20 odstotkov vrednosti obnove. Tak sistem subvencij je veljal v letu 1996, '97 in '98, upamo le, da bo tudi v naprej podobno, če ne bolje. Vinogradniki si lahko pridobijo tudi občinske regrese za trsne cepljenke, ki pa so različni za posamezne občine, ki določijo vrednost regresa po cepljenki in minimalno količino le-teh, ki je potrebna za uveljavitev regresa. Najbolj sporno pa se zdi vinogradnikom, ki imajo stalno prebivališče in zemljišče za vinograd na območju druge občine, da ne dobijo regresa. Cilj vseh nas bi moral biti, daje čimveč zemljišč vzorno obdelanih ne glede na občinske meje, saj vemo, da se vinska trta sadi na zemljiščih, ki se zaradi težavnosti obdelovanja najbolj zaraščajo, logično pa je tudi, da naravne danosti ne upoštevajo občinskih meja. Program državnih reform kmetijstva in živilstva v prihodnje predvideva: - Neposredna plačila na ha v različni višini, odvisno od izrabe površin (travinje, njive, sadovnjaki, vinogradi) v skladu z minimalnimi okoljevarstvenimi kriteriji. Neposredna plačila naj bi uvedli kot dohodkovno izravnavo v povezavi z liberalizacijo cen. Kaže jih tudi razumeti kot splošno podporo poseljenosti in kulturni krajini. - Posebni programi vzdrževanja in ohranjanja kulturne krajine, posebej še na vodovarstvenih območjih, v narodnih in regionalnih parkih. Tu bo šlo za posebne podpore kulturni krajini in preprečevanje zaraščanja, ki jih bodo financirali država in občina. - Podpore kmetijstvu na območjih z omejenimi dejavniki. Osnovni namen je izravnava stroškov težjih razmer za pridelavo in prek tega podporo poseljenosti in kulturni krajini. - Podpore okolju prijaznejšim postop-kem kmetovanja (biološka, integrirana pridelava). Nastavitev sistema podpor ni stvar enoletnega dela, temveč je to večletni proces. Kako bomo to dosegli pri nas v Sloveniji in kako bo to vplivalo na razvoj vinogradništva, pa je žal najmanj odvisno od teh, ki se trudijo živeti od vinske trte in z ljubeznijo do nje. ERNEST NOVAK, DIPL. INŽ. KMET. KSS ZA POMURJE ■ 40 KMETIJSKA PANORAMA 17. september 1998, Pomoč države pri obnovi sadovnjakov Glede na vse spremembe, ki se obetajo kmetijstvu ob vstopu v Evropsko unijo, ima sadjarstvo kot kmetijska panoga glede na ocene lepe možnosti. O cenjuje se, da bi se glede na realno ali potencialno kakovost našega sadja odkupne cene za vse tri glavne sadne vrste dvignile vsaj na povprečno raven EU. To bi pomenilo tudi do 61 odst, višjo odkupno ceno za sadje. Po ocenah bi v najslabšem primeru odkupne cene ostale na sedanji ravni. Kolikšno pa bo povečanje dohodka v sadjarstvu, bo predvsem odvisno od zmožnosti pridelovalcev, kako se bodo prilagodili tehnološkim, organizacijskim in marketinškim zahtevam razširjenega trga. Tako je zapisano v študiji o približevanju Slovenije k uniji ter predvsem o spremembah, ki bodo doletele sadjarsko panogo ob vstopu. Toda tudi trg s sadjem v uniji je podvržen pravilu trga, kjer se srečata ponudba ter povpraševanje in od katerih je odvisna cena na trgu. Vendar pa so nihanja na trgu med posameznimi leti vedno manjša, kar enostavno pomeni stalno ponudbo. Razlik med sadjarstvom v Sloveniji in Evropski uniji pa je kar veliko. Prva pomembna razlika med EU in Slovenijo je v pestrosti sadnih vrst.V državah EU prispevajo tri najpomembnejše sadne vrste (jabolko, hruška in breskve) le nekaj več kot tretjino pridelka, medtem ko v Sloveniji iste sadne vrste prispevajo prek 85 odst, vsega sadja, v intenzivnih nasadih pa celo nad 95 odst. Pri nas je zaradi naravnih danosti najpomembnejša sadna vrsta jabolko in tako bo verjetno tudi ostalo. Drugi dve za naše sadjarstvo neugodni Promet s kmetijskimi zemljišči Kmetijska zemljišča, gozdovi in kmetije se lahko v prometu med živimi prodajo ali odtujijo na drug način v postopku in na način, določen s Zakonom o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju: zakon, UR. list RS, št. 59/96), če ni za gozdove z zakonom drugače določeno. S prometom s kmetijskimi zemljišči po tem zakonu je mišljen prenos lastninske pravice s pravnimi posli med živimi in tudi s pravnimi posli za primer smrti. Pravna ali fizična oseba (občan), ki namerava prodati kmetijsko zemljišče, kmetijo ali