Najvočji
▼ Združenih državah
Vaiituvaeleto ...	$6.00
Zapatista.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS NARODA
tist;slovenskihidelavcev'v Ameriki.
The largest Slovenian Dally in the United States.
Issned every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
sLETON: C0ETLANDT 2876
NO. 135. — ŠTEV. 135.
Entered aa iecond Class Matter. September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y, under the Act of Congress of March 3, 187®.
ELIKA AGITACIJA ANGLEŠKIH UNIJ
amen te agitacije je pomnožiti število članov. — Liverpool in Leicester sta središče največje organizacijske kampanje, kar so jih dosedaj še vprizorili v Veliki Britaniji in eventulano tudi na Irskem. — Enotnost delavstva je glavni cilj. — To bo akcija, namenjena masam delavstva.
NEW YORK, SATURDAY, JUNE 9, 1923. — SOBOTA, 9. JUNIJA, 1923.
TELEFON: CORTLANDT 2876.
FRANCOSKO POSLANIŠTVO V BERLINU.
VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI.
London, Anglijo, 8. junija.—Naj ver j o strokovno nnij-o kampanjo, kar se jih j«, ketlaj vprizorilo v Angliji, je »ru/il v Livcrpoolu in Leiccstru generalni svet strokov-»-unijskega k<»ngresa krajevni strokovni svet.
tv nove kampanje sta: "Nazaj k unijam! — in Strokovno-unijski tedni". Ta kampanja se ho vršila v io in štiridesetih mestih po eel i Angliji in Wales.
Skrčenje trgovino in padanje mezd je imelo za posle-i« u. <la je skreilo elanstvo strokovnih unij. Razven-■v.n pa je v deželi vvr milijonov delavcev, ki niso bili ikdar rlani kake strokovne unije.
< ilj kainjwiije je s]»raviti nazaj v unije one, ki so apiMifi svoje organizacije ter tudi organizirati razred, i dosedaj še ni spnznal v zadostni meri dobičkov in ko-istnosti enotnosti.
Organizatorji kampanje so prepričani, da bodo za-/emali <lo>(i inorno pozicijo. <la se ne upirajo le vsem na-adom ha inez«le in delavne pogoje, temveč da bodo tudi iliko storili važne korake za izboljšanje plač in delavnih ogojev ter za splošno dvignenje statusa delavcev v vseh idustrijah in strokah.
\ uameiiii, da vprizore kampanjo, so organizatorji » voditelji različnih unij spravili v skupen sklad vse voje vir.- in ne da bi povpraševali po njih lastnih posa-teznili unijah bodo obdržavali sestanke pi i vratih tvorih tn v bližini delavskih donov. Vršilo se bo tudi po-|»raševanje od hiše do hiše.
Vršilo se bodo bakljade, v katerih bodo nasili ban-i • r;i z napisi: Vrnite se k unijam''. Na koncu vsa-! e»a str»»koviio-unijskega tedna v 41 mestih se bo vr-il;. velikanska demonstracija, katere 8C bodo vdehži-t udi na ro« In i govorniki. ki bodo pozivali delavce na »li«larnost.
Kampanja nima namena koristiti t«j ali oni poseb-i uniji ali tej ali (»ni stroki. To bo kampanja za mase i v namenu, da prepreči ribarenja med posameznimi uni-itni. je generalni svet sklenil uveljaviti splošno aplikaei-i za članstvo, katero se bo rabilo tekom treh meseeev kani-anje.
Generalni svet je dal natiskati več milijonov letakov •r navadne literature, da se jo razdeli med delavce ter rajovne strokovne svete. Krajevni sveti pa so bili poleg, •ga še pozvani, naj uveljavijo še posebne programske ►čke poleg že omenjenih.
Pi av ]»osebni napori bodo vprizorjeni. da se organi-ira delavke in sestavljeni so bili posebni podkomiteji, da irijo organizacijsko propagando med delavkami posa-»eziiih okrajev.
Dosti misli in dela se je posvetilo pripravam za po-robnosti kampanje, in voditelji pričakujejo, da bo uspeli udi temr primeren.
V I)raž«lanih s,- j«> pred kratkim s»l> je !>il<> mrtvili, nad sto ti Berlinu. Slika nam kaže
vršil vroč spopad med nemškimi komunisti in policijo. Enajst o-pa ranjenih. Komunisti nameravajo vprizoriti o*llo.Vn pohod pro-francosko poslaništvo v Berlinu, katerega straži nemška polieija.
JEKLARSKI TRUST LOVI FARMERJE
Sladkorni interesi tekmujejo ostro med seboj pri ne-postavnem uvažanju mehiških peonov. — Jeklarski trust jim tudi dela nepri-like.
FILIPINEC ZASAČEN PRI DON CHAFIN JE GROZNEM DEJANJU NAROČIL BANDITE
Oblasti so aretirali Filipin- Znani šerif Don Chafin je ca, ko je hotel vreči v vo-
do truplo 24 letne bele deklice. — Svojo žrtev je zadušil.
.t.
EBS NI DOBIL PROSTORA V RUMUNSKI KRALJ BO ODPO COLUMBUS.	TO VAL V VARŠAVO.
Columbus, O.. 8. junija. — Eu-1 Varšava, Poljsko. 8. junija. — ».■ti lM>s ni dobil dovoljenja, da I)ne 24. junija ho dospel sem ru-ii govoril v dveh dvoranah. Tr mun>ki kralj Ferdinand s svojo fovtika zhorniea mu ni hotela da- ženo )|prijo. i dovoljenje, ker pravi, da imij | Tok«j se ho mudil tri dni. 'kriminalni rekord". To je pove- Njemu na čast ho vršil slav-lala Šele potem, ko je Debs pla netni sprejem s predsednikom al njemnino. poljske republike na čelu. V ope-Okrajni komisarji pa niso ho- ri se bo vršila slavnostna predeli dovoliti Debsti, tla bi govoril stava. Kaj je namen njepovega drupi dvorani, češ. da bi Ame-' obiska se zaenkrat še ni dalo do-ika ne zmapala v vojni, ee bi sejpnati. avnala |>o Dtobsovih' nasvetih.	--
UHAŠKA PREDLOGA PRE LOŽENA.
London, Anglija. 8. junija. — Vprav bo skorajjrotovo sprejeta »redlojra Lady Astor, tikajoča e pijač, se je vendar izveoebi, i.i pre<l novembrom ne bo nie. Preillopa d.jloea, da se osebam, i še niso stare 18 let, in snu- pro-tajati opojnih pijae.
SLAVEN KIP VENERE SO
PREVEDLI V FRANCIJO.
Napolj, Italija, 8. junija. _ Tu-aj je povzročila veliko senzacijo est, da je bil starogrški kip Vc-ere, ki ko ga izkopali leta 1913, napeljan v Pariz.
Kako je mogel dospeti ki| pre-mej«, j©
ARGENTINA SE BO ZOPET PRI DRUŽILA LIGI NARODOV.
Bnenoa Aires, junija. — Predsednik Alvear je naprosil v posebni poslaniei kongres, naj sprejme potrebne postave, ki bi obnovile normalne od noša je med Ligo narodov in Argentino.
Argentina je prekinila leta 192C vse stike z Ligo narodov, ker je bil zavržen njen predlog, naj bi se pripustilo v Ligo vse suverene države.	»
PIJAČO BODO VRGLI PREKO KROVA.
Pariz, Francija, 8. junija. — Francoske ladje,- ki bodo po 10. juniju odplule proti Ameriki, b>-do im-ie veliko zalogo vina it; žganih pijač. Ko se bodo ladje
Washington, D. C.. 8. junija.—
•Jeklarski trusT je pri<"-el sedaj vprizarjati vi*likt» po<*<.rit* na farni«- v si »jem obtii.rpnt naporu, da dobi kar največ eenene«?a navadnega dela.
Sladkorni interesi tekmujejo med seboj pri nepostavnem im-portirainju mehiških peonov. Gary j»*v iriiNt je medtem razposlal svoje agente p<> vsej deželi /. na-rrr-.Ioui, naj r.krurrajo farmsko delo ter zvabijo farmske pomočnike z napačnimi obljubami v naprave jeklarskega trusta.
Farmarji v dolini Vir-jinije, ki ki je velik živila proizvajajoč pai, poročajo. da izza vojne ni še nikdar tako manjkalo farmskih delavcev kot sedaj. Vzrok je ta, ker lov«* delavski agentje jeklarskega trusta španske delavce ter jih vabijo v mesto.
V nekem okraju so meščani pregnali takega agenta ter uii^ prepovedali vsako nadaljno delovanje.
I>. W. Husband, generalni pro-hibicijski komisar, ki se je ravnokar vrnil s eanadske meje, je sporočil, da vre na tisoče Kanad-eev vjZdružene države, kamor jih vabijo ponudbe stalnega dela in visokih plač.
"Mi ne moremo vprizoriti primerne preiskave glede vtihotap-ljanja delaveev v Združenih državah preko meja Mehike in Kanade. Storimo vse, kar je v naši moči s svojim sedanjim štabom. Naši inšpektorji na obeh mejah so dobili navodila, naj bodo skrajno pozorni. Kaznovali bomo krivce brez ozira na to, če so največji industrijalci dežele, ako, bomo dobili proti nji^m primerne dokaze.
"Več ljudi pa ne moremo sprejeti v službo, ker nimamo denarja na razpolago. Če bodo velein-dustrijalei, katerim je odrezan uvoz cenenega dela iz Evrope, najeli Kanadce in Mehikance, bo moral storiti kongres nekaj, da omogoči priseljeniškemu uradu postati kos položaju'f.
Včeraj je pri New Torku aretiral policijski seržant Miller ne-kt*tra Falipinea. ko j«' liot-1 vreči v vodo razsekano truplo neke mlade ženske.
L'smrčena je bila bela deklica, -tara 23 oli :>4 let.
Filrpinee se je pripeljal s St. George forrvjem iz New Yorka v Marine Harbor.
Možak je imel truplo zavito v časopisni papir. V vodo ga je hotel vreči, ko je čakal na Elisabeth Port Ferry. Predno je pa izvršil svoj namen, ga je aretiral policijski seržant Miller.
Na policijski stražnici je Fili-pinee rekel, da se piše Elizeo De Lozea ter tla stanuje v gorenjem delu Manhattana.
Zagovarjati se bo moral radi umora.
Policijski zdravnik je dognal, da je deklico najprej zadušil, potem pa truplo s sekiro razkosal.
Identitete umorjene dosedaj še niso mogli ugotoviti.
POBLEGLEGA KAZNJENCA SO ZALOTILI NA MESTU ZLOČINA
približale Ameriki na razdaljo treh mlij. bodo pometali vso preostalo pijačo v morje.
To se bo dogajalo toliko časa, dokler ne l|o sklenjena definitiv-na pc godba med Francijo in Zdr. državami.
New Haven, Conn.. S. junija. — -Ta me s Tavlor-ja, ki je pobegnil aprila iz okrajne jetnišnice. kjer bi moral presedeti eno let.) ker je napadel svojo ženo v namenu. da jo ubije so zalotili na domu njegove žene, tekom njene odsotnosti.
Odkar je pobegnil, je prišel Taylor večkrat na njen dom, kjer razbijal puil-tvo. Ko je stopil v hišo danes zvečer, so « »^e-• ije. ki so ga spoznali, obvestili po-lieijo.
