KupnjU
VOJNE BONDEI
Najstarejii •lovenski dnevnik T Ohio
OPR
Kupujte
VOJNE BONDEI
Oglasi v tem listu so uspešni
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
The Oldest		
Slovene Daily	A	
in Ohio		
Best Advertising		
Medium		
ŠTEVILKA (NUMBER) 179
VOL. XXVI1._LET0 XXVII.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK). AUGUST 3, 1944
ŠTEVILKA (NUMBER) 179
Amerikanci bliskovito drvijo preko Bretonije
wieiom stikov^"«' »toje na pragu
med turčijo in nejdcuo
korak turške vlade pomeni vojno, odvisi od Berlina
fsvete nemške zemlje"
Rdeča vojska bo vsak čas prestopila staro mejo Vzhodne Prusije; jekleni ruski obroč štiska Varšavo
Kratke vesti
v. LONDON, 2. avgusta. — Tur-je danes pretrgala diplo-^^tske in trgovske stike z na-^|j3ko Nemčijo, s čemur je bila ^ omljena politična oblast Nem-nad Evropo. Ena izmed po-® edic utegne biti, da bodo ^^cijžki sateliti na Balkanu pod-^2eli nov poizkus, da se izmuz-iz nemške pesti, predno do nacijskega ■ poloma, v ^terem slučaju Li bila Nemčija Posiljena na splošen umik svo-iz trčije in Egejskih o-
tokov.
Na prošnjo Anglije
^ "turški zunanji minister Su-Saracoglu je naznanil dol-p pričakovani prelom na seji /irskega parlamenta v Ankari ^ izjavil, da je korak, ki je °Pil takoj v polnomoč, bil pod-na prošnjo Velike Britani-ki je bila v tem podpirana od strani Zed. držav.
I^a-li prelom odnošajev po vojno, odvisi od Nemčije, lahko turški korak vzame na in ne stori ničesar, ali pa smatra istovetnim vojni na-
LONDON, četrtek, 3. avgusta. — Tretja ruska armada je danes prihrumela pred prag stare vzhodno-pru-ske meje, kakor je obstojala pred letom 1939 in topovi ruske artilerije so že bruhali ogenj na "sveto nemško zemljo." Dejanska invazija Vzhodne Prusije, zibelke nemškega junkerstva, je vprašanje ur ali minut.
jo svojih uspehov, poročajo, da soc mill dolgi fronti so vsepo- v . i- i • -rv, ;
, , , ^-r •	1- so vcerai zavzeli krai Dvvizhe,
vsod drobile Nemce m jih podi-	gchir-
le pro 1 ra] u.	windta, malega mesta, ki se na-
poved:
mi.
1 m prične s sovražnost-
asno je, da Turčija upa, da ®iftčija ne bo reagirala in da preloma diplomatskih od ^^®ajev ne bo potegnjena v voj
Nemška pretnja
^etnška reakcija na korak ^^ške vlade je sledila hitro, uročilo, ki ga je objavila nem Uradna časnikarska agen-pravi, da je Turčija začela stopanje, čigar posledic ni ®zko predvidevati, ako bo šla ^ ^®j poti naprej.
. ^^jna z Nemčijo bo sledila _ ^^ogibno," pravi nemško u-"^*10 poročilo."
obljubila pomoč
"^Urški zunanji minister je
izjavil
da je Anglija obljubila
"domsko pomoč in vojaško o g čemur bo Turčiji po ^Sano v poteškočah, ki bodo
Nastale
citve
kot rezultat njene odlo
Druge ruske armade na ti-^
Sekanje zajetih Nemcev v Baltiku se je začelo
Medtem ko dve ruski armadi stiskata železni obroč okrog Varšave, katere padec je neizogiben, se je višje na severu začel pi'oces sekanja nemških armad, broječih od dva do tristo tisoč mož, ki so se z ruskim prodrtjem, na obalo Baltiškega morja znašle v pasti.
Istočasno so Rusi podvzeli ofenzivo v južni Poljski, ki drvi proti Krakovu.
Ofenziva proti Krakovu
Nemci so včeraj sami prizna-1, da so Rusi že na več točkah prekoračili reko Vislo.
Medtem ko Moskva ne omenja prekoračenja Visle na južni fronti, pa je iz komunikejev, ki jih je objavila komanda Rdeče vojske, razvidno, da se nahajajo samo 10 milj od reke na 50 milj dolgi fronti 80 milj irzhodno od Krakova.
Rdeča vojska 8 milj od stare . pruske meje
Rusi, ki nikdar ne pretirava-
Nemci so baje SPOR V PHiL^DELPHiji ! začclI uiTiikati
V ROOSEVELTOVIH ROKAH j	FinSkC
WASHINGTON, 2. avgusta.
— Položaj v stavki delavcev u-lične železnice v Philadelphiji je bil danes izročen v roke predsednika Roosevelta, ki bo naj-brže odredil, da vlada pr evzame obrat železnice, dokler se spor ne izravna. Vlada je med tem preskrbela posebpe buse za delavce v ladjedelnicah in dodaten gasolin za delavce v vojnih industrijah.
haja na stari vzhodno-pruski meji.
Vesti iz Moskve danes zjutraj javljajo, da Rusi pritiskajo da-ilje proti zapadu na široki fron-I ti in da se je začelo topovsko obstreljevanje pristno pruske oziroma "svete nemške zem-|lje."
Ista poročila pravijo, da Nemci bežijo s tako naglico, da nimajo niti časa, da bi pognali v zrak mostove in druge komunikacije.
Nemci nnclijo le sporadičen odpor
Eddy Gilmore, reporter "Associated Pressa" v Moskvi, poroča, da medtem ko se Nemci tu in tam še vedno ljuto borijo, pa ni opaziti nobenih znamenj, da se pripravljajo za večji masni odpor kje vzhodno od nemške meje, akoravno ni izključeno, da se bodo skušali postaviti v bran na kaki liniji v notranjosti Vzhodne Prusije.
Največje vzhodno - prusko mesto Koenigsberg se nahaja manj kot 86 milj od fronte.
Churchill o položaju: vojna se bliža koncu; leteči roboti ubili 4735 oseb
0-
LONDON, 2. avgusta. — Mi-.Anglijo še bolj smrtonosna nistrski predsednik Churchill je rožja.
danes v govoru pred parlamen- j Toda dostavil je, da ne glede
''^urški prelom z Nemčijo se

za diplomatičen poraz
®Sa reda za Hitlerja, čigar
Prvi
Poslanik v Turčiji, stari lisjak '^nz von Papen, je do zadnje-^ Rapenjal vse sile, da bi od-prelom.
tom izjavil, da bo zmaga nad Nemčijo morda preje izvojeva-na kot se je moglo še pred kratkim upati, obenem pa je odkril, da so nemški leteči roboti do danes ubili v Londonu in južni Angliji 4,735 oseb in povzročili, da se je iz angleške prestolice izselilo okrog milijon oseb.
"Zaključna faza vojne"
POROKA
Premijer je rekel, da je to za ključna faza vojne in izrazil je j škodovanih prepričanje, da čim bo Nemčija zbita na tla, ne bo vzelo dolgo,
ko bo strta tudi Japonska.
na to, kaj Nemci poskusijo, to ne bo imelo niti najmanjšega učinka na potek vojne. Edina posledica bo ta, je rekel premijer, da bo nacije, ko pride čas za to, zadela tem hujša kazen.
14,000 oseb ranjenih
; Churchill je med drugim odkril, da je bilo od letečih robotov okrog 14,000 oseb ranjenih, 17,000 hiš je bilo popolnoma porušenih, 800,000 poslopij pa po-
REKORDNO DAROVANJE KRVI — TRI GALONE
NEW YORK, 2. avgusta. — Ben B. Hofstadter je daroval več krvi Rdečemu križu kot kdo drugi v Zed. državah. Danes je daroval svoj 24. pint, kar ponie-ni, da njegov krvni dar znaša tri galone.
ANGLEŠKI KRAW SE JE VRNIL IZ ITALIJE
LONDON, 2. avgusta. — Angleški kralj George VI., se je nocoj vrnil iz obiska v Italiji, kjer je bil na turi fronte. Njegovo letalo je pristalo "nekje v Angliji."
STAVKA NA ULIČNI ŽELEZNICI V MONTREAL!)
MONTREAL, Kanada, 3. avgusta. — Danes zgodaj zjutraj so tu zastavkali delavci pri u-lični železnici in ustavili ves promet v največjem kanadskem mestu, čigar prebivalstvo šteje 1,250,000.
NACIJI PRIZNAVAJO, DA JE BIL ROMMEL RANJEN
LONDON, 2. avgusta. — Berlinski radio je danes priznal, da je bil feldmaršal Rommel tekom vožnje v Franciji "v nesreči", v kateri so se pretresli njegovi možgani, toda poročilo pravi, da je njegovo stanje zadovoljivo in da njegovo življenje ni v nevarnosti.
GEN. McNAIR JE BIL UBIT OD AMERIŠKE BOMBE
WASHINGTON, 2. avgusta. — Tu je bilo danes uradno po-ročano, da je bil gen. Lesley McNair v Fianciji 25. junija u bit od neke ameriške bombe kot rezultat pomote, ko je ameriška zračna sila čistila teren za na skok na nemške postojanke.