gozd, mora ponudbo v treh izvodih izročiti upravni enoti (oddelku za kmetijstvo in gozdarstvo) na območju, kjer to zemljišče, kmetija ali gozd leži. Ponudba mora vsebovati podatke o kmetijskem zemljišču, gozdu oziroma kmetiji, ceno in druge prodajne pogoje. Upravna enota poskrbi, da se ponudba nemudoma nabije na oglasno desko upravne enote, lahko pa tudi občine in krajevnega urada. Rok za sprejem ponudbe in uveljavitev pravice nakupa je 30 dni od dneva, ko je bila ponudba nabita na oglasno desko upravne enote. Če v roku iz prejšnjega odstavka nihče ne sprejme ponudbe, mora prodajalec, če še želi prodati kmetijsko zemljišče oziroma gozd, ponudbo ponoviti. Vsakdo, ki želi kupiti prodajano zemljišče, mora dati pisno izjavo o sprejemu ponudbe, ki jo pošlje prodajalcu in upravni enoti. Če kupec meni, da cena v ponudbi bistveno presega vrednost ponujenega zemljišča, lahko v 30 dneh, odkar je ponudba na oglasni deski upravne enote, sproži postopek za ugotovitev vrednosti ponujenega zemljišča po predpisani metodologiji pri upravni enoti. Če v 15 dneh po tem, ko je prodajalec zvedel za tako ugotovljeno vrednost ponujenega zemljišča, ponudbe ne umakne, je to zemljišče dolžan prodati po ceni, ki je enaka ugotovljeni vrednosti. Če vrednost ni ugotovljena v 30 dneh po preteku roka za sprejem prvotne ponudbe, lahko prodajalec to zemljišče proda po prvotno ponujeni ceni. Izjava o umiku ponudbe je veljavna, če jo prodajalec pošlje s priporočeno pošiljko značilnosti sta premajhna koncentracija in specializacija pridelave. V EU ima sadovnjake in nasade jagodičja kakih 17 odst, vseh kmetij. Seveda so to povečini intenzivni nasadi, ki so v povprečju veliki od 1,4 do prek 6 ha. V Sloveniji ima sadovnjake več kot tretjina vseh kmetij, vendar so to predvsem ekstenzivni sadovnjaki. Intenzivne nasade ima le 3 odst, kmetij, njihova povprečna velikost pa znaša po podatkih katastra okoli 0,7 ha, po podatkih popisa pa okoli 0,5 ha. Četrta, prav tako neugodna značilnost našega sadjarstva je zaostajanje intenzivnosti pridelave glede na povprečje držav v EU, tudi če upoštevamo samo podatke za intenzivne nasade. V zadnjih dveh letih se sicer tudi pri nas po statističnih podatkih hektarski pridelki povečujejo, vendar pri nobeni od sadnih sort še niso dosegli povprečja EU. Enako je zaslediti prav na vseh celinah, kjer se je samo v zadnjih 15 letih pridelek jabolk povečal za 45 odst. Predvsem Južna Amerika in Nova Zelandija sta v zadnjih letih postali močan izvoznik jabolk na evropske trge, in to predvsem zunaj sezone. V Evropi je celo opaziti trend zmanjševanje pridelave oz. se pridelava predvsem jabolk seli v alpske dežele, kjer jabolko dosega višjo kakovostno stopnjo kot na severu oz. na jugu Evrope. Subvencija za obnovo sadovnjakov Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in Vlogo za izdajo odobritve pravnega posla vloži pridobitelj nepremičnine (kupec) pri upravni enoti, na območju katere leži zemljišče oziroma njegov pretežni del. Vlogi je treba priložiti sklenjeno pogodbo o pravnem poslu. Če za pravni posel odobritev ni potrebna, to potrdi upravna enota v pisni obliki. Če ne gre za primere, ko se izda potrdilo, se izdaja potrdila zavrne z odločbo v upravnem postopkm Upravna enota izda odobritev ali jo zavrne v upravnem postopku v 30 dneh po prejemu popolne vloge. Če odločba oziroma potrdilo nista izdana v tem roku, se šteje, da odobritev oziroma potrdilo ni dano. O pritožbah zoper izdano oziroma neizdano odobritev odloča na drugi stopnji ministrstvo, pristojno za kmetijstvo. Overitev podpisov pri notarju na pogodbi o odtujitvi kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije ter zemljiškoknjižni prenos la-ctnincko nraviro sta monnča la na oodlaai prehrano Slovenije že vrsto let s subvencijami podpira ureditev novega nasada ne glede na sadno vrsto, da bi se vsaj delno približali Evropski uniji tako po velikosti sadjarskega obrata kot po kakovosti pridelanega sadja. Še nekaj let nazaj je bila subvencija razdeljena v dva dela, in sicer del subvencije, ki seje pridobil za ureditev zemljišča, in del subvencije, ki je bil izplačan kot regres za sadike. Pred dvema letoma pa so oba dela združili v