TUDI FAŠISTI MORAJO SEDAJ V JEČO.
Rim, Italija. 7. junija. — Mus-solnijeva vlada je sedaj zavrgla uporabo castor-oila. s pomočjo katerega si je priborila najvišjo moč v deželi. Sedaj obsoja'uporabo tepra olja.
Grof Fabiani je bil včeraj obsojen na deset mesecev ječe, ker je s silo viil castor olje v usta nekega župnika v Gubbio. Dva na-daljna fašista sta bila obsojena na dve leti ječe. ker sta isto storila neketnn duhovniku v Perng-gij«.
PARIZ NI ZADOVOLJEN S PONUDBO
Londonsko časopisje vidi v novi ponudbi Berlina korak naprej. — Večina listov za reparacijsko konferenco, na kateri naj bi bila zastopana tudi Nemčija. — Pro bftem jamstev involvira Združene države. — Angleži upajo, da se bodo Francozi končno izpametovali.
London, Anglija, 8. juyija. — Xovi lum^ki ivjimim-cijski memoradum je ustvaril splošno ugoden vtis v Imi-donskem časopisju, kajti večina listov smatra ta knrak Nemčije za odločen napredek v primeri s prejšnim predlogom. Večina komentatorjev je tudi ndolu-ila predi. konference, na kateri naj bi bila z;ist»»pana tudi Nemčija.
Listi pa dajejo izraza precejšnemu dvomu, .V 1»<» m,.-goče spraviti Francijo v vrsti z ostalimi zavezniki, in nekateri pisei so celo mnenja, da bo novi predlog prav tako odločno zavrnila kot je prejšnega.
"Times", ki opisuje memorandum k.»t povabilu na zaveznike, naj preiščejo Nemčiji žepe. jr mnenja, da bi n.-bilo primerno od Francije, če bi predlog zavrnila, ker n • razveljavlja pasivnega odpora v liuliru.
List upa na izpremembo v francoskem mnenju. Pr«-pričan je tudi, da bi se moral kancelar C uiio o«lpovi-dat i > «-botažiiim taktikam. "Times" pravi, da I.i bilo v takem slučaju dosti upanja, da se doseže uravnavo ]»roblem.i. ki bo polagoma proizvedel počasni polom zapadne Kvr..i»e, če bo ostal nerešen.
Konservativna "Morning Post" komentira ponudbo s skrajnim zadovoljstvom, vendar pa piičakuje, da j.. !>.,-do Francozi zavrnili ter vztrajali pri svoji zahtevi, n:. j določi mednarodno zastopstvo plačilne zmožnosti Nem.-i-
importiral 25 obroienih	l)ravi' da -le otl rii;itve v]»rašanja odvi n., ----i—.-—2—i__|tudi rešitev vprašanja medzaveziiLskih dolgov.
"Zopet vidimo, kako bistveno so interesirane Združene države pri eviopskih problemih in kako ieino-nn-je koncem kom a kateremukoli upniškem narodu za>Ied..va ti j)olitiko izolacije ali osamljeiija."
Pariz, Francija. 8. junija. — Ko j,, pre.'-ital ntinisir-ski predsednik Poineare nemško reparacijsko not...
banditov v westvirginsko premogovno polje.—Strah! 5, pred organiziranim delom.
Logan, AV. Va., 8. junija. — V
Tvojiaji j c dospelo detektivov ...	- - «-.........-—I......... .i-^P
Baldwin-Fields agenture. Javili 'sa-i(' imeilOVal "silieŠno". ill listi. Z izjelllo ekst relnist i," i : i -o se don Chafinu. šerifu T^><ran okraja.
Ti možje no dospeli iz Balti-raorja. Vsakdo je imel pri sebi velik revolver.
Tri detekt ive so odvedli na po-, licij^ko jwjstajo. ker niso mogli ložaja.
organov, so zavzeli isto stališče.
Sest vodilnih listov označuje ponudim kot "n,•.!«.-pustno", "nesprejemljivo", "ki ne potrebuje odgovora".
"Matin" smatia za vrjetno, da bo vlada nastopala < poslanico kor s i>raziio in liičevo. List smatra polanieo za izzivanje, ker noče priznati obstoječega političnega po-
_____ __________ ___________ložaja.
hoditi s koloilvora v kasarno, kjer j Celo proti-ministrski "L'Oeuvre" pravi da ^o novi žive pomožni^šerifii, kojih naloga predlogi nesprejemljivi v več kot enem ožini, iio.eb; , De	°rga1Pa VreiUo* 11,01 atoriJ štirih let. tekom katerih naj i.i
Pravijo, da je njih prihod po-1™ ^^.	Ilief^lr. niti Stroškov okupacij, Ruh .
sledica stalna voditeljev premo-L	^""V"' J««««- ~ DržilVIIO/borski ' -
garske unije v Ckarlestowno. Tolte.J1 V™l>W*VU da ]»oniCllja ]»oslailica. ki je l)il;i vV-stališee si je šerif tolmačil takoj1"3-1 PosIana v zavezniška glavna mesta, napredek v prida bodo kmalo organizatorji po-.llieri s prejšiiiini reparacijskiini predlogi nemške vlade, slani v Logan okraj v odgovor na Prebilo ker bolj trdno povdarja dobro voljo Nemčiji- ter
neprestane prošnje preniogarjev tega okraja, naj se jim omogoči pristop v premogar»ko unijo.
I)on Chafin ni hotel razpravljati o prihodu detektivov. Ko so
njeno pripravljenost, da dovede do rešitve" problema.
Kljub temu pa ne kažejo parlamentarni kro-i i ,!>e-Tiega optimizma glede sprejema poslanice v zavezniških krogih.
V teh krogih so.mnenja, da se je Franci ji posrečilo
ga spomnili, da je bila navzočnost 7avstaviti J>OskllS Allglijc. ki je hotela UMvariti .......
. en-kmov te organizacije kriva|oznw,je 7jn skorajšnja pogajanja, ko je vplivala na Italijo
umorov v Matewanu ter da je; jn J5e]gjj0
povzročila tudi oboroženi pohod \ leta 1921. se je strašno razjezil.'
KITAJSKI BANDITI BODO DANES OPROSTILI AMERIŠKE JETNIKE.
Sanghay, Kitajsko, 8. junija.
Danes zvečer je bilo objavljeno, ua IkmIo jutri izpušreni vsi ameriški in drugi jetniki, katere so odvedli bandit i dne 6. maja s Šanghaj-Peking brzovlaka. Vsi bamliti bodo dobili službo v kitajski armatli.
JAPONSKA BO KONČNO PRIZNALA BOLJŠE VIKE.
Tokio, Japonska, 8. junija. — Ruski boljše viški komisar Joffe izjavlja, da ni več daleč čas, ko bo japonska vlada priznala rusko boljševiško vlado. Svoj prvi korak je storila s tem, da je pod-pdsala trgovsko pogodbo z Rusijo. V najkrajšem času se bodo Rusi in Japonci tudi glede Sibirije in sibirskih voda povsem sporazumeli.
ROJAKI, NAROOAJTB SB HA "GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNSV MIK V
DENARNA IZPLAČILA
ZASEDENEM
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN
OZEMLJU
■e potom naše banko izvršujejo zanesljivo, hitro in po nizkih
cenah:
VtermJ so bile naš« rne sledete:
Jugoslavija:
Razpošilja r.a »olnje pofite in Izplačaj« "Kr. pottol fekovnl urad" In "Jadranska bauka" v Ljubljani, Zagreba.	Kranju. <Vljn. Ma-
riboru, I»ubrovniku. Sijlitn. Sarajevu aH druj,«Mi. kjer j.- pač za hitro (ziilačilo uajuKiMlneje.
1000 Din. .. $12.30 .. K 4.000
2000 Din. .. $24.40 .. K 8.000
5000 Din. .. $60.50 .. K 20,000
Pri nakazilih, ki znalajo manj kot «n tisoč dinarjev računimo poacbel po 16 cintov za pottnino In drug« atroike.
Italija in	»aiedene	ozemlje:
Razpošilja na zadnje poŠte in izplačuje	"Jadranska banka" r Trstu. Opatiji in Zadru.
200 lir	................$10.50
300 lir........$15.45
500 lir................$25 .25
1000 lir	................$50.00
Pri nakazilih, ki znaiajo manj ot 200 lir računimo posebej po 1S centov za poitnlno In druge etroik«.
trn patiljatre. ki presegaj« znesek pet tiso« dinarjev ali po dratisot Ur
donljajcaio po Mogočnosti i« mihni popust. Vrednost dinarjem in liram sedaj ni stalna, menja se večkrat In neprl-5a kova no; is tega rar1 ga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Računamo po ceni onega dne, ko nam dospe poslani denar ▼ roke.
Gleda iaplažll r

oglas s tem lista.
Denar nam Je poslati najbolje po Domestic Money Order ali pa New Xork Bank Draft.
FRANK ftAKKKR STATE BANK
tt Cortland* Stmt	New York, N. Y.
Glavno gaitopnixtvo Jadranike Banka.
nVANH
Own*« and Published by
N»Hafcinc Oommt
(A CMMTMIOA)
LOOll ■■NKDIK«
Corporation and lh of Manhattan,
Nmr York City. N. V.
I L A • NARODA« TVataa af tfta FaW)
Kwry Day I»o«pt <unj«yi and Holiday.
Za N«w York za
U Hi M Za Inooamatvo
Subacrlptlon Y»«rly M»0
Advartlaomont on Agrwnitnt.
i- tekajo VMkl dan Izvxomil n*Oo<j In pfwltiw.
m prlobtajojo. Dnu iM kraja naroCnlkov, naananl. da bltrojo aajll—a
LAS NARODA" Borough af Manhattan, I
Cortland«
LICEMERCI
Zastopniki .">0,000,000 cerkvenih članov v Ameriki so se izjavili za odpravo 12-uniega delavnika v jeklarski industriji ter pokarali sodnika Gary-ja in njegove tovariše ter tudi lastnike drugih jeklarskih podjetij.
Protestantovski, katoliški in židovski eekmoštri so kupno izjavili, da so proti dvanajsturnenm delavniku, za katerega se zavzemajo jeklarski baroni.
Tukaj sr nam nudi vzoren vzgled uporabe moralnega nauka, ki pravi: 4'Naj ne ve desnica, kaj dela levica".
( Vkmoštri imenujejo dvanajstumi delavnik morali-< no neodgovornim ter označujejo argumente, katere je na-vcdel iiarv v opravičilo dva šihtenega sistema, nič vrednim.
Meščanski listi upajo, da se bodo ravnatelji jeklarskega trusta brezdvomno vklonili sili tako odločnega javnega mnenja.
Sodnik Gary bo znal brez dvoma ceniti pomen resolucije teh združenih eekinoštrov.
On sam je zelo pobožan in veren človek. Cekmoštrom jt ! tlober vzgled, ko je svoj govor za nadaljni obstoj 12-nrnega delavnika bogato našpikal s svetopisemskimi izreki t«»r govoril o potrebi vere v vsakdanjem življenju.
Gary je res ena najbolj trdnih in zanesljivih opor vere ter trosi radodarno denar, ki mu ga je prinesel nemo-mlični 12-urni delavnik sužnjev jeklarskega trusta.
Ta denar se klanja cerkvam, misijonom in drugim verskim napravam. Kot sodnik Gary so tudi vsi njegovi tovariši protestanti, katoliki ali židje, zelo pobožni ljudje.