4,500 LETAL NAD NEMČIJO IN FRANCIJO
LONDON, 3. avgusta. — Včeraj je bilo nad Nemčijo in Francijo nad 4,500 ameriških in britskih letal, ki so bombardirala nacijske vojaške in industrijske tarče.
STOCKHOLM, 2. avgusta. —, Tu je bilo nocoj poročano, da je Nemčija začela umikati svoje čete iz Finske in Estonije. Istočasno se poroča, da je maršal baron Carl Gustav Mannerheim, novi predsednik Finske, prejel zagotovilo iz Moskve, da je Sovjetska unija pripravljena na pogajanja za premirje, ki bo Finski jamčilo njeno neodvis-, nost.
Politična kriza na Finskem
Resna politična kriza, ki ja nastala na Finskem vsled velikih ruskih zmag na vzhodni fronti, je včeraj povzročila re-signacijo finskega predsednika Rysto Ryti-ja, ki je bil znan kot strupen nasprotnik Rusije, nakar je njegovo mesto zavzel 77-letni maršal Mannerheim.
Vtis obstoji, da je bil s tem napravljen prvi korak za priče-tek novih pogajanj z Rusijo. Velika večina finskega parlamenta ]e že mesec d n i iskala izhoda iz položaja, ki je nastal, ko je predsednik Risto Ryti izročil Finsko popolni' dominaciji Nemčije.
Nemci pristali na umik?
Neko poročilo iz Stockholma pravi, da je bila sprememba pri finski vladi izvršena potem, ko je bil dosežen sporazum med Nemčijo in Finsko, s katerim je Nemčija pristala na separaten mir Finske z Rusijo in da so naciji obenem obljubili, da u-maknejo svoje čete vsaj iz južne Finske.
Kakor se sedaj poroča, da so Nemci poklicali domov infante-rijsko divizijo, ki je bila poslana na karelijsko fronto preteklega junija, da se Finsko obdrži v vojni proti Rusiji.
angleži so udarili skozi centralno fronto; nemci vsepovsod na polnem umiku
VRH. GL. STAN ZAVEZNIŠKE EKSPEDICIJSKE SILE, četrtek, 3. avgusta. — Ameriške sile so danes z bliskovito naglico udatile preko Bretonskega polotoka in grozijo odsekati vso Bretonijo od francoskega zaledja. Oklopne kolone pod poveljstvom gen. Omarja Bradley so drvele proti mestu Rennes, ki se nahaja na pol poti do St. Nazaira, pristaniškega mesta na južni bretonski obali, medtem ko je druga ameriška kolona prodirala proti Brestu, drugi veliki luki na zapadnem koncu Bretonije.
Nemške linije na vsej ame-»---
riški fronti se rušijo in Nemci j Iona prodira proti Brestu, je
se vsepovsod nahajajo na umi-; druga kolona včeraj prodrla v
ku, ki ponekod dobiva značaj i neposredno bližino Renesa, ki
paničnega bega.	: se nahaja 45 milj južno od A-
.... ,	, , . vranchesa.
Angleški uspeh na centraun
fronti	I Kot izgleda, so se Amerikan-
„ , , . , ,. , ci zavzeli, da vso Bretonijo odri s e ce e po pove ja voni	g zavzetjem Bresta in gem Danpwy^L M udwriksko-jg^
m	crk	so ga
wmtmhu fmnU v	v NonmmdUL ko
m pro r e s e e m mi j pro i ameriške sile presekale pol-
vdwdu SnMisobih/uigkmze;^^^ Nemcev Owrbmueuin
1 mi ] Va o no o starega j ^apadni Normandiji odrekale od normandskega glavnega mesta , ,.
Vire.	'
Neko pprpčilo ?■ britskega^l... Pripravljale "nov Cherbourg"
aan^ jesnočTučlar na M-raral- i Medtmn ko ^ Eketondd pd-ni fronti označilo kot začetek	log ^ilj širok in 150 milj
"velikega nemškega unwka".	in približno dvanajstkrat
BrHake čda so se tmnk na ^iko obešen kot Normandija, ulicah mesta T/ire m so	^se amenškaoperadjazarrie.
le rneda Esby. (Xxmeniso An- rxUarmljenjeracvyasta. gldU udanh tn	dak% podl^^ naglico, da-'rw^CSwrbourg"
VHkrs . 1300%^^ kj^ se naha-i^avidno ni dakč.
ja center sovražne obrambe, in
eno poročilo pravi, da se Nemci j Opozarja se, da nemška o-na dotičnem sektorju nahajajo bramba v Bretoniji ni bila ni-na polnem umiku.	kdar tako močna kot v Nor-
j mandiji. Najmanj štiri divizije, Ameriška ofenziva 45 milj od !^.	imeli naciji tam, so bi-
Avranchesa	, potegnjene ven in vržene v
Medtem ko ena ameriška ko-1 akcijo >v obrambi Normandije.
VROČINSKI VAL
Vremenski prerok pravi, da ni nobenega izgleda, da bi vročina, ki vlada v Clevelandu zadnje dni, ponehala. Mestna vlada torej opozarja prebivalce, da štedijo z vodo in da je ne rabijo za škropljenje, razen ako je nujna potreba.
Vesti !z življenja ame-j-iikih Slovencev
Buenos Aires, Argentina. — Za jetiko je po daljši bolezni dne 11. junija umrl v Sarandiju Herman Korpič, doma iz Če-pincev v Prekmurju. Star je bil
Novi grobovi
FRANK JUH
Po dolgo-trajni bolezni je u-mii v Warrensville sanatoriju Frank Juh, star 67 let, stanujoč na 3533 E. 82 St. Doma je bil iz fare sv. Križa, vas Lože
39 let. Zapušča ženo in dva si-jpri Litiji na Dolenjskem, odko-nova. Dne 6. junija pa je umrl der je prišel v Ameriko pred 4 .
hčerka Mr. in Mrs. Frank "lin, 20900 N. Vine St., in
y Soboto, dne 5. avgusta se poročila Miss Vida Jako-
y John P. Forgac. Poroka se , tešila v cerkvi sv. Kristine
Oo O .
Uri zjutraj, zvečer pa bo v Slovenskem društve-jat^	na Recher Ave. Pri-
. so vabljeni, da QC poroke v ^lavnosti udeležijo. — Naše "^tke!
Edini temni d e 1 njegovega ekspozeja je bila slika položaja, ki ga je povzročilo bombar-^meljev diranje Anglije z letečimi roboti.
' z ozirom na notranji položaj v Nemčiji, je premijer izjavil, da se tam odigravajo "velikanski dogodki", o katerih ni dvoma, da stresajo Nemčijo do te-
5340 robotov padlo na London in Anglijo
"Najvišje osebnosti v rajhu se morijo med seboj ali pa se poskušajo," je rekel Churchill, "medtem ko zavezniške armade, : noseče osveto, pritiskajo na ob Churchill je odkril, da j® j gojence od vseh strani z rasto sedaj padlo na London in južno j silo."
Anglijo 5,340 nacijskih letečih j robotov, in opozoril je, da ni izključeno, da bodo naciji povečali intenzivnost te vrste bombardiranja, in da utegnejo naciji pred padcem poslati na
PLEMENSKI IZGREDI PRETIJO PHILADELPHIJI
DELEGATI PODRUŽNICE ŠT.
39 SANS
Na prihodnji konvenciji SANS, ki se bo vršila v Clevelandu dne 2. in 3. septembra, bodo zastopali podružnico št. 39 sledeči delegati: Leopold Ku-shlan, John Pollock, Frank Česen, Krist Stokel in Antoinette Simčič, Progresivne Slovenke pa bo zastopala Cecilia Subel.
PHILADELPHIJA, 2. avgusta. — V zvezi s stavko pri u-lični železnici so danes oborožene _ tolpe, broječe 500 oseb, hodile po delu n esta, kjer bivajo zamorci, in razbile nad 500 o-ken. Ranjenih je bilo osem belih oseb. Policija 300 oseb.
PEVSKE VAJE "SLOVANA
Pevcem zbora "Slovan" s e sporoča, da se bodo pevske vaje odslej vršile vsako soboto, ob 7:30 u r i zvečer pod vodstvom pevovodje Frank Wau-ter. Prihodnja vaja se vrši v soboto, 5. avgusta in članstvo, ter je aretirala oni, ki imajo posluh za petje, so vabljeni, da se udeležijo.
New York, N. Y. — Družina Valentin Kobilca, živeča v Ridgewoodu, L. L, je od vojnega departmenta prejela vest, da je bil njih sin Valentine ubit 29. junija v akciji v Franciji. Služil je pri padalnih četah in
je bil med prvimi, ki so se ob invaziji Francije spustili na tla
Jožef Komel, doma iz Kromber-ka pri Gorici. Bil je samski.
Dne 8. junija je po daljši bolezni umrl Victor Benedejčič, star 48 let, doma iz Tolmina in po poklicu klepar. V starem kraju zapušča sina in hčer iz prvega zakona, v Argentini pa ženo (Argentinko) in dva otroka.