celoto, tako da je potrebno prijavo na razpis vložiti le enkrat. Razlika je tudi v tem, da se sedaj vlaga vloga izključno v tistem letu, v katerem je bil sadovnjak posajen in ne vnaprej, kot nekateri še mislijo. Edina pomanjkljivost vseh subvencij, ki se dodeljujejo v kmetijstvu, je ta, da mora parlament za vsako leto posebej sprejeti proračun, v katerem mora biti tudi dovolj denarja rezerviranega za subvencije in pomoči. Glede na obljube, ki so bile že v tem letu dane sadjarjem, pa upam, da bodo subvencije ter predvsem višina subvencij v naslednjih letih ostale vsaj na enaki ravni. Pogoji, ki so veljali v letu 1998 Razpis za sadilno sezono, ki je pred nami, bo objavljen nekje v začetku naslednjega leta in seveda upamo, da bo tudi v naslednjem letu ministrstvo zagotovilo sre-dslva za obnovo. Spodaj pa za primer navajam pogoje, ki so veljali v letu 1997 in v odobritve oziroma potrdila upravne enote. Pravni posli, sklenjeni brez odobritve ali potrdila ali v nasprotju z njima, so nični. Pri nakupu kmetijskega zemljišča, kmetijskega gospodarstva ali gozda, če ni za gozdove z zakonom o gozdovih drugače odločeno, lahko uveljavljajo prednostno pravico prednostni upravičenci po naslednjem vrstnem redu: 1. solastnik, 2. zakupnik, ki je kmet, 3. kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, zakupu ali drugačni obdelavi meji na zemljišče, ki je naprodaj, 4. drug kmet, ki irna zemljišče, ki ga ima v lasti, zakupu ali drugačni obdelavi, v primerni oddaljenosti, 5. Republika Slovenija prek Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije 6. občina, na območju katere je nepremičnina, 7. kmetijska organizacija, ki ji je zemljišče ali kmetiia ootrebna za opravljanje kme letu 1998, tako da tudi v letu 1999 verjetno ne bo bistvenih sprememb, vendar pa mora najprej biti razpis objavljen v Uradnem listu RS. Na razpisu lahko kandidirajo fizične in pravne osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in imajo stalno bivališče v Republiki Sloveniji ter izpolnjujejo naslednje pogoje: - da je sadovnjak posajen v sadilni sezoni jeseni 1997 ali spomladi 1998, - upravičenec ima pravico do subvencije v primeru, da ima skupaj: - najmanj 0,6 ha sadovnjaka pri jablanah, hruškah in breskvah in je najmanjša na novo obnovljena površina 0,2 ha, - (Zgled: če sadimo 0.2 ha sadovnjaka, potem moramo imeti že 0,40 ha sadovnjaka, tako da imamo po obnovi skupaj 0,6 ha sadovnjaka. Kot obstoječi sadovnjak se šteje tudi urejen travniški nasad.) -najmanj 0,2 ha pri drugih sadnih vrstah in je najmanjša na novo obnovljena površina 0,20 ha (češnja, višnja, marelica, bezeg, sliva, ribez, robida, am. borovnica, leska, malina, oreh, kostanj, travniški nasadi jablan in hrušk), - najmanj 0,15 ha na novo obnovljenega nasada jagod. Potrebna dokumentacija: - mapna kopija za parcelo, na kateri ste posadili sadovnjak, - zemljiškoknjižni izpisek za isto parcelo, ki ni starejši od šest mesecev, iz katerega je razvidna tudi površina parcele (če ni, lahko posestni list), tijske oziroma gospodarske dejavnosti in ima sedež v primerni oddaljenosti. Ob enakih pogojih ima med kmeti prednostno pravico tisti, ki mu kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost. Kmetijska dejavnost se šteje za glavno dejavnost, če pridelki oziroma sredstva, pridobljena iz te dejavnosti, pomenijo tej osebi poglavitni vir za preživljanje. Če nihče od prednostnih upravičencev ne uveljavlja prednostne pravice, lahko prodajalec proda kmetijsko zemljišče drugim kupcem, ki so njegovo ponudbo sprejeli pravočasno in na način, kije predpisan po tem zakonu. Brez ponudbe in odobritve pravnega posla s strani upravne enote prenos lastništva (prodaja) kmetijskega zemljišča oziroma gozda torej ni mogoč. Po zaenkrat veljavni slovenski zakonodaji je kupec kmetijskega zemljišča lahko le državljan(ka) Republike Slovenije. VENČESLAV SMODIŠ ■ - če vlagatelj ni lastnik, je potrebno p $ najemno pogodbo za najmanj 25 le1 glasje lastnika zemlje, da dovoli obno sadovnjaka + zemljiškoknjižni izpis6 ’ - originalen oz. overjen račun za sa z datumom od 1. 10. 