Charles Schwab, ki je ]»recital <lo konca poročilo jek-1ar>kega komiteja, gradi z denarjem, ki je pravzaprav last jeklarskih delavcev, kiasne cerkve, in noben duhovnik se ne brani pridigovati v njih ter si ne upa v teh cerkvah protestirati proti sramoti 12-urnega delavnika.
Ti duho vniki uče uboge izkoriščane j »okornost i in potrpežljivosti ter U]>anja na boljše življenje na drugem svetu.
Zelo pobožni John I). Rockefeller spada tudi med one 50,000,000, ki so zastopani v tej družbi cerkvenih gospodov. Tudi v njegovih petrolejskih poljih in napravah delajo delavci pogosto po 12 ur na dan ter morajo tudi v nedeljo, ki je vendar dan Gospodov služiti Rockefellerju.
1stvarjati morajo milijone, s katerimi gradi Jolm Rockefeller cerkve, milijone, ki jih izdaja za dvignjenje morale.
Tudi drugi ravnatelji jeklarskega trusta in petrolejskih kompanij so zelo pobožni ljudje, ki*nič ne zaostajajo za temi.
Manjši in najmanjši lastniki akcij so vedno dobri obiskovalci cerkva. Mirno lahko trdimo, da je najmanj 1K) odstotkov lastnikov jeklarskih akcij članov te ali one cerkvene občine.
Resolucije cekmoštrov bodo delavcem kaj malo koristile. Gary ve dobro, da niso bile izrečene v slabem namenu in da se njegovo prijateljstvo do delavstva strinja s prijatelji cerkvenih mož, kar pomena, da se omejuje na besede, ki se nikdar ne vresničijo.
GLAS NARODX S. JTTN. 1923
Iz Slovenije.
Razne nezgode in nesreče.
Kanj je udaril s kopitom v obraz delavca Ivana Mikuliča iz Travnika pri Kočevju, ko ga je snažil. Fant je dobil težko rano na glavi.
Jogrpina Ver bič, deilavka v tovarna Transformator'' v Ljubljani. je rezala s strojem papir. Vtaknila je vsled neprevidnosti obe roki v stroj, ki ji je odrezal oba palca.
Pri padcu s kolesa si je zlomil levo roko zidar Miha Urbančič na Rakeku in dobil še nekaj manjših poškodb.
DHuvec južne želeiznice Franc Pivec v Ljubljani s-i je pri delu na železnici poškodoval levo oko.
Na nepojasnjen način si je zlomil cle*no nogo Avgust Kavčič, 8-mesečni sin mizarskega pomočni-'
ka v Spodnji Šiški, Ljubljana. «
Smrtna kosa.
V Markl>oru sta umrla obrtni1 nadz< »rniik inž. Drago Kune in Tomaž Reusman, posestnik in mesar.
Kaznovani razgrajači v vlaku.
Dne 11. novembra se je peljala večja družba delavcev z velenjskim vlakom iz Paške vasi proti, Polzeli. Med njimi je nastal prepir in prerivanje, pri čemer je ne-1 ki Franc Svetel razbil okno. Službujoči sprevodnik jih je miril, i dobil pa pri tem več udarcev. Ko je na Polzeli zastavil Svetelu pot ter zahteval, da se legitimira, ga je Svetel prijel in udaril po glavi. Ker je sprevodnik op<izo«-iJ tudi nekega Zupana, kurjača iz Šoštanja, na nedostojno vedenje, ga je ta. udaril z nekam trdrm predmetom. Isto se je zgodilo s skladiščnikom Drobnieem na Polzeli, ki je prišel sprevodniku na pomoč. Ker sta se pregT«šila Svetel in Zupan s svojim surovim vede-' njem zoper zakon o oblasrtvu in javnem redu ter zakrivila tudi težko telesno poškodbo, sta bila kaznovana pred celjskim okrožnim sodiščem prvi na 8 tednov, drugi pa na G tednov težke ječe.
Nesreča z vojaško patrono.
Z Javoraika na Gorenjskem poročajo: Xa Potokih pri Konwki Beli se je zgodila težka nesreča. Družina Smole je sedela pri večerji. Sin, ki hodi v meščansko šolo, pa se je igral s svinčnikom, na katerem je imel nataknjeno vojaško patrono. Ker je ni mogel vzeti s svinčnika, je vzel klečče v roke, da jo odstrani. Pri tem je patrona eksplodirala, koščki pa so ranili več ali manj vse prisotne, najbolj pa mater, ki bo najbrž izgubila oko. Patrona je bila že dve leti na svinčniku.
Razne nezgode in nesreče.
Xa Mihaela Bajdo je padla pod-sekana smreka in mu strla desno nogo.
Xeža Kamalič, služkinja iz Ko-ličevega. se je zastrupila s suhimi gobami.
Antoaiu Kosu, kočarju iz Šent Ru/perta, je .pri streljanju z mož-narjem povodom žegnanja puhnil smodnik v obraz in ga močno opekel.
Neži Palik, kočijaževi ženi v Ljubljani, je v prepiru vrgel mož v obraz porcelanasto skodelico in jo pri tem težko poškodoval.
Posestni«a Ana Markovič je kupila pri tvrdki Šarabon v Ljub-
Razne vesti
lUdiotelegrafinje barvnih podob.
Kakor poročajo londonski listi, si je dala General Natio Company v Londonu patentirfati nov izum, s katerim bo mogoče pošiljati obenem z brzojavnimi in telefonskimi poročili tudi podobe dotičnih predmetov, in sicer ne samo nepremičnih, temveč tudi živih, in to v izvirnih barvah, tako da ne bomo samo slišali pevca, govornika, orkester, temveč bomo tudi videli podobe dotičnih oseb.
Samomori v čehotlovaški armadi
»o poglavje, ki zlasti zadnji čas vzbuja pozornost čeških zdrav-ikov in sociologov. Statistike iz poelednje dobe ni, a videti je, da je ravno v zadnjem času število vojaških samomorov nenavadno >. V prvih treh letih čeho republike se je po sluz- -
strahu pred kaznijo ali obsodbo. To bi bil torej vzrok čisto vojaškega značaja. Običajno je šlo za kazen zaradi tatvine, denarne poneverbe, dezertacije itd. V pretežni večini pa niso imeli samomori nič skupnega z vojaško službenih podatkih dr. Vinarja usmrtilo 164 vojakov, in sicer: 39 iz bo, zakaj 38 vojakov se je usmrtilo zaradi nesrečne ljubezni, zaradi nesrečnih družinskih razmer 21, živčne in duševne bolezni 24, zaradi spolne bolezni 12, zaradi tega, ker so se naveličali živeti, pa 8 vojakov itd.
Zvonove zahtevajo nazaj.
Katoličani Čehoslovaške republike so sklenili pričeti akcijo, da jim vrne avstrijska vlada zvonove, katere so med vojno odpeljali s Češkega in so do danes ,o-stali nepoškodovani.
ljani dve steklenici kisle vode. V eni pa je bil bencin. Markovičeva je nalila kozarec ter izpila bencin in se zastrupila. Prepeljali so jo takoj v bobiico, kjer so ji izpraznili želodec in je sedaj izven vsake nevarnosti.
Josipini Verbič je v ljubljanski tovarni 14Transformatorodrezal stroj oba pare a na rokah.
Konj je udaril s kopitom po glavi delavca Mikuliča v Travniku in mu prizadel težko rano.
Lekarno na Jesenicah
je vzel v najem s 1. majem mr. ph. Ciril Maver, večletni asistent ie lekarne Siušnik v Ljubljani.
Poroka na Vrhniki.
Bančni ravnatelj dr. Anton An-drejčič v Ljubljani, bivši odvetnik v Trstu, se je poročil z Marin-ko Hočervarjevo, hčerko posestnika in lekarnarja Rad<*slava Hočevarja na Vrhniki. Pri tej priliki je ženin podaril večjo svoto denarja vrhniškemu Sokolu. Nevesta je bila agilna delavka pri vrhniškem sokolskem društvu.
Jubilej dela.
Te dni j«' praznovala znana tovarna nogavic in pletenin M. Franzl iji sinovi v Ljubljani na Pri vozu ipetintrKlesetletaik-o svojega obstoja. Ta tvrdka je prva in najstarejša te vrste v Sloveniji in najbolj priljubljena pri vseh trgovcih radi svojih solidnih izdelkov i.n zmernih cen, zato tudi krije potrebo ljubljanskih trgov-aev grosistov in Slovenije skoraj sama. Tovarna ima v obratu vse nove modele ter stroje na ročni in mortomi pogon. Kljub veliki konkurenci inozemstva je imenovana tvrdka povsod tako vpeljana, da zahtevajo jk> trgovinah podeželski odjemalci le "Francelnove" nogavice, ker so jim najbolj trpežne in vsled tega najceneje.
Mariborski paremlin zopet v obratu.
Kakor smo svojedobno poročali, je meseca felwuarja lanskega leta do tal pogorel v Mariboru znani parni mlin t.vrdke Franc in sinovi. TA gradnjo novega poslopja se je pričelo že lansko spomlad in jf bila zgradba pred kratkim dograjena ter mlin moderno opremljen. Gradbeni stroški so znašali nad 70 miljonov kron. Novi parni mlin je že v obratu.
Predsednik "Gospodarske stranke" aretiran.
Mariborski vitez Zagorski, ki je pred volitvami ustanovil svojo neodvisno gospodarsko stranko in ž njo še pred odločilno bitko pogorel, se še vedno čuti oblastnega predsednika stranke. Na svojem izvidne sprehodu je srečal nekega kaznilniškega paznika in ga brez povoda tako dolgo zmetrjal, da je morala priti policija, ki je viteškega predsednika aretirala.
SHRANITE TA LABEL
UPORABLJAJTE
MAGNOLIA
IN
STAR MLEKO
V VAŠI KUHINJI V SVRHO KUHE IN PEKE.
HRANITE LABELNE ZA DRAGOCENA DARILA.
PIŠITE NA KATERIKOLI NASLOV NA DRUGI STRANI LABELNA ZA ILUSTRIRAN SEZNAM DARIL
"izplača se hraniti labelne".
SHRANITE ) TA LABEL
Kaj bo leta 1956?
Ne gre za to, kaj ste leta 1923, pač pa za to, kaj l>oste leta 1!>5G. Triintrideset let je zadostno razdobje za velike izpremembe. Le pomislite 33 let nazaj. Leta 1890 je najslavnejši svetovni izdelovalec avtomobilov delal v delavnici za kolesa, predsednik Združenih držav je delal v tiskarni, governer velike države je koval konje in prodajal časopisje, največji bankir je oral po zapadu. In pokojni Joseph Triner st. je .postavil na ameriški trg "Trjnerjevo Grenko Vino" brez kapitala, toda s trdnim zaupanjem v velike zasluge toga zdravila. Danes je Triner je vo Grenko Vino tako znano, da je težko dobiti med prebivalci tujega izvora v Združenih državah ali Kanadi človeka, ki bi ne poznal Trinerjevega Grenkega Vina Joseph Triner Company, Chicago, 111., izdeluje razen tega zdravila iše druge izborne izdelke. Omenimo samo Trmerjevo Zobno Kretno, izborno antiseptično kremo za zobe. Mrs. Fainnie Rajchart, žena mestnega blagajnika v Greznicah, Češkoslovaška, nam je pisala pred par dnevi, naj ji pošljemo ta izdelek, ker je 44v resnici izbore«Vprašajte vašega lekarnarja ali prodajalca zdravil za navodila glede Triner je vi h zdravil in izdelkov.