V	Rosariju je umrla tudi Marija Anzeliri, poročena Maurič, stara 48 let in doma iz Medane.
V	policijskem navalu na "komuniste" je bilo aretiranih tudi več Slovencev. Policija areti ra vsakega, pri komur najde kako komunistično tiskovino; ne pomaga noben izgovor.
Gallup, New Mexico. — Društvo št. 120 SNPJ je zadnji mesec izgubilo dva člana na evropskem bojišču. Kot naznanja vojni department staršem, je bil 24. junija ubit v akciji Pvt.
leti. Tukaj zapušča bratranca Franka Juh, in sestrične Alice Keglovič, Frances Gliha in Anno Keglovič. Pogreb se bo vršil v soboto ob 8:30 uri zjutraj iz pogrebnega zavoda Louis L. Ferfolia v cerkev sv. Lovrenca in nato na Calvary pokopališče.
Bodi pokojniku ohranjen blag spomin, preostalim pa naše so-žal je!
NOVOROJENČEK UMRL
Družini George in Angela Bu-rich, 6607 Edna Ave., je umrl sinček novorojenček. Materino dekliško ime je bilo Mikuš, oče se pa nahaja pri vojakih. Pogreb se vrši danes ob 1. uri popoldne iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda. — Naše so-žalje!
nja, da je bil odlikovan s srebrno zvezdo za svojo hrabrost v
Svojim staršem je potem pisal, Charles Matkovich. Enako ža- j akciji. Ko je njegova četa izgu-
lostno poročilo je prejel Matt bila v akciji vse oficirje, ji je
da je prišel srečno skozi prve boje, nekaj dni potem pa je padel. Star je bil 23 let. Bil je mirnega značaja, priden in staršem je veliko pomagal.	.
L. Plese, predsednik društva, da je bil njegov pogrešani sin, štabni saržent Joe J. Plese ubit 1. julija v Italiji. Poročilo ome-
on stopil na čelo in jo reorganiziral. Pod njegovim vodstvom je odbila vse napade in obdržala pozicijo skozi sedem dni.

STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
3. avgusta, 1944 __-
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
"ENAKOPRAVNOST
Owned and Published bj	.
fHR AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.
9231 8T CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI)
• v oarnei m Cleveland and by Mall Out of Town:
Ho razna&alcu v Cleveland in po pošti Izven mesta):
•'or One Year iZa celo leto).............................................
■'or Half year - iZa pol leta) ______________________________________________
"'or 3 Months iZa 3 mesece)...............................................................
99
..$6.50 _ 3.50 _ 2.00
iy Mail ID Cleveland. Canada and Mexico: I'd požti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
"'or One Year iZa ceio ieto)_____
for Half Year iZa pol leta)____
'or 3 Month* Za i mesece) ________
..$7.50 _ 4.00 - 2.25
•or Europe South America and Other Foreign Countries:
iLvrupo iiižno Ameriko in druge inozemske države);
■or One Year iZa ceio leto)_______________________$8.00
or ilali /»ai Za pol leta) __________________________________________________________________4.60
ittiKO -«cona Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.

VSESLOVANSTVO IN SLOVANOFILSTVO
1.
Jean Lugol je napisal v "La Bourse Egyptienne" 10. maja uvodnik pod naslovom "Slovanstvo in Evropa."
Pisec ugotavlja, da se kažeta v današnji uradni sov-'jetski politiki dve težnji ogromnega pomena za bodočo Evropo. Ti dve težnji naj bi bili: bratstvo slovanskih narodov in solidarnost pravoslavja. Obe svoji trditvi pisec utemeljuje z vseslovanskimi kongresi v Moskvi in pravi: "Pri prvem kongresu je sovjetski pisatelj Aleksij Tolstoj ostro zavrnil n^isel vseslovanstva, ki jo je označil kot re-akcijonarstvo, zagovarjal pa je čim tesnejše sodelovanje na temeljih enakopravnosti med vsemi bratskimi slovanskimi narodi. Leto pozneje v maju 1942 je bil drugi vse-slovanski kongres, ki mu je predsedoval general Bundo-rin in ki je zasedal pod krilatico, solidarnosti slovanskih narodov proti tevtonskemu osvajalcu. Govorniki so na-glašali tisočletne slovanske borbe proti Germanom in go svoje govore zaključili s pozivom vsem slovanskim narodom, naj se uprejo germanskemu zavojevalcu. V februarju t. 1, je bil v Moskvi sestanek slovanskih bojevnikov, pri katerem so govorili sovjetski, poljski, češkoslovaški in-^jugosloi'anski-zastojjiiiki. i
G. Lugol omenja,^da so vsi ti sestanki imeli zgolj poluradni značaj, kljub prisotnosti, sovjetskih vojaških dostojanstvenikov. "Do danes," pravi g. Lugol, "sovjetska vlada ni zavzela stališča glede zelo delikatnega vprašanja slovanskega bratstva, ki v mnogem zanima Veliko Britanijo in V60 Evropo."
V	nadaljnjem pravi g. Lugol, da je pred kratkim nastala med moskovsko "Pravdo" in turškim tiskom polemika o pansiavizmu. Turški časnikar g. Pa4čin je v listu "Tan" o priliki prijateljskega povabila Beneš-Molo-tov vprašal "zakaj zedinjenje Nemcev predstavlja pan-germanizem in zakaj bi zedinjenje slovanskih narodov ne pomenilo panslavizma?" Moskovska "Pravda" je odločno odgovorila s člankom, ki ga je napisal g. Demitov in v katerem je povedal, "da se zedinjenje nemških roparjev ne more primerjati z zedinjenjem poštenih Slovanov, ki so bili žrtve barbarskih zavojevalcev. V^a tisočletna evropska zgodovina, tako piše Demitov, ni drugega kot krvava obiamba slovanskih narodov proti nemškim zavojevalcem. Prva svetovna vojna je pričela z meščansko vojno balkanskih narodov, ki so jo provocirali Nemci. SecLanja vojna je pričela z nemško aneksijo Češkoslovaške. Zakaj, naj bi torej sedaj nadaljevali z raze-dinjenjem, da bi v bodočnosti ohranili na vzhodu Evrope legla imperialističnih intiig?
Demitov nadaljuje v moskovskem glasilu in povdar-ja, da so "simpatije slovanskih narodov do ruskega naroda neomejene in da je to prijateljstvo stoletja povezano s slovansko kulturo ter se sedaj ponovno oplaja v globočinah osvobodilne vojske."
"Iz tega jasno sledi," zaključuje g. Jean Lugol, "da bo slovanstvo v bodoči Evropi mogočen politični faktor. Slovanska zveza ali neka bodoča federacija bi v mnogem odgovarjala panamerikanizmu, panarabizmu itd. V vsakem slučaju je treba razumeti, da bodo pri pacifika-ciji evropske celine imeli veliko besedo Slovani, ki jih je 170 milijonov in ki se bodo naslanjali na sovjetsko žaii-ščc."
"Modrost," zaključuje svoj uvodnik g. Jean Lugol, "narekuje, da drugi evropski narodi poglobijo svoje pri jatcljske zveze z bodočim slovanskim blokom s pomočjo Velike Biitani.c, ki je razumela najnovejšo evolucijo sedanjosti."
Zelo zanimiv :' uiek g. Lugola smo v izvlečku priobčili k(;t dokaz, da se z jutrišnjim slovanstvom resno in tudi stvarno ukvarja svetovni tisk. Podobtie članke smo zasledili tudi v zavezniških in nevtralnih listih.
V	zelo razširjenem švicarskem tedniku "Die Welt-' wdtU«" obi'^vijava neiiwni vyrj^anje ^va»»tva v
povojni dobi. Članek je temeljit in vsekakor zanimiv za j vse Slovane, ker z zelo vpoštevano avtoriteto lista razlaga ta problem mednarodni svetovni javnosti. Člankar pravi med drugim tudi tole:
Beseda "panslavizem" ima svoj specifični pomen v vseh evropskih jezikih, samo Rusi je ne poznajo. To besedo je znašla diplomacija 19. stoletja. Seveda se je porodila v pok. Avstriji, od tam je bila gostoljubno sprejeta v'Nemčiji, ki jo je utihotapila v Francijo in na Angleško. Danes je "panslavizem" nekak mednarodni esperanto evropskih kabinetov. Vsaka izmed teh dežel je to besedo tolmačila na svoj način. Na Dunaju so z njo označevali prekucuška nagnjenja predvojnih ruskih A^plivov na Slovane habsburgovske monarhije. V Berlinu so v tem pojmu slutili nepremagljivo zapreko germanskemu vdoru na vzhod. V Londonu je bil "panslavizem" znamenje angleško-ruskega rivalstva na Bližnjem vzhodu, za Francoze pa je to bil evropski izraz za "vzhodno vprašanje."
Misel slovanske vzajemnosti je našla svoje prve izvore v literaturi. Takozvani "slovanski kongresi" 19. stoletja, so poleg jezikovnih, zemljepisnih in folklorističnih ciljev, imeli vsekakor tudi politično ozadje: osvobojenje Slovanov izpod avstro-ogrske oblasti. Samo zelo daleko-vidni duhovi so slutili, da nosi ta akademična propaganda v sebi klice elementarnih sil, ki bodo nekega dne po-medle s tujim gospodarstvom.
