SLOVENSKI LIST CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 \ Periódico de la Colectividad Yugoeslava Dirección y Administración: GRAL. CESAR DIAZ 1657, U. T. 59 - 3667 - Bs. Aires. Registro Nacional de la Propiedad ^Intelectual No. 032878. B«c«»t>ii mw i - -iTnrarffaTnti ■ JI—LX. NITTI O RUSIJI Pred nekaj dnevi je bivši italijanski minister Francesco Nitti obelodanil v tukajšnji "Prensi" daljši članek, nanašajoč se na zadnji proces v Moskvi ter na prejšnje in bodoče, ki jih bo baje Stalin še dal prirediti. člankar ugotavlja, da v Rusiji ni bilo še nikoli nobene demokracije. Počenši od Ivana Groznega, Petra Velikega pa do Stalina, so vedno vsi vladali s terorjem. v 0 obdolžitvah izdajništva Tuha-cevskega, Buharina in drugih, pravi Niti, da so neverjetne (on je osebno nekatere izmed obsojencev poznal), kot je neverjetno, da bi bil izmed Vseh starih revolucion^ircev edino Stalin brez vsake napake in stoodstoten idealist. Znano je, da je Bu-»arin pripravil osnutek ruskih zakonov.. ki so bili skoro v celoti sprejeti in po katerih Stalin vlada. Dalje Jve znano tudi, da je maršal Tuha-°evski reorganiziral rusko rdečo armado, s katero se Stalin opravičeno Ponaša. Nitti je prikazal Stalina kot surovega in divjega moža s Kavkaza, ki ni svoje divje narave v ničemer spremenil, potem ko je pobegnil kot dijak iz semenišča v Tiflisu in potem se je klatil kot revolucionar iz «raja v kraj. Slej ko prej je ostal ^ in brez srca; mož, ki vpošteva samo svojo voljo. Rusija po Nittijevih trditvah ni delavski paradiž, kot mnogi mislijo, Marveč je v njej nivo ljudske kup-ne nicči in sploh prehrane še zelo ni Pač pa se je industrija zelo dvignila ter se bo še bolj, ko se bo načrt industrializacije popolnoma izvedel. po tu bi se z Nittijem več ali manj trinjali, a je dejal še nekaj, česar bi Po našem mnenju izobražen mož, ka-Krsen je Nitti, ne smel trditi. je, da je Rusija "najmanj . llizirana država na svetu" ter da ^ najzadnja stopila v vrsto ci-iziranih narodov, šele v začetku Prejšnjeg-a stoletja da je dobila pr-e§a večjega človeka, Puškina, s kara t*111 Se Pričel razvoi ruske lite-u,tUre- Pozneje je dobila še dva ve-st . Üterarna moža: Tolstoja in Do-°jevskeg«a, a da sta bila oba svoje- la h fanatika' ki sta si domišlja-' da je samo Rusija vse in da mo-vse pronikniti le iz nje in samo RanJo. Nadalje trdi člankar, da je iz člUsije ¿taman pričakovati kakih za ie°^eŠtV° koristnih idej, kajti četudi l dala zadnje čase nekaj velikih u- AÑO (Leto) IX. BUENOS AIRES, 3 DE JUNIO (JUNIJA) 1938 HHHBHmO Núm. (Štev.) 73 NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. dogodki na kitajskem in nova japonska vlada NEPOVOLJEN RAZVOJ VOJNE NA KITAJSKEM JE POVZROČIL V TOKIJU VLADNO KRIZO — MINISTRSKI PREDSEDNIK KNEZ KONOYE JE REORGANIZIRAL KABINET TAKO, DA IMAJO V NJEM MILITARISTI VSO MOČ — VZROKI DOSEDANJIH NEUSPEHOV V "EKSPEDICIJI" PROTI KITAJCEM Pustolovščina, v katero se je spustila Japonska s svojo vojno proti Kitajski, se tako neugodno razvija v zadnjih mesecih, da so dogodki na bojiščih morali najti svoj odmev tudi doma, na Japonskem, kjer ves narod nikakor ne odobrava načrtov militarističnih krogov. Do sporov je prišlo tudi v vladi in v krizi so zaenkrat zmagali predstavniki vojaške klike, ki je deželo pognala v vojno. Knez Ivonoye je odslovil zunanjega ministra Hiroto, zastopnika zmernih elementov, ter je njegovo listnico izročil generalu Ugakiju; finančno ministrstvo, ki ima v vojni veliko vlogo, je prevzel novi minister Ikada, listnico za narodno vzgojo pa je prevzel general Araki. S temi novimi predstavniki skrajnih militarističnih krogov hoče Japonska okrepiti položaj svoje vlade ter napeti vse sile za boljši uspeh nadaljnje kampanje na Kitajskem. Vprašanje pa je seveda, ali bodo ti novi napori, ki bodo zahtevali nove in velike žrtve s strani japonskega naroda, obrodili uspeh. Težave, na katere je naletela japonska vojska pri podjarmljenju Kitajske, so vzbudile zadnje Čase živahne razprave v vrstah vojaških strokovnjakov. Vse velike vojaške strokovne revije objavljajo sestavke z analizami kitajsko-japonske *l3reokret na japonsko-kitajskem bojišču se je pričel prve dni marca meseca. Tehnično izbomo organizirana japonska ofenziva je pričela zastajati že pred marcem, vendar pa so se pojavili šele prve d^ii marca sigurni znaki, da je prodorna sila japonske ofenzive izčrpana in da je nastopil trenutek krize. V vojaškem pogledu ni dosegla japonska ofenziva nikjer postavljenih ciljev. Tako je zastala v severni Kitajski, kjer se ji ni posrečilo spraviti pod popolni japonski vpliv severnih kitajskih provinc, kakor tudi v srednji Kitajski, kjer se je ponesrečil napad na lunghajsko železnico in Hankau. Na jugu je zastala japonska ofenziva proti Kantonu že v prvih početkih. V prvih dneh aprila so pričeli Kitajci s protiofenzivo, ki ni bila samo nepričakovana, nego po mnenju skoro vseh vojaških strokovnjakov tudi izredno dobro pripravljena. Dotlej prodirajoča in napadajoča japonska vojska je bila preko noči potisnjena v obrambo in to v strategi-čno in taktično nadvse neprikladuih položajih. S kitajsko ofenzivo je bila tudi zadeta temeljna misel japonskih strategičnih operacij, zasnovana na izkustvih abesinske vojne: misel bliskovitega ofenzivnega napada s tehnično moderno opremljenimi četami, sposobnimi za brze in odločilne zmage. Kitajsko-japonska vojna bo trajala kmalu že skoraj leto dni. Bilanca njenih uspehov za Japonce v primeri z bilanco v rusko-japonski vojni leta 1904 do 1905 kaže dokaj spremenjen položaj. Dočiin je takrat v prvih desetih mesecih japonska vojska že paralizirala udarno moč ruske vojske in jo potisnila v popolno o-brambo in s tem že skoraj zapečatila izid cele vojne, smo sadaj šele na pričetku. Japonska vojska se nahaja ¡ danes v bolj nevarnem položaju, nego se je nahajala vse mesece dosedanjih vojnih operacij proti Kitajcem. Razna znamenja kažejo, da so pravilno ocenjevali moč in udarno silo vojne, ¡japonske vojske tisti «oiaški strokovnjaki, ki so že lansko leto napovedovali, da bo izkrvavela na prostranem ozemlju Kitajske z njenimi neizčrpnimi rezervoarji ljudskega materiala. Uspeh ali neuspeh japonske vojske na kitajskem bojišču bo imel na Japonskem tudi nedogledne notranjepolitične posledice. Že dosedanji neuspehi so močno škodovali prestižu japonske vojske v domovini. Vodstvo japonske vojske se nahaja danes pred težkimi odločitvami. Po mišljenju vojnih strokovnjakov je za vzdrževanje ekspedicijskega kora na Kitajskem že do sedaj angažirana skoraj vsa japonska vojna in gospodarska moč. Kitajska vojna stane dnevno težke milijone in med japon- civilizacije, tako kot je ne najde Nitti na Ruskem, ne pomeni kulturne višine vsega narod,a. Vsak narod ima svoje velike može. Prav tako jih je imela tudi Rusija in ne bo imela. Sicer pa je Nitti pozabil navesti prave vzroke, ki zavirajo porajanje mislecev in učenjakov. naroda so morali ruski literati, uče njaki in umetniki dobesedno strada ti, tako nam pripoveduje zgodovina. Zakaj? Zato ker je bil narod v splošnem analfabet, takozvlino plemstvo pa, ki je imelo oblast in bogastvo v rokah, je črpalo svoje "znanstvo" iz ^njakov v zdravilstvu, da ni dala je nesmiselno trditi, da jih v bodoče ^ ^koli in da ga ne bo nobenega ru 5egia misleca in filozofa. Lastne to t ®e n'koli ni bilo in za- ^ tudi Rusija ne bo nikoli nikogar ru ^uski boljševizem (ftx je samo ša *enomen, dober morda za me-nico narodov kot je Rusija, kjer tiv>°re Petinosemdeset jezikov in lot ° narečiJ- kar da ne pomeni ce-v® v nobenem pogledu. "Ruski kotJSeVÍZem Prav tako odvraten kar^ ^ carizem", zaključuje član- Kar se tj¿e zadnjega stavka, ima gillltl prav. Vsaka diktatura in ria-bodisi na levi ali na desni, je na 0 2a sPlráni razvpj države in . °da, ker zavira svobodo mišljena m iniciativo posameznikov. A J..J" Se tiče ruske civilizacije in nje- cen Velikih možl Nitti v sv°iih Pod" ^Jnjočih trditvah zelo pretirava. faenkrat ne vidimo nobene take na^T6 na svetu> ki bi bila dovršena" ki je Nittijeva domovi-ro'®e Ponaša z dvatisočletno kultu-Šizi ,era Pa ni mogla preprečiti fa-d.^a in nasilne vladavine, ki jih tu-ra •'•ltti 0t8°ia in zaradi katerih mo-ziveti v izgnanstvu. S tem noče-nekreči. da Italija ni dala človeštvu trajne in svetovne vrednosti. Njih dela so prevedena v vse jezike in so šla ter še gredo po vsem svetu. Na primer: Prav te dni predstavlja tukajšnje ljudsko gledališče Gogolje-vega "Revizorja", ki žanje danes prav toliko zanimanja, kot ga je ta igra žela svoj čas v Petrogradu, ko so jo prvikrat dali v navzočnosti samega carja. "Vsak je dobil malo lek- skimi političnimi kakor gospodarskimi krogi se čujejo vse bolj pogosto glasovi, da je treba čimpreje časten izhod iz opasnega podjetja. Skoro vsi japonski vodilni vojaški krogi so računali s tem, da bodo japonske motorizirane divizije v enem zaletu osvojile prostrana ozemlja Kitajske in z enim silnim sunkom razbile kitajsko vojsko. Potek desetmesečnih operacij je pokazal, da so Kitajci spretno izrabili obsežnost svojega teritorija in s premišljenim umikanjem onemogočili usoden spopad, v katerem bi lahko japonska vojska prizadejala kitajski armadi smrtni udarec. Medtem so Kitajci reorganizirali svojo vojsko in jo opremili z modernim vojnim materialom, katerega dobavljajo v tihem dogovoru tako Rusi, kakor Angleži, Američani in Francozi. Seveda tudi Japonci niso držali križem rok. Vodstvo japonske vojske in mornarice vse bolj pritiska na vlado, da naj vrže v boj proti Kitajcem vse razpoložljive materialne moči. Spričo prekarnega položaja, v katerem se nahaja japonska vojska, vladi tudi ne bo preostalo drugega, kakor odobravati vse večje angaž-maje tako v materialnem pogledu, kakor v uporabi vse večjega ljudskega materijala. Zaradi tega bodo Japonci na Kitajskem gotovo še dosegli večje ali manjše uspehe, ker bodo morali v bodoče tvegati vse, da ohranijo prestiž svoje vojske. Ne glede na to pa je sedaj že gotovo, da j se bo kitajsko-japonska vojna mnogo bolj zavlekla, kakor je računal ob njenem izbruhu japonski generalni štab. Kitajska je namreč v teku borbe z japonskimi napadalci pokazala, da je sposobna voditi strategijo izmučenja napadalca s pomočjo razsežnosti svojega ozemlja in s pri-tegovanjem vse večjih ljudskih mas. Dočim zapada Japonska v težko no-tranjo psihološko krizo, se Kitajska RAZNE VESTÍ Avstrija bo pod Nemčijo spremenila ime. Imenovala se bo po svojem starem imenu — Ostmark — Vzhodna krajina. Letalo družbe United Airlines, ki je bilo namenjeno iz Newarka v Cleveland, je kakih 10 km od pristaja-lišča treščilo na tla in se razbilo. Vseh 7 potnikov in troje mož posadke se je ubilo. General Enescu, tajnik romunske zračne Zveze, je zgorel v letalu, v katerem se je vozil. Ista usoda je doletela tudi pilota, ki je bil z njim. Tudi v Madridu so bili radi vele-izdaje obsojeni vodja karabinerjev Tomas Ri^io ña smrt, drugi njegovi tovariš', pa na 30, 14 in 10 let ječe. Veliko ofenzivo so začele vladne čete v Pirenejih in pri Balagueru, kjer si prizadevajo dobiti spet v svoje roke nasipe, ki služijo električnim centralam, katere dovajajo ener gijo barcelonskim tovarnam orožja. V Italiji so bili v nedeljo spuščeni v morje trije novi podmorniki: „Gal-vani", 935 ton, „Corraziere", 1.620 in „Beilul", 650 ton. moralno krepi in konsolidira v zavesti, da je sposobna odbijati japonski napad. Moderno vojno ne tvorijo samo materialne bitke nego igrajo kliub vsemu napredku tehnične oborožitve v njej še vedno veliko vlogo politični in psihološki momenti. Japonski napad je vzbudil v kitajskem narodu doslej neslutene sile,. ki imajo svoj izvor v spoznanju usodne povezanosti posameznih delov ogromnega državnega teritorija, kakor tudi poedinih plemen. In tako lahko zasleduje objektiven opazovalec danes na Kitajskem formiranje nove nacionalistično-revolucionarne zavesti, ki objema vedno širše narodne sloje, med katerimi je bila še do