- j. .	CA*rertl»*m«ii|>
Peter Zgaga
Pravi Irec se nikdar ne bori za ideal.	j
Vsč, kar zahteva je idealni boj. * * *
Nekateri zahtevajo od poli-kov. da bi bili popolnoma pošteni.
Taka zahteva je paetirana.
Saj so politiki vendar ljudje,
kot so vsi drugi.
* * *
Nemški kajzer je rekel, da se noče vrniti v Nemčijo.	j
Podoben je fantu-pretepaču, katerega je vklenil orožnik ter ga spravil v voz.
— Le povejte moji punci — je kričal z voza. — Jezen sem nanjo. a«-roj me ne bo vilcla, če se na
glavo postavi.
* * *
Pravijo, da je umiral možak. K svoji smrtni postelji je jxikli-cal vse svoje otroke.
Govoril jim je baje takole: Dragi moji otroci, denarja vam ne morem zapustiti in premoženja tudi ne. Toda na dm star« skrinje je natančen recept za kuhanje pravega rženega žganja. ll<»g naj vas obrani in prohibicijo naj ohrani, pa se vam 1»• > dobro
godilo v suhi Ameriki.
* * *
Edina prednost poletnih bivališč v okolici New Y*»rka j«* ta,
da je v njih dosti poletja. * * *
Tisti, ki hoče kaj prihraniti, mora ob petih vntati.
Tisti, ki si je kaj prihranil,
lahko vstane ob sedmih.
* * *
Prijatelj, ko s kom govoriš, ga nikdar ne drži za gumb na suknji. Če te noče poslušati, je boljše. da jezik držiš.
* * •
Nemčija je ponudila Franciji vse, kar more dati. Francozi pa zahtevajo še več.
Nemci naj pazijo, da ne izroče Francozom svoje eneržije, kajti v tem slučaju lahko napravijo
križ in amen čez svojo bodočnost. * * *
Poineare je postal nesramen.
E«linole en človek na svetu bi ga lahko naučil potrebnih mail ir.
Ta človek je v Moskvi in se piše Lenin.
* • •
\ Pittsburghu so aretirali de-. Iavskega voditelja Aleksandra! llowata. ki je hotel tam govoriti in pozivati delavce k solidarnosti.
Za vzrok aretacije so navedli, da je spolno zlorabil nekega mladega fanta.
Vsi izgovori mu niso nič pomagali. Moral je v ječo.
In v ječi ga bodo držali toliko časa, dokler se ne bo izkazalo, da ni kriv zločina, katerega ga dolže.
Zatem ga bodo izpustili rekoč: Oprosti nam, Ilowat. zmotili smo se! Motiti se je človeško. Vsakdo se Iahtko zmoti — tudi pravosodje Združenih držav.
* * *
In ko bo Ilowat zopet napovedal kako svoje zborovanje, ga bodo aretirali zastran kakega drugega namišljenega zločina.
Ameriške oblasti se poslužujejo vseh mogočih in nemogočih sredstev, samo da zatro glas resnice in pravice.
Jeklarski trust priporoča svojim delavcem, naj šteti i jo denar.
Kako naj ga štedijo. pa jeklarski trust noče povedati.
V Franciji se je začelo splošno gibanje za kraljevino. Kralja bodo Francozi lahko dobili.
Se nikdar ni toliko kraljev šta-palo kot jih sedaj.
NOVA ZANIMIVA KNJIGA
NA KRVAVIH POLJANAH
3ttgiisLatmttHka
Ustanovljena !. 1898
2Catm. Srbturta
Inkorporirana 1. 1901
GLAVNI URAD v KLY, MINN.
Qlavnl *db->rnlkl. Predsednik' RUDOLF PERO AN, »SS E. 115th It.. CtevoUmS. O Fodpredaudnlk . 1-OUIS BAI .A NT. Bos iH PmtI Af«. Loralm. O. V&julk: J US EPU PltiHLER, Ely. Minn. BUcaJnlk: GEO. L- filtOZICH. EJ*. Mina.
VUf&jolk n«l*t>li^anife smrtula: JoH.N MOVcJt.N. ill — lltfe Af. IM Uulutk. MIha.
Vrhovni zdravnik.
Dr. JOP. V. GRAHEK. 2r>3 American State llank Bid*.. €00 Cranf St.. aft Sixth Ave.. Pittsburgh, Pa.
Nadaomi adber:
ANTON KBA Antic. Room IM BakcwaU Bids.. Mr. DUaoi« Ul Ml IH
Btreeta, Pittsburgh, Pa. MOHOR ML.A1JIČT. 1134 W. II Street. Cfclta«o. DL FRANK BKRABEC, 41» WaaklDgtoo Street. Dearer, Gate.
Farotnl
UONARD ILABODN1K, Boa «10. Mly. Waa. GREGOR J. PORENTA. Black Diamond. W%sh. FRANK SO RICH, «217 St. Clair Ara.. Cle*eta*d. O.
Z«ruSavalRl Mb»r. TAJLENT1N FIRC. 7«» London Rd.. N.	n*T*U*C O.
PAULINE ERMENC. SSI — «rd Street. La Palle. I1L JOSIP BTERLE, 404 E.	Aveau«. Puebic. Col*.
ANTON CELAKC. 6JI Market Street. Waukeffan. UL
Jednotlno aradno rlaallo: "OUi Ni
Vee atrarl tikajoče ae nradnlb aadev kakor tadl den&rae poUIJatra
aa] e* pctlijajo na (lavneca tajnik«. Ve« prttoibe naj mm poSUJ« m pral •ednlka. porotnega odbora. Pro&rije sa aprejem norlk Claziov la bolmldk* aptčevala naj ae poSlIJa na Trbovneca «d a.vmka.
Jucoalovaneka Katollftka Jednota mm priporoča ▼a*ta Jufoalovanoaa aa obilen pristop. Kdor 'el. i»«tati «'-Ian te orK»nlz&clJe. naj aa a«laat tajnika bill nJega druAtva J. 8. K. J. Za ustanovitev novih drufttev aa pa obrnila na si. tajnika. Novo drultvo a« lahko TatancTl ■ I člani all članicami.
Jugoslavia irredenta«
Pod tujim jarmom.
Italjanski ur;i<lni 1 . <«l>j;iv ,! t<* dni ki*:!!j. <.dl«»i; «»	n-»»tli
krajevnih imen v I Vi morju n ta Tin 'x-ktMii. Odlok ima n;i n; zunaj i/J»ri.sal i v> t!\«» vl»-«l. ila pr»-hiva v zas»-«l"'!i«'iii prinn»r«.kf!ii «■ ^.••iiiljn avtoht^mo	j«r<*-
l»iv.i!sl v. Vsi javil tiradi in »>lt!a-Ktva .-<» morajo posluževati iz-kljurnu I«' novih italjanskih s]>a-kf.lrank. ki so drhuna tako stra-š-in*.	(*>•!•*» (Kll<»k dovoljuj«1 «»1 »-
enem ral>o pravejra iloiiiar^ira iiiHMia. t^da v oklepaju — . /iiani novih iiin-u j.' s»-stavila posebna "znanstvena komisija"v kateri je bilo tudi nekaj v^*uivili-žkih profes »rjev, ki naj 1 >i ^ svojim znanstvenim uirledom jniueili. tla l>o šlo ,<{>ake<lranje vsjij k««ii-k««r toliko |>o scnaiust venem kii-tHi ijll '. Kako je k«nuLsija p<~.to-pala in kako neumne uradne vj>.-i-kedranke je dol«n'daT naj pove samo nekaj vzgledov: Dolina — San l>orli«;o della Vale. Rep.-n — Riipin irr;iinle. Stjak — Sail <;".a-f um in J'ol!«'. XaUrezina — Aurisi na, Vreme — Aureneio. Urit of Cave Aureuiiane. Novi krajevni seznam je i*isto navadno za-ineh -vanje nagega nai*otla v zasedene.nt ozemlju in s'.crajno na.silstvo nad douvaeim slovanskim /,:vljem.
Slovenci in novi furlanski pre-fekt.	N
Italjanska vlada je imen »vala za novega prefekta furlanske po-
krajine. kateri je priklopljena tudi slovenska < »orLška. odvetnika I*i.s»»ntija. N.i»-irovo imenovanje {Moneiii za trorišk«* Sloveiiee pr;-
.'-•'♦■< d"Ue ii- < s!rejš»*jji« narodnega prejranjanja. kajti PLs«»nti j*' znan kot iiltu naj'w»!j vnetih pro-p:,i»at"i ;• v in's'i o rimskem imperiju in p hodu na vzhod. Njegovo I delovanje bo stremelo pmh"sem za <*-im uspi< iej>o in hitrejšo a<i-l inihu-ijo slov. žr.vlja iti k>il- niza-eije tujerodeev na < !«»rišk»-.ni.
Izpiti iz slovenske stenografije.
IV* d izpi ašt-valno komisijo v L ju!»lja!ii s » pola<rali izpit za veiv^ko stenografijo za srednje
stile: profesor Ivan Gruden, dr. l!'až Svefelj. po?^>o<lieiia M. < razdova ter neka šolska s<*stra iz Maribora. Vsi štirje napravili izp't z o«Uiko.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljna da oglašujejo v listu "Glas Naroda''. S tem bosto ustregli vsem
Uprava "Glas Naroda"
Pozor trgovci in obrtniki,
ki želite imeti Slovence za svoje odjemalce
Dne 12. julija bo izšla slavnostna številka "Glas Naroda" ob priliki 25 letnice Jugoslovanske Katoliške Jednote.
Vsebovala bo mnogo zanimivega čitiva, zgodovino Jednote ter podrejenih društev in mnogo slik in več strani oglasov iz slovenskih naselbin od trgovcev in obrtnikov, ki poslujejo z našim narodom.
Če hočete priporočiti svojo trgovino ali obrt, glejte, da dobimo rokopis še ta mesec, to je pred 1. julijem.
Najmanjši kotiček za to izdajo stane $1.50.
Uprava "Glas Naroda".
B
Spisal Ivan Matičič Cena s poštnino
$1.5° -

RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega A slovenskega planinskega polka.
V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkovem uporu ter njega zakletvi.
Knjiga je trdo vezana, vsebuje 270 strani in 25 slik is vojna.
"GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, Hew Turk, H. T.


4
. - JIH. _
Zagonetno, toda resnično

GLAS NAT?AT)A. 5. .ITN. 1021
V SPOMIN PADLIM AMERIKANCEM.

Povest o Pocahonti.
Listi so prinesli pred par dnevi vrst, da preiskuje slavni ameriški ?starinot>lovec Edward Pa«e (Jastofi pokopaliišee in razvaline *>t. (Jeorge cerkve v Graveend pri Londonu, ki je zgorela leta 1727. Hoee /.aslediti zemeljske preostan ke lepe Indijanke Pocahontas.
T«*žk<> jf domnevati, da bi pri tem uspe&en, kajti «J«n%e<laj so na-že trideset okostij na onem pokopališ<*ti in težko b« spoznati med njimi ravno lobanjo in kosti indijanske princesinje.