1997 do 1998, ro® - izjavo občine, da obnova ni v nasp z občinskim prostorskim planom, - preostale obrazce, ki jih je P0*^^ dati k vlogi, dobite pri kmetijski sve o službi. , Višina subvencije pa se potem iz na na osnovi terenskega ogleda, obvezno opravi kmetijski svetova ' potem oceni predvidene stroškeP , meznih potrebnih del pri obnovi, točk nam potem da višino subvencij V letu 1998 je znašala predvid®”^ na subvencije največ do 25 odst- P I denih stroškov ureditve. Druge oblike pomoči države sadjarjem Seveda pa subvencija za vnjakov ni edina oblika pomoči Tako je ministrstvo za kmetijstvo z letu objavilo več razpisov, na kater~ sadjarji lahko prijavili. Za vse te ^^ji rok za prijavo že potekel, zatorej n^ samo v informacijo. Seveda PaVSI upajo, da bo tako tudi v prihodnje, se napovedujejo spremembe su kmetijstvu. ... - Razpis za pomoč pri gradnji । hladilnic za sadje .. v0do - Razpis za ureditev akumulacij z - Uredba o izvozni stimulaciji za J3 # še v veljavi) in jo uveljavljajo sa J3 dje, ki je bilo prodano na tujih trg - Uredba o stimulaciji pri Pr0 a,l5 se rijskih jabolk (začel bo veljati P° tembru) družeč - Razpis za pomoč interesnih z j in zadrugam . Lani je bil objavljen še razP|S^ ^jei? pri postavitvi protitočne mreže, | ga pa sadjarji še čakajo. Predlagani ukrepi na podre ^l stva v Sloveniji v obdobju 199 1 na področju - povečanje kakovostne obnov n jakov . ve . - povečanje intenzivnosti Pr'biološk6^ - pospeševanje integrirane m delave .^jh - vzdrževanje obstoječih trave dov sadili - zagotavljanje kakovostneg materiala - uvajanje namakanja in °r0 mrež proti toči D. Ukrepi tržno-cenovne po^^i - cerine in sezonske posebne dal uvozu - izvozne spodbude , - Podpora odkupu sadja za pre° Ui. Ukrepi na podr0^ strukturne politike - subvencije za obnovo sado^ oz. 25 odst, vrednosti investicij » / ; ekološke podpore za integ^ ško pridelavo sadja (letna P°dp^jeIr> - ekološke podpore za vzd^e niških nasadov (letna podP0^ in % - podpora investicijam za vo zmogljivosti za dodelavo & ce, priprava za trg) ,prA ■ subvencije za postavitev ^i - podpora poskusnim cenK° -aeio^ - podpora organizacijam Pdd - podpore pri trženju . Torej, pomoči države sa i° in je ne bo malo. Je pa vse razpise potrebno ofija^1’ no zahtevano dokumentaoil0'^ samezne razpise kar prec^ KMETIJSKA svetov^^ MIRAN TORIČ, DIPL' 17. september 1993 KMETIJSKA PANORAMA Kmetijska svetovalna služba v Pomurju se zaveda problema Pridelave posameznih krmnih fastlln na ekstremnih rastiščih, ki so podvržena s»šl. V ta namen smo na območju Pomurja Izvedli nekaj '»dskovalnlh nalog, ker smo kleli ugotoviti, katere vrste krmnih rastlin bi ekstremne ustne razmere najbolje Ponašale in dale zadovoljive Pridelovalne rezultate, ^'oge smo izvedli v ^delovanju z oddelkom za Sonorni jo Biotehniške Mete iz Ljubljane In J»etljsko fakulteto iz Pribora. I Modno smo analizirali po ^dnarodno priznanih klimatske parametre, So nam bili osnova pri Osnovah raziskovalnih ^stopkov. kmetijski panorami želimo Pristaviti samo povzetke katerih raziskovalnih nalog, Meresirane, ki se želijo ganiti s poročili Analnih del, pa vabimo, da Jernejo na avtorja, ki je 1 f Pravil povzetke. 'M bi tudi priložnost In se 1 valil vsem kmetovalcem, ki M prisluhnili in zaupali । °'e kmetijske površine za , planje preizkusov. Podnebje na območju Pomurja Za Pomurje je značilno tako imenovano subpanonsko podnebje z značilnimi suhimi in hladnimi zimami ter neenakomerno porazdelitvijo padavin. Posledice neenakomerne porazdelitve se kažeio v primanjkljajih vlage, ki pa imajo lahko zelo katastrofalne posledice za pridelovanje poljščin. m -■ J anien proučevanja podnebja je bil, da se podrobneje seznanimo z '®9ovimi značilnostmi, ki nam bodo v pomoč pri načrtovanju oziroma j t ■■■■ fciiuuiiiivuiiiu, r\i nam mvuv v pruilivu pil lIC1UI lUVdlIJU U4irUIIId %da 'r'Vrst 9°ienih kultur oziroma pri rajonizaciji pridelave posameznih k n'h rastnih razmerah. ^eglgj .