včeraj nacionalna zavest neznan pojem. Posledica prebujanja kitajske nacionalne zavesti so tudi številne ¡regularne četniške formacije, ki prizadevajo kljub svoji nevojaški obliki vedno težje skrbi japonski vojski. Spričo skoro dvestomili jonskega | cije". je dejal car in prav take lek- cije daje ta igra še danes oblastnikom, tako Stalinu kakor marsikateremu predsedniku : bolnumici je kmalu nato podle- gel poškodbam. Gorica. — Izbrali so nov davčni odbor za goriško prefekturo, ki ga sestavljajo: predsednik dr. Ivan ('arnevali, podpredsednip dr. Josip Delfino in dr. Stimato Pau, člani (rilber Orali (Kralj), dr. Anton Grillo, ing. Gerolamo Siinonetti, Cezar Bader, dr. Marij Franzotti, arh. Gerolamo Luzzatto, Angel Milano, odvetnik Valentin Pascoli; dr. Simeon Crecehici (Krekič), odv. Andrej Maraño in odv. Henrik Matighello, kot namestniki pa Salvatore Marrone, Salvatore Micicche (Mičič), Kgidij Prinzi (Princ), ing. Friderik Ribi, dr. Peter Canepa in odv. Arrigo Ma-rizza. Gorica. — Znatna podpora je bila podeljena znani šolski ustanovi "Ente Faina", ki se v naših krajih briga za nadaljevalno strokovno šolstvo. Gorica. — V Gorico je prispelo iz Ljubljane in Maribora 100 članov Sadjarskega in vrtnarskega društva, ki so si ogledali okoliške vrtove in posetili Brda. Odpotovali so v Pado-vo. Komen. — 15 letni Franc Žigon se je spravil na zvonik vaške cerkve zdrava. Vest o trojčkih je šla brž po vsem mestu in je vzbudila razumljivo zanimanje, ker je za Buenos Aires tak dogodek redkost. A ne samo radovednost, tudi dobra srca so se oglasila, ko so izvedela, d|a je mož navaden težak in da ga bo tako obilen prirastek v družini moral spraviti v resne skrbi za zadosten vsakdanji kruhek. Materi in trojčkom so prinesli doslej že mnogo darov iz vseh mestnih okrajev in če se navdušenje ne bo prehitro poleglo, bo darežlji-vost Buenos|aireščanov v mnogem olajšala skrbi don Franciscu. Naraščajke z Dock Suda Expreso "Gorizia" Izredna ponudba za jugoslovansko kolonijo .JA^E. OPREMA ZA LIVING-ROOM tapecirana s klobučevino $ 85.- Avda. SAN MARTIN 2700 (V sredini kvadre) U. T. 59 - 0504 kjer bo moral biti 5 tednov. Postojna. — Na mesto odstavljenega podeštata kom. odv. Alfreda Zannonija je prišel na njegovo mesto kom. odv. Giulio Luccardi. Repentabor. — Zopet se je iz neznanih vzrokov vnelo grmovje in požar se je zaradi burje zelo hitro razširil. Gasit so prišli tržaški gasilci, ki so imeli obilo posla. Ogenj je uničil 30.000 kv. met. terena. Rihemberk. — V rihemberški občini je bila napeljana pred kratkem električna razsvetljava v Šmarje, Branico in Svinjebno. Tolmin. — V Lomu je požar uničil posestvo Andreja Kokošarja. O* genj je napravil 10.000 lir škode in gašenje je bilo zelo otežkočeno zaradi vetra. Zgorelo je 40 stotov sena, mnogo krompirja in žito. Trst. — šolsko skrbništvo je razpisalo natečaj za 83 učiteljskih mest v tržaški pokrajini. Trst. — Umrli so: Rojac Lina, 4 mes., Vidič por. Albori Marija 57 let, Križmanič por. Žagar Helena 68, Sedmak Jernej 74, Bizjak vd. Mer-sin Frančiška 65, Španger vd. Lončar J. 92, Požar Ivan 60, Levi vd. Ferfolja Irena 71, Polšak Josip SO, Štok Adrijana 17, Kjuder por. Ces-cutti Evgenija 27, Kozlovič Celestin 23, Sosič A. Marija 8 mes., Sunič Roza 15, Komar vd. Kuljat Tereza 74, Pavlovič Amalija 25, Biloslav Anton 46, Jerman vd. Julien Ana 67, Prc* gelj Alojz 56, Besednjak vd. Mialje-vič Ana 81, Jenko Josip 57, Žgur Josip 64, Furlan Andrej 78. Trst. — V Kjarboíi so te dni otvo-rili veliko bolnišnico, ki je namenjena za otroke. Trst. — Oblastem so bile naznanjene zaradi na\odenega mleka slc- FRANC LOJK Calle VILIiAROEL 1476 U. T. 54 Darwin 517¿ in 2004 r <0f ■»> •»> <♦> <«• JK- <«• <♦> W K<»>. 3NK >s»; :>:«•' •:♦> :<«•: >*< sm <«• * KROJACNICA GORICA" Hočete biti dobro in elegantno oblečeni Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste vedno dobro postreženi. FRANC LEBAN Ul. W ARNES 2191 (Nasproti postaje Paternal.) BMW»:iie»> <♦> «* <»> ac» odkoder se je hotel spustiti po vrvi I deče mlekarice: Ana Kermac, Ivanina tla. Po neprevidnosti je padel zlSabadin iz Kopra. Marija Božič 12 višine 6 m in si zlomil nogo. Stric | Lanišč, Katarina Žigante iz RačiC 1,1 ga je prepeljal v tržaško bolnišnico, Marija Ulčič. PRVA VELIKA KAMPANJA za „SLOVENSKI LIST" PRVA NAGRADA Vozni listek za Evropo in nazaj Vsak star naročnik, ki pridobi novega naročnika, dobi za vsakega po eno srečko in vsak npv naročnik dobi tudi eno srečko, ko plača naročnino za celo leto. Nudi se lepa prilika, da bo eden izmed naročnikov, kogar bo zadela sreča, obiskal brezplačno »voje kraje. Kadar govoriš s prijateljem ali prijateljico, ali jim pišeš, razloži jim, kakšna sreča jih lahko doleti, če se naroČijo na "SLOVENSKI LIST" Naročniki in naročnice! Če le vsak enega naročnika pridobite, pa je zadeva rešena. če dobiš več naročnikov, flobiš. več srečk in s tem večjo možnost, da sjadeneš glavni dobitek., _ NA DELO, VSI, ZA Vl^JI SLOVENSKI LIST" ..i-t..*..,..,..,-,- t, MMMMm Uprava m I I Vesti iz organizacij Nov glas v naši koloniji Preteklo je nekaj mesecev odkar je med nami lialahko zašumelo, da se pripravlja ustanovitev nekega novega društva. Prisluhnil sem. "Brrr.", je dejal nekdo, "saj je že tako preveč društev v Bs. Aire-8U, in zabav, ter so še te preslabo obiskane"... Drugi je menil: "Je že kdo v stiski, pa mu hočejo poniágati". "Pravijo da bodo imeli vstop samo Jugoslovani", pripomni tretji. "Kaj, za vraga, samo jugoslovanski državljani? Lepa stvar!"... Začelo me je zanimati. Kar se tiče poslednje, je bila trditev ne samo pretirana marveč tudi neutemeljena. Glede ostalih opazk pa sem počakal s sodbo, ki se je do danes izkazala povoljno. Kar se dela za ustanovo novega društva tiče, se mi ni zdelo nič slabega ter sem že tudi jaz večkrat mislil na to posebno odkar je frakasi-rala inicijativa, da bi se ustanovila Podporna Jednota. Na novo torej! Ogledal sem si stvar od bliže. Našel sem precej dobre volje in razumevanja, posebno od strani takih, ki so dotedaj gledali vsa društvena desvalija le bolj od daleč. To mi je dalo poguma in prepričanja, da je v resnici potrebno nekaj takega, kar doslej nismo imeli. Pristopil sem. In pristopal je mož za možem ter so se oglašali ne samo taki, ki stvar odobravajo, ampak tudi taki, ki jo podpirajo. Gre se za ustanovitev podporne organizacije in do danes je s1,var že Precej napredovala ter imamo namen v kratkem napraviti večji korak v razvoju započetega dela. Naj povem takoj v začet ku^da se Porajajoča ustanova hoče držati tehle načel: Biti strogo nepolitična, ker se zavedamo da ima iste življenjske potrebe oni, ki hoče bolj na levo, kakor tisti, ki misli na desno, ali pa tretji, ki gre po srednji poti. Vsi smo izseljenci in kot taki potrebni vzajemne pomoči a izven društva pa lahko vsakdo misli svoje. Nadalje imamo namen biti z vsemi že obstoječimi društvi v najboljših odnošajih. Da poslednje podkrepimo tudi z dejanji, smo sklenili, da ne bomo Prirejali zabav in prireditev ker je teh že sedaj dovolj ter se človek pri najboljši volji ne more odzvati vsem Povabilom; v tem se bomo omejili le na morebitne obletnice ali večje društvene praznike, v ostalem pa, kot dosedaj posečali prireditve ostalih društev. Koliko truda zahteva že sani začetek, vedo samo tisti, ki so to že poskušali, in se ne bodo čudili, šj stvar Počasi napreduje. "Počasi pa gotovo!" posebno za podporniško organizacijo mora veljati to pravilo. Dosedaj vodi vso stvar pripravljalni odbor, ki ga tvorijo štiri osebe. ter še posebej izvoljeni blagajnik in zastopnik. Poznejši celokupni odbor ima tvoriti ožji in širši odbor ter bodo v slednjem zastopane razne skupine kot napriiner Primorci, Belokranjei, Prekmurci, Dolenjci i. t. d. (do sedaj v pripravljalnem odboru, so žo zastopane tri). Taka razdelitev se nam ZA OBLEKE, POVRŠNIKE MODAS "JUSTA" Klobuke in fantazije. Slovenkam 10 % popusta KUKANJA y PRINČIČ Av. BAN MARTIN 1854 U. T. 59-4995 buenos aires zdi potrebna že radi tega, ker se bo izplačevala podpora, po odstotkih, ter da tako ne bo mogla biti nobena | v nedeljo 5. t. m. bo po LR2, Ra-skupina prikrajšana radi izplačila dio Argentina, od 6. do 7. zvečer, že Nedeljska radio-ura kakor tudi ne pri drugih pravicah, ki jih določajo pravila. Blagajna je v rokah blag. in zastopnika, oziroma glasi hranilna knjižica na imena dveh, ki sta izbrana iz dveh večjih skupin. Dokler nimamo svojih prostorov ali stalnega sedeža, so izbrani štirje pooblaščenci za vpisavanje novih članov ter za dajanje potrebnih navodil, tičočih se teh stvari, in sicer dva za mesto in eden za Villa Dominico. Glede imena, ki naj bi ga društvo imelo, so bili že razni predlogi vendar pa bo najbrž ostalo kot je na se danjih članskih izkaznicah, to je 10 ter prijateljem naše dece, da se četrti prenos jugoslovanske radio-ure. Spored obsega razne točke in nastopil bo tudi moški in mešani zbor SPD I. Ne pozabite poslušati našo radio-uro in odboru javite, kako ste kaj slišali; naslov je "Hora Yugoeslava", Bolívar 1356, Buenos Aires. Šolsko društvo na Paternalu NAJEVEČJA LETOŠNJA PRIREDITEV i Prihodnjo soboto, 11. junija, bo v pelje katerokoli vozilo, ki vozi med dvorani "Verdi" na Boki, ul. Alrni- Retirom in Boco in pa še cela vrsta rante Brown 736, največja letošnja drugih, ki gredo na Boco iz drugih prireditev, namenjena ne samo naši i krajev mesta, slovenski in srbo-hrvaški javnosti, Nikar ne zamudite te prireditve, marveč tudi Argentincem. Priredita iker se opereta "Srce in denar" ne jo društvo "Tabor" in "Sokolsko bo več ponavljala! Lepo priliko, da društvo Dock Sud-Boca" s sodelo- vidijo to zelo priljubljeno spevoigro, vianjem kvarteta "Jadran", ki bo imajo tudi rojaki z Dock Suda, Ave-nastopil z novim programom pod j llanede in Piñeyra, ker jim do dvo-vodstvom izurjenega strokovnjaka, rane ne bo daleč. že ta dejstva sama nas lahko pre-___________ pričajo, da bo prireditev res nekaj izrednega. Spored obsega razne pev- j v redu. Krivda je bila na Vaši stra-ske točke — med njimi tudi Zajčev ni, ker se niste na naše opomine v "U boj, u boj!" ki ga bosta pela Ja-1 listu zmenili, dokler Vam nismo li-dran in Tabor skupaj, s spremljeva- ! sta ustavili. Zaostale številke njem orkestra, in sicer na splošno ' Vam doposlali in upamo, da želja občinstva — dva plesa, v kate- Paz Soldán 4924 — Buenos Aires Odbor šolskega društva na Paternalu sporoča svojim članom, staršem katerih otroci obiskujejo to slov. šo- " Društvo Samopomoč Slovencev v B. A.", saj ime ni tako velikega pomena ampak je bolj važno, kako se bo razvijalo in delovalo. V kaste-ljanskem jeziku pa bo seveda: "Socorro Mutuo Yugoeslavo". Član pripr. odbora Anton Podlogar vrši 12. junija t. 1. ob 4 uri popoldne, v šolskih prostorih, ulica Paz Sold an 4924, redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Odbor. Prip. uredništva: Gornji dopis nam je poslal pripravljalni odbor za novo društvo, ki naj bi bilo izključno podporniškega značaja. Inicijativa za to organizacijo je izšla, kakor obveščejo, iz skupine izseljencev, ki so doma iz Slovenije in ki jih je vodil namen pridobiti za skupno delo tudi one jugoslovenske državljane slovenske narodnosti, ki se doslej niso preveč ali pa sploh ne zanimali za organizacije. Izbrali so si podpor-ništvo, vzajemno pomoč, o kateri se je doslej med nami večkrat govorilo, a je vse ostalo samo pri načrtih. Po- j| stopali so pri tem zelo previdno in ; društva ne mislijo "na svet spravi- 1 ti", dokler mu ne že v naprej zagotovijo. možnost obstoja. V to svrho izbrali začasen pripravljalni od- IZ JUGOSLOV. PATRONATA V mesecu aprilu je posetilo Patro-nat 108 ljudi, 51 radi dela drugi pa za druge informacije. Delo je bilo ponudeno za 77 oseb. Zaposlitev je dobilo 18 oseb. Kadar iščete dela, obrnite se najprej na Patronat ali pa na naše uredništvo. Če ve kdo za kako delo, naj javi na naše uredništvo. Eden drugemu si moramo pomagati. Delo dobi krojač. Iti treba na deželo. Plačo na mesec ali pa od komada. rih bosta nastopili dve naši pritli-kavški, ki se v strokovni šoli marljivo učita te umetnosti, par lepih de-klcimacij ter ritmične in simbolične vaje naraščaja in lanstva Sokola Dock Sud-Boca. Glavna točka sporeda pa bo Vodopivčeva opereta "Srce in denar" (Corazón y dinero), govorjena v kasteljanščini ter peta deloma v našem, deloma v kasteljan- smo sedaj dobivate v redu. Pozdrav! Z. Vencelj, Diamante. — Prejeli v redu. Kot želite. Pozdrav! L. Juan, Tucumán. — Naročnino smo prejeli v redu. Naslov je tudi prav, kot ste ga nam poslali. Pravite, da zelo radi poslušate Jugoslovansko radio-uro in da vas veseli, da smo se potom radia tudi vas, ki ste raztreseni sirom Argentine, spomnili. Pozdrav! Rajmund R., Piaza Huincul. — in skem jeziku. Kakor naši čitatelji že vedo, in jim lahko potrdijo vsi, ki so Enolettia narofnmá stane $ 6. to spevoigro videli lani na Paterna- ne pet k^t ste nam jih poslali m smo lu, je "Srce in denar" žela narav- sprejeli v redu. Najlepše pozdrave nost izreden uspeh ne samo pri nía- Vam in vaši mladi ženi! Iz uredništva u p r a v n i s t v a T. Ludvik, Avellaneda. — Hvala za novega naročnika. Pravite, da jih boste še več pridobili» <3e bi vsak naš naročnik napravil svojo dolžnost, bi bor, ki zbira prijavijenee, t. j. člane takoj imeli tisoč naročnikov več in bodoče organizacije, in ti prijavljen- bi bil eden izmed teh deležen oblju-ci se napram bodoči organizaciji ne bljene nagrade. Slovenski list pa bi obvežejo samo z besedo, marveč tudi , se lahko v marsičem izboljšal. Tudi so denarno, ker plačujejo mesečne prispevke — nekateri že več ko leto dni. Podrobnosti — kakor načrt pra-vil itd. — nam sicer še niso znane, vendar pa je razumljivo, da bo tako podporno društvo, kakor so si ga zamislili iniciatorji, moralo sloneti na načelih vzajemnega podporništva ter bodo morala biti tudi njegova pravila v skladu z dekretom, ki ga je pred nedavnim objavila argentinska vlada z namenom, da se razvoj takih društev pospeši ter da se zavarujejo interesi članstva. Ker se iniciativa tiče takega društvenega polja, ki doslej, vsaj v naši buenosaire-ški koloniji še ni obdelano, jo je treba samo pohvaliti. Drugo vprašanje pa je seveda, ali bi se taka podpor-niška organizacija — katere uspeh je odvisen od števila članov — ne bi ne bili toliko odvisni od osiasov. Vsekakor upamo, da Vas bodo tudi drugi naročniki, ki še-niso napravili svoje dolžnosti, posnemali ter nam poslali novih prijavljencev. Sprejmite naše pozdrave! S. Bogomir, Avellaneda. — Hvala za novo naročnico! Dopošlje naj še $ 2.— da bo cela naročnina in bo deležna številke za žrebanje. Sam, pravite, da ste že devet let v Argentini, pa še niste naročnik našega lista, četudi ga citate. Dalje se hvalite, da ste eden tistih Slovencev, ki se nič ne zanimajo za našo skupnost in za slovensko kulturo, ter pravilno utemeljujete, da se zato ni moglo nič pozitivnega doseči, ker večina stoji ob strani križem rok, medtem ko se peščica ljudi peha za koristi vseh. Slovenski list je pripravljen podpi- dala bolje izvesti s sodelovanjem že j i-ati vsako društvo, če je obratno tu-obstoječih kulturnih organizacij, če bi bile za tako stvar pripravljene. Pridržujemo si pravico, da o tem podrobneje spregovorimo, ko pride čas za to. ših ljudeh, marveč tudi in morda še bolj pri Argentincih, ki si nikakor niso dali dopovedati, da morejo preprosti diletantski odseki naših društev spraviti kaj takega na oder. Ni torej nobenega dvoma, da bo ta spevoigria tudi takrat žela kar najlepši uspeh in zato je pričakovati, da se bodo prireditve udeležili ne samo naši rojaki v velikem številu, marveč da bodo s seboj pripeljali tudi svoje argentinske prijatelje. Prireditev bo začela ob 9. zvečer in po sporedu bo ples, ki bo trajal do jutrja. Vstojnina bo $ 1.50 za moške in $ 0.50 za ženske. Na Almirante Brown 736 vas pri- di društvo pripravljeno napraviti isto, a so žalibog tudi naša društva najbolj agilna takrat, ko se gre za medsebojno nasprotovanje. Nekatera društva bi se ne odrekla propagandi v listu za njih interese, a obratne dolžnosti, kot smo zgoraj povedali, ne čutijo. Slovenski list pa bo podpiral iniciativo samo onih društev in posameznikov, ki njega podpirajo. Sprejmite naše pozdrave! Karol g., Córdoba. — Smo dobili T i Naznanjam da sem otvoril vsem znano GOSTILNO j 'Gruta de Postumia'S kjer boste v vseh ozirih dobro postrežem z dobro domačo hrano in dobrim vinom. Cene zmerne. Priporoča se cen j. rojakom gašparišič J. G., Malagueño. — Vaše pismo smo izročili izseljenskemu duhovniku Hladniku, ker je njemu naslovljeno. Pravite, da ste bili nekateri užaljeni, ker Vas ob priliki, ko se je mudil v Córdobi, ni obiskal, čeprav ste ga pričakovali. Vsi pa da niso bili vaših misli. Dalje pišete, da šteje Malagueño štiritisoč prebivalcev. In da ste vsi zaposljeni pri žganju apna in kamnolomih; da je delo zelo naporno, (kar si tudi mi lahko mislimo^ in da ni zaslužek bogve kako velik. Zato da bi se lahko nekateri malo manj hvalili, kadar pišejo svojim domov. Sprejmite najlepše naše pozdrave vsi Slovenci, kar vas je tam! Anton K., San Isidro. — Naročnino prejeli v redu. Hvala! Pozdrav! J. S., Mesto. — Koliko je banka, ki jo omenjate, sigurna ali ne, ni naša zadeva. Mi smo povedali, kot smo slišal i in-čitali v tukajšnjih listih, kot ste najbrže čitali tudi Vi. Napravi pa lahko vsak kar se mu zdi, da je najbolj prav za njega. Poslužujte se samo onih denarnih zavodov, ki oglašujejo v našem listu. — Tega se vsi držite vedno, pa bo za vseh prav. Pozdrav! Vsi, ki ste se obrnili do nas pismenim potom ter priložili znamko za odgovor, ste dobili pismo. '¡♦J* »5K IVAN Av. Alcorta 2363 Bs. Aires kadar iščete službe otrnite se na rojakinjo Berto Cernió DORREGO 1583 — Gs. Aires U. T. 54 - 3588 Novootvorjeni RESTAURANT "Trst r> Z lepimi zračnimi prostori, veliko zalogo prvovrstnih vin, domača hrana. Cenj. rojakom se priporočata brata GOMIZEL in BIZJAK Calle Blandengue* 2447 Barrancas Belgrano, Bs. Aires Prijateljsko obvestilo! Naj bel i š i tečaj ZA VAŠE DENARNE POŠILJKE svojim družinam v domovino. Največjo varnost ZA VAŠE HRANILNE VLOŽKE V NAŠI HRANILNICI Brez konkurenčne cene ZA NAKUP LADIJSKIH LISTKOV za vse paroplovne družbe. TO SO UGODNOSTI KATERE VAM NUDI EDINO SLOVENSKI ODDELEK Banco Holandés Unido PODRUŽNICA BUENOS AIRES centrala: Bnié. MITRE 234 filialka: CORRIENTES 1900 U. T. 33-7013 — Buenos Aires ♦ K' a $ * 8 ¡5 V y $ ■ 1 É i H H ! $ i! i $ $ Z A •:♦> <♦> <«• <♦>, P E R A M U S IN POVRŠNIKE dobite najboljšo postrežbo Krojačnici LEOPOLD l!ŠAJ V * 4 $ & K J¡¡ § I I $ i I $ $ $ 1 9 i |GARMENDIA 4947Í ¿Paternal — Buenos Aires ^ ymr.ym&mzmKWKmKMKmmmm I ZOPET SMRTNE NESREČE ZARADI GRANAT Trst, april 1938. — Komaj smo se oddahnili od neprestanih nesreč z vojnim strelivom, že smo za praznike imeli kar nenavadno številne nesreče, ki so zahtevale tudi smrtne žr- ; tve, med tem ko bodo drugi ostali invalidi brez rok in nog, pokvarjeni za celo življenje. Kojiko je že takih na Goriškem in drugod? Ni4 ne pomagajo vsa prizadevanja oblasti. Nekaj so res krivi tudi otroci zaradi neprevidnosti, a drugi si iščejo v tem svoj vsakdanji kruh. Kjer je tekla vojna črta in kjer je bila doiga leta pozicijska vojna, tu sedaj še vedno neprenehoma kopljejo tudi po nekaj metrov globoko, kakor da bi bil kak rudnik. Železo je zaradi avtarkije sedaj postalo zopet drago in zato še vedno mnoge privlači iskanje vojnega razstreliva. Dne 22. aprila se je baje zaradi neprevidnosti zgodila smrtna nesreča na vznožju hriba Vodice pri Sv. Gori. Žrtve eksplozije so postali iskalci starega železa Alojz Mervič, star 21 let in Albin Rijavec, star 18 let, oba iz Ozeljana. Našla sta veliko granato, ki sta jo hotela premakniti. Eksplozija je oba strašno razme-sarila. Spravili so ju v goriško bolnico, kjer je Mervič kmalu na to umrl zaradi ran v spodnjem delu telesa in ker mu je odtrgalo nogo. Rijavcu je granata zlomila nogo in mu zadala več ran po vsem telesu. Zdraviti se bo moral, ako ne nastopijo komplikacije, okrog 60 dni. Druga nesreča se je zgodila v Ajdovščini, kjer je granata težko ranila Alojza Godino, starega 41 let. Tretja nesreča se je zgodila v Bovcu. Ko je 47 letni Kraus Anton hotel odpreti granato, je nastala eksplozija, ki mu je odnesla levo nogo in povzročila številne rane po vsem telesu. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico, kjer bo moral ostati dolgo časa. Četrta nesreča se je zgodila zopet v goriški okolici. Ko so se otroci igrali z najdeno granato, je nenadoma počila in težko ranila 7 letnega Gvida Ušaja in 10 letnega Brumata Fulvija. Pri peti nesreči je postal žrtev 21 letni Jožef Mozetič, ki je zaradi eksplozije dobil hude poškodbe na rokah in obrazu. Ker je izgubil mnogo krvi dvomijo, da bi ga mogli rešiti. čez 300 razkropljenih po širnem svetu, se redčijo. V dalnji Argentini je smrt strla že peto mlado življenje: 281etnega Justa Bogateč, v Franciji pa lepo Sonjo Sedmakovo še v cvetočih letih. Doma pa je po dolgem bo-lehanjn umrl 261etni Emil Košuta. Zavratna jetika, ki si jo je nakopal v abesinski vojni mu je uničila mlado življenje. V bolnišnico je bil sprejet po dolgih prošnjah šele takrat, ko je bilo za vsako pomoč že prepozno. Med temi žalostnimi dogodki živimo naše borno življenje in kolnemo usodo. VSE PRI STAREM Trst, april 1938. — Ob obletnici sporazuma z Italijo, ko je grof Cia-no kot zastopnik italijanske države slovesno obljubil, da bo italijanska vlada dala potrebna navodila, da se bo smel neovirano zopet rabiti naš jezik v cerkvi, prihajajo od najrazličnejših krajev vesti, ki prišajo. da se ni v tem pogledu prav nič izpre-menilo, obratno, da so se prilike celo marsikje le poostrile. DVA IZLETA IDRIJČANOV V ROJSTNI KRAJ Idrija, aprila 1938. — Na Jožefo-vo in za velikonočne praznike so skupine Idrijčanov obiskale rojstni kraj, kjer so bili seveda prisrčno sprejeti. Bilo je med njimi brez dvoma tudi takih, ki že desetletja niso videli svojcev. Zato nič čudnega, če je bil sprejem tako navdušen in se je k prihodu velikih avtobusov zbralo staro in mlado, malone vse mesto, tako da so idrijski javni organi določili zadnji moment čisto drugo pri-stajališče avtobusov, kot pa je bilo prvotno določeno. Dočim je na Jo- pli dnevi so priklicali zelenje in cvetje, ki pa je zaradi nenadnega mraza in močne burje vse odpadlo. Tako ne bodo letos imeli naši kraji prav nobenega sadja, posebno češenj ne. SMRTNA KOSA Sv. Križ pri Trstu, april 1938. — Vrste naših izseljencev, ki jih je POSLEDICE POMANJKANJA VODE NA BAČU Ilirska Bistrica, aprila 1938. — Vsem pivškim vasem primanjkuje vode, zlasti v poletnih mesecih. Letos pa se jesuša pojavila že zelo zgodaj. Tako tudi na Baču, kjer imajo poleg privatnih vodnjakov tudi skupnega. Skupni vodnjak je obzidan in pokrit. Pred leti je občinsko o-blastvo vodnjak zaprlo, izven njega je pa postavilo motorno črpalko. Ta naprava pa je funkcionirala samo ob kolavdaciji, ker so jo tik pred prihodom komisije še popravljali, potem pa menda nikoli več. Dokler i-majo kmetje vodo v lastnih vodnjakih se ne zmenijo za vaškega, ko pa začenja primanjkovati vode, bi sc radi vsi posluževali skupnega. Večkrat so že protestirali in prosili občinsko upravo, naj jim vodnjak odpre, toda zaman. Tako je bilo tudi pred tedni ko je po dolgotrajni suši ¿ačelo povsod primanjkovati vode. Nekega večera, ko so domači fantje odhajali iz gostilne, so odšli k vodnjaku in skušali vrata odpreti z nasiljem. To se jim ni posreilo, pač pa so razlvli fašistični grb nad vrati. Naslednjo dneve so oblasti izvršile obsežne arvtacije in preiskave. Zaslišani so bili vsi vaški in tudi okoliški mladeniči in celo možje, a krivcev niso mogli izslediti. Ker je bilo okrog razbitega grba tudi vse okrvavljeno, so iskali zlasti take. w' imeli kakšno svežo rano na kjer č i tamo proti koncu tale odsta- - vek: "Za enkrat se spominjamo, da je inženir Ulivi — Italijan — že leta 1908 in 1910 delal poizkuse z eksplo-diranjem bomb na razdaljo; Bocca-luro in Cantalupo — Italijana — sta pred 1. 1931 preizkušala pripravo, ki je proizvajala žarke, ki so oneniogo-čevali delovanje dinamostrojev in električnih motorjev; in N i k o-l a, Tesla — Italijan (!!!) — ki je že leta 1889 s posebnim izžarje-valnim sistemom prižigal električne žarnice, ki so bile izolirane v prostoru. dela še vedno zelo pridno z ogromnimi električnimi energijami". O strokovni sposobnosti tega gospoda Maccarija menda sploh ni treba zgubljati besed, kajti njegov članek zadostno priča, da očitno ne pozna našega Tesle in ne njegovega dela, da pa tudi ne pozna italijanskih strokovnih revij, ker drugače bi vedel, da so te v preteklem letu na Italijanom in posebno še fašistom primeren način hoteli odrekati Jugoslovanu Tesli prednost glede vrtilnega toka v korist Italijana Fer-rarisa in glede radiotehnike v korist Italijana Marconija. Ali pa je Mac-carijev članek prvi poizkus, resnično proglasiti Teslo za Italijana, ko se jim ni posrečilo zmanjšati njegovih zaslug. list zgodovinski pomen!" Mi smo samo radovedni, kako bo list opisal prihod sedanjih patrov, ki so začeli izdajati list, v svetogorski samostan. Čitateljem naj še povemo, da je skoro vsa druga stran posvečena velikemu prijatelju goriških in tržaških Slovencev goriškemu nadškofu in administratorju tržaško-ko-prske škofije Karlu Margottiju ter generalnemu' predstojniku frančiškanskega reda, p. Leonardu Mariji Belloju, kateri je v korist katoliške cerkve in vernikov vse prejšnje slovenske frančiškane v Julijski Krajini nadomestil z italijanskimi. SLOVANSKI PRIIMKI Trst, april 1938. — V zadnjem času je prejel neki domačin v Podra-gi pri Vipavi dekret, da si mora iz-premeniti priimek iz "Furlan" y "Furlani". Podoben dekret je dobil tudi tamošnji župnik. ki bi rokah. žefovo poteklo vse lepo in so se iz-j Zagovarjati sta se morala tudi dva A A. '1 1 ' imnln IlL'+A 1 MM' letniki po dveh dneh, ki so jih preživeli doma v družbi svojcev, vrniii vsi zadovoljni, se je ob velikonočnem obisku pripetilo nekaj neljubega. Ko bomo izvedeli kaj se skriva pot besedami "nekaj neljubega" bomo našim čitateljem obširneje poročali. posestnika, ki sta imela tisto noč nočno stražo po vasi in so ju baje odvedli celo v bistriške ali reške zapore. Vendar so morali končno vse izpustiti, ker je sum padel na dva baška fanta, ki sta izginila v naslednjih dnevih. Veliki zavod "RAMOS V) V enereas ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvno analize (914) KOŽA: Kronfni izpahi, mozoljéki. Izpadanje laR. Ultravioletni žarki. ZLATO ÍILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin. SPOLNA SIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. SIVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in Šibkost. REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: KaSelj, Šibka pljučn. ŽELODEC: upadel, razSirjeni, kisline, težka prebava, bruanje, rane. oreva: colitis, razSirjenje, kronična zapeka. ORLO, NOS, USESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.— PLAČEVANJE PO $ 5,— NA TEDEN Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIJALISTI ie edini te vrste v Argentini. — Lečenle zajamčeno. — Ugodno tedensko in mo-Ol» 0—12 OB NEDELJAH OD 8—12 sečno plačevanj«. Rivadavia 3070 PLAZA ONCE ZGODNJA POMLAD IN KASNA ZIMA Reka, aprila 1938. — Zgodnja pomlad je zvabila naše kmete, da so morda še predčasno posadili krompir in opravili druga dela na polju. Po lepih dnevih je pripihala mrzla burja, tu pa tam je padal sneg, pojavila se je poledica in temperatura je stalno padala. Ponekod so šli kmetje odkopavat vsajeni krompir in ugotovili, da jim je zmrznil. Tako bodo morali nekatere njive ponovno preorati in vnovič vsaditi krompir. Zaradi tega je cena krompirju izdatno poskočila. Pred kakim dobrim mesece niso prodajali krompir po 20 stotink, danes pa zahtevajo zanj že 60 stotink kilogram. Ravno isto je s sadnim drevjem, ki je zaradi zadnjega mraza utrpelo STARACEJEVI POZDRAVI NA PREMU! Prem, aprila 1938. — Na pustno nedeljo so pod Premom imeli fašisti veliko manifestacijo. Sklicali so vse šoloobvezne troke in tudi druge ter nekaj občanov, da bi prisostvovali prihodu tajnika fašistične stranke reške pokrajine, ki naj bi Premu pri- tajnikn nesel pozdrave generalnega fašistične strauke Staraeeja. Ogledal je prvo odzvalo Marijinemu povabi- LIST V SLOVENSKEM JEZIKU Gorica, april 1938. — 1 aprila je izšla prva številka že tako dolgo napovedanega nabožnega lističa v slo-" venskem jeziku, ki ga izdajajo italijanski patri s Svete Gore pri Gorici. List nosi podnaslov "Mesečnik Svetogorskega Svetišča", odgovorni urednik mu je p. (lUglielmo Endriz-zi. Pri spisanju lista pa so očitno sodelovali tudi slovenski duhovniki. Naslov uredništva in uprave je "Convento Monte Santo". Tiskal se je novi mesečnik pri L. Luechesiju (nekdanjem Lukežiču) v Gorici. List obsega samo štiri strani in ima format dnevnikov ali tednikov, nikakor pa mesečnika. V uvodniku "Kaj hoče biti to skromno glasilo" se list sam proglaša za "svetogorski zvon". "Zvonil bo, klical in vabil vse brate od blizu in daleč na božjo pot k svetogorski kraljici, kjer se bodo obhajale največje slovesnosti, kar jih je zabeležila zgodovina naše dežele. Skrbel bo, da se naše ljudstvo izkaže kot vreden potomec tistega ljudstva, ki se GOSPODARSKA KRIZA Sv. Križ pri Trstu, april 1938. -j- Kot smo že večkrat poročali, Je gospodarska kriza v gornji tržaški okolici posebno zadela našo vas, radi pomanjkanja dela v nabrežinskih kamnolomih, ker izvzemši par mali'1 izjem so vsa kamnoseška podjetja, kakor Cava Romana, Caharija^ i» drugi, ki so dajala zaslužek tisočem, popolnoma ustavile delo. Nadalje smo imeli "sedem suhih let" v naših vinogradih in naši ribiči na morju. Mnogi, ki so se v onih dobrih letih zadolžili, niso mogli plačevati svojih dolgov, tako da je marsikateri grunt šel na boben. Do sedaj so vsa ta izdražena posestva razen par izjem ostala še v naših rokah. Ta huda g°; spodarska kriza pri nas je tudi vzrok razpusta in likvidacije nase posojilnice, ki sta jo ustanovila v pomoč malemu kmetu in delavcu pok. Dr. Krek in še živeči domad župnik Andrej Furlan ravno Prevd 30 leti. Pred desetimi leti je bila se ena najboljših zadružnih zavodov v tržaški okolici, potem pa je radi gospodarske krize zašla v tak položaj, da je nadzorna oblast odredila njeno likvidacijo, ki jo bo vodil z vso brezobzirnostjo kakor je že izjavil llkj " dacijski komisar neki tržaški proie-sor dr. Palutan. . Tako je torej prenehal delovanj zadružni zavod, ki sta ga gori omenjena ustanovila v tako plemenit na men. •ñ je novo občinsko poslopje tudi od znotraj, med tem ko so nekatere skupine otrok vzklikale duceju, so druge molčale, kot tudi odrasli. Po kratkem času se je avtomobil fašističnega tajnika spet odpeljal. TESLA — ITALIJAN V tržaškem fašističnem glasilu "U Popolo di Trieste" od 18. aprila 1938. je objavil neki Gualtiero Mac-cari sestavek pod naslovom 'Od eliko škodo. Zgodnja pomlad in to- kresilnega kamna do televizije lil in ji na Skalnici postavilo lepo svetišče. Zato bo svojim bravcem razgrnil svetogorsko zgodovino od prvih početkov do današnjega dne." Namenu primerno so res vrinili med besedilo debelo tiskane pozive na slovesnosti, ki se bodo vršile ob štiri-stoletnici prikazanja Matere božje na Sv. Gori. Naslovna slika pa nas poučuje, da je Mati božja govorila slovenskemu dekletu na Skalnici v ¡ pravi cerkveni latinščini. V poseb-I nem člančiču je rečeno, da "ima ta OBISK V SV. KRIŽU Sv. Križ pri Trstu, april 1938-r~ Pred časoma je bil v tukajšnjem 1»' S ju obisk odposlanca pokr. tajni K v Trstu. V našem direktoriju i»«' sedi poleg drugih «tudi nekaj Slovencev. Jakob Tence, uslužbenec v pr sti luki v Trstu. Ta se je prito»' .odposlancu, da neka skupina — ^ slil je na cerkveni pevski zbor, vse preveč prepeva'slovenske pes po gostilnah in s tem moti ostale £ hte! Prosil ga je za primerne ukrep ^ da bi naša lepa pesem, ki nas ft _ še včasih potolaži v teh težkih sih, prenehala. Ladijske vozne listke ¿t parobrodne družbe dobite pri nas po najnižji ceni. K a i n o zagotovimo vsakemu potniku brezplačno. VPOKLICNE KARTE PO ZELO ZNIŽANIH CENAH. CA.CENTRAL EUROPEA 469 5 AN MARTIN 469 Frančišek Hušpaiir DIPLOMIRANI LEKARNAR IN KEMIČAR irvrSuje vsakovrstne kemlfne analiz po zelo nizkih cenah, svojim 8ta«n> klijentom pa popolnoma brozplincn • Odjemalcem iz notranjosti deže e P Alija analize potom pošte, prepričaj* so o svojem zdravju, analizirajte kri in orino! FACUNDO QUIROGA 1441 dook s u d Frankfurtska opera v Beogradu Želj o, da bi prihodnje leto beograjska opera nastopila s svojim baletom v Frankfurtu, je izrazil v razgovoru s časnikarji ravnatelj frankfurtske opere, ki te dni gostuje v Beogradu, kamor je prišla 15. Maja iz turneje po Bolgariji. Dozdaj je frankfurtska opera imela dve prireditvi, ki se jih je med drugimi u-deležil tudi knez namestnik Pavle, poleg njega pa tudi nekateri ministri in člani diplomatskega zbora. Zadnja in tretja predstava frankfurtske opere v Beogradu je bila 17. maja. Nemški pevci so uprizorili "Walkírijo". Na predstavo so med drugimi prišli tudi Ivr. namestnik dr. Ivo Perovic, predsednik vlade dr. M ilan Stojadinovič, notranji minister dr. Anton Korošec, prosvetni minister Dimitrij Magaraševic ter nekaj tujih poslanikov v Beogradu. Po drugem dejanju te predstave so nemškim pevcem poklonili številne vence, upravnik beograjske opere pa se jim je zahvalil za gostovanje. Zastopniki Združenja jugoslovanskih gledaliških igralcev so izročili članom frankfurtske opere srebrn venec. zne listke za polovično ceno. Ta ukrep je po Julijski krajini napravil i veliko veselje. RUDNIK SMRTI V krapanjskem rudniku v Istri je bilo v zadnjih 3 letih 375 smrtnih nesreč, okrog 1000 rudarjev pa je bilo ranjenih. Oblasti so uvedle preiskavo, da doženejo vzrok tolikih nesreč. NE SMEJO V MIRU POČIVATI Župan v Doberdobu je izdal lia-redbo, da se morajo vsi napisi na nagrobnih spomenikih spremeniti v italijanske. Osrednji oblasti v Gorici ukrep ni bil predložen. SPOMENIK PADLIM NA SV. GORI V torek dne 24. majnika so na Sveti gori pri Gorici z velikimi slovesnostmi odkrili spomenik padlim vojakom. Slovesnostim so prisostvovali oddelki vesh polkov in drugih vojaških edinic iz Julijske krajine in Videmske pokrajine. Tudi vsa fašistična milica Julijske krajine je mobilizirala, da se udeleži odkritja spomenika. Kralja je zastopal vojvoda di Pistoia. V ta namen od povsod so bili organizirani tudi avtobusni izleti. ŠKOCIJANSKA JAMA OTVORJE NA 22. maja so na slovesen način odprli prelepo Škocijansko jamo pri Divači. Po svojih naravnih krasotah jo lahko mirno primerjamo s Po-stojsko jamo. Škocijanska jama je nekoliko večja, samo kapnikov ima nekaj manj in tudi urejena še ni tako lepo, kot Postonjska jama. Sredi jame mora obiskovalec čez most, ki se v višini 70 m vzpenja čez vodo, a je od mosta do stropa še na-daljnih 60 m. Jama je torej visoka 130 m. V jamo so napeljali električno luč. Sprehod po njej nudi vse polno presenečenj. Uprava jame je nastavila mnogo vodnikov, ki so večji del Slovenci in ki turistom iz Jugoslavije v lepem slovenskem jeziku razkazujejo lepote škocijanske jame. Za nedeljsko začetno slovesnost Pričakujejo tudi mnogo gostov iz Slovenije. UGODNOSTI NOVOPOROČENCEM ZA POTOVANJE PO JUGOSLAVIJI Iz Trsta na.m pišejo, da je tamkajšnji jugoslovanski generalni konzul objavil razpis jugoslovanskega prometnega ministrstva, s katerim dobijo vsi novoporočenci, ki so se pri generalnem konzulatu izkazali s poročnim listom ali družinsko knjižico, da so novoporočenci, pravico do Polovične voznine po vseh jugoslovanskih železnicah. Pravice se lahko Poslužijo jugoslovanski in tuji državljani. Jugoslovanski konzulati i-majo nalog, da izdajo uradna potrdil a, na podlagi katerih jugoslov. železnice novoporočencem izdajajo vo- SLOVENSKI POBA V RAJHU Avstrijskim otrokom, ki so jih poslal* v Nemčijo, so bili pridruženi tudi nekateri slovenski otroci. Oče enega teh otrok je dobil od svojega malčka pismo, ki se glasi: "Ljuba družina! Tudi Vas nisem pozabil. Pišem Vam, kako je tukaj v rajhu. Zdrav sem, pridobil sem celo na teži. Sem se že nekoliko privadil, a prve dni mi je bilo dolgčas. Dejali so mi, naj zapojem kakšno slovensko pesmico. Pa sem jo zapel in so me ljudje radi poslušali. Tudi slovensko govoriti sem moral. Mi otroci nismo ostali skupaj, marveč smo bili razde-' Ijeni po družinah. Vsak dan smo se shajali in smo se sprehajali po vasi. Že ob prihodu je tukaj vse cvetelo, sedaj pa je precejšen mraz. Pozdravlja Vaš Rudi." DRUŠTVO ZA VSAKDANJI KRUE 1,230.100 hlebcev kruha je dozdaj razdelilo med ubožce beograjsko društvo "Vsakdanji kruh". Tako ugotavlja predsedniško poročilo, ki ga je na nedeljskem občnem zboru tega dobrodelnega društva podala ga. Ruža Rops, ki je predsednica "Vsakdanjega kruha". Kakor poroča beograjsko časopisje, je tudi letos potekel občni zbor v znamenju skromnosti na zunaj, v čemer so dobili še večjega poudarka vzvišeni človekoljubni cilji, ki jih društvo "Vsakdanji kruh" zasleduje. Na občnem zboru so bili med drugimi tudi kraljev zastopnik, zastopnik ministra za socijalno politiko, zastopnik beograjskega župana ter odposlanec srbskega patriarha. POLARNI SIJ Polarni sij so opazovali prejšnji teden v Celovcu. Tudi po deželi so ga ponekod videli. IZ MURSKE SOBOTE V Murski Soboti bo kmalu začelo poslovati na novo ustanovljeno okrožno sodišče. Imenovani so že sodniki in vse sodno osebje. Za predsednika sodišča je imenovan dr. Franc Žiher, doslej v Mariboru, za držav-, nega tožilca pa dr. Albin Juhart, ki je tudi prišel v Mursko Soboto iz Maribora. JUGOSLAVIJA IN TURČIJA Jugoslovanski vojni minister, general Marič se je mudil v Turčiji, kjer so mu vsi uradni krogi pa tudi občinstvo izkazovali največjo pozornost. Zlasti v tesnih stikih sta bila s turškim vojnim ministrom. V slovesni avdijenci ga je sprejel predsednik turške republike Kemal. Ob slavnostnih prilikah se v vznešenih besedah poudarja trdnost jugoslo-vansko-turškega prijateljstva in Balkanske zveze. Zlato v Dravi Zlato prinaša s seboj reka Drava, tako so ugotovili nekateri podjetni iskalci te drage rude v koprivniš-kem okraju. Dovoljenje za izpiranje zlata na Dravi je dobil neki Sandor Braun iz Gjurgjevca. V zvezi s podelitvijo te koncesije je odšla v Podra-vino posebna komisija inženjerjev ter zastopnikov banske uprave savske banovine, ki naj bi se prepričala, če so količine zlata, ki ga nosi Drava s seboj, res tako izdatne, da bi se izpiranje zlata v teh krajih splačalo. Ta komisija pa je v bližini Legrada res naletela na velike količine zlatih zrn. Sandor Braun namerava tod postaviti najmodernejše naprave za izpiranje zlata. Upa, da se mu bo posrečilo vsak dan "naloviti" vsaj po 1 kg zlata. Kljub temu, da to na vse zadnje ni tako zelo mnogo, bo vendar Braunovo "zlato" podjetje največje v naši državi. V Jugoslaviji izpirajo zlato še v nekaterih rekah v Južni Srbiji. NOVI LJUDJE V ZDRUŽENI OPOZICIJI V združeni opoziciji vodstvo politične delavnosti prehaja v roke nove trojice: dr. Ribarja, Smiljaniča in dr. Dragoljuba Jovanovica. Davi-dovič, Joca Jovanovic, Stanojevic s Trifunovičem so spričo delavnosti teh novih politikov močno potisnjeni v ozadje. HSS IN SDS Med bivšo IISS v Dalmaciji je prišlo do odkritega spora, ki sedaj čim dalje huje na shodih prihaja do izraza. Voditelji bivše HSS so namreč odkrito nastopili proti dr. Leon-tiču, pristašu bivše SDS, ki hoče v hrvatsko javno življenje vpeljati ljudsko stranko in dokazuje, da SDS ni namenjena samo Srbom v hrvatskih krajih, kakor je bilo to pod Sve tozarjem Pribičevičem, ampak vsem, ki so "za demokracijo in proti fašizmu". v'.'« a N» & V J! $ 'i v V v fi * 'i ¡5 AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA zatecite se k Dr. A. GODEL AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. govori se slovensko CALLE CANGALLO 1542 •:♦> *►> •:«• V Ruska klinika $ za vse bolezni ¥ Za venerične bolezni, spolne 'bolezni, bolezni krvi, sploSno slabost razpola-$ ga klinika s posebnim konzultorijem, A kateri se nahaja pod vodstvom poznava) nega specialista za navedene bolezni Dra. A. IZAGUIRRE-a. $ Razpolaga z 10 specializiranimi $ zdravniki za razne bolezni Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obistih, jetrah, želodcu, živčevju itd. Za bolnike iz notranjosti imamo rezervirane sobe (kakor za ženske, tako tudi za moSke) s posteljami. Cena od 1 $ dalo dnevno. Dajemo nasvete pismenim potom, za mali honorar. ... § Zdravniški pregled za vsako vrstne bolezni $ 3.— v * OrdhviramóS od 9—12 i 15 $ V nodel jah in prazniki! od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI -21 SLOVIT ZVEZDOSLOVEC V DALMACIJI Zaradi gotovih astronomskih opazovanj, ki bi utegnila imeti v naši Dalmaciji največ uspeha, je pred kratkim prispel tja sloviti poljski zvezdoslovec prof. Banachiewicz, ki je po vsem svetu znan po svojevrstnih zvezdoslovnih računih. Združitev rudarskih podjetij Do združitve rudarskih podjetij Zenica, Vareš, Ljubi j a in Vreže bo prišlo v kratkem času, tako je napovedal v svoji izjavi, ki jo je podal časnikarjem v Sarajevu minister za gozdove in rudnike dr. Bogoljub Kujundžic. Prav tako se bo v najkrajšem času povečal tudi obratni kapital največjega jugoslovanskega gozdnega podjetja Sipad. NOVI REIS EL ULEMA Ustoličenje novega reis el uleme, vrhovnega poglavarja jugoslovanskih muslimanov, Fehima Spaha, bo letos 9. junija. DRUŽBA ZA ISKANJE NAFTE Delniško družbo za preiskovanje nafte so te dni ustanovili v Beogradu. Družba se imenuje "Panonija". Bavila se bo z raziskovanjem raznih zemeljskih olj, plinov in podobnega in bo v primeru, če se pokažejo u-godni rezultati tega raziskovanja, začela z izkoriščavanjem tega zemeljskega bogastva. Družba bo v ta namen zgradila tudi nekaj tovarn v katerih bodo predelavah te snovi za uporabo v gotovih industrijskih panogah. "Panonija", pravijo, je podjetje s čisto domačim kapitalom, ki ga ima zdaj okoli 6 mili j. Država sodeluje s četrtino tega kapitala. V upravnem odboru so geološki strokovnjaki, poleg njih pa seveda tudi nekaj uglednih gospodarstvenikov in finančnikov. Družba je dobila v raziskavanje precej zemlje v Slavoniji, na Hrvatskem in v Medjimur-ju in sicer na krajih, kjer domnevajo, da raziskovanje ne bo zaman. Z delom bo družba začela prav v kratkem. Strokovnjaki izražajo upanje, da nam kmalu ne bo več treba kupovati nafte v Romuniji, vsaj ne v tako velikih količinah. "KID" ZAPOSLUJE 4.000 OSEB V zadnjih 15 mesecih je našlo zaposlitve pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah, nič manj kakor 1.600 novih delavcev, tako poroča "Tovarniški vestnik". To je naše največje kovinarsko podjetje. Lani je družba sprejela na delo 1.224 delavcev, letos pa še novih 400. V vseh ^bratih Kranjske industrijske družbe je zdaj zaposlenih 3.850 delavcev. Uradnikov in drugih nameščencev je z mojstri v tem podjetju 320. Mednarodna letalska razstava v Beogradu Veliko mednarodno letalsko razstavo pripravljajo v Beogradu. Pravijo, da takšne še nikjer v Evropi ni bilo. To bo nekakšna "pariška svetovna razstava v malem". Na njej bodo razstavile svoja najmodernejša letala Nemčija, Italija, Francija, Poljska, Cehoslovaška, Anglija, Ze-dinjene Države Sev. Amerike, Mad-žarka in Jugoslavija. Razstavljenih bo, kakor je razvidno iz dosedanjih prijav, 54 letal, ki bodo predstavljala zadnje novovosti letalske industrije. Poljaki bodo razstavili tudi stratosferni balon ter letalo, ki je jnaménjeno za reševalno službo. Poštno ministrstvo bo ob času te veli-j ke letalske razstave izdalo tudi po-! sebne poštne znamke. Beograjčani ¡ pravijo, da se za udeležbo te razsta-I ve pripravljajo ljudje iz vsega sveta. ■Vsega skupaj se je prijavilo k razstavi že 11 držav. ? 1 Suipach a 28 POSEBNO za Jugoslovane Jugoslovanski Oddelek BANKE BOSTON je bil napravljen prav posebno za Jugoslovane, ki se nahajajo v Argentini in v katerem so postreženi v svojem materinem jeziku. Tu zamorejo otvoriti račun pri naši hranilnici. Ogromni kapitali in hranilnice Banke so porok za vloženi denar. Uradne ure od 9 do 18. Ob sobotah pa od 8.30 do 11. THE FIRST NATIONAL BANKofBOSTON FLORIDA 99 — Bmé. MITRE 562 PUEYRREDON 175 Avda. Gral. Mitre 301 (Avellaneda), Córdoba 1223 (Rosario) POVERJENJE — VLJUDNOST — SIGURNOST BRZINA 15.400.000 prebivalcev ima Jugoslavija 15,400.000 prebivalcev je imela v začetku letošnjega leta naša država. Število prebivalstva v Jugoslaviji v primeri z drugimi državami še dosti naglo raste. Leta 1921 je štela Jugoslavija 11,984.911 ljudi, v naslednjih desetih letih pa je to število naraslo že na 14,905.899. Na vsakih 1000 prebivalcev se prebivalstvo pri nas pomnoži povprečno za 31.45, od 1000 ljudi pa jih na leto umre povprečno le 17. Najbolj hitro se prebivalstvo množi v vrbaski banovini, najbolj počasi pa v Sloveniji (12.4 na 1000 ljudi). Povprečna gostota prebivalstva v naši državi je bila 1. 1921 48 na kvadratni kilometer, v začetku 1. 1937 pa že 65 AVTOMOBILI V BEOGRADU Kljub temu, da šteje danes Veliki Beograd (z Zemunom in Pančevom) že okoli 370.000 prebivalcev, v prometnem oziru še ne vladajo v njem zadovoljive razmere. To predvsem kaže zanimiva statistika motornih vozil v Beogradu. Leta 1928 so imeli v Beogradu vsega skupaj 1000 potniških avtomobilov. Po tem letu je še vedno število avtomobilov želo počasi raslo do leta 1935. Naslednje leto so imeli že 2.163 avtomobilov, leta 1937 pa 2.530. V zadnjih treh letih je Beograd dobil 1.500 novih motornih vozil. Potniških avtomobilov je imel v začetku letošnjega leta 2.530, tovornih pa 562. Zanimivo pa je, da se kljub povečanju števila motornih vozil ni povečalo število prometnih nesreč, pač pa je celo padlo. SOL UVAŽAMO Nimamo toliko soli v Jugoslaviji, da je ne bi bilo treba uvažati od drugod, kljub temu, da naša država leži ob morju. Naša monopolska U-prava nabavlja sol v Italiji. Zadnja nabavka je znašala 20.000 ton. Del te naročene soli je že pripeljala naša ladja "Niko Matkovic" sredi maja v Split. Na njej je bilo natovoi-jfche 1300 ton soli. Predvsem bodo motorni vlaki vozili na progi Beograd-Užice-Sarajevo-Mostar-Dubrovnik. ŠVEDSKI DIJAKI V DALMACIJI Nekak poskusni izlet.' v Dubrovnik je naredila te dni skupina dijakov iz Stockholma. V tej skupini je 26 dijakov višje tehnične šole iz Stockholma. Skupino vodi nekaj profesorjev. Če se bo švedskim dijakom naše Primorje dopadlo, to se pravi, če se jim bo dopadlo tudi vse drugo, kar je v zvezi s takšnim dolgim izletom iz severnega konca Evrope na naš topli jug, pravijo, da se bo v Dubrov niku in po nekaterih drugih naših obmorskih mestih kaj kmalu oglasilo še nekaj drugih skupin švedskih dijakov in drugih izletnikov. STARE SREBRNIKE SO NAŠLI 19. maja so delavci mestne plinarne v Mariboru pri polaganju novega plinovoda naleteli na nenavadno odkritje. V jarku, ki so ga kopali pol drugi meter globoko, so zadeli ob južnem delu novega Glavnega trga ob lonec, ki so ga s krampom razbili. Iz starega lonca pa so se tedaj usu-li stari srebrniki. Strokovna komisija je ugotovila, da je to denar iz 14 stoletja, takozvani graški pfenigi iz leta 1305. Vseh novcev je bilo 270 in sta bila med njima tudi dva oglejska pfeniga. Vso najdbo je shranil mariborski muzej. i mu jezeru, ki je segalo skoraj do I .Murske Sobote. Najhujše so trpeli kraji, ki leže med Gornjo Radgono in Ljutomerom. Ob teh nalivih so strašno divjali tudi hudourniki, ki pritekajo s Pohorja. Hudourniki so zlasti napravili veliko škodo v Hu-šah pri Mariboru in povzročili tudi zeležniško nesrečo, ki k sreči ni zahtevala človeških življenj. Večerni vlak, ki je vozil 21. maja med postajami Sv. Lovrenc in Ribnica na Pohorju v smeri proti Mariboru je za-vozil v plaz, ki se je sesul na progo, nekaj minut pred prihodom vlaka. Ker je bil plaz za ovinkom strojevodja ni opazil plazu, dokler ni bila lokomotiva tik pred njim. Lokomotiva se je z vso silo zaletela v kup zemlje ter se prevrnila prav tako tudi še železniški službeni vagon in poštni vagon. Vagoni osebnega vlaka pa so ostali na tiru in se potnikom razen strahu in manjših poškodb ob padcih s sedežev ni zgodilo nič hujšega. Če bi se plaz sprožil le kakih 20 m naprej na progo bi najbrž ves vlak padel v Dravo, ki je silno narasla. ZANIMIVOSTI Močnejša polovica SLANA VODA PRI MARIBORU Ko so sredi maja v Dragučevem v Pesniški dolini pod Mariborom nadaljevali z vrtanjem arteškega studenca, katerega so pognali že 160 m globoko, je pritekla iz rova slana voda. Iz dveh litrov vode so pridobili ]4 kg soli, katere večji del sestavlja navadna kuhinjska sol. To novo odkritje je velikega gospodarskega pomena, ker Jugoslavija uvaža sol iz tujine. KARDINAL PACELLI IN KARDINAL VERDIER NA POTI SKOZI JUGOSLAVIJO V nedeljo 22. maja ponoči se je peljal z brzovlakom skozi Ljubljano papežev legat kardinal Paeelli, ki je potoval na mednarodni evharistični kongres v Budimpešto. Pacelliju se je peljal nasproti ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, ki ga je pozdravil na obmejni postaji Rakek in ga spremljal na poti do Ljubljane. V torek 24. pa se je po isti poti pripeljal pariški nadškof kardinal Verdier, ki ga je ban dr. Natlačen prav tako pozdravil na Rakeku in spremljal do Ljubljane, kjer so mu v Ljubljani priredili pozdravni sprejem na kolodvoru. PRAVILA LJUBLJANSKE AKADEMIJE Načrt pravil za ustanovitev Akademije znanosti v Ljubljani je predložil prosvetnemu ministru ljubljanski univ. prof. Ramovš. Minister Magaraševic se je podrobno zanimal za vsako točko teh pravil ter je skoraj v vsem sprejel predlog odbora, ki je izdelal pravila za ustanovitev Akademije znanosti v Ljubljani. Dr. Ramovš je zatem obiskal tudi načelnika splošnega oddelka v prosvetnem ministrstvu ter o ustanovitvi omenjene Akademije tudi z njim dalj časa govoril. Za sprejem je zaprosil tudi notranjega ministra dr. Antona Korošca. Spomenik kralju Aleksandru v rojstnem kraju dr. Korošca 15. maja so na slovesen način odkrili spomenik kralja Aleksandra v Št. Juriju ob Ščavnici. Št. Jurij ob Ščavnici je rojstni kraj notranjega ministra dr. Korošca. Slovesnega odkritja se je udeležila velikanska množica ljudi, ki so prišli od blizu in daleč. Vsega sku paj se je udeležilo proslave nad 7.000 ljudi. Proslave so se udeležili tudi številni gasilci in člani fantovskih odsekov v krojih. IZKUŠENA BABICA j Filomena Beneš de Bilek ; diplomirana na univerzi v Pragi in f v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske i bolezni. Sprejema tudi noseče v po- i polno oskrbo. Ordinira od 9 uri» zjutraj do 20 ure zvečer. LIMA 1217, I nadstr. U. T. 23, Buen Orden 3389 Buenos Airee MOTORNI VLAKI V BOSNI Motorni vlaki bodo začeli voziti po bosanskih ozkotirnih železniških progah 26. maja. Ta dan bo namreč izročila prometu tovarna vagonov v Slavonskem Brodu prvi motorni vlak. Prometno ministrstvo je v te' tovarni naročilo takšnih vagonov za sedem vlakov. Takoj, ko bo izdelana prva kompozicija in izročena prometu, se bodo začele poskusne vožnje po Bosni. Ti vlaki bodo mogli voziti s hitrostjo največ 60 kilometrov na uro, preko Ivanj-planine pa ta hitrost ne bo presegala 15 kilometrov na uro. Izdelan je tudi že vozni red, iz katerega je razvidno, da ti motorni vlaki ne bodo postajali na vsaki postaji, pač pa le na nekaterih važnejših in še to le za nekaj minut Veliki nalivi v Sloveniji V dnevih od 20. do 22. maja so bili v Sloveniji velikanski nalivi, ki so zlasti na Štajerskem napravili velikansko škodo. Savinja in Mura sta prestopili bregove. V Savinjski dolini je voda odnesla velikanske množine lesa, ki je bil pripravljen za splavljenje. Podrla je tudi most pred Solčavo in razdrla na več mestih ba-novinsko cesto, ki vodi v Logarsko dolino, tako da je vsak promet z gornjo Savinjsko dolino nemogoč'. Mura pa je divjala strašno že na avstrijskem ozemlju, prav tako pa tudi na Murskem polju v Sloveniji. Strahotna povodenj je bila v Apaški kotlini, kjer je voda Apače popolnoma zalila in odrezala od Gornje Radgone, ki jc bila prav tako vsa pod vodo. Geste je pokrila voda ponekod več metrov visoko. Zato je bil promet mogoč samo s čolni. Vsa pokrajina je bila podobna ogromne- ! v MifmiBfnT na vsakih 6 slik, ki stanejo ad 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelie MARKO RADALJ Facundo Quiroga 1275 in 1407 U. T. 22 - 8327 DOCK S U D Kdo je močnejši v jjakonu: On ali Ona? Katera je močnejša polovica v hlačah in katera nosi, kakor pravimo, hlače: to je vprašanje, ki je zanimalo pariški list "Marie-Claire". List ugotavlja sledeče: Močnejša polovica je On: ...če ji more dopovedati, da je novi klobuk predrag in če gre ona potem res k modistki in si ga da zamenjati za cenejšega; .. .če jo more prepričati, da ona s svojim nazorom o kakšnem političnem vprašanju nima prav, ker črpa svoje znanje od svojih prijateljic in na hitro prebranih dnevnikih; .. .če jo more pripraviti do tega, da ne bo pri pospravljanju mešala njegovih papirjev v delovni sobi, in če ji dopove, da vse te papirje potrebuje ; .. .če more glede zabav uveljaviti svoje želje: to se pravi, če jo pripravi na nogometno tekmo, ko bi rajši šla v gledališče, ali če jo spravi v muzej, ko bi se rada šetala; ...če more priti v kuhinjo in ostati tam več nego minuto, čeprav preizkuša ona svoj novi recept, a še prav posebno, če uspe, da sme obaro pokusiti in dodati ji še malo soli. Nasprotno pa je močnejša polovica Ona: .. .če doseže, da pride on takoj po končanem delu v pisarni domov, ne da bi mu njegov šef nekoliko dni po tej njeni zmagi predpisal trikrat na teden "čezurno delo"; ...če ga pripravi do tega, da jc špinačo, ki njej tako ugaja, a se njemu zdi strašna; pri tem mora ona uporabiti izgovor, da je špinača zelo redilna in da je velika napaka z njegove strani, če je on noče jesti;- . . . .če doseže, da povede on po je- I di psa na sprehod, in sicer z uteme- II j it vi jo, da jc malo gibanja zdravo I in da dela sosed (ki ga on ne moré trpeti) v ostalem isto; ...če ga pripravi do tega, da jo pri nakupovanju v mestu spremlja in mu naprti vseh 36 paketov, pa mu ne dovoli, da bi vzel taksi, ker je cestna železnica vendar tako blizu; ...če ga pripravi do tega, da vzame dežnik s seboj, ker kaže na dež, in on potem zvečer dežnik res prine- ¿ se domov, čeprav bi ga bil med dne vom lahko desetkrat izgubil ali po zabil. ; navaja mož še posamezno: j "Pred vsem spada sem mladost-i nost, potem srednja postava in sred-¡ nji obseg. Ne premastno in ne pre-i mršavo. K temu izrazita barva las, j bela, rumena ali črna; potem nežna koža, z majhnimi, modrimi žilami podložena, in rdečkasto-bele barve". Čelo naj bo "visoko in vedro", oči "ljubeznive in ognjevite", lica "o-krogla in rožnata", usta 'majhna in dobro izrezana", zobje 'beli in enaki". A o nogah veli stari arbiter ele-gantiarum, da morajo imeti dobro razmerje, obrnjene morajo biti na-ven, majhne in ozke. Vrat naj bo dolg in slonokoščene barve, preko vsega obraza naj leži blagomil smehljaj. Ob začetku 18. stoletja niso moški upoštevali ne pretolstega ne pre mršavega, to bi bil ideal "polne vitkosti", ki ga tudi danes spet ob-rajtamo. Sto let pozneje pa se je podoba spremenila, kajti "Ženski ka--tekizem", ki je izšel 1. 1818., pravi o ženski lepoti dobesedno to-le: "Lepa oseba mora kazati tudi primerno polnost telesa, telo mora imeti zadosti mesa s primešano tolščo, ki napolnjuje vse, kar je prazno na telesu in v koži in ki dela ude polne ter prožne. Trebuh mora biti kakor o-bok, ob popku najbolj, potem spet manj." Takšni 'lepoti" bi danes hitro sve tovali, naj si pomaga s shujševalno kuro. Ob Napoleonovih časih so pa zanjo noreli. Nežni spol je uporabljal'vsakovrstne majhne pripomočke da bi dosegel ta ideal. O tem je v "Ženskem katekizmu" marsikaj zanimivega. "Koža", pravi ta knjiga, "mora imeti lepo barvo, biti mora brez peg, nežna in sijajna. Nekatere smatrajo po francoskem naziranju bel obraz za lep in da bi to dosegle, jedo mnogo škodljive krede, račjih oči, škro- RESTAURANT RECREO & ¡"EL CAÑON-1 | Izvrstna domača hrana, prvo-ž vrstno pivo in vino. — Pro-$ stori z vrtom, pripravni za § svadbe. — Krogljišče. Postrežba točna. '4 '4 f4 «i****** g Se priporoča lastnik PETER BASSANESE * JUAN B. ALBERDI y Gral. $ PAZ — Buenos Aires $ | Klinika Profesorja Dr. Carballo | Notranje bolezni, zunanje in krvne MOŠKI IN ŽENSKE žarki X - Zdravniška elektrika - Analize Bolniki bo pregledani osebno po Dr. Carballo Sprejema od 16—20. Ob nedeljah od 10 do 12. Pregled $ 8.—. S LAVALLE 715 »UENOS _A«ES S*»..»«*«'«»*'« I ¿fotografija* J| "LA MODERNA" |j ¿ Edina in najbolj poznana i fotografija v slovenski § ! | koloniji O! Sporočam slovenski naselbi- g $ ni, da bom ob priliki 25 letnice x * moje fotografske obrti, vse 9, v preuredil ter razstavil moje de- $ Š lo, kjer se bo lahko vsak pre- / £ pričal o mojih neprekosljivih izdelkih. _ £ VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU § Ne pozabite ¿ v FOTO "LA MODERNA" J J S. SASLAVSKY $ Av. SAN MARTIN 2579 k t Telefon: 69-0522 - Bs. Aires * Lepota pred stoletji Kdaj je ženska lepa? S tem vprašanjem so se najrazličnejše glave najrazličnejših stoletij belile lase in če precenimo danes lepotne ideale preteklih dob, opazimo, da so si na-ziranja neenaka. Vsaka doba je imela svoj "tip" — in lepe ženske naših dni bi gotovo ne našle vedno milosti v očeh lepotnih sodnikov nekdanjih časov. Poglejmo n. pr. kaj piše neki leksikon. ki je izšel 1. 1715.. "Leksikon za ženske", pod zaglavjem "Lepota". , .. "Lepota", pravi ta stara knjiga. 'je zunanja ugodna oblika in nad vse prijetna dispozicija ženskega telesa. ki izvira iz pravilnega razmerja, velikosti, števila in barve udov, in' ki sta jo ženskemu spolu dala Bog in narava, in ki se da z lastno polituro in umetnim izboljšanjem čedalje bolj povečati." Lepoto dajeta po naziranju avtor-ja i/. 18. stoletja ženski torej Bog in narava in kar spada k tej lepoti, ba, kafrejj ali pa pijejo v prevelikih merah kis." Tudi naše babice torej h so bile tako nedolžne, kakor nam jih vedno opisujejo. Kar se tiče čela in> nijegfivega pomena za lepoto, pa pravi "Ženski katekizem": "Dekleta hočejo imeti vedno visoka čela, zato si pulijo lase, ki jim zgoraj ra-sejo nanj." Takšne so bile torej nase babifce in prababice v mladih letihj Za kratek čas Policaj in šoferka "Kdor tako nerodno vodi svoj avtomobil, kakor vi, gospodična, tak bi ne smel dobiti šoferskega dovoljenja-" "Če je tako, kakor vi pravite, gospod stražnik, tedaj je vse v redu, ker jaz nimam takega dovoljenja. * Spomini Dva vojaka izza avstrijskih časov obujata spomine na svetovno vojno in pravita, da sta oba šla prav za prav rada v vojno. "Jaz sem bil takrat še samec " ljubil sem boj", pravi prvi, "pa sem bil rad vojak". "Z menoj je bilo narobe. Jazseu bil oženjen in ljubil sem mir sem z veseljem šel na bojišče ju je drugi. zato zatr- lahko Slikarji med seboj "Na vsej razstavi človek gleda le tvojo sliko." . . "Hvala ti za priznanje, stari p t('"No seveda, ker je pred drugi'»* taka grieča, da človek niti zraven n iuore". i NE 9 ROJAKI | P0M3ŠLJAJTE DOLGO á 1 | Vporabite priliko PRI ZVEZDI" Vam nudi najboljše angleško ■1 blago (SUPKRLAN) Površnik, obleka SAMO ZA $ 75.— Hlače fantazija $ 8.— STANISLAV MAURIČ DONATO ALVAREZ 2059 Znamk? Kakšnih pa? Da oddam na pošto te razgledni- ce. po- jili nimamo. Morate na pošto nje. Sedaj pa le stikaj okoli za pošto. V KORDOBSKE PLANINE Lepo sem si zamislil načrt za izlet , razglednic. Težave so pa navadno v gore. Ravno kot nalašč zame : «ko- j tam, kjer se jih ne nadejaš. In kje zi Rio Ceballos in potem v gore vse |so bile? do Capilla del Monte. Nekako tako, | Še znamk prosim, gospodična! kot da bi krenili iz Ljubljane skozi Kranj in Bled v Bohinj in nazaj, le da je na potu treba čez 800 m visok greben prvega gorskega hrbta, da prideš v krasno dolino slično bohinjskemu kotu. Namenjen sem bil do Petra Jon-keja v Rio Ceballos, ki ima skupno s Ferjančičem dobro upeljano strojno mizarstvo. Tako je to prav lepo šlo v moj račun. Za 14 pesov, pa bo dan kot' za sanje. Potipal sem si podplate, če bodo vzdržali tudi za daljši sprehod v strme bregove.... Vsi računi so bili dobro izdelani. Samo še lepega dne bi bilo treba. Hm, da. Račun brez birta. O ti grdavš! Takole! Mesto da bi križ napravil za jutranjo molitev, pa tákole besede, ki je v nobenem slovarju ne najdeš. I, kaj pa je bilo? Hentajte, hentajte! Čakte no! Jo j, joj! je vplila oni dan Planinska Urša, ko je lovila srajce, ki so se sušile tam na plotu, pa jih je veter raz-nesel. Pa kam jih je ta grda sapa nesla.. . Nikoli jih ni Urša več vseh našla. Meni je tudi tako nemalo planinsko bilo pri srcu, kot ongavi Urši, ko me je zbudilo štropotanje dežja v kapu.. . Pa nič1. Si bom pa drugače dan uredil. Saj pravzaprav nisem za to tukaj, da po gorah klatim, marveč, da naše ljudi obiščem. Nič z izletom! Ko sem odpravil mašo, sem se najprej namenil, da kake pozdrave kam pošljem. Še dosti kmalu sem se nameril do knjigarne, da kupim kaj je ležala bolna v Cordobi. Drugi dan šele je bilo v mojem načrtu, da jo obiščem, a kako prav je bilo, da sem stopil če prvi dan. Povprašal sem po njej. Začudeno me je pogledala prednica usmiljenk, ki tamkajšnjo bolnico vodi, potem mi je pojasnila, da je skrajno slaba. Nepopisno se je sirota razveselila nepričakovanega obiska. Šest mesecev je že samevala daleč od svojih; Pesjan, kako se ne bi človek razbu- | šest mesecev ni čula slovenske bese-ril. Pastiže, karamele, časopise, vse- j de. Kar vsa presrečna je bila, ko je ga mi molijo pod nos; krtačo mi ka- i spet slišala mile domače glasove, že in čevlje, srajce, avtomobile, stro- i Kakor da je prav tega še čakala, je... vsega vidiš na ponudbo, samo kajti dobro uro po mojem odhodu je klenjena na posteljo. Pri pisanju i sami kaj želje po tem, če ga za to "estampillas de correo" ne najdeš in "Correo" prav tako ne. O ti prelepa Cordoba. Središče ar- i gentinskega tujskega prometa ! In j ne moreš dobiti znamk, da kak pozdrav odpošlješ. In sem se spomnil onega Kranjca, ki je imel čudno smolo. Kadar je bil žejen ni imel, da bi pil: ko je imel mošnjo, ni bilo denarja; in ko si je kupil fajfo ni bilo tobaka... Tako. In so razglednice kar varno v žepu ostale in jih bom raje osebno izročil, ker je ceneje in manj truda stane! bila njena duša že v večnosti. In kako čudna so pota božje previdnosti: Človek bi mislil, da je bil le slučaj, da nisem pravi čas dobil polovične vožnje in sem se moral zato po-služiti cenejšega vlaka, ki me je postavil naravnost v Córdobo, preje pa sem se namenil ostati v Rosariu. Da je bilo slučajno ono jutro dež, da nisem mogel na izlet,.,... To pa prav gotovo ni bilo slučajno, da sem radi teh "slučajnosti" ravno tako pri-i šel, da je sirota imela olajšan naj- sem jo našel. Ker more vstati in je vajena tudi peresu po špansko, vrši delo pisočice sobolnicam. Kako se je razveselila mojega prihoda. V pogovoru je beseda nanesla na to in ono. Kaj pa v Lurdu, kako je bilo lani? Kako pa veste, da smo bili tam? Vem, ker sem to čitala v "lur-škem vestniku". Moralo je biti zelo lepo, kot se je tamkaj bralo. Pač čudno. Tako blizu Lurda živim, pa sem šele v Cordobi zvedel, da je bilo o našem lurškem romanju v njihovem listu. Letos bomo pa to romanje spet imeli zadnjo nedeljo v majniku. Kaj bi dala, ko bi mogla biti zra- prosimo. Komur pa za Sv. Duha ni nič mar, ki svoje telo, ki bi moralo biti tempelj Sv. Duha, izroča telesni nasladi, v njem vera mora opešati. Zato je toliko slabovernih ljudi! Zelo smo vsi potrebni luči Svetega Duha, zato ste tembolj povabljeni na binkoštno nedeljo v cerkev. Sv. maša bo na Saavedri ob 10.30 uri. Molitve na Paternalu. Majniška slovesnost v Lurdu je bila zelo lepa. Cela množica Slovencev se je zbrala in v dolgi procesiji smo ponesli lurško Marijo in Sv. Rešuje Telo. Bila je to torej prva slovenska telovska procesija v Južni Ameriki. Zgodilo se je to zato, da smo se tudi mi pridružili na svoj način slavnosti euharističnega kongresa, ki se je prav te dni vršil v Bu- ren. Da bi spet enkrat zapela tisto ^P^i- M^d procesijo smo prepevali No, pa radi teh znamk se mi ni ! bridkejši trenutek življenja s sladko žolč razlil. Krenil sem raje gledat ! besedo božje tolažbe v naši slovenski kje je "25 de Mayo". Tam gori ne- ¡besedi, in je tako nadvse mirno v kje onstran 2000 je več Slovencev, 1 Bogu zaspala. Marija k Tebi uboge reve mi za puščeni upijemo, — Objokani otroci Eve v dolini solz zdihujemo. Da, da. Tako je življenje. Neka-¡ terim je samo trpljenje, komaj kak j hip utehe; drugim je pa vse gladko; ¡ a če jim kane kaka nevšečnost, že l menijo, da imajo pravico za Bogom popravljati. Gospa Metoda bi se naj-' bi ■že začudila, če bi ostala na cesti lepo po naše in tako napravili korak naprej od lanske lurške procesije. Seveda bi kak prav kritičen pevee, ne bil popolnoma zadoščen, toda besede, ki jih nam je nazadnje izrekel predstojnik svetišča, pričajo, da so bili njihovi ljudje naravnost očarani, ker da se kaj tako lepega tam še ni velikokrat zgodilo. Le dan je bil prekratek, to je pa res! Govor je tako so mi povedali in sem jo nameril tja gori. Srečno sem jih našel dobre Kraševce iz Komna, ki prav tako dober kruh pečejo, pa so mi še z marsičem dobrim postregli. Šest družin živi kar blizu skupaj tam gori na Alto General Paz. In spet kot nalašč. Prav od tam me je ómnibus št. 8 nesel ravno v bolnico "La Misericordia", kamor sem se namenil, da pozdravim sestro Hozano, slovensko šolsko sestro, ki '4 H •»XX« mammamtomam rntrnamamam * KROJAČNICA MOZETIČ % 8 * i Če si nameravaš kupiti nove obleko, pridi in oglej si vzorce in blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo ne bo žal, kajti imam vsakovrstnega blaga najnovejše mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji ceni. — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih ne dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj se sam! O S O R IO 5052 (Paternal) - Buenos Aires |_____ V prijaznem bregu gori za slavnim stiškim samostanom je bila njena prva mladost. Namenila je darovati Bogu za blagor bližnjega svoje nedolžno življenje. Po 3 letih jQ v tej zemlji opešala in 27 let stara odšla po plačilo s blaženim nasmehom na ustnicah. Sirota. Nihče ni zanjo vedel, čeprav je samo malo dalje v isti hiši imela sotrpinko Slovenko, gospo Metodo iz Prvačine, ki l?i jo iz srca rada obiskala, če bi le zanjo znala. Stopil sem tudi do nje. Vdova je, dvema otrokoma mati in skoro pri- življenja brez križa in zato kar lepo 1 imel S;Ka-stelic- Slovencev je bilo v mirno in veselo prenaša svojo nadie- j procešiji gotovo 500. go in še drugim daje razvedrilo. | NaJlePŠa zahvala vsem vdeležen-Poslovil sem se od bolnice, ne da 'cem' Posebno pa pevcem, ki so mo-bi slutil, da sem srečal na pragu smrt, ki je prišla po sestro Hozano. Videlo se je, da je slaba, a nisem verjel, da je že na pragu večnosti. Drugi dan šele, ko je bila že v hladnem grobu, sem zvedel resnico. (Dalje sledi). Hladnik Janez Zalo ga vina Imam v zalogi vseh vrst najboljšega vina po nizkih cenah, na debelo in drobno. POSTREŽBA TUDI NA DOM Priporoča se vsem cenjenim rojakom in gospodinjam STANTIČ STANISLAV Triunvirato 3984 — Bs. Aires 0. T. 51—3226 CERKVENI VESTNIK 5. jun.. na binkoštno nedeljo, maša na Saavedri ob 10.30 uri. Molitve na Paternalu. 12. jun. Maša na Avellanedi za Metodo Zorn. Molitve tudi na Avellanedi. Meseca junija bomo praznovali že drugo obletnico slovenske službe božje na Avellanedi, pri kateri se zbira stalno tako lepo število ljudi. 12. junija bo cerkvena proslava tega dogodka z zahvalno pesmijo. In še kako drugo prijetno presenečenje čaka tiste, kateri bodo ta dan prihiteli na avellanedske "štruklje". Kdor hoče to doživeti, mora 12. junija priti na Avellanedo, ulica Man. Estevez 630, blizu "La Blanca". Ta nedelja je Binkoštna. V soboto je vigilija s postom. Binkošti so spomin prihoda Sv. Duha na apostole, ki prihaja tudi na nas in nas v veri utrjuje, če imamo seveda mi rali vstrajati tako dolgo in so svojo nalogo dobro rešili. Hladnik Janez, Pasaje Salala 60, Tel. 63-2629. ZOBOZDRAVNIKA DRA. S AMOILO VIČ de Falicov in DR. FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 ZALOGA DOBREGA VINA Franc Kurinčic Kadar imaš ohcet; krst; obisk in sploh kadar rabiš vino; obišči ali pokliči na telefon Kurinčiča, ki ti bo nemudoma ugodil in na dom postregel s prav dobrim vinom, saj ga imam v zalogi 25 vrst. — Ne pozabi GARAY 3910 — telefon 61-5384 BUENOS AIRES ZGODOVINSKI ROMAN Caričin ljubljenec Nadaljevanje 91 — Da, zapovedujem. Ko pa boste Prišli, vam bom pokazala tretjega, ki ga bom poslala v Sibirijo! — — Ah, Veličanstvo ga ima torej že ujetega? — — še ne, toda on bo pri meni, — odvrne carica. — Baron Pasek, zanesite se name! — Veličanstvo —, vzklikne Pasek, k' je upal, da se bo carici prikupil laskanjem, — ne morem se dovolj "ačuditi vaši bistroumnosti. — Tri Zloi;ince z enim samim udarcem! — — Oh, vi se boste še bolj čudili — zakliče Katarina. — Sedaj pa pojdite in izvršite mojo nalogo! — Baron Pasek se prikloni in odide. Ko so se vrata za policijskim ravnateljem zaprla, se je carica porog-Ij'vo zasmejaJa. « — Bedak, že zdavnaj si zaslužil, da končam s teboj! — znkliče eariča. — Tretji zločinec, ki bo odšel v Sibirijo, je--- tem trenotku potrka n(i vrata s'uga in naznani carici, da se. je kne-2u Potemkinu vrnila zavest. Katarina je pozabila na vse, kar je do sedáj mislila. Pozabila jo celo na Elizabeto Voroncov in na dozdevnega Mehtneda Ali pašo. Carica je odhitela k svojemu ljubljencu' iil^ godila med potjo: — Že pridem, dragi moj, že pri-}.! bom prtbedi'fcKpti' tv°j¡ postelji,— jaz Katarin^ "^elJka, carica ruska, bom tvoja ' pWtr&ni- .T* -M Ko je carica prešfopila saj' temki i knez bled in z obvezo na levem oče-| su med svilenimi blazinami in ode-| jami, ji je prišel naproti doktor Rubén in ji zaklical: — Vid je na žalost izgubljen, oko pa je rešeno! S tem očesom knez sicer ne bo več videl, toda zagotavljam vam, da nihče ne bo tega opazil. — Katarina sklene roki k molitvi. In ta žena, ki je pred par trenutki u-ničila s svojo zapovedjo troje ljudi, je sedaj dvignila sklenjeni roki proti nebu in vzkliknila z otroško po-božnostjo: — Ljubi Bog, hvala ti! — 79. POGLAVJE V Sibirijo V razkošno opremljeni delavni sobi. kjer so b le stene pokrite z dragocenimi preprogami in slikami, ob stenah pa so stale velike omare, prenapolnjene s knjigami, je sedel za pisalno mizo Mehmed Ali paša, ki ni bil nihče drugi, kakor naš stari znanec — • bogataš Aron Katz. Sklonjen je bil nad neko debelo knjigo in tako zatopljen v čitanje, da ni niti opazil, kako hitro je mineval čas. Če pa bi bil pogledal na uro, ki je stala na kaminu, bi bil vedel, da je že dve ura zjutraj. Aron Katz je bil oblečen v svileno domačo obleko, na glavi pa je imel fes. Pušil je iz dolge pipe. Naposled pa se je Aron Katz vendar predramil in se ozrl po sobi. Pogledal je nemirno na uro. — Dve je že — zamrnira Aron jKatz, ona pa se še vedno ni vrni-Ja? Mar je še vedno na caričinem plesu?'Zelo nerad sem jo pustil v «luški dvoréo. ^ Bojfrh so, da se je izdala, kó jo novo spalnice, kjer jo ležal zagledala ljubljenega in nezvestega Potemkina. Tedaj bi najini načrti propadli, razen tega bi nama še pretila velika nevarnost. — Katarina je strašno nezaupljiva in če bi zvedela, kdo sva, bi si takoj mislili, da snujeva proti njej zaroto. — Toda ne, — nadaljuje Aron Katz pogovor sam s seboj, ter vstane in se začne sprehajati po sobi, — ne, ni se mi treba bati, Ely je-- — Mar ni dobra in razumna ? Mar Ely ni žena, ki ji človek lahko zaupa"? — Zares, čim dalje živim z njo v zakonu, ki ni zakon, — tem bolj sem prepr'čan, da je Elizabeta izredna deklica! — Vzel sem jo za ženo in Elizabeta bi mogla razpolagati z milijoni. Rekel sem ji: razmetuj denar kolikor ga hočeš, tvoj je. Ljudi morava zaslepiti z denarjem ter prepričati svet, da sva odlična in bogata Turka. Elizabeta pa je ostala sredi vsega tega sijaja in razkošja skromna. — Drago kamenje in diamante nosi Elizabeta zato, ker jih pri svoü krinki in pri komediji, ki jo glumi-va, mora nositi. Ko pa so zvečer vračava v svojo palačo si Elizabeta sname ves nakit in mi reče: — Tu imaš tvoje kamne. Tvoja last so. Jaz sovražim bleščeči nakit, za katerega me drugi zavidajo! — — Da, ljudje mislijo, da je Elizabeta moja žena. Svet misli vedno samo najslabše in najpodlejse in nihče mi najbrž no bi veroval, da še nikdar nisem prestopil praga njene spalnice. — Aron Katz se jo ustavil pred kaminom. Zopet je pogledal na uro. —- Dve je že davno proč ;—, za-šepečo Aron Katz. •/— Elizabete pa še vedno ni! — Če bi se bila vrnila, bi bila prišla k meni in mi pripovedovala, kako je bilo na plesu, povedala bi mi, če je plesala s Potemki-nom in kaj je govorila z njim! — Elizabeta nima tajnosti pred menoj, — da, to je redka žena, toda bolje povedano, redka deklica! Oh, Bog, kako bi bil srečen, če bi bila moja hči vsaj malo podobna Elizabeti -- Aron Katz ni končal stavka. Zaprl je oči; ko pa jih je zopet odrpl, so gledale bolestno in žalostno. — Elizabeta je sedaj moj otrok — vzklikne starec in glas se mu je tresel, — nisem izgubil svojega otroka, v tej tuji deklici sem našel svojo hčerko, moja lastna hči bi ne mogla biti napram meni bolj nežna kakor Elizabeta. Stari Katz se je zopet vrnil k svoji knjigi. Bil pa je raztresen in ne-m'ren; radi tega je kmalu zaprl knjigo in pozvonil. Čez trenutek se pojavi komornik. — Pojdite h komornici moje soproge — je zapovedal Mehmed Ali paša —, in vprašajte, če se je milo-stiva že vrnila. Bojim se, ker je še ni. — Takoj bom vprašal —, odvrne komornik, — vem pa, da kočija še ni prispela. — čez nekaj trenutkov se je komornik vrnil in naznanil, da gospe baronice se ni doma. Mehmed Ali paša je postal zelo nemiren. — V imenu, božjem, — vzklikne Aron Katz, ko je sluga odšel, — kaj se je vendar zgodilo? — Dvorni plesi ne trajajo daljo, >kakor samo do dveh! Morda je zbolela aH pa je---- — Ne, ne, to ni mogoče ta ni nehvaležna! Elizabeta 'me ne ! bo kar tako zapustila, ko me ne bo več potrebovala! — Z vsakim trenutkom je postajal Aron Katz vedno bolj nemiren. Neprenehoma je pogledoval skoz okno na ulico. Na drugi strani ulice je videl neko ženo v belem plašču, ki se je spre hajala po pločniku. — To ženo sem videl že prej! — je zamrmral Aron Katz. — Ves čas gleda na moja okna, toda jaz ne morem razločiti njenega obraza. Pa vendar ni vohun? Mar naju je že kdo izdal Katarini? — Mar naju že opazujejo? — Aron Katz se zdrzne. Nekdo je trkal na hišna vrata. Nekaj trenutkov pozneje je zaslišal Katz na stopnicah glasno govorjenje, potem pa so se odprla vrata njegove delavne sobe in komornik vstopi. — Ekscelenca —, reče sluga, — prišel je sluga carskega dvora, ki želi govoriti z vami o neki važni zadevi. — Če se ne motim, gre za gospo baronico. Aron Katz se prestraši, da se je komaj držal na svojih starih nogah. Njegova slutnja se je torej uresničila. Med plesom se je zgodila nesreča, — da — da to bo, — in sedaj so prišli, da bi mi to naznanili. — Ar'6ii Katz je odhitel k vratom ter jih odprl: — Pridite bliže! — je zapovedal Katz človeku, ki je stal pred vrati iti ki> jé" imel na sebi livrejo carskega komornika. — Vi ste z dvora? — ga vpraša Aron Katz. —. Na povelje, ekscelenca —, odvrne prišlec. Jaz.sem caričin komornik in vftpi priniišhin Vest, da je i® *•»- # • •>:< »:*• - .Tqjj SLOVENSKI L B S T List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOV EGA LISTA" ZLATKO BADEL Calle Agüero 2151 U. T. 44 - 3317 BUENOS AIRES VSAKEMU TRGOVCU, KI ŽELI SPOZNATI TA DVA ODLIČNA IN PRVORAZREDNA PROIZVODA, POŠLJEM VZOREC NA ZAHTEVO BREZPLAČNO BB stara SLJIVOVlOft BADEL UVOŽENA IZ JUGOSLAVIJE V SODIH ■'BI PELINKOVEC badel PRIDELAN V BUENOS AIRESU IZ PRVORAZREDNIH PRVIN, KI SE UVAŽAJO IZ JUGOSLAVIJE. — Ah, moja soproga--ga pre- | čna deklica izgubljena! kine Katz. — Gospa baronica je naenkrat zbolela. Med plesom se je onesvestila, sedaj pa se po caričinem povelju nahaja na dvoru. — Vsemogočni Bog! — vzklikne stari Katz. —,Zbolela! Zbolela med plesom? — Zakaj je niste pripeljali k meni? — Tukaj bi se boljše počutila in bi prej ozdravela. | Če pade Elizabeta sedaj v Katarini- | ne pesti, se ne bo nikdar več rešila. ! Katarina velika je bila obenem Katarina kruta in maščevalna Katarina. Tedaj ni izgubljena samo Elizabeta, temveč tudi Aron Katz! — Grozila mu je strašna usoda, — starec je prav dobro vedel, da bo Katarina strašno kaznovala vse one, ki so Elizabeti pomagali, da se je pri-Prosim, ekseelenca, bodite pre- ¡ bližala Potemkinu. pričani, da gospi baronici na dvoru j Čim dalje časa se je vozil, tem huj-ničesar ne manjka. — Pri njej se j še mu je bilo pri srcu. Neka boja-nahaja caričin telesni zdravnik A- zen, ki ji ni vedel vzroka, se ga je braham Ruben, jaz pa sem prišel, | lotevala. da bi popeljal vašo ekscelenco h go- ; Toda kočija je po starčevem mnenju potrebovala mnogo časa, preden je prispela do zimskega dvorca. Po mnenju Arona Katza bi morali biti že davno v zimskem dvorcu. Bogati Mehmed Ali paša je z robcem obrisal stekla na kočiji, da bi se prepričal, kje se nahaja. Zagledal je ulico, ki mu je bila popolnoma neznana, — ni se mogel spomniti, če jo je žc sploh kedaj videl. Ne, carski dvor se ni nahajal tukaj, — morda pa je kočijaž vozil po stranskih ulicah. Katz se je zopet naslonil na blazine in se miril ter se rogal svojemu strahu. Sedaj se jc kočija peljala skozi ne-ža. — Aron Katz se je nahajal v ko- j ka odprta vrata, ki pa so se za njo čiji popolnoma sam in se lahko po-j takoj zaprla. spe baronici. — Vas li smem prositi, da bi šli z menoj? Gospa baronica vas želi takoj videti. — — Takoj grem z vami,! — vzklikne Katz, ki je obupno tekal po svoji delavni sobi. Katz je ljubil to mlado deklico, kakor je nekoč ljubil svo jo hčerko — hčerko, katero si je za vedno iztrgal iz svojega srca. Aron Katz je odhitel v sosednjo sobo, vzel plašč in klobuk ter odšel čez nekaj trenutkov s komorni kom iz hiše. Njegov spremljevalec ni stopil v kočijo, ki je Mehmeda Ali pašo čakala pred njegovo hišo, temveč je sedel na prazno mesto poleg kočija- 1 polnoma izročil svojim mislim. Da, pri misli, da je Elizabeta resno zbolela, je trepetal. To pa ni bilo vse, kar ga je vznemirjalo. Komornik mu je povedal, da so Elizabeto prenesli v neko sobo na carskem dvoru. Pri tem bi se lahko zgodilo, da bi se ji odkrila lasulja in potem bi jo spoznali! — Ko se je Aron Katz spomnil usodne rdeče lasulje, je preble-del in omahnil med blazine. — Ob misli, da bi Katarina mogla Elizabeto spoznati, se je zgrozil. Če se to zgodi — potem je ltesre- Kočija se ustavi. Aron Katz zagleda mnogo luči, — ker pa je videl tudi vojake s puškami, ki so hodili po dvorišču, jc bil prepričan, da je prišel v zimski dvorec, Komornik odpre vrata kočije. — Ali smo v zimskem dvorcu? — vpraša Mehmed Ali paša in izstopi. — Seveda, — ekseelenca, izvolite z menoj, popeljal vas bom h gospe soprogi. — Toda ne vem, — zdi se mi, da se je to dvorišče nekam čudno spremenilo, — ne spominjam se--- — To je stransko dvorišče, kamor prihajajo ljudje! — Te besede so starega Arona Katza malo pomirile. Tiho je šel za komor-nikom. Prispela sta v prvo nadstropje, — komornik odpre neka vrata in pokaže Katzu naj vstopi. Komaj pa je starec prestopil prag, že sta planili nanj dve temni postavi. Čez kratek hip je bil stari Katz že zvezan, neki glas pa mu je porogljivo zaklical: — Mehmed Ali paša, tvojemu raz- ! košnemu življenju je napočil konec, — priznaj, kdo si! Ti nisi Turek, tudi paša nisi, Ti si zaščitnik one preklete Elizabete Voroncov, ki se jo pod krinko približala Njenemu Veličanstvu carici in jo hotela usmrtiti! — Vse to je prišlo tako hitro, da si stari Katz te nepričakovane spremembe ni mogel raztolmačiti. Samo to je vedel, da so ga ujeli v zanko in da se ne nahaja v zimski palači. Nahajal se je v šobi pétrograjske-ga policijskega ravnatelja, ki ga je tako prijazno pozdravil, ko je vstopil. Slal jc pred baronom Pasfekom. — Prinesite luči! — zapove baron Pasek. In sluge so prinesli svečnike s svečami ter jih postavili na mizo. Arona Katza sta krepko držala ¡dva koz« k a in ga pripeljala k poli-(i iskemu ravnatelju. Baron Pasek jc .starega Katza natančno opazoval. Potem pa jo dvignil roko ter zgrabil starca za brado in mu jo skušal odtrgati. Aron Katz je zavpil od bolečine, baron Pasek pa sc jc porogljivo zasmejal ter rekel. — Brada je prava, — mislil sem žc, da jc umetna! — Sedaj pa moram še pogledati lase! — Policijski ravnatelj ponovi svoje kruto postopanje. Starčevo stokanje pa ga je prepričalo, da nima na glavi lasulje. Policijski ravnatelj pa se jc zo- pet zasmejal in sedel v svoj naslanjač, si zapalil cigareto, potem pa | je vstal in puhnil starcu dim v o-braz. — Doslej si se imenoval Mehmed Ali paša? — Da! — Ali je to tvoje pravo ime? — Ne! — Kako se torej imenuješ? — Ne vem! — Ne veš? — Le počakaj, bomo že ozdravili tvoj slab spomin! — Ali priznaš, da je ona oseba, s katero si živel, Elizabeta Voroncov, vnukinja starega Voroncova, ki je eden izmed najnevarnejših zarotnikov? — — Ne vem! — Če pa tako malo veš, ti bom pa povedal nekaj kar te bo gotovo zelo zanimalo. — Elizabeta Voroncov je ujeta v zimskem dvorcu in je že vse priznala! — Elizabete Voroncov ne poznam ! Ne poznaš jc? — In ne veš niti svojega lastnega imena? Ne vem, gospod! — lic, kozaki! — Položite ga na mizo in mu jih naštejte dvajset in pet! — Zagotavljam vam, da se vam bo po prvih petih udarcih vrnil spomin ! — — Milost! — Nikar me ne bijte! — vzklikne nesrečnež. Kozaki strgajo hlače s Katzovega telesa, ga polože na mizo in začno mlatiti po njem. Baron Pasek pa je štel udarce. — Trije udarci, — malopridneži, bijte močneje! — Pet udarcev! — Sinko, kako sc imenuješ? — Sinko, kako sc počutiš? — Osem ! — Kri teče! — Koža sc odira! — Mladeniči le dalje, to je izvrstno šilo za povrnilo spomina! — Deset ! — Ah, saj bi že rad govor i! — Udarite ga še dvakrat, da sc ne bi prehitro premislil. — Stari Katz se jc vzravnal, — kri ,je kapljala iz njegovega telesa ter rdečila tla — Katz je komaj stal na nogah. Starec se je z obema rokama oprl na pisalno mizo in spregovoril. Iz njegovega glasu je prodirala strašna bolest: — Povedal bom svoje ime, — da, povedal bom, kdo sem, samo ne zahtevajte, da bi vam dal natančnejše podatke o svoji soprogi. — Nočem in ne priznavam nobenega pogoja, — zavpije baron Pasek, — hitro — povejte resnico, ali pa bom zapovedal kozakom naj nadaljujejo. — Rotim vas, ne silite me, da bi izdal njo, ki jo ljubim! — Vse muke bom pretrpel! — Star sem. — Pošljite me v Sibirijo! — Ubijte me! — Odpeljite me na morišče! — Meni je vseeno, toda njej, — njej ne storite ničesar! — Starec globoko zavzdihne, — trenutek je še omahoval, potem pa je odvrnil: Sedaj vem, s kom imam opraviti, — se nasmeje baron Pasek porogljivo, sicer pa se ne tpudi, da i>i zatajil ime svoje pomočnice. Njeno Veličanstvo carica jo je sama spoznala. — To je Elizabeta Voroncov, — potomka zarotnišlie rodbine Voroncov, — vnukinja ni prav nič boljša od svojega deda. — Sedaj pa povej, kako sc imenuješ! —■ — Imenujem se Aron Katz! Ko jc baron Pasek slišal to ime je planil, kakor da bi ga pičila kača. Aron Katz? — zavpije policijski komisar. — Vi ste torej Aron Katz, ki je bil dvorni bankir carja Petra 111? — I)a, — odvrne zamolklo starec. — Tedaj sva vendar stara znanca — se zasmeje baron léasele. — Zares si lahko čestitam, da sem ujel tako dragocen plen, — carica me bo pohvalila in me nagradila, ko ji boni povedal, da sc je dragocona riba líjela v mojo mrežo. (Dalje prihodnjič)