Vsi ameriški šolski otroci poznajo |H»vest o junaškem pustolovcu, kapitanu .I*»hn Smithu in lepi hčerki mof^H-naga indijan->k»*pa jrlavarjn Powhatana. Med našimi «*itatelji pa jih je brez »Ivo <b»sti. ki niso še slišali te povesti in raditejra jo hoiVmo navesti tukaj.
Bilo je v prieetku sedemnajst' jra stoletja, ob fasu. ko je bt-ia ustanovljena angleška koloni-; ja v Jamestown, Va. Mogočni jrla-var j«' postopal s kapitanom Smi-thorn kot s svojim najboljšim prijateljem, a naenkrat se je obrnil napram niejiu ter jra obsodil na smrt. '/.v je ležala plava jetnika na tnalu in dva Indijanca sta vihtela bojne sekire, ko je padla ose (enajstletna Pocahontas, k: je obeudovala hladnost Anpleža, j pr«*d svojega očeta na kolena ter ! polomila jrlavo med jrlavo obsoje-1 iifjrji 1»-r sekiro. Morala je biti ljubezen na prvi j>oprled. ki je napotila deklico, da je hotela žrtvovati svoje življenje za življenje tujega moža. Glavar je bil tako jrinjen o<I požrtvovalnost; svoje hčerke, da je jetnika pomilost'i
Po \ seh predpisih bi se nural Smith poročiti s svojo lepo i teljieo. liil j«* oči vidno boljši borilne kot pa ljubimec. Tudi je vr-jetno, da so Pocahontas varali, ko so ji sporočili. da je Smith na p ui v Anjrlijo na morju umrl. V koloniji je splošno prevladovalo prepričanje, da bi se ne poročila z nobenim drugim belim mo/ent, ee bi domnevala, da je junak njenega srea še živ.
Kaj bo stvar taka ali taka, — porveila .se je z nekim John ali Tmas liirlfe-om, anpleikim na-s> ijeneem, potem ko je sprejela kis«'ansko vero. I>ve leti pt»zneje
je <»d|>e-ljata z njim v Anjrlijo. Seznanila je Rolfe-a z indijansko metodo kultiviranja tohačne rastline ter položila s tem temelj nje povemu poznejšemu bogastvu. Po n;» nem krstu, leta 1613 je dobila ime Rebeka. John Rolfe je bil uradnik Virginia Company in *i,;»*pova poroka z lepo Indij«*nko je bila prava državna afera. Glavar Powhatan je poslal tri cline h veje družine ko* svoje zastopnike in poverner Lane se je s koloni •alnim i četami vdeležil poroke. Po dveletnem zakonu je bilo rojeno mlademu paru dete in nato sta odpotovala %* London, kjer je pitala indijanska prineesinja ljubljenec družbe.
Bilo je v j sen i leta 1615, ko je stopila Pocahontas na angleška tla. Družba anpleških kavalirjev jo je sprejela z p!ol»)kimi pokloni in kapitan Smith je pisal kraljici Ani, ženi kralja Jakoba I. pismo, v katerem je slavil lepoto in pogum deklice ter priporočil P«H-ahunt«as naklonjenosti kraljice. Prav posebno je prosil, naj ima vse privilegije, do katerih ima pravico kot hčerka vladajočega indijanskega glavarja, čeprav ni njen mol sposoben za dvor.
Angleška vladarja sa obila rada pripravljena privoliti v to prošnjo. Sprejela »ta malo indijansko prineesin-o. bUpo in Iju-beonjivo deklico iz divjega plemena, kot da je kraljvnke krvi. Lady T>elaware, ena najbolj u-glednih gostiteljic Londona, se je prav posebno zavzela zanjo in Mlepa divjakinja"-je bila kmalu ena najbolj občudtivanik dam v najbolj ekskluz;?n:ti družabnih krogih Londona. Celo lord škof priredil njej na čast
Vlažno londonsko podnebje pa ni bilo dobro za zdravje Indijanke. Pričela je bolehati, postala slaba in njena bakrena barva, ki je bila edini znak njenega poko-lenja, kajti drugače ni imela nobene azijske poteze na sebi, je obledela. Sklenili so jo poslati nazaj v domovino, jo spraviti na ladjo. a neugodni vetrovi so zavlekli vožnjo za več tednov. Njene odporne sile je bilo konec. Po-eahontas je zbolela na kozah ter umrla, stara komaj 2:1 let. V Gra-ve.send so jo položili k zadnjemu počitku.
Zakladi iz pokopanega mesta.
V	nekom poročilu iz Moskve se glasi. da so zasledili v starodavnimi glavnem mestu Mongolske, Karakhoto, važne izkopnine.
Opaziti je veliko zanimanje za to mesto, katero zahteva Rusija zase in ruska kontrola nad okrajem je tako obsežna, da je ruskim arheologom omogf*Vno delo, ee-prav je kraj le malo oddaljen od Pekinga ter se nahaja v ozemlju. ki je že davno pod kitajsko
nadvlado.
Neki buletin Narodne zemljepisne družbe se peča z Mongolsko in njenimi prebivalci.
—	Karakhoto je bil sedež mongolska sile tekom dobe v zprodo-vini Mongolov, ki je bila dosedaj skoro popolnoma nepoznana. — se glasi v billetinu.
—	Vse, kar je storil ta mogoč-ni narod v daljni preteklosti je bilo |tozabljeno vsled nastopa Džingis Kana. ki je postal s svojimi divjimi jezdeci pravi bič iztoka in zapada in ki je imel vee prilike podjarmiti si eeli svet kot pa je imel Aleksander Veliki.
V	kratkem času je postal ta narod vladar Kitajske. Ivoreje. Indo-Kie in Rurnama na iztoku ter skoro cele Azije proti zapadli. P<m1 jarmil si je tudi Rusijo. Poljsko in Ogrsko.
—	Kublaj Kan, eden naslednikov I>žingis Kana. ki je napravil Peking glavnim mestom Kitajske ter sedel tam na prestolu, je b'i vladar ozemlja, ki je bilo večje kot katerokoli, kateremu je vladal kedaj poprej ali pozneje kak človek. Kakorhitro pa so skočili iz sedla. — kjer so bili prav tako doma kot Kozaki ali ameriški In-dijanci. — pa '.o iz-gubili Mongoli vso svojo silo in po. preteku ene-pa stoletja je bilo njih velikansko eesarstvo le še medel spomin.
Tako mopočCn je bil njih nenadni pokret in padec, da se je splošni svet malo zanimal za to. kako so živeli Mongoli poprej in kaj so dosegli na polju civilizacije.
Sedaj pa so se pričela izkopavanja v Karakhoto in učenjaki upajo, da se jim bo posrečilo izpolniti vrzel v zgodovini, ki je v tetn ociru dosedaj obstajala.
Razvaline mesta Karakhoto se nahajajo ne več kot 2T»0 milj od Pekinga, v neposredni bližini Kitajskega zidu, tepa največjega dela. kar se jih je kedaj lotil človek. Leže na jaižno-iztočnean robu Gobi puščave, v suhi pokrajini. kjer sta se nepokvarjeno o-hranila papir in blago iz davnih časov.
Razvaline se nahajajo v tako-zvani notranji Mongolski, pokrajini stare Mongolske, v kateri se je v teku zadnjih par stoletij naselil > doisti Kitajcev.
—	Politična zgodovina Mongolske je bila v zadnjem času precej pestra. Dal> časa je bila kitajska provinca, a Rusom se je posrečilo izposlovati ji avtonomijo. Kakorhitro pa je padlo rusko ear-stvo. se je polastila Kitajska zopet neomejene kontrole. Pozneje so se boljševiki zopet polastili kontrole nad tem delom Mongolske, katero imajo v rokah še sedaj in vsled tega je tudi omogoče-
Iknrnu —
■-•■ifi ~
Na hribu štv. 2S5 je bil post a vi j en te dni spomenik v čast ameri-riškim vojakom, ki so padli v mogočni ofenzivi leta 1918. I »etična ofenziva je zlomila nemški odpor. 7,a spomenik so prispevali izključno le Fran cozi.
Tiskanje denarja v Nemčiji.'
Sedemnajst papirnic obratuje noč in dan, da preskrbe držav, banko s papirjem za izdelovanje bankovcev. — Zaposlenih je 44 velikih tiskarn. — Delavci so pod strogim nadzorstvom.
Kdor ni videl *'tvornie za denar". si ne more prav misliti, kaj pomenijo te visoke številke. Nove nemške novčanice (bankovci) so tipografirane. V Nemčiji se ž njih umetniško vrednostjo ne hvalijo preveč. Ali oni. ki so že videli — zbirko nemških novčanie, so morda nekoliko d ruga čn epa mnenja. Gotovo je, da je umetniška vrednost novčanice za 100 mark nekoliko višja od njene resnične vrednosti; saj je njena resnična vrednost komaj eno jugoslovansko krono. Naj bo že tako ali drugače. falzifikatov nekaj časa ni bilo. Sole v zadnjem času je začelo krožiti precejšnje število falzifikatov po 50.000 mark.
Vse dvorane poslopja, kjer se izdelujejo novčanice. nadzorujejo uradniki v uniformi in eivilu. — Zaradi dobrega nadzorstva se ni izvršilo več tatvin kakor za milijonski del produkcije. Nadzorstvo je tako strogo, da ne morejo delavci storiti niti kretnje, da b-se ne opazila. Posebno gledajo na pokvarjene novčanice. katere deva jo skrbno na stran. Množina papirja, ki prihaja v tvornieo, je namreč do kvadratnega milimetra natančno odmerjena.
Vlada si je preskrbela 17 pa pirnie. ki delajo noč in dan za državno banko. Ker pa državna tiskarna ne more natisniti sama vseh milijard, ki jih potrebuje država vsak dan. sme tiskati novčanice še 44 velikih tiskarn. — Neme i so zelo ponosni, ker se jim je tako hitro posrečilo organizirati "izdelovanje denarja", ki jim je potreben za ml por v Porur-ju. —
Pravi, da prekaša to zdravilo vsa druga zdravila.
Tu je moč in iilavost za tiste, ki *o slabotni.
Kar beri kaj o tem piše Mr. Clyde Stanley. Oneida. Twin.: "Uspehi, ki jih 'e prinesel Nuje«-Tone po kratki uporabi. *> čudoviti. Je varen in zanesljiv, da--a>TM- mof in žilavort vsem »Jelom telesa. Med vsemi različnimi zdravili, katerih namen Je povraCati zdravje, je to najbolje. Ju ra najtopleje priporočam vsakomur, ki se nahaja v slabem zdrav-iu." Nura-Tone mora prinaftati čudovite uspehe, ker Je sestavljen iz osem prvovrstnih sestavin. ki dajejo zdravje, mo? in iivljenje. Ta zdravila, ki jih rabijo zdravniki na celem svetu, napravijo bogato rde£o kri. čvrste, krepke živce In illave može In tene. Poskusi sam in se nreprifuj. Zdravilo zadostujoč za en cel me»e<* stane samo ll.AO. N'uga-Tone Je na r-"daj pri vseh dobrih leamarjih pod •»opolno garancijo, da bodete zadovoljni p« se vam denar povrne l»rlej jraran-eijo na vsaki steklenici*: National I^abo--atorv. 104« S. Wabash Ave.. Chicajfo.