--------------------------------------------- '*mer' 'ca Dolgoletne povprečne količine padavin, lige Jene na nekaterih merilnih postajah Pomurja v mm 1980). Trdkova Cankova Murska Sobota Veliki Dolenci Kobilje Gornja Radgona Jeruzalem Lendava 36.8 41.8 36.1 41.9 39.1 44.3 52.0 47.3 36.1 42.2 37.5 39.2 39.1 42.8 50.0 43.3 47.1 56.9 42.3 48.3 43.1 53.0 56.0 49.7 42.5 43.6 60.2 61.3 56.3 63.3 82.0 63.1 83.2 69.7 76.6 81.0 78.1 87.7 93.0 82.8 104.2 109.1 94.4 104.1 92.0 98.4 104.0 88.9 86.5 98.1 117.0 110.6 104.6 122.9 123.0 106.0 101.0 104.8 90.8 91.3 79.8 105.1 102.0 83.1 61.1 67.2 72.1 63.4 62.6 84.6 80.0 68.0 6£2 73.4 62.8 62.2 56.1 71.3 78.0 59.2 52.8 64.1 70.7 74.1 71.0 81.2 97.0 82.0 45.6 54.6 46.5 46.3 46.8 56.7 64.0 50.7 759.5 825.4 807.1 823.6 768.6 911.5 980.0 824.2 40.1 41.8 'ši 48.1 58.4 V 78.6 105.8 k 109.8 ?■ 92-4 R 68.7 J". 61.5 k 76.4 S 48 2 1 Je razvidno, da med proučevanimi merilnimi postajami v dolgoletnem razlik v celoletni količini padavin. Še najmanj padavin pa e na me Julijo J^ova, ki Ježi na skrajnem severozahodu Goričkega oziroma na tromeji me ^Dosja-8*1”90 in Madžarsko, in sicer znaša ta količina 759.5 mm pa avin, ^r k^>Vpre’IV Obilju, ki leži na skrajnem severovzhodu Prekmurja, kjer pa e v o 768.6 mm padavin na leto. HZ^nica P- d k ^•■»h mo 'i °vprečna količina padavin po obdobjih na ženinih postajah v Prekmurju (1951 do 1980) Pa b0 P°trebn0 ob proU najprimernejših sort (v % ‘ne s'laže prosa vložiti še precej d^a ‘udl v p0 pridelku suhe \, dmo razširjeno kornberško proso je bilo tako v p SK 2/86). P° vsebnosti drugih hranilnih snovi nekoliko s POMURJE ■ Mag. STANKO KAPUN, DIPL. INŽ. AGR., Kbb 4________________________________ proizvodnja, v kateri je po spravilu glavnega posevka dovolj časa za uspešno pridelovanje katerega od ! krmnih dosevkov. Glede na to, da se ' v Prekmurju velikokrat pojavljajo sušna poletja, razmere za pridelovanje krmnih dosevkov niso optimalne, tako da se v praksi poleg pridelovanja mnogocvetne ljuljke (strniščna setev) pogosto prideluje predvsem proso za zrnje (kot poznejši ali strniščni dosevek). Na osnovi poljskih poskusov in rezultatov iz prakse, dobljenih v aridnih razmerah pridelovanja na drugih območjih, ter glede na precejšnjo aridnost podnebja v Prekmurju v poletnih mesecih smo predvidevali, da sta krmni sirek in sudanska trava prav tako primerna strniščna krmna dosevka za doseganje velikih pridelkov krme, ki je primerna tudi za siliranje. Vse to je dalo povod za naše raziskave, katerih cilj je bil, proučiti primernost pridelovanja nekaterih strniščnih krmnih dosevkov za jesensko siliranje voluminozne krme. Pri tem smo predvidevali, da bomo (če bodo vremenske razmere ugodne) dosegli najboljše rezultate z v praksi preverjeno mnogocvetno ljuljko, čeprav naj bi bili tudi preostali v poskus vključeni dosevki primerni za pridelovanje in pripravo ustreznih količin silaže. Iz preglednice 1 je razvidno, da smo s strniščno setvijo krmnega sirka (NS džin) in sudanske trave (NS zora) dosegli obilne pridelke zelene.krme (čez 35t/ha,_oziro,-ma okrog 8 t suhe snovi/ha), kar je glede na kratko rastno obdobje zelo veliko. Kot primeren strniščni krmni dosevek za pridelovanje voluminozne krme v aridnih razmerah se je pokazalo tudi proso, čeprav smo z njim pridelali precej manj suhe snovi kot s krmnim sirkom in sudansko travo. Kislinski sestav (90 točk po Fliegu) potrjuje (glej preglednico 2), da sta krmni sirek cv NS džin in sudanska trava cv NS zora lahko primerna strniščna krmna dosevka za pridelovanje in siliranje krme v danih rastnih razmerah. Prebavljivost pridelane silaže je ena pomembnejših primerjalnih lastnosti ob odločanju za setev določene krmne rastline, zato bi bilo prav, da bi za potrebe prakse v prihodnosti opravili omenjene analize. Sklepi Na osnovi teh rezultatov lahko rečemo: Na rastiščih v Sloveniji, kjer v poletnih mesecih običajno močno primanjkuje vlage, lahko za uspešno jesensko siliranje voluminozne krme na strnišče posejemo tudi kratkotrajne alternativne krmne dosevke, kot so proso, krmni sirek in sudanska trava. Ob pomanjkanju vlage bo njihovo pridelovanje zanesljivejše, kot to velja za v dobrih rastnih razmerah najprimernejšo mnogocvetno ljuljko. Ob odločanju za pridelovanje omenjenih alternativnih kratkotrajnih krmnih dosevkov za siliranje pa bo potrebno poleg PROSO Kornberško KRMNI SIREK NS džin SUDANSKA TRAVA NS zora Suha snov g/kg Sur. beljak, g/kg Sur. vlaknina g/kg sur. maščobe g/kg Fepel g/kg BES g/kg Kalcij - Ca g/kg Fosfor - P g/kg Razmerje Ca/P P« Amoniak (mg/kg) Amon. N (g/kg INI Skupne org. Kisline g/kg Mlečna kislina g/kg Octova kislina g/kg Propionova kislina g/kg Maslova kislina g/kg Ocena (točke) Ocena kak. razreda 100 12.3 22.5 5.0 9.0 512 2.7 2.4 1.138 4.0 1172 4.9 30.2 24.1 5.7 0.2 0.1 97 1 100 9.9 35.8 2.3 7.5 444.2 3.8 2.0 1.844 4.0 888 4.6 71.7 52.1 18.3 0.4 0.1 90 1 100 10.9 10.9 2.4 8.3 445.8 4.2 2.1 1.967 3.95 795 3.7 75.3 54.9 20.0 0.4 0.1 90 1 Cene krmil in vitaminsko-mineralnih dodatkov TOVARNIŠKO IME PU-ŠTARTER PU-ŠTARTER S-DOJ BEK 1 BEK2 SUPER BEK 35 SUPER BEK 35 TL ŠTARTER TLŠTARTER TL PIT 1 TL PIT 2 BRO-ŠTARTER ' BRO-ŠTARTER PUR-FINIŠER NSKZANESNICE KRMILO ZA KUNCE PAKIRANJE LIZALNI KAMEN-govedo VITAREDIN KOSTOMIN KRAVIMIN 3 KRAVIMIN 6 PRAVIMIN 1 PRAVIMIN 2 MESNA MOKA RIBJA MOKA BUČNE POGAČE BUČNE POGAČE-mlete 10/1 50/1 50/1 50/1 50/1 10/1 50/1 10/1 50/1 50/i 50/1 10/1 25/1 25/1 10/1 10/1 2/1 2/1 2/1 5/1 5/1 5/1 5/1 25/1 50/1 rinfuza 50/1 MS-KLJUČAROVCI ROBERT HOZJAN- ŽIŽKI KMET. ZADRUGA DOBROVNIK CENA/kg CENA/kg CENA/kg 62,00 68,00 71,00 57,40 64,30 39,00 45,90 51,80 39,00 44,00 37,20 42,00 67,00 80,00 63,00 73,50 62,00 53,00 59,00 48,20 36,40 31,60 39,00 37,00 63;00 69,50 73,00 59,20 66,00 56,40 54,00 53,00 * 66,00 58,50 56,00 63,00 59,10 218,50 215,00 240,00 273,00 192,50 215,00 200,00 136,00 221,00 152,00 159,60 215,00 239,00 194,00 216,00 77,80 185,00 68,25 74,25 0609 630898, 041630898 Preglednica 1: Povprečni pridelek sveže zelene krme (t/ha) obravnavanih strniščnih dosevkov, namenjenih za siliranje NS džin NS zora Kornberško Tetraflorum __ Pridelek zelinja 38,95 35,57 11,45 __________ Kmetijska panorama je priloga Vestnika, izdajatelj pa Podjetje za informiranje Murska Sobota. V tokratni jesenski prilogi, ki je pretežno namenjena pridelovalcem krušnih žit in še nekaterih poljščin ter obnovi trajnih nasadov, so s prispevki sodelovali strokovnjaki Kmetijske svetovalne službe za Pomurje. Kmetijsko panoramo je uredil Ludvik Kovač, prispevke je lektorirala Nevenka Emri, oblikovalec je bil Robert J. Kovač. prebavljivosti teh rastlin podrobneje proučiti sortiment in tehniko pridelovanja omenjenih kultur (način in gostota setve, gnojenje, termin, način in mehaniziranje siliranja) pa tudi možnost pokladanja določenim vrstam in kategorijam živali. MAG. STANKO KAPUN, DIPL. INŽ. AGR. KSS ZA POMURJE I SONčlčNE TROPINE 40/1 20,13 KRMILNA MOKA 40/1 13,00 PŠENIČNI OTROBI SOJA JEČMEN 40/1 50/1 4Z.25 50/1 13,90 TILIA-BUČEČOVCI 59,00 UREA-RADENCI KALIA-MURSKA SOBOTA TOVARNIŠKO IME PAKIRANJE CENACk9 CENA/kg CENA/kg PU-PREDŠTARTER 10/1 13/,3U 63,65 PU-ŠTARTER PU-ŠTARTER 10/1 62,80 50/1 58,80 60,38 61,00 89,40 S-SUPER S-DOJ 50/1 50/1 40,90 42,10 47,40 SUPER U-3 50/1 50,40 BEK1 BEK1 10/1 50/1 40,30 41,06 42,76 47,25 BEK 2 BEK 2 SUPER BEK 35 SUPER BEK 35 TL-šTARTER tl-štarter TL-PIT 1 10/1 50/1 .38,60 10/1 69,80 50/1 64,60 10/1 53,60 50/1 49.60 50/1 32>80 65,85 54,90 50,70 135,00 44,60 55,12 SUPER T MIX 3% BRO-ŠTARTER BRO-ŠTARTER BRO-FINIŠER 30/1 10/1 63,60 25/1 60,80 25/1 57,10 65,50 58,60 . 67,58 67,30 82,02 PUR-ŠTARTER 10/1 PUR-FINIŠER NSKZANESNICE 25/1 56,50 10/1 54,80 56,20 51,90 57,08 NSKZANESNICE 50/1 54,20 KRMILO ZA KUNCE 10/1 53,00 LIZALNI KAMEN-govedo VITAREDIN 1/1 157,70 2/1 222,30 241,10 189,75 KOSTOMIN 2/1 194,80 274,30 GROVIT 2/1 274,20 KOSTOVIT 2/1 255,70 135,40 bovisal KRAVIMIN 3 5/1 5/1 202,10 202,00 138,60 236,50 KRAVIMIN 6 5/1 218,30 PRAVIMIN 1 PRAVIMIN 2 5/1 5/1 197,50 197,50 25,00 KRMILNA MOKA KRMILNA MOKA PŠENIČNI OTROBI JEČMEN 30/1 40/1 16,00 30/1 13'28 rinfuza 14>30 14,40 30,00 JEČMEN SOJA 10/1 rinfuza 42-90 43,50 BUČNE POGAČE SONČIČNE TROPINE rinfuza 66,50 rinfuza 38,50 48,70 KORUZA 10/1 I KORUZA 50/1 21-95 zavarovalnica triglav d.d Območna enota Murska Sobota se zbirajo in obrestujejo vplačani prispevki, zmanjšani za stroške in višino premije zavarovanja za primer smrti (če je ta vključena). Sredstva fonda se valorizirajo s temeljno obrestno mero (TOM) tako med plačevanjem prispevkov kot tudi ob izplačevanju pokojnine. Valorizacija se izvede skladno s stopnjo ustvarjenega letnega oziroma polletnega pozitivnega rezultata. Kakšen vpliv ima dobiček na višino pokojnine, pove naslednji zgled. Ob predpostavljeni letni 7-odstotni donosnosti bi zavarovanec, ki je vseskozi plačeval enako visok prispevek, v 36 letih zagotovljeno pokojnino podvojil. V tabeli je naveden primer, če bi se za skupinsko obliko prostovoljnega pokojninskega zavarovanja odločilo od 5 do 15 ljudi: Ml POZNAMO ODGOVOR ZAKAJ MORAMO SAMI RAZMIŠLJATI O FINANČNI VARNOSTI NA STAROST? V sistemu, ki smo ga pred nekaj leti spremenili, nas misel na starost s finančne plati ni kaj posebej obremenjevala. Dokladni sistem pokojninskega zavarovanja, ki je z vidika zagotavljanje socialne varnosti upokojencev gotovo zelo učinkovit, je dolga leta zagotavljal relativno varno starost generacijam upokojencev. Posameznik z vidika zavarovanja ni imel obilo možnosti, da bi lahko tudi sam kaj storil za svojo korist. To tudi ni bilo potrebno, saj je medgeneracijska pogodba reševala in še rešuje finančna vprašanja upokojencev. Mlajšo in srednje generacije pa vse bolj preveva spoznanje, da država ne bo več skrbela za našo gmotno prihodnost, ne da bi pri tem sodelovali tudi sami. Razmerje med aktivno generacijo in generacijo upokojencev se vse bolj izenačuje predvsem zaradi demografskih razlogov. Sedaj vstopajo v aktivno obdobje zadnje številčno močne generacije, rojene v obdobju 1973 do 1982, zato se število delovno sposobnega prebivalstva še povečuje. Poslabšanje sedanjih razmer se bo pričelo okrog leta 2000, kritična stopnja pa bo nastopila okrog leta 2015. Po letu 2020 se pričakuje razmerje med zavezanci za plačilo prispevkov in upokojenci 1:1. Tako finančno breme bo za takrat aktivno prebivalstvo postalo nevzdržno. Pokojninska reforma je tako neizbežna. In kako bo reforma pokojninskega sistema vplivala na kmečko populacijo, kajti bela knjiga je nikjer posebej ne omenja? Vsak sodoben kmetovalec si poleg vsakodnevnih vprašanj, ki se nanašajo na to, kaj bo danes počel in kaj vse mora postoriti, da živina v hlevu ne bo lačna, da bo pridelek čim večji in čim kakovostnejši, da bodo gorice obilno obrodile ..., zastavlja še številna druga vprašanja, ki se nanašajo na prihodnost: ali bom dovolj zdrav na stara leta, da se bom lahko preživljal z delom svojih rok, ali bodo morda zame skrbeli moji otroci, ali bom imel zadostno pokojnino, ki me bo lahko preživljala, če ne bom mogel več delati, ali bom užival mirno in spokojno jesen svojega življenja ... In prav zaradi tega, ker ne vemo, kako se bo razpletlo s pokojninsko reformo in kako bo v njej poskrbljeno za kmečko populacijo, ponovno prevlada že tako znano: Sam si pomagaj in »država« ti bo pomagala ... Zato, ker; vsak pameten gospodar že danes misli na svojo prihodnost, se je že v sedanjosti potrebno odpovedovati določenim ugodnostim, da bomo imeli varno in finančno stabilno jesen življenja. Zato nam ne sme biti vseeno, za kakšno obliko naložbe se odločamo, kajti izbrati moramo varno in donosno naložbo, kar zavarovanja vsekakor so. Izbiramo lahko med več oblikami naložb, ki jih imamo danes v Sloveniji na voljo, to so prostovoljna pokojninska zavarovanja, rentna zavarovanja, različne oblike življenjskih zavarovanj z varčevalno komponento in tudi rentna varčevanja. Ponudniki so predvsem zavarovalnice in banke. Zavarovalnica Triglav ponuja več oblik zavarovanj z varčevalnimi komponentami, ki jih posameznik izbira in prilagodi glede na njegove potrebe. PROSTOVOLJNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE Zavarovalnice Triglav je dolgoročna naložba, ki zagotavlja imetniku pokojninskega računa pokojnino, ki se prične izplačevati ob upokojitvi ali od vnaprej določenega trenutka v prihodnosti. Pri pokojninskih zavarovanjih poznamo - individualno in skupinsko obliko. Individualno pokojninsko zavarovanje sklene posameznik, pri skupinskem pa lahko sklene zavarovalno pogodbo za kmetovalce in njegove družinske člane zadruga, občina, društvo ali druga podobna pravna oseba, vendar vsak, ki pristopi k tej obliki, je lastnik svojega pokojninskega fonda. Zaradi nižjih stroškov je skupinska oblika tudi cenovno ugodnejša. Zavarovanci se lahko odločajo med različnimi programi - A, B in C - ločijo pa se po tem, ali je vključena družinska pokojnina ali ne in ali so všteti stroški pogreba. Zavarovanec si sam ob sklenitvi zavarovanja na podlagi svojih zahtev, želja in potreb določi končno obliko pokojninskega programa. Določen je z obliko in višino prispevkov, z načinom obračuna starostne pokojnine, z višino zavarovalne vsote za primer smrti in družinsko pokojnino, pri skupinski obliki pa še s številom članov programa. Vsak zavarovanec ima svoj fond, v katerem Zavarovanec Zav. doba Prispevek Pokojnina Višinajo^ Moški - 20 let 40 let 5.000 SIT 30.864 4.935.850 Moški - 30 let 30 let 7.500 SIT 27.324 4.369.760 Moški - 40 let 20 let 10.000 SIT 19.344 3.093.500 Ženska - 20 let 38 let 5.000 SIT 22.841 4.4 65.589 Ženska - 30 let 28 let 7.500 SIT 19.913 3.893.148 Ženska - 40 let 18 let 10.000 SIT 13.627 2.664.18S V izračunih ni upoštevan prometni davek na storitve. Jasno je, da je socialna varnost vsakega posameznika bolj kot doslej odvisna od njegovih lastnih vlaganj. Zavarovalnica Triglav se je s to obliko skupinskega zavarovanja približala potrebam prekmurskega človeka. NI NUJNO, daje član pokojninskega progama Zavarovani Triglav tudi obvezno pokojninsko zavarovan pri ZPIZ-u. Zaradi tega, ker je ZPIZ poviševal prispevke, veliko kmetovalcev teh plačil ni zmoglo in je sledilo množično odjavljanje iz tega pokojninskega sistema, kar je ponovno vodilo k temu, da bo socialna varnost na stara leta odvisna od državne socialne pomoči ali pa da bodo na preživetja, na pragu revščine. Ponovno bi se znašli v začaranem krogu, ki mu ni videti izhoda. Mnogi so se tega še pravočasno zavedli, zato so se odzvali tako, da so se organizirali in poskrbeli zase. Za prostovoljno skupinsko pokojninsko zavarovanje so se kot pionirji na tem področju in ko P v Sloveniji odločili kmetovalci iz občine Hodoš - Šalovci, ki so skupinsko zavarovanje sklenili prek omenjene občine, kajti tudi v interesu občine je, da ima finančno stabilne in močne kmetovalce, gospodinje in druge samozaposlene, saj socialno ogroženi občani morejo prispevati k razvoju občine. Danes imamo v Pomurju sk-lenjenih že več takih oblik zavarovanja, nosilci so tudi društva, P osebe itd. Končali bi s tem, da Zavarovalnica Triglav skupaj z vami pozna odgovore na vsa vaša vprašanja in vaše potrebe ter vam ponuja pokojnino po vaši meri. Kadar nam gre kdaj vse narobe, pravimo, da smo imeli smolo. Kad nas smola obilno obdari v zelo kratkem času, pravijo, da smo , nesrečo. Če v nesreči ne ostanemo sami in imamo ob sebi za nico, na katero se lahko zanesemo, da nam bo pomagala po_ posledice neljubih dogodkov, takrat rečejo, da smo imeli srečo nesreči. Še sreča, da obstajajo dobre zavarovalnice. jugo PPEVOZ d.o.o. j EXPORT - IM PO RT TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE 2230 LENART. Ptujska cesta 16 Novost na slovenskem trgu: Traktorji UNIVERSAL za sedanje in prihodnje rodove AGROSERVIS d.d. Murska Sobota Kroška 58, Murska Sobo^ tel.: (069) 21 630, 21 322 faks: (069) 21 322 novi dosežek v razvoju traktorjev univen/m * nova sodobna linija traktorja z novo moderno kabino * nov ekološki motor moči do 50 KW * zavore na vsa štiri kolesa * sinhroniziran menjalnik * hidravlična sklopka * menjalne ročice ob strani * hitrost traktorja od 1,1 do 32,18 KM/h Prva serija traktorjev UNIVERSAL 684 DT ŠTAJERC po posebni ponudbi z 10 % promocijskim popustom! ZA VSE DRUGE TIPE - 3 % popust - osnovno zavarovanje traktorja pri zavarovalnici Triglav - brezplačen tehnični pregled traktorja Po ugodnih cenah boste lahko kupili: - kosilnice BCS - akumulatorje VESNA - gume BARUM - razno kmetijsko mehanizacijo - pooblaščeni prodajalec traktorjev za severovzhodno Slovenijo ■ servis z najdaljšo tradicijo - prodaja rezervnih delov • Prodaja origina"-e rezervnih delov tipe kombajnov ■ servis kombajn0'' i PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACl^ Nakup vam bomo olajšali z ugodnimi kreditnimi pogoji od 2 do 4 let z minimalnim pologom. Proizvajalec in generalni zastopnik traktorjev UNIVERSAL za Slovenijo: TRGOPREVOZ, d. o. o., Ptujska c. 16, 2230 Lenart tel.: (062) 727 246, 727 256, faks: (062) 727 245 - obračalni plugi in vrtavkaste brane - traktorske prikolice (enoosne, dvoosne) AVTOKLEPARSKE IN AVTOLIČARSKE STOR11^ GENERALNA POPRAVILA MOTORJEV