V	prvih časih narodnega prebujenja so nosilci slovanske misli iskali dokazov in opore v prebujajoči se narodni zavesti, da bi na tej osnovi zgradili narodno samobitnost. Z mislijo političnega združenja in stremljenj po skupnih civilizatoričnih vezah, se niso bavili.
V	tem času je vkljub mračnemu carističnemu reak-cijonarstvu v takratni Rusiji prvič vzklilo slovanofilstvo, ki je v nasprotju s praznim izrazom "panslavizma," pri-vielo tudi na politično areno. Ta stremljenja pa so bila daleč od tega, da bi tokove slovanske vzajemnosti poja-čala, pač pa so jim postavila nasproti navpične zapreke. Izhodišče ruske slovanofilske šole, ki je vzbrstela nekako v sredi 19. stoletja, so tvorile ideje Rousseaus-a o izpri-denju zahodne civilizacije. Rusko slovanofilstvo ni bilo drugega kakor reakcija proti francoskemu kozmopoliz-nju. V trenotku, ko so Čehi, Hrvatje in Slovenci gledali v slovanstvu prvo etapo za svojo narodno osamosvojitev, je iskala takratna Rusija sredstva, da postavi zapreke proti vdoru zahodne miselnosti. Rusko slovanofilstvo je evropskim narodom, ki so se borili za svojo duhovno samobitnost, očitalo, da so podlegli racionalizaciji in indi-vidualizmu. Slovanskim narodom so nudili rusko etiko bratstva in neko sanjavo mistiko.
Kadar koli je padla beseda "slovanofilstvo" v Rusiji, so ta pojem na zahodu zmeraj razumeli kot "panslavizem," čeravno sta ta dva pojma popolnoma različna. Gola folklora in zgodovinski mitos še ne zadostujeta za politično skupnost interesov in tudi ne ustvarjata skupne kulturne fronte.	»
V	eni točki pa so se slovanofilske sanjarije ujemale s prizadevanji carističnega ruskega imperializma: Balkan. Samo pravoslavni balkanski narodi so bili deležni carske ljubezni. Za petrograjsko gospodo so bili Poljaki "izdajalci," Čehi "prekucuhi" v korist zahodnih demokracij, Slovaki, Slovenci in Hrvatje pa "plačenci" kleri-kalizma. Od 50 milijonov Slovanov so carski mogočniki samo eno desetino smatrali za svoje brate. To pač ni bilo panslovanstvo, ali je vendar zadostovalo, da je stalno vznemirjalo evrop^e kabinete.
Narodnostna stremljenja, ki so pognala v drugi polovici 19. stoletja, šo slovanske narode postavila končno na trda tla stvarnosti. Doba pesnikov in filologov je bila pokopana. Sedaj ni šlo več za to, da bi odkrili skupno dedščino, pač pa je bilo treba skovati lastno usodo. Vprašanje lastne državnosti se je vrivalo z vedno večjo močjo.
Nič pa ni bilo tako oddaljeno od ruskega carskega slavizma, kakor pa pojma "država" in "meje." Ruska slovanofilska šola, ki je bila stalno v opoziciji, ni poznala konstruktivnega duha. Zato je razumljivo, da so spomini na skupno pieteklost zbledeli ob močni svetlobi slovanskih narodnostnih teženj, ki so vzhajale na obzorju. Namesto ruske mistike je stopila ideja teritorialnih prevratov, zgrajena na demokratičnih temeljih.
beljnova, mati osmih otrok, oče pa jim je umrl v internaciji. I-vana Lesica in Tekavčeva Micka, mati šestletnega otroka.
Domobranci jim niso mogli očitati drugega, kot da so sorodniki, partizanov. Dobro zastražene so z vso naglico gnali proti šoli na Barju.
Med potjo so jih pretepali ii^ jih zmerjali s kurbami. P r i barjanski šoli se jim je pridružil Skalar, ki je z užitkom izjavljal; "Sama znana imena!" Iz Mokarjeve trgovine so pripeljali še tri ženske iz Tomiš-Ija. Ko je Skalar povezoval Martina Furlana in Jamovčevo Pavlo, jima je posmehljivo dejal; Sta mislila, da vaju bo zvezal duhovnik, pa vaju bom kar jaz."
Od tam so jih gnali dalje. Med potjo je skušal Furlan pobegniti, toda pri pobegu so ga pobili z mitral jezom. Ženske so med potjo pretepali, zmerjali in jim grozili s streljanjem. Skozi Rudnik, Lavrico in Škofljico so jih pripeljali v grad Jjisičje. V gi-ajski kapeli so jim razyezali roke in duhovnik jih je spove-dal.
Ko pa so zaprosile za obhajilo, so jim ga surovo odklonili. "Kaj vam je to potrebno!" Ob eni čez polnoč so jih odgnali in postavili k zidu. Angela Kumše-tova, ki je imela jasne slutnje, kaj ž njimi nameravajo, jim je dfjala:
"Danes vi streljate nas, ni pa daleč dan, ko bodo drugi vas!"
Pozarjev iz Strahomerja je skočil k njej, jo začel pretepati in vpiti; "Tiho, prekleta k . . "
Angela se je s težavo osvobodila vezi, delala pa se, kakor da jih ima še zvezane. Postavili so jo vštric s tremi drugimi. Za njimi so stali štirje domobranci z mitraljezami.
Angela je v tisti strašni grozi pričak o v a n j a najhujšega zbrala vse svoje moči in v zadnjem trenutku skočila vstran.
Nad žrtvami so zadrdrali mi-traljezi mrtvaško pesem. Ko so zamrii kriki nedolžnih žrtev, se je kotalila po bregu navzdol, v rami pa jo je žgalo, ne da bi-vedela, da je tudi ona ranjena, j Odvrgla je plašč, sezula čevlje, I in bežala, bežal stran od Ljubljane ter se tako rešila. Za vse dvomljivce o resničnosti domobranskega divjanja je postala Angela Kumšetova živa priča, ki bo kmalu v službi pravice in pravičnega maščevanja vseh nedolžnih in vseh presta nih krivic.
DOMOBRANSKA PODIVJANOST
■ Iz zanesljivih virov v starem I kraju smo prejeli naslednje poročilo :
V ljubljanski okolici se vi zadnjih tednih odigravajo naj-' hujši prizori izprijenosti slovenskih belogardistov pod firmo I "domobranstva". Človek nc i bi verjel tej podivjauoali, če bi I ne pripevedovali o njej ljudje, ki se jim je posrečilo uiti i% du luobraftbkiU krempljev. Tik
mer nam nudi izpoved tovariši-CO Angele Kumšeto/c iz Vrb-Ijcnja, ki je domobranskim rab-lijem ušla z morišča. Poleg nje so od tam v isti noči 27. januarja odpeljali aedeni oaeb. , Bili so: Martin Furlan, najtrdnejši kmet v vasi, ki je bil za-: radi svoje i oštenosti in inoža-toHti splošno priljubljen, njcgo-: va sestr-i Pavla, Kocjiinova !Micka iJ^ Lujiki, igrane4 ttvum-
Dr. F. J. Keni;
PETDNEVNE POČITNICE
(Nadaljevanje in konec.)
Nastanil se je v Milwaukee. Bolezni se ni od tedaj iznebil. Zato sem se začudil napredku njegove fare, katero upravlja komaj štiri ali pet let. Spominjam se zanemarjenega župni-šča in cerkve, ko sem pred leti obiskal prejšnjega župnika Luka Gladka, s katerim sva 1898 skupaj stanovala p r i "Krem-peljnu" na Puntgartu v Kranju. Pred kratkim je bil prišel iz Steeltona, Pa.
Zdaj je cerkev prenovljena, novo župnišče ima centralno o-hlajevalno napravo (cooling system), fara lastuje troje posestev, kjer namerava Rev. Schiffrer postaviti po vojni dvo-lano in klubove prostore za razne izobraževalne namene. Na rokah ima nad $30,000 v gotovini.
O politiki nisva govoiila. Nisem ga vprašal za njegovo mne
o njegovih dobrih in slabih straneh ter v pogovorih obnavljala stare študentovske čase. Občudoval sem dobro pogojene oljnate slike iz Bohinja, Bleda in Triglava, ki vise v obednici. Ponižno mi je priznal, da so njegovo delo. Prav težko sem se poslovil od tega skromnega, delavnega in pobožnega moža. Prav mogoče je, da bi me edino on morda zopet naredil v bolj vernega in pobožnega kristjana.
Pri prejšnjih posetih v Milwaukee sem navadno posetil starega znanca Rado F. Stauta, urednika "Jugoslovanskega Ob-zora". Zdaj ga nisem maral spraviti preveč v zadrego. Kaj ga je privedlo do tega, da je postal eden najhujših nasprotnikov SANSa in starokrajske Osvobodilne fronte, ne morem prav razložiti.
Pred več leti je bil v hudem sporu s chicaškimi in milwau-škimi socialisti in ne vedno brez dobrih vzrokov, radi tega se mi zdi, da še zdaj vidi vse preveč rdeče, kar pride iz Chi-cage. Trmast je bil že svoje čase v Clevelandu, vendar bi človek ne bil pričakoval, da bo Staut postal kdaj eden največjih konservativcev med konservativci. Škoda je, da milwau-ška naselbina izza odhoda Poldeta Zakrajška v New Yorku ni imela nobenega večjega zrelega slovenskega voditelja, kateremu bi se bilo morda posrečilo združiti tamkajšnji slovenski narod, ki je bil od nekdaj preveč razcepljen radi nekaterih posameznih starokrajsko (morda nekoliko nemškutarsko) vzgojenih štrebarjev.
Žal mi je, da prilike niso dovolile, da bi se sestal s Stau-tom in njegovo inteligentno ženo, saj sta nam pred dvema letoma tako lepo domače postregla v njunem novem domu na južni strani mesta. Upam, da se vidimo, ko se bodo polegli ti hudi "politični" viharji.
III.
Ta članek bo morda zanimal stare Calumetčane in Belokranj-ce, zato se bom spustil bolj v podrobnosti in osebne spomine v zvezi z osebami, katere bom omenil.
Milwaukee mi je že od nekdaj priljubljeno mesto. Počutim sa v njem kar domačega. Shranjeno ima ni še zdaj licenco za prakticiranje zdravilstva, ki me je leta 1913 stala $25. Prav malo je manjkalo, da se nisem pre-afelil iz Clevelanda v Milwaukee. Soproga Agnes (rojena Vertin, "Bolfova") je doma iz Calume-ta. Bilo ji je prvo leto silno dolgčas po domu. Hotel sem ji ugoditi in se preseliti bliže severnega Michigana. Namesto Clevelanjcanov bi zdravil zdaj Milwaučane. Bil sem najmanj petnajstkrat tam. "
(Nekdanji sourednik pri "Cle-velandski Ameriki", Leopold (Leo) Zakrajšek se je preselil že leta 1908 v Milwaukee ter odprl gostilno in prevzel slovensko tiskarno. Njega sem obiskal, kadar me je pot zanesla v bližino Chicage. Pozneje sem želel stisniti roko Rev. Schiffrer-
ju-
Pa še eden je bil, pri katerem sem se rad ustavil: - Marko Sterk, Poljanec iz Bele Krajine, nekdanji gostilničar na 5. cesti na Calumetu. Njegova žena je bila vdova po John Vertinu, ki je bil brat soprogine matere. Anna Vertin, izkušena umetnica klobuki (millinery) se je naselila v Milwaukee še pred očimom in njenimi napol brati in sestrami.
Mai'ko Sterk je bil poanana osebnost na Calumetu. Pri njem je zborovalo dramatično in pev-
<4 ■' I K
"Veseli me, da sem se na vojno delo. Zgubila sem dffl-najst funtov na teži in moški zopet žvižgajo za menoj."
rednik tednika "Glasnik".
Tam smo igrali "marjanco in nagajali kot nekdanji fanta* lini resnemu, obenem pa hudomušnemu "Poljancu" kučiga^ Šterku. Mož je umrl pred os®' mi leti v starosti nad osemdeset let (visoka starost za si"' venskega saloonkeeperja). nie Vertin, Clara, Kate in Sterk imajo prav moderno denco na 72. cesti, kamor s" naju z ženo povabili, da ostan®" va čez noč.
Clara že dvajset let poučuj® v javnih šolah v Milwaukee; te skrbi za hišo, "Annie" tin pa izdeluje moderne kloW ke za visoke dame mesta ^ waukee.
Zadnja se še deloma zani®'
za slovenske dogodljaje, je
čla-
nica KSKJ in prejfema Glasil"' ter semtertja zaide med d^ug® Belokranjice v društveni dvor^ ni v slovenski cerkvi.
Ves ponedeljek sva pi"' pri njih. Prerešetali smo
ebil^ vso
zgodovino mesta CaluHie^' Houghstona in zgornjega mi''}" ganskega polotoka zlasti v su calumetske prosperitete.
Morda smo obrali kako dr" žino, ki bere ta spis. Vsem ostal lep spomin na Calumet, ' obenem je bil skupen zaklJ^. ček, da ni nikogar volja vr® se in stalno tam ostati.
Ket- sem kot fant preživel Calumetu kakih 16 mesecs^j sem se med Calumetčani poč^ pravi Calumetcan in me je govqr med ženskami zanii®®^ Ker so se pa imele veliko P® govoriti, sem se vsedel v lop" štiri ure čital knjigo "Liv®® ] spisano od znanega holandsi'® ga ameriškega pisatelja drick Van Loona. Zanimalo je poglavje o Torjuemadi i^^
Loyoi"-	. .„5-
Nekdanje stavkinje pri niku, Ane Mihelcic, nisem
prilike obiskati. Prav tako njene sestre Barbare, vdove
pokojnem Štukelu, last
nik*
mesnic v Jolietu in Milwaul'®^ Spomladi leta 1917 sem bil "chaperon", ko so ji calumet®^ fantje in dekleta priredili P slovilni večer v Wilmerjevi d rani. V prav, v soboto 1. i se je v slovenski cerkvi pofO la ena izmed njenih hčera.
Opomini glede raci' joniranja

nje o SANSu ali drugih naših ameriških političnih zadevah, sko društvo Slovenija, ko sem GovoriU fcplobuo o narodu,' prvič sažel tja leta 19l)G kot u
SLADKOR
Znamke št. 30, 81 in 'ii duj veljavne vsaka za I#* tov sladkorja, do preklica.
Znamka št. 40 je veljj*V"' pet funtov sladkorja za .,jj, vanje konzerv, in sicer J" " februarja 1945.
MESO, MAŠČOBE lideče znamke A 8 do / ^ veljavne do preklica. PKOCESIRANO SADJE iN ZELENJAVA	j,i
Modro znamke A X do / ^ A 6 so veljavne do preklK'"^' GASOLIN	j(
V 17 državaii na vzhod*
8||1
v
gusta. V drugih državah r veljavi kupon A-12, iu sicef '^1. septembra.
)
3. avgusta, 1944
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Marta Ostenso
STRASTNI BEG
Borba za prelaz med kitajskimi in japonskimi silami
(Nadaljevanje)
"Morda na Angleškem. MoJa roditeljica sta prišla odon-in kolikor mi je znano, je wl moj oče zadnji potomec ja-ko stare rodbine. Danes ali ju-pregledam svoj rodovnik, "lorda odkrijem kakega sorodnika. Toda ne pogrešam svoje, Sospod Gare." Mark se je zadovoljno namuznil, ko je videl, kako mu Kaleb prikimuje. "Ma-®finih sorodnikov mi bo menda težko iskati, ker ne vem njene-Sa dekliškega imena. Duhovni-1 so jtij ga zamolčali najbrž zavoljo tega, ker so upali, da bodo lahko odgojili za du-"ovski stan, če me bodo ločili sorodnikov."
Kaleb si je z levico lahno pomladil brke. Komaj se je pre-^agoval, da se ni zasmejal spri-te preočite zaupnosti. To bo nekaj krasnega za Amalijo, za-nekaj zelo krasnega. Od ve-selja se je skoraj pričel zvijati.
Mala učiteljica tamkaj pri nas je kaj mična gospodična, i^jne?" je omenil iznenada in ozrl postrani na Marka. Mark je prekrižal noge na ko-®nih in sklenil roke. Moral bi wniti starcu pozornost na kaj fugega. "Da, prav lepa mla-
denk (L
® je," je pritrdil in pogle-preko polja. "Kdaj a' e zgra-^ I tisto šolo, gospod GareV"
Eh? No, da se spomnim . . . |noralo je biti pred dobrimi vajsetinii leti. Močna stara ^Eradba je. Za vedno bo. Bil še mlad, ko sem jd poma-graditi, dečko — bil sem ; nilad. Vsi moji otroci so se
Učili
v njej
Morebiti bi bili
^°rali ostati malo dlje v šoli, Jordan, siromak sem in jim, kolikor si pač morem Privoščiti. Ne zavidam jih in .Mm jim vse, česar potrebu-J^Jo. Najrajši vidim, da so do-''Ja, veste. Ne zdi se mi dobro ^'^nje, da bi se potikali po JJ^stih in-se nalezli prenapetih
DOZEN (JUAR 80N0S, PLiASž.-
W in slacks invests hw dough (k* finest, tiuest (luse we know
"yiUAAJ^^ OWI
It best we can wish this Brainless Beaut ' kn mile drop-and no parachute I
nazorov. Preprosto življenje je najboljše, kajne? Najboljše za dušo in telo. To pravim zmeraj."
"Vsekakor se človek le pre-rad naleze česa," je pritrdil Mark. "Toda ne bi jim škodovalo, če bi šli za nekaj časa po svetu. Morda bi bili sposobnejši za kaj drugega kakor za kmetijo, če bi imeli priliko."
Kalebu se je obraz zaprl, kakor da bi bila padla zavesa preko njega. "Ne, ne. Moji otroci ne. Preveč so priklenjeni h grudi," je odvrnil. "Garovi so bili kmetje od davnih časov. Nobeden Garovih še ni uspel s čim drugim. Ne, ne pojdejo od hiše, ne pojdejo."
Mark gaje radovedno pogledal. Starčev'glas je zvenel mehko in odločno, kakor da bi bil ponavljal sam pri sebi besedilo zagovora.
"Zdi se mi, da poskuša tamkaj le zadaj živina podreti ograjo," je dejal Mark, skočil s klopi, si zaslonil oči z dlanjo in pogledal proti vzhodu. "V deteljo bi rade prodrle. Najbolje bi bilo, da bi stekel dol in jo ustavil, gospod Gare."
Kaleba je prevzela skušnjava posrkati čašo radosti do zadnje kapljice. Dvignil je roko.
"Samo trenotek še, samo tre-notek. Ali ste naleteli v mestu kdaj na konjskega mešetarja Barta Nugenta? Bila sva si dobra prijatelja." Dvignil je obrvi in skril roke za hrbet.
"Barta Nugenta? Da, seveda. Precej časa sem si izposojal za ježo konje od njega. Stanoval je v bližini misijonarjev, ko sem bil še otrok. Dovolil mi je, da sem jezdil njegove konje. Dober človek je," se je zasmejal Mark veselo. "Toda zadnji čas mu ni dobro, kakor sem zvedel."
"Ne," je pritrdil Kaleb. "Umrl je."
Marka je to presunilo. Bart mu je bil, dasi preprost, dober prijatelj. Večjega ljubitelja konj ni poznal.
Kaleb je zlezel na voz. "Pridite še kdaj, gospod Gare," je zaklical Mark za njim in mu zamahnil z roko v slovo.
"Pridem," mu je pritrdil Kaleb in se na tihem hudomušno nasmehnil.
"Smešen, star čudak," je menil Mark, ko je tekel po polju. "Kdo bi mislil, da pozna Barta Nugenta. Toda vidim, da je na-silnik."
III
Vračaje se domov je zagledal Kaleb neroden, sivkasto pokrit voz, ki se mu je približaval. Klo-vaczevi se vračajo, je mislil sam pri sebi. Dobro bi* bilo, če bi se ustavil in pomenil z Antonom, morda bi zvedel od njega, koliko časa ostane Mark Jordan pri njem.
Dva konja s pisano opremo i sta vlekla pokriti voz. škrlata-sti čopi so bingljali konjema
PEIPING
KOREA
HAICHOW
NGCH
mmwm
YINGSHANG
PROVINCE
HANKO
ICHANG
PHILIPPINE ISLANDS
CHUNGKIN
CHINA
INDOCHINA
kositi," je dostavil, ko sta stopila v hišo. "Jeli dobil Martin zatikala za tisti stari stroj ?"
"Da, šel je v Yellovy Post po-nje," je odvrnila Amalija. "Kje so dekleta in Karli?" "šli so po jagode."
"Torej kaj ?"
si bila ves dan sama,
(Nadaljevanje)
Podprimo borbo Amerike za demokracijo In svobodo sveta z nakupom vojnih bondov in vojno-varčevalnih znamk!
• FAT FACTS ♦
WE NEED ALLTHE FATS AND GUIS OUR PARMS AND RANCHES CAW SUPPLY AMP ALL THAT WE CAW SALVAGE IN AMERICAN HOUSEHOLDS TO MAKE MORE THAW HALF MILLION ITE#S OF WAR EQUIPMENT.
Ljuta bitka med kitajskimi in japonskimi četami v Honanu, zapadno od strategi-čnega železniškega centra Chengchowa, je sedaj v teku za posest Hulao prelaza, katerega z veliko brzino utrjuje sovražnik, da se obvaruje proti-napadov in ponovnega zavzetja.
izpod ušes kakor jahancem v,dobro ženo imaš, prijatelj." cirkusu. Na visokem sedežu je Kalebu so se oči skrčile. "Da, sedel Anton Klovacz zravnano j da, stopili ste spotoma k nam? ko trst in držal vajete. Prej so Krasno, krasno. Otroci so do-vodili konje več ur daleč njego- bili kak prigrizek in upam tu-vi otroci, toda tik pred domom j ti ti, Anton. Morda vam je da-jih je sklenil voditi Anton sam, | la kaj malega tudi zA s seboj ?"
češ, morda je zdaj zadnjikrat, i Kaleb je potegnil svojega konja na rob ceste, ko se je bli-i žal Klovaczev voz. "Halo, halo!" je vzkliknil, ko je zagledal Antonov obraz. "Zopet do- j
za Amalijo. Izbral je pot ' proti severu, ki je držala okoli raztegnjene goščave in se sti-
"Dobri prigrizek nam je za-i dostoval. Več nismo mogli sprejeti," je dejal Anton. Nato je iztegnil roko, prijel za svoj za-iprašeni klobuk z ravnimi kraj-
, . .TT 1 • ^	, ci in voščil Kalebu po ogrsko
ma, kaj? Kako je s teboj,	j
je s teboj, Anton.'"	|
. ^	.	. . ! Poslovivši se od njega, je pre-
Anton se je sklonil naprej in!	Kaleb z zadovoljstvom
^ s sedeža čudno nasmehljalj^	naključju njunega
Kalebu. Prav dobro nam J^grečanja.Toboizborna prigod-vsem, je odvrnil. A kako je . .
s teboj, sosed?"	i
"Vse v izbornem redu, prav tako kakor ob tvojem odhodu," ^
je odgovonl Kaleb. Pravkarj^.;,^	^
prihajam z vašega (joma.
\^nl sem z vasim najemnikom.,
Krasen dečko je, Anton Brz-'	^
kone ga pridrzis sc nadalje pri	«rečatr Antona Klo-
. ivacza v pokritem vozu. Take ce ostane. Pisal mi je, I	.	i
^ , ,, iprevarice so mu nekoliko da morebiti ostane, dokler ne . , r- j. i-
, , ' , . , njale enoličnost življenja zamrzne. Zvedel sem, da bo pri- ,
, , , , , , rr j • mu bile vrhu tega silno konst-delek dober, kaj! Toda pri vas 1
: llG
vedno dobro pridelate, Gare. j
Imaš tudi izborno ženo, ki ti po-: Počasi je vozil po zapadni pomaga. Zahvaliti se ti moram zaiti, da bi dal Amaliji dovolj ča-veliko prijaznost, ki jo je iz-'sa in bi ga lahko opazila vrača-kazala meni in otrokom. Prav-! jočega se s te strani, žena je
bila res, kakor se je nadejal, na vrtu in se je sklanjala nad
paradižniki, ko je zavil z vozom na dvorišče.
"Thorvaldson je ves vesel, da je prodal tisto zemljišče," je vzkliknil, ko mu je prihitela Amalija z vrta naproti. "6aš o pravem času je dobil denaiV baš o pravem času."
"Da," je pritrdila žena in Kaleb je opazil v njenem glasu lahno olajšanje. Menila je namreč, da Kaleb ne ve za Klovaczev obisk.
No, hotel ji je dati nekoliko odmora, preden ji pove resnico.
"Jutri moramo zopet pričeti
All REPORTING FOR IMPORTANT WAR DUTY!!
USED KITCHEN
FATSANDOIK ARE VITAL
INGREDIENTS IN THOUSANDS OP ITEMS FOR WAR & CIVILIAN USE.TZWV/ZV yoM'OSEP KITCHBN FATS FOR CASH AND POiNTsU
hiši ?". "Da,
me-in
kar smo bili pri vas, krasno nam je postregla, hvala lepa. Zelo
DEKLETA IN ŽENE - au d.
boste prihranile precej denarja če si naročite rm FUR COAT ali fino in najnovejše mode STERLING SUKNJO iz čisto volnenega blaga naravnost iz tovarne — SEDAJ NA "WILL CALL" Ne pozabite—prva izbera je vedno najboljša Ne odlašajte, sarao pokličite me, da vas peljem naravnost v TOVARNO, na mojo odgovornost in brez zamere če kupite kaj ali ne.
Vam se vljudno priporočam.
BENNO B. LEUSTIG
ENdicott 3426	1034 ADDISON RD.
OFF'ClftJ. STATlOt^
FOR THB
^^0 s'rnnps
ma oiv/
^ipBiBISSBSeKVSSSIt/Bei9SSItSSSSSS^^
NOVICA I
I
IMA LE TEDAJ
SPLOŠNO VREDNOST KO JO IZVE JAVNOST
KADAR SE pri vaši hiši pojavi kaj novega, ki bi zanimalo vaše prijatelje in splošno javnost, sporočite tozadevno na
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 5311
Novice radevolje priobčujemo brezplačno

' ' ' ' ' '
Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke
THE MAY CO.-S
BASEMENT
Ženske mere
V "Commodore Boucle" in 100% volnenih ter z kožuhovino okrašenih
zimskih suknjah





Federalni davek ni
zahtevan
A'pra^ajlc pu primernem načinu odpldcevdltj^.
Mladostni kroji, ki napravijo žensko vitko! "Luksuzni ovratniki iz Mink-dyed Squirrel, Kit Fox, Marmot ali Persian Lamb—na finem 100'' volnenem blagu. Tesno pii-legajoči ali "box" stili, v črni in modri barvi. Mere 35 do 45.
Ihe May Co.'s ISaicmcut
k.
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
n s a s
ČRNA 2ENA
Zgodovinska povest Pnredir Javoran
"0 S il I
a
(Nadaljevanje )
"O, poznam ta prašek; pristave bodo letele v zrak, da bo veselje gledati."
"Po vseh vaseh vre; vse je zmenjeno, vse dogovorjeno. In prav je tako! Kako dolgo naj še prenašamo ta jarem. Breme, ki nam ga nalaga graščak, je postalo pretežko; krivice so tako velike, da vpijejo v nebo za maščevanje. — Pogumno v boj za pravico in gotovo bomo zmagali, saj nas je veliko: Kuplje-nik, Crešnjica, Gorjuše, Nova vas, Studor nam bodo poslali zdatno število krepkih mož. — Z Javornika še nisem dobil natančnega poročila."
"Tja bom pa jaz šel v kratkem. Sicer se mi pa zdi, da sem nedavno slišal, da so z veseljem pozdravili naš poziv. — Sicer pa, Štefan, kaj je z našo pritožbo pri škofu?"
"Ne vem. Dva meseca sta že minila, pa še nismo dobili odgovora. Nekateri pravijo, da so se najbrž pisma izgubila ali pa jih je kdo prestregel, da niso prišla v prave roke. — Vidiš Peter, ravno to je vzrok, da grem zopet na pot. Nesel bom namreč novo pritožbo v Brik-sen. Pri sebi imam pisnio na škofa, ki mu ga bom izročil o-sebno in počakal odgovora. — Če se na ta način ne bomo mogli rešiti trdosrčnega Hartma-na, potem pa udarimo; sledila nam bo cela dežela. Imam namreč pri sebi "še drugo pismo, ki bo romalo med kmete in jih navduševalo za boj."
"Kje imaš pisn^a, Štefan?"
Možek je molčal, namesto odgovora je sezul čevelj z desne noge in ga položil na mizo. Nato je segel v krošnjo, ki je počivala ^ v kotu za mizo, in prinesel iz nje male klešče. S temi je spretno privzdignil notranjo čevljevo podlogo in na površje se je prikazalo nekaj zmečka-nih in deloma umazanih listov.
"To je pa res listnica, ki bi je ne našel nihče", se je dobro-voljno smejal krčmar.
Možek se ni dosti zmenil za krčmarjeve besede. Globoko zamišljen je razprostiral in pregledoval posamezna pisma in slednjič dal eno krčmarju in mu rekel:
"Pismo je zopet pisano v priliki; to pa za vsak slučaj, če bi prišlo v neprave roke."
"Razumem", je odgovoril Peter; "vrši se ženitovanje. Ženin je kmet, nevesta pravičnost."
Nato je bral pismo napol glasno.
"Ljubi — ljubljeni stric! — Strašno nam je hudo, ker se ženitovanje tako dolgo zavlačuje. Ženin je pripravljen in nestrpno čaka; nevesta pa že ni pisala nekaj tednov. Prosite jo, naj stori vse, kar more, da čim preje dobi dovoljenje za možitev. Ženin je že napravljen v svatov-skq oblačilo m starešina je povabil vse njegove brate na ženitovanje. Za krepko in zdravo godbo bomo mi poskrbeh, ravno tako za primerno petje. — To bo krasno ženitovanje, kakršnega še ni gledal blejski kot. — Dragi stric! Vaša suknja je že v delu; zagotavljam vas, da vam bo imenitno stala. Samo to vas prosim, da se sedaj nikar ne strašite nobenega truda, ampak skušajte urediti vso stvar kakor hitro mogoče; zakaj prišel je čas! — Takoj nam odpišite, da bomo vedeli, kakšnega mnenja je nevesta in kdaj pride. Pozdravite vse znance! Novega tukaj ni nič. Z graščino se dobro razumemo. Gospoda namreč resnično skrbi za dobrobit svojih podložnikov. Vas iskreno pozdravljamo vaši zvesti nečaki. Janez, Tone, Andrej."
Krčmar se je nekoliko namu-zal. Zraven podpisanih je pritisnil še svoje ime "Peter"; nato je rekel:
"Pismo je imenitno sestavljeno. Kdo ga je napravil?"
"Kdo drugi? — Sam sem ga sestavil", se je odrezal možek. "Poglej še to pismo, katero bom nesel škofu!"
Krčmar je vzel v roke obširno , pismo, naslovljeno na brik-senskega škofa, in ga bral z mo-trečim očesom.
Pismo je izražalo najprej globoko vdanost blejskih kmetov do prevzvišenega vladike; pokazalo je, da znajo ljubiti in spoštovati svojega vrhovnega gospodarja in da se znajo pokoriti tudi pravičnim zahtevam graščinskega gospoda. Toda kakor je začel počenjati neusmiljeni Hartman s svojimi podlož-I niki, presega vse meje pravič-i nosti in človekoljubja. Krivica j se je začela oblastno šopiriti j pravica pa tiči v kotičku. Ved-I no večji davki se nakladajo u i bogemu trpinu; tlaka se množi z vsakim dnevom; dobro bi bi-jlo, da bi kmet delal neprestano ; le za graščaka, a poleg tega I more še prenašati cel dan brid-i ke udarce valpetovega biča. I Ker se kmetje zavedajo, da je j briksenski škof dober gospod, ' ki se bo gotovo potegnil za svo
Mali oglasi
Naprodaj
je 18 akrov obsegajoča farma, brez poslopij. Zglasite se pri ' FRANK TURSIC, Wilson Mills Rd., V2 milje zahodno od Chilli-cote Rd. (Route No. 306). Isto-tam se proda dvokolesni trailer.
CHICAGO—Photo shows Gov. John W. Bricker of Ohio as he greeted Gov. Thomas E. Dewey of New York after - they had been named as vice presidential and presidential candidates respectively ot the G.O.P. They are now planning their cz^paign which looks Wward unseating the Democratic party after 12 years of uninterrupted. Wash, ington rule.
riie Greatest Motlier , mtheWoM

* Kupujte vojne bonde! *
je podložnike, zato ga prosijo pomoči iz te stiske; naj jim pomaga odstraniti Hartmana in na Bled naj pošlje pravega gospodarja — dobrega gospodarja Andreja. To je vse drug mož, ki bo imel srce za svoje podanike, in ti mu bodo zato vdano in z veseljem služili. — Nadalje o-menja pismo veliko nevarnost, ki preti Kranjski — turško povoden j. Dober gospodar bi jih ščitil pred Turki, sedanji graščak jih pa sam izžema; kako naj se potem branijo pred tujim sovražnikom, ko nimajo zaveznika niti v svojem gospodarju. —
Tako je obširno pismo obrazložilo vse neznosne razmere bogih kmetov - trpinov in na koncu je še enkrat izrazilo popolno zaupanje v pomoč dobrotnega cerkvenega pastirja.
Krčmar je prebral pismo in po kratkem molku rekel:
"Nimam dosti upanja, da bi prošnja imela kaj uspeha."
"Meni se pa ng zdi tako neverjetno", je pristavil možek. "Sicer pa najsi že bo kakor hoče; to smo storili, da nam ne poreko, da smo samo nagajivci in da se samo puntamo ter gospodo sovražimo iz dna duše. — Mi smo za pravico. Tudi med gospodo so pravični možje, kakor je na primer gospod Andrej, in tudi briksenskemu škofu ne moremo prav ničesar o-čitati, samo spoznati mora te krvosese, ki celo njemu izpodko-pujejo veljavo in nas odirajo in zatirajo; zato moramo pa mi poskrbeti, da jih spozna."
"Ali meniš, da se nam bo posrečilo pregnati Hartmana?"
"Ugodno priliko imamo, ker je ravno sprt s sosednjimi gra-ščaki zaradi meje posestva. U-pam, da ga na ta način izpodrinemo; Andreju sporočimo svojo željo, naj se.vrne in sicer tedaj, ko je Hartman dalj časa z doma. Briksenski kapitel bo vsled pisma in krivic rad priznal izpremembo, dasiravno si ga *ar mirno ne upa odslovi ti."--
"Kdaj odpotuješ?" ga je vprašal čez nekaj časa krčmar.
"Nemara še danes — prav gotovo pa jutri", se je odzval možek.
"In ali imaš vse potrebne potne listine?"
"Kajpada. S tem sem vedno dosti preskrbljen. Zaradi ogle-duhov potujem vedno kot krqš-njar. Z osebnim in krošnjar-skim listom izhajam povsod. Krošnjarski potni list mi dovoljuje v vse avstrijske dežele. — Še nekaj bi se rad pomenil s teboj, preden odpotujem, Peter, kako je s "krvavo koso"?
"Kolikor vem, jih je v to zvezo že pristopilo zelo veliko."
"Čudno je, da se jo tako ,o-klepajo, dasi so pogoji zelo težavni."
"Da, glavni pogoj je: žrtvovati se popolnoma za teptane pravice brez ozira na svoje življenje. Zmagati ali pasti. O bupni boj do zadnje kapljice krvi! ... Če kmet podleže, ne sme nihče priti živ iz boja. Poleg tega se zaveže vsak član, izpolniti vsakojake ukrepe vodstva, pa najsi bo s tem združe-
Kerruish Jewelers, Inc.
I 818 E. 152 ST.—GL. 2007
Popravljamo žepne, zapest-j ne in stenske ure
I kot tudi vsakovrstno zlatnino I-—
Mike's Electric Service
I Ekspertno popravilo na vseh izdelkih pralnih strojev in vacuum čistilcev.
Delo jamčeno — cene zmerne.
11706 Union Ave., WA. 1895
na tudi nevarnost za življenje."
"Da bi saj ne postali preveč neprevidni ? Število članov se mi vsekakor zdi že preveliko."
"Vsak mora priseči, da bo o vsem molčal ko grob, da bo o-stal zvest zvezi in da se popolnoma podvrže sodbi zvezinega nadzorništva . . . Izdajic "krvava kosa" ne pozna; in če bi tudi kdo hob!l bki kdajaJ*', bi neZ* % drubn^ 4 sd* spodaj 4
mtogflbiU ddgo.--Spk,hp&i:S0^U:J2	^	%
TMak ve samo to, kar je prke-IM^c*. $7500.
Hiša naprodaj
10 sob, dve garaži. Proda se tudi 1939 Ford Deluxe, ki je v zelo dobrem stanju. Vpraša se na 15806 Corsica Ave.
3,	i944
Za delavce Za delavce
Pospešite dan zmage!
Izvrstna pi-ilika za delo ))n' 100% izdelovanju kritičnih vojnih pi'edmetov.
Potrebuje se moške
Set up delavce, tool-bit brusače, metal stamping inšpektorje, punch press operatorje, pomočnike.
Geometric Stamping Co.
VOJNA TOVARNA nil E. 200 ST.
IV. 3800
HIŠE NAPRODAJ poceni
Moderna hiša na Corsica Ave.
gel, načrti vodstva so mu neznani."
"Ali je vodnik zveze še vedno oni stari Zemljan?"
"Glavno vodstvo i m a pravzaprav tisti samotar — saj ga poznaš, možička z okroglim o-brazom, — ki prebiva v ogljar-ski koči na Kupljenku; prvi njegov zaupnik je seveda Zemljan."
"Povsem mi pa ta igra vendar ne ugaja. Kranjska narava ni za to; toda v božjem imenu! — Nekaj ti moram še razodeti: zdi se mi, da včasih koga kar s silo tirajo« v zvezo."
"To pa že ne more biti res. Prisega velja samo, C2 je popolnoma prostovoljna."
"To je res; a imajo posebna skrivna sredstva, s katerimi znajo vplivati na gotove osebe, zlasti na odslužene vojake, da jih pridobe zase."
"O tem pa jaz prav nič ne vem, Štefan."
(Dalje prihodnjič)
Hiša na E. 74 St., za 2 družini, 6 in 5 sob.
Moderna hiša na 869 Rud-yard in Kipling Ave., 6 sob zgoraj, 6 sob spodaj, 2 forneza, 2 garaži, 2 porča. Cena $7,000.
Hiša na 158. cesti; 4 in 4 sobe. Cena $6200.
Moderna hiša za eno družino,. 5 sob in fornez. Nahaja se na Lockyear Ave. Cena $5800. Pojasnila dobite pri
GEORGE KASUNIC
7510 Lockyear Ave. HE. 8056
PLAČAM najvišjo ceno za vaš RABLJEN AVTO
Ni treba vam čakati
P. R. Ward Co.
870 E. 153 St., MU. 7600
Prodajalec Chrysler in Plymouth avtov
Mali oglasi
*	Yields with every step
*	Absorbs shocks.jars
*	Keeps you foot-fresh
|.ouis Majer
Shoe Store J5410 St. Clair Ave.
Ed's Radio Service
5310 Clark Ave., AT. 3650
Ko pri nas popravimo vaš radio aparat, bo deloval kot če bi ga poslali v tovarno.
PRIHRANILI SI BOSTE DENAR ČE KUPITE ZEMLJIŠČE SEDAJ
Dočim vsled vojnih festrikcij ne morete zgraditi take vrste hišo kot jo predvideva Richmond Hgts. "zoning" ordinanca, vas ničesar ne ovira, da ne bi že sedaj uredili vaše zemljišče, zasadili sadno drevje, itd.
PRIPRAVLJENI BOSTE zgraditi hišo takoj ko bodo po vojni odstranjene restrikcije — vaše zemljišče se bo povečalo v vrednosti za najmanj 50%. Primerno posojilo za zgraditev vam bo omogočilo dom, ko bo zemljišče plačano. Parcele so od 1 do 3% akra, spredaj 100 čevljev ali več na Highland in Richmond Road.
PRIDITE ŠE DANES
ali katero popoldne ali zvečer v urad na južno-vzhodnem vogalu Richmond in Highland Rds. „ Cene od $550 in več vsak aker.
Vam zatekajo noge. i Nizki davki, ni razpredentve
z gumijasto elastičnimi noga-	^hki pogoji Cestni vo-
dovod, tlakovane ceste m elektrika vzpostavljena in plačana. Imamo še 6 drugih primernih
ŽENSKE
za
SPLOŠNO TOVARNIŠKO DELO
v starosti od 21 do 45 let Samo dnevni šift 49 ur tedensko
Visoka plača od ure poleg overtime, ter bonus za redno delo. Avtomatični mesečni po višek. Morate biti državljanka.
Zglasite se osebno pri
Buneil Machine & Tool Co.
1601 E. 23 St. med Payne in Superior Ave.
Dve kuharici
dobite dobro službo v boljši restavraciji. Stalno delo in visoka plača. Uniforme brezplačne in obedi. Delo šest dni v tednu. Zglasite se na
996 E. 105 ST.
med St. Clair In Superior Ave.
Službo dobi
POŠTEN IN ZMOŽEN TOČAJ (bartender). Stalno delo in dobra plača. Naslov se poizve v uradu tega lista.
SOUND SYSTEM INDOOR OR OUTDOOR
Posebni popust za društva
B. J. Radio Service
1363 E. 45 St. — HEnd. 3028
vicami si boste preprečili bole čine nog, če vam ob koncu dneva zatečejo noge. Splačalo se vam bo kupiti par teh nogavic na poskušnjo.
Mandel Drug
Lodi Mandel
PH. G., PH. C.
SLOVENSKI LEKARNAH
15702 Waterloo Rd.
Cleveland, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer.
I^prta ves dan ob sredah.
prostorov, kjer si lahko izberete. Obiščite nas, če nameravate kupiti zemljišče, farme ali predmestne hiše.
THE JOS. A. HUBEE CO.
Realtor	'
1306 Center Rd. YE. 2388
Za popolno zadovoljstvo z jekleno
GRAND plinsko PEČJO'
obiščite
The Newburgh Furniture Co.
4000 E. 71 St., blizu Harvard
Trgovski prostor
in stanovanje s 5 sobami se od- ^ _ v , .
da v najem z vso opremo. Kdor	V " " "
želi, naj se zglasi na 1273% E.
55 St.; ali pa pokličite HE. 2177., UinaKopravnusw
MOŠKE IN ŽENSKE
se potrebuje za
splošna tovarniška dela
6 dni T tudnu
48 ur dela na teden
Plača za ZAČETEK
Moški 77&6c na uro
feenake 62 %c na uro
Morate imeti izkazilo držav Ijanstva.
Nobene starostne omejitve, fit ste fizično sposobni za delo, ki ga imamo za vas.
Zglasite se na EMPLOYMENT OFFICE 1256 W. 74 St.
National Carbon Co., Inc.
Mali oglasi
7 SOB
zidana hiša za v najem. Velik hlev ali garaža in velik kokoš-njak; 2 akra zemlje, nekaj sadnega drevja. A ko kdo hoče, se mu tudi proda. Nahaja se na Highland Rd. nad Metropolitan parkom, eno miljo južno od Euclid Ave. Več se poizve pri ANTON ANZLOVAR, 6202 St. Clair Ave., ali pa pri FRANK IVANČIČ, 15416 Saranac Rd., Collinwood.
C G B
DOM
clevelandskih najboljših delovnih
RAZMER
nujno potrebuje
moške
IN
ženske
Plača od ure med najvišjimi
TOVARNA Z BODOČNOSTJO
Tri posredovalnice za del"
1368 West 3rd Street
severno od Superior, blizu Square
880 East 72nd Street
severno od St. Clair Ave-
17000 St. Clair Ave.
glavna tovarna
odprto dnevno 8:30 z j. do 5. P"^ ob sobotah do 12. poldne-
Zaprto ob nedeljah
cleveland graphite bronze co.
Podprimo borbo Amerike za demokracijo in svobodo sveta z naku)iom vojnih bondoT in vojno-varčevainih znamk!
Lathe operatorji vajenci Inšpektorji
Plača od komada 52 ur tede®^
STROJNI OPERATORJI ^ VAJENCI
PREKLADALCI
TEŽAKI
Plača od ure in od koma^
OHIO PISTON
5340 Hamilton