. v«m pcSJje zdravilo naravnost po polti. poštnina v naprej plačana, kakor

-A^t.
Nekaj o kukavici.
Vraževeren pomen kukavice v srednjem veku. — Še danes je združena vraža s to koristno ptico. — Starim ljudem naj bi zakukala čim večkrat, mladim dekletom čim manj krat.
Kadar zapoje kukavica, vemo, da smo v pomladi. Naj se tudi še zasneži in zamrazi, kukavica je nezmotljiv znanilec solnca. evetja, novega življenja. V naših slovenskih krajih je eudno, čim dalje manj kukavic. Redko jo slišimo. Ponekod prepevajo kukavi-ee eelo ponoči. Po severni Skandinaviji in Laplandiji ni skoraj ure. da l>i no pela kukavica. V poganskih časih so smatrali ku-kavieo za znak življenja in sreče. V prvih dobali krščanstva pa je bila kukavica ptica — hudobnih duhov in nezgod. V 16. veku je praznoverno ljudstvo smatralo kukavico za vražje bitje in namesto hudiča so izrekali besedo "kukavica*'. V Nemčiji se je ohranilo še dovolj kletvic, in vzklikov. ki kažejo na sledove nekdanje mržnje do kukaviee. — Kukavica te udari! — Za kukavico! — se čuje kričati jezne Nem-oe še dandanes. A kukavico kličejo. hudiča pa mislijo. Ko se je -trah pred hudičem polegel in je vrajr postal bolj smešna kot pa strašna prikazen, je izginjala tudi mržnja proti kukavici. Ljudstvo je izprevidelo, da je kukavica izredno koristen ptic. Njena požrešnost je ogromna, a žre le škodljive mrčese in ličinke. Zato je gozdom le koristna. Vrhu tega je prijetna pevka, ki se je človek vedno iznova razveseli. Nekoliko vraže pa tiči v ljudstvu še vedno, kajti kadar zaeujemo spomladi prvič kukavico, nehote štejemo in razmišljamo, koliko let bomo še živeli ter se potipljemo po denarnici, koliko bankovcev nosimo s seboj.	? '
Kmetiške deklice pa štejejo ku-kavične klice in ugibajo, koliko let jim napoveduje kukavica še — samskega stanu. Reva kukavica ! Starcem naj zakuka čim večkrat. mladim dekletom čim manj-krat!
Kar se tiče morale in spodobnosti pa -toji koristna pevka na najnižji stopinji. Zakonske zvestobe sploh ne pozna ne moška, ne ženska kukavica. Med njimi vlada mnogoženstvo in mnogomoštvo ter uživajo absolutno svobodno ljubezen. Tako je kukavica — redka izjema v ptičjem svetu — pravcata vlačuga. Vlači se z vsemi kukavičjimi Donjuani ter koketira in izziva ne le čisto brez sramu, nego tudi uprav nenasitno. Materinski čut ji je takisto n era an.*-Gnezda ne splete nikoli,
POZOR ROJAKI!
V	namenu, da se velik krog naših naročnikov Se bolj razširi, je sklenila uprava 4tGlas Naroda" razpisati na-! slednje nagrade: —
Kdor pošlje deset celoletnih novih naročnikov,!
dobi $30.00 nagrade v zlatu;
kdor pošlje dvajset celoletnih novih naročnikov,!
dobi $60.00 nagrade v zlatu;
kdor pošlje štirideset celoletnih novih naročni-i
kov, dobi $120.00 nagrade v zlatu.
--
Za vsakega novega naročnika jc treba poslati po $0.00.1
Ponudba bo veljavna za tri mesece—od 1. junija do 31. avgusta.
Rojaki na delo!
S pridobitvijo čimveč mogoče novih naročnikov, boste pomagali v prvi vrsti "Glasu Narodu", da se bo še bolj povečal in razširil, polegtega se vam pa obeta tudi lep zaslužek.
V	kratkem napoči doba počitnic. Ljudskošolskim otrokom je dana ugodna prilika, da zaslužijo lepo nagrado.
Čimveč novih naročnikov bomo dobili, tcmlažje nam bo razširiti in povečati list.
____________ Upr a va "Glas Na rod a''\
pač pa znaša vsak drugi ali tretji, IŠČEMO STROJARJE. dan po eno jajce v tuje gnezdo, j Dobre plače, nobenih delavskih Prej pomeče nekatera domača 1 nemirov, stalno delo. dobra stano-jajca iz gnezda, da nastane pro- vanja. PiAite na: Elkland Leather stor za njeno jajce. Potem sejieUv, Inc., Elkland, Pa. zmeni zanje nič več. Mlada kukavica pomeče iz gnezda še ostale ptičke in se da šama krmiti po
STANOVANJE
____ _______ _ 2 zelo prijazni sobi se odda v
mačehi in očimu. Tri tedne nato |	Paru brez otrok. Vezje že godna in ostavi gnezdo. _ n;1 vratil zaprta. Vprašajte pri:
Po rednikih se niti ne ozre več.! -VorI,*iI"t T"™<lau, -10:1 K. otlt St..
Slovani smatrajo kukavico za za , hrbtno strabopetko; zato pravijo' hinavskemu bojazljivcu: — Ku-i
kavica! —
New York Tit v.
(5-11—C)
Znamenje časa.
Da je po svetovni vojni napočila duševnim delavcem težka , doba. je splošno znana resnica. Najslabše pa so plačani tako v ■Jugoslaviji kakor tudi po drugih deželah državni nameščenci. Kaj čuda. če se ta ali oni odpove državni tlaki ter stopi v kolikor toliko boljšo zasebno službo. Tako je zadnje dni zopet izstopilo iz službe devet Čeških sodnik uradnikov. kar je čehoslovaškim sodiščem tem v občutnej.šo izjrnbo. ker je kakor pišejo češki listi — že danes v Čehih nedostatek sodil e ga n a rašča j a.'
Slabi izgledi sadne letine.
Tz mariborske okolice poročajo, da dolgotrajno deževje resno o-groža sadno letino. Pomladansko sadje, ki je bilo vse cvetju, ni se niog-lo zadosti oploditi. Ljudstvo bo trjielo ogromno škodo.
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
mali oglasi
v "Glas Naroda".
Kot izvrstno zdravilo za prebavo in grenčec — jemljite
Several
Balzol
< prej znan kot Življenski U*lum)
Priporočen za
neprebavljanje, zastarela : prtja in oslabelosti.
Cena 60 in 85 centov. Vprašajte sanj v lekarnah.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
PRILETNA ŽENSKA,
ki no umre opravljati težkih del v tovarni ali kje drugje, si lahko zasluži vsakdanje j»otrel>štVme s t eni, da prevzame oskrbovanje o-trok podnevi pri družini, ki ji je mati odsotna od doma. Cenjene roj;;ke se prosi, ko to berejo in znajo za kakšno tako osebo, naj ji to naznanijo, za kar se že vnaprej zahvaljujem. Za nadaJjna pojasnila >*■ je obrnili na naslov: Marv Plajs. 741 N. Holmes Ave.. Indiana pedis, Ind.
(7-0—G'l
------\--
PAIN-EXPELLER
VAM BO POMAGALI
Če je poklican Paln-Expeller na
pomoč, bo BOLEČINA hitro premagana ter bo mahoma izginila- Ob
prvih znamenjih revmatizma, iirčne potrtosti, nerral-gije, bolečin, krčevitega trganja, ai nabavite steklenico
tega močnega, zanesljivega družinskega lini m« n ta ter ga vdrgnite. Pristni Paln-Expeller nosi nafio SIDRO varnostno znamko. Vse drugo je ponaredba. * "j5c in 70c. v lekarnah ali od '
F. AD. RICHTER & CO. 104-114 Seatk 4th St., BreeUji, N. T.
DR. LORENZ
642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA.
S DIN I SLOVKNIKO «OVORCČI ZDRAVNIK IRCCIJALIST noiKIH BOLEZNI. Mili sti-ftfce }m Bdravljenje akutni* In kronMnlh »etažni. Jas sam 2e zdravim nad 13 let ter Imam skutnje v vaeh bolaatnlh i _
In ker znam slovenske, zato vas morem popoinams razumeti In _______
»»*• bolezsn, da vas ozdravim >n vrnem moč In zdravja. Ik«l M% let ssnt Pridobil posebno skuftnj* pri ozdravljenju metkih bolezni. Zato ae im iu preolnoma zanesti na mena. mojs skrb pa js. da vee popolnoma uli s vi n. Ne odlsisjts, ampak prid It« eimprsjs,
Jt t ozdravim zastrupljen« kri, metulje In llss po telesu, bo lesni v prls. h, pj Janje las, bolečine v kosteh, stsrerane; oslabelost.2Ivčne In bolezni v me*t*. Jw ledlcshi letrah, tslodcu; rmenlco revmatlzem, katar; slate ills* naduha IM U. adne urei V ponedeljek: sredo in petek od •. dopoldne do I. popoldne« v torek, četrtek ln sobota od S. dopoldne do S. pr-ocniklk o« lf. dopoldne de ti popoldne.
BRZINA
- GESLO DANAŠNJEGA ŽIVLJENJA.
Sedanja generacija živi v znaku hitrosti. Dnevno čitamo o novih iznajdbah in tehničnih pripravah, kako bi se hitreje prevažalo ljudi in blago in pošiljalo poročila v vse kraje sveta. Nikjer drugod pa ni trgovska podjetnost tako sposobna kakor v tej deželi za izkoriščanje novih možnosti za hitrejši promet.
Predpogoj vsakega sporočevalnega sredstva je točnost in cenenost. Za 5 centov se lahko pošlje pismo v najbolj oddaljeni kraj sveta, in to radi ogromnega poštnega prometa. Brzojavne kompa-nije so pronašle da bi širši krogi ljudstva poslali poročila po brzoja-vu namesto po pošti, ako bi se dalo znižati stroške. L'vedle so radi tega "BRZOJAVNA PISMA" takozvana "CABLE LETTERS", katere se pošlje po podmorskem kablu v London in od tam naprej po pošti v razne evropske dežele. Taka poročila rabijo od 4 do 5 dni v Jugoslavijo ali Italijo.	%
V prid naših strank smo sedaj uvedli razven poštnih in brzojavnih nakazil tudi denarne pošiljatve po "BRZOJAVNEM PISMU". Služba je točna in se lahko računa, da se denar izplača tekom enega tedna; cena pa je mnogo nižja kot za navadne brzojavke.
ZA POSAMEZNE POŠILJATVE PO "BRZOJAVNEM PISMU"
RAČUNAMO SAMO $1.
Poslužite se te ugodnosti v čim večjem obsegu.	^ _ ' V
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	New York City
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE >
GTxAS NARODA. 9. JTN. 1923
SOSEDNJA HIŠA.
C. GREEN. Za "Glas Naroda * prcvel G. P.
Ob grivo in šoto.
Fr. Z.
(Nadaljevanje.)
twm — Tor»*j za gotovo ur spominjat e, kje se »a pogrešali ?
—	Ne.	• E — Dobro. — Ključ so našli.
Howard se je močno »tresel in v eeli dvorani ni bilo niti najmanjšega šuma.
—	Našli vo ga : — je vprašal s prisiljeno brezbrižnostjo. — Potem mi lahko poveste, kje sem pa izgubil.
Kiju«'- našli na njegovem običajnem mestu. na<l pisalno mizo vašega brata.
—	1 .ikn, — j»» mrmral Howard, skrajno presenečen. — Ne razumem. kako s<» mogli najti ključ v uradu. Popolnoma prepričan sem, da sem «a izgubil na eesti.
—	Tudi ne vrjamem. tla razumete, — je pripomnil coroner na kratko ter odpustil pričo. Howard se je opotekel k nekemu stolu, daleč od očeta in brata.
Petnajsto poglavje.
•Sledil je dolg » dmor, tekom katerega sem {Mista^a eelo jaz nestrpna. Z naslednjo prieo ni bilo nekaj v redu. Coroner je ponovno poslal Gryee-a v *.<»*.e<in j<» -..h«. in šele ko je dospela ;«estrpno>*t navzoči!) do viška. j»- stopil naprej m-ki gospod, kojega nastop je le »e povečal razburjenje.
Jaz nisem poznala tega človeka. To je bil i z van red no lep mož. To pa ni bil vzrok, radi katerega so ljudje stezali svoje vratove. Ljudi .se je naenkrat lotilo navdušenje in tudi porotniki so pitali nemirni ter zrli neprestano na mladega moža.
Ko s«*m k< nečn«. eulu ime, se nisem več čudila sprejemu, katerega je priredilo občinstvo mlademu možu. Randolph Stone, zaročenec bogate	Althorpe. je igral v New Yorku veliko ulogo. Ni bil le lep. temvee t-udi njegov nastop je bil odličen. Ker je bil skrajno inteligenten, se je v teka petih ali šestih let dvignil na visoko družabno stališče, katero je sedaj zavzemal.
Cula sem uekega za seboj reči:
—	Ud kedaj ne nosi več brk.' Prvič ga vidim tako. Pa mu pri-atoja.
— Da, — Ke je glasilo z druge strani. — Miss Althorpe ga je gotovo prosila «a to.
Oba sta smejala. .Jaz pa *em si mislila, da je imela Miss Althorpe popolnoma prav. če ga je prosila zato. Njegova nežna koža je prišla na ta način še bolj vpoitev.
Ko je pričela govoriti nova priča, je vsakdo zapazil, da ima blagodoneč glas.
Randolph Stone je bil dober prijatelj Howardov.il. To je dokazal hitri pogled, katerega sta oba izmenjala, ko je stopil Stone j v dvorano.
Izpovedal je, da je bil v noči 17. septembra neobičajno dolgo zaposlen v svojem uradu z nujnim delom. Ker sem se bal, rta ne bom i mogel zaspati vsled prevelike utrujenosti, sem stopil iz vlaka že na 21. eesti, nifsfio na M) . . . kjer stanujem.
—	Imel sem namen napraviti majhen izprehod predno sem šel domov, — je nadaljeval resno. — Zelo žal mi je, če sem prisiljen govoriti tukaj o tej nenadni muhi. Prišel sem torej preko 3. Avenue* ter šel naprej proti Broad\vay-u. tako da sem prišel mimo, neda>lee od hiše Van Buruamsovih.
—	Kedaj je bilo tof
—	Krog četrte ure zjutraj. Zapustil sem urad ob polštirih.
—	Ali je bilo že svetlo? Ali je bilo že mogoče razločiti stvari?
—	Bilo je že preeej svetlo.
-— In kaj ste videli t Nekaj neobičajnega na hiši Van Buraam-sovih?
—	Ne. ničesar neobičajnega. Videl sem let kiško je prišel Howard Van Burnams po stopnjieih navzdol ravno v trenutku, ko sem jaz zavil krog vogala.
—	Ali se niste motili.' Ali ste prepričani, da je stal Mr. Howard Van Burnams ob dotieni uri na sfopnjicah hiše njegovega očeta?
—	Popolnoma sem si svest tega. Obžalujem . . .
Coroner mu ni pustil dokončati stavka.	f
—	Rekli ste. da ste prijatelj Van Burnanisa in da je bilo že tako svetlo, da ste ga lahko sftoznnli. Ali je tudi on vas videl? Ali »te ga mogoče nagovorili?
—	Ne, mislil sem pač na druge stvari. Tudi Mr. Van Burnams je bil popolnoma za! »pljen v svoje lastne misli, kajti v kolikor vem se ni niti ozrl v smeri proti meni.
—	Ali niste obstali?	,
—	Ne, ni izgledal kot da bi mu bilo motenje ljubo.
—	In to je bilo 18. tega meseca, ob štirih zjutraj?
—	Krog četrte ure.
—	Ali se natančno spominjate časa in dneva?
—	Gotovo. Ničesar bi ne izpovedal tukaj, če bi si ne bil svest svoje stvari. Obžalujem . . .
£opet ga je prekinil eoroner:
—	Pri takem zaslišanju ne igrajo osebna čustva nikake uloge.
Nato je odpustil pričo.
Mr. Stone, ki je navidezno izpovedal pr«ti svoji volji, je olajšano vzdihnil. ko je bilo njegovega zaslišanja konec. Ko je zopet o«ikorakal v sosednjo sobo, so se vsi čudili njegovi eilegantni zunanjosti in ponosnemu obnašanju, .laz pa sem videla še več. Nam-reč pomilovalni pogled, katerega je vrgel na svojega prijatelja Howards.
Ko je odšel, je zavladal mučen molk. nakar je rekel eoroner. obrnjen proti porotnikom:
—	Gospoda moja, glede pomembnosti te izjave morate sami soditi. Mr. Stone je splošno znan kot poštenjak. Mogoče pa nam Mr. Van Burnams lahko pove, zakaj se je ob štirih zjutraj zopet vrnil pred hišo svojega očHa. če je, kot se glasi v njegovi izjavi, zapustil svojo ženo tam opolnoči živo in zdravo ter je pozneje ni več ▼idel. Hočem mu dati priliko za to.
To nim» nobenega «nisla. — je priče! mladi mož. ki je obsedel na svojem stolu. Konečno pa se je vendar ojunačil, stopil na-prej, se ozrl na cor/ierja in porotnike ter rekel s prisiljeno ener-
Todi to lahko pojasnim, vendar pa dvomim, da boste vrjeli izjavi. Jaa nem bil ob doiični uri pred hišo svojega očeta, a ne Bil sem zelo nemiren in hotel sem obiskati svojo ženo. Ker ključa v svojem žepu. sem odšel zopet po stopnji-
^ — (Dalje prikodnjML)
Domovina, mili kraj, ki nam sploh slovi po svoji flori in fauni, redi tudi častno število raznovrstnih strank. Te stranke se na oko v marsičem razlikujejo, v bistveni točki so si vendarle složne, in je složnost v obče jako razveseljiv pojav. Ta točka je ta:
Čim pride stranka na krmilo, vsaka jadmo odpušča in premešča pristaše drugih strank in na-mešča svoje. In mora jako hiteti, da .je s tein p«r<loiii gotova, dokler je- še na krmilu. Za drugo delo ji itak ne preostane časa.
In so se stranke v označenem svojem področju, ki jim j»* bistvo in vse. čudovito izpopolnile, in kaj drugega <k1 razboritostj našega plemena sploh ni bilo pričakovati. V hvalevredni tekmi so dospele že tako daleč, da ne razrešujejo več le od služb — to ni težka stvar — nego odrekajo,raz-rešeiicem hkratu duševne sposobnosti in jih podeljujejo drugim. To je bolj težko, toda je koristno, in zato hvalevredno. Kajli mi je priznal še prijatelj Pepe. da je za namestitev v javni službi sicer treba, da je človek pristaš stranke ne škoduje pa ne, je dejal, ako je pristaš hkratu sposoben, le da je pristaš.
Pepe je časnikar, prej je pisal na vladi pri tleh in ]K>zna te stvari in je rekel, da se stranke v svojem čudovitem razvoju ne bodo križem rok ustavile na doseženi stopnji. Nego kdor ni pristaš in nima službe, da bi ga razrešili od službe, pač pa ima sposobnosti, tega bodo razrešili od golih sposobnosti tudi.
Na primer, je dejal, naš prijatelj Janko!
Prijatelj Janko je naš najboljši pesnik, založniki mu plačujejo za deset od sto višji honorar nego drugim, vendar mu vsi honorarji vkupe ne vržejo toliko, da bi mugel ž njimi stanu primerno preživljati srednjevelikega kanarčka. In je sploh pesniški položaj lnrlj čast nego must, a je s častjo združena pravica dolge grive in šorte s širokimi krajci. Griva in šota sta pesniška izraza, prvi pomeni lase. drugi klobuk.
Pepe je časnikar, Pepe rad pretirava. vsak mesec je pri drugem listu in pri drugi stranki, pri tisti, katera je na vrhu. Ali za Janka me je le zaskrbelo. Kaj ima stranka z Jankom. Pa je Pepe pravil, da je bilo v stranskem dre voredu Zvezde in je zraven delal sila resen obraz in je skrivnostno mežikal z očmi. da se nekaj plete, in bom videl, ali je res ali ne. da bo prijatelj Janko danes jutri razrešen od časti najboljšega slovenskega pesnika. To pa iz golega razloga .ker ne uvažuje realnih razmer in ni pri pravi stranki. Ta hiba. da je prva In jako tehtna, je dejal, zakaj človek da se pričenja šele pri strankarju in kdor ni v stranki, ta izven človeške družbe in njenih pravic in gre lahko Thed fnlmetnike. Druga Jankova hiba pa da je ta — in nič manjša od prve. da je ugledno lice. — Ljuba dušica, — je dejal, — stvar bi bila seveda drugačna, da bi bil Janko puhla ničla, kakor si na primer ti!
Hotel sem mu izpodbiti nogo pa se mi je zavratno umaknil, da sem sam omahnil in sem se komaj ujel za drevo.
Pepe se je škodeželjno smejal, mož nima ne srca ne prave slike in mu bom prijateljstvo odpovedal, koj po prvem. Potem je nadaljeval. da 5» ugledni ljudje nevarni, če so pri drugi stranki. Zato da bi Janko moral uvaževati realne razmere in pristopiti k vladajoči stranki, pa bi bil h grivi in šoti dobil še pero vzad in k peresu štipendijo.
(Zdelo.se mi je nemogoče in sem ugovarjal m sem dejal, da je poezija dar nebeški, in sploh Pegaz. sem dejal, in muze. in kje je pravica in poštenje, in sem vse to še lepše povedal, kakor je tukaj zapisano. — Ne bi rekel. — sem dejal, — ee Janko ne bi bil naš Janko, ampak takšen piškav časnikar, 'karšeci si ti!
Tedaj me je on hutel izpodne-sti, toda ga poznam, ker sva pri-
ROYAL MAIL
Pooblaščena od jugoslovanske vlada. Hltr.t. direktna služba med
New York — Cherbourg — Hamburg
x norimi, velikimi, veličastnimi "O" parni ki- Modemi v vaedosirih. — Pogost* odplutia.
"OHIO", "ORCA", "ORDUNA", "ORBITA"
V Kvropo:	CENE	Iz E»roix-:
IX	III	U	III
$130 in več S 103.3«» Ham's ?130 in več5102.50
jatelja. in sem bil na preži in je to pot on priletel ob drevo ter dejal, da sem neznaeajnež in naj	*i25»uveo$ s-o.oo Cberb's $i23.inveo>sio0.o
.. - . . .	.	........ $104.35 Zagreb.......... $litj.no
mu I* »vrnem onih Štirideset kron.	Skoziakcz privatne kabin« v tretiem razredu.
T/. M...I«, niu -sjlfJji kn	J.* 'VA2NO!Ne izjrubliate ča*a z nakupom tiketo* za
✓.a 111.1141 St, mu je Zllelo Wl -e je vaieMrodnikev Kfropi. Novi kvoUDrične 1 :u!.
Za navodila vprašajte pri lokalnih a^vntih aii pri
. ROYAL MAIL STEAM PACKET COMPANY
New Ti>rk City
razgrel in je kričal, da je najprej ^-n-mv-w3iU-vp-r^*P-n lo-ka,mh stranka, potem ne pride dolgo 12« Broadway
nie, potem šele pride poštenje in --—---
pravica in naj le malo počakam: WAXKANILO IN PRIPOROČILO
danes jutri bodo Janku ošišali	-
jrrivo, bodo vzeli mu šoto in oboje C?nj*n;m narocnikorc "Gijlss naklonili možu. kateri bolje razu- Saroda" y državi Ohio nfcznanjs meva realne razmere.	mo, da jih bc obiskal na& potoval
Ogorčen sem bil 111 sem Pepetuj*i i*&t»pnii povedal v brk. da se laže.	»T. AJfTOH UMClO,
Toda je bil po vsem lieu glad- kuteH je pooblaščen nabirati na ko obrit, tudi pod nosom, in se ga roinino *a na« list, zatoraj presi ni iiinj očitek nič prijel, še dobro oin roj«ke: da mu bodo koliko* ni 11 je delo. da se jezim. Umaknil mogoče naklonjeni, se je /a drevo in izza drevesa hi-	Sla^enie Piihii&hiii* Cc
tel sikati ,da Jamkov primer ne ~ bo osamljen, a 111 pa U bo Janku sledil eaertitljivi očak slikarje u-'	.	..i-,, -	, „
.	,	Na roe 111110111 "Glas Naroda ^
inetnosti jltha liepolusk tudi mi , . . ...	.	.
.... .	.1 državi Minnesota naznanjamo, da
ga bodo ra^resiu haržunastdi I . . . , ,
i jiu bo obiskal
hlač, za Repoltbikom pd bo ne iz- ,
1	1	stopnik
I rosna, toda zaslužena u^oila dohitela še j>rvega opernega teno- u ■ rista.
NAZNANILO IN PKIP0R0ČIL0
Kretanje parnikov - Shipping News
— Kaj, — sem zavpil. — pri-madoniste nam boste tudi nastavljali, kar po svojih strankarskih računih, br«\z ozira na to. ali znajo visoki a b c in note in ključe in kulise in vsef Nak. — sem dejal.' — s svojimi inšpektorji in višjimi direktorji in vrhovnimi reflek-j torji ravnajte, kakor hočete — ako je res vseeno, kaj sedi na teh mestih. Toda opere, naše opere, nam ne boste ubili! —
Resnično sem se bil razburil in mi je oko postave položilo roko na ramo in me vprašalo, ali sem od Orjune in kaj je zagrešilo to-le drevo, ki ae vanj derein. O-nega lopova, prijatelja Pepeta, pa ni bilo nikjer.
Msilim, zdaj je vsega konec.
Če je stvar taka, kakor je povedal Pepe, še Prešernu ne IkkIo pu>tili miru v grobu in ga bodo razrešili poezij in jih pripisali drugemu. In tudi ljubi Bog bo moral v stranko, drugače ni varen, da mu ne bodo odžagali bele brade in pa častiti glavi veki »večnega trikota.
naš potovalni za-
Mr. Joseph Smalcel,
je pooblaščen pobirati naročnino za naš list. Zato prosimo rojaki*. da mu bodo kolikor mogoči* naklonjeni. . Upravništvo
lOJAKE opozarjamo, da je cena z a "Slovensko-Ameri-kanski Koledar" i-sta za Jugoslavijo kot za Ameriko — 40 centov.
Pošljite nam svo-to in naslov svojega prijatelja v starem kraju in poslali mu bomo knjigo narav-nost
VLAHOV
Aikansaški dijamanti.
Kar se je našlo dijamantov Združenih državah izvira vse države Arkansas; le malo teh draguljev se je našlo dosedaj v drugih državah. V demantnih jamah države.Arkansas se je našlo približno 0000 dijamantov. De-' mantna polja se nahajajo v Scott ■ County, kjer je neki farmer leta 190b našel prvič kamen visoke! vrednosti. Mula. na kateri je farmar jahal, je slučajno brcnila v, kamen neobičajnega bleska. Kmet ga je zapazil, razjalial, pobral \ kamen in ga vtaknil v žpe. Malo' dni kasneje je isti farmar zadel' »!:♦ druge enake bleščeče kamene. Poslal je kamene k sloviti de-mantni tvrdki v New Yorku, Tiffany, ki je takoj ugotovila da gre za. resnične demante. Takoj za tem je farmar prodal svojo farmo od 40 akrov baje za :j>3-">.000.
Dasi to demantno polje v Ar-kansasu ni nikdar doseglo nikake ! posebne veličine, vendarle je dosedaj izdalo precejšnje število lepih dragokamenov, največji izmed katerih tehta 21 in četrt ka-rata. Drug kamen je tehtal skoraj 18 karatov. Mnogi izmed Ar-kansaških demantov so ravno tako izvrstni, kakor jih je najti' kjerkoli drugod, in je med njimi | mnogo belih kamenov najčistejše'^ vode. Strokovnjaki 'smatraljo rmene, rjave in bele demante iz Arkansasa kot popolnoma enakovredne najfinejšim draguljem, ki >.e izkopavajo iz demantnih jam v Jagersfontain v Južni Afriki, ali onim, ki so bili kedaj najdeni v Indiji.
Nekateri izmed arkansaških demantov si bili prodani celo po $600 za karat. Večinoma pa so še neobdelani in se nahajajo v muzejih in privatnih zbirkah. Treba približno izkopati po osem ton rude za vsak karat, dočim v afri-kanskih dernantišeih prihaja po
en karat na vsake dve toni rude.
I
ŽELODČNA
GRENCIC A
Dela jo In spravlja t steklenice t
ZADRU (Dalmadjaj
od leta lStl
ROMANO VLAHOV
Naprodaj po v«eM
Lekarnah, delikatesah In grocarljah.
Edini agenti sa tdrate ne drtaTe.
V. LANGMANN, Inc.
97-99 Sixth Ave.. D«t>». A. New Yoric. N. Y
Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko.
VELIKE važnosti sa potnika Je,
da Je natanko poučen o potnib listih, prtljagi in drugih stvareh, ki so t zvezi s potovanjem. Vsled dolgoletne iskusuje nam je mogoče o vsem tem dati točna pojasnila.
Priporočamo vedno tudi samo najboljše parnike, ki Imajo kabine v III. razreda.	&
Ako Rte se LamenllJ potovati v stari kraj, nam pišite ker 00 to v Vašo korist.
Tudi oni. ki ie niso ameriški državljani. smejo potovati v stari kraj na obtsk in |im je dovoljeno vrniti se. Na žello dajemo vsakemu tozadevna pcjasnia.
Kdor ieli dobiti sorodnike ali znance iz starega kraja, naj nam pl-
Se za navodila, kajti število priseljencev je ojnejeno.
Za potne stroSke l7plačnje po nagem naročila Jadranska banka tudi v dolarjih.
Frank Sakser State Bank
82 Cortland t Street New York
Glavno zastopstvo Jadranske banke.
BAVNOKAS JE IZŠLA
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
Najnovejša iluatrovana izdaja
Vsebuje 808 atrial.
Cena s poštnino
8LOVENIO PUBLISHING 00, 82 Cortlandt Btrool. How York tj, H. T.
11.	Junija
Hannover. Gremen.
12.	lunija:
Aquitunla, Cherbourg; Resolute. Cherbourg in Hamburg.
13.	Junija:
BelgenUiivl. Cherbourr: France, Havre; Pres. Van Puren. Cherbourg in Bremen. Argentina, Trst.
14.	junija:
Minnekah.la. Cherbourg In Hamburg; Thuringia. Cherbourg in Hamburg.
16. junija:
Homeric. Cherbourg: Orea. Cherbourg ■n Hamburg-, Pres. Arthur, Cherbourg Id Bremen: Rotterdam. Boulogne.
19 junija:
Mauretani;i, Cherbourg; I'lttiiburgh, Cherbourg.
20- junija:
Seldlltz. Bremen; Zeeland. Cherbourg; Conte Rosso, Genoa; I»res. Polk. Cherbourg in Bremen.
21. junija;
Roustsillon. Havre; Kroonlnnd. Ch«r-»Urg; Mount Carrol, Cherbourg In Ham-
->urg.
23 Junta:
Maj-sHr. Cherfwiurc: T.afayette. Havre; fieo. "Washington. Cherbourg in P.rernen; ten>l:iin. P<mlo«rn«.
26.	junija:
Berengariu, Cherbourg; Reliance. Cher-
c«jnrg in Hamburg; America, Genoa.
27.	junija:
Paris, Hsvrs; Lapland, Cherbourg; York. Breme- j iit*g. Garfield. Cherbourg in Bremen.
28.	junija:
' Tyrrhenla. Ctlerbourg In Hamburg; Manchuria, Cherbourg In Hamburg; llau-isa. Cherbourg in Hamburg1.
i 10. junija:
Tuscama, Reka; Olymplr. Cherbourg; t'onte Verde, Geno: Saxonia. Cherbourg; j Ryndam, Bolougne; Chicago, Havre; America, Cherbourg in Bremen.
t. Julija:
Bremen. Bremen.
3.	julija:
Canoplc, Cherbourg in Bremen.
4.	Julija:
Leviathan. Ch.-rb.njrg; France, Havre. St. Paul. Cherbourg.
5.	Julija:
Finland. Cherbourg in Hamburg; Pres. Adams, Chert .ourg in Bremen; Mount
CU nton. Cherbourg In Hamburg. 7. Julija:
Pres. Wilson. Trst In Dubrovnik; Olullo
C»-*are. Genoa: Rf . Hambeau. Havre; IIo-merlci. Cherb<iui g; (>hio. Cherltourg in Hamburg: Pres. !:...,«..-velt. Cherbourg in Bremen: Muenchen. Bremen.
rfeiit-l I V
V IN IZ JUGOSLAVIJE
14 ogromnih hitrih potniških parnikov
plove s progo
Canadian Pacific
Neposredna služba
HAMBURG
Cherbourg Southampton
Glasgow
Antwerp Liverpool
Kadar potujete v Jugoslavija, ali ako želite dobiti katere-ga »voj.h rojakov ali pr.jatejev k	obrnite se na
CANADIAN PACIFIC
KRATKA MORSKA PROGA V EVROPO - SAMO ŠTIRI DNI NA ODPRTEM MORJU
Za potne listke in nadaljna pojasnila. se obrnite na lokalne agente, ali na glavne agente Canadian Pacific, ki se na hajajo v vsakim večjem mestu.
CatiadianPacific Steamships
msuucHUNF
tlar&vnost v Jugosla^,^ V
ug
Edino direktno spomladno odplutje ARGENTINA—enoten razie.I—13. juni PRESIDENTE WILSON ... 7. julija
Otvoritven* vožriia znanetra MARTHA WASHINGTON - 21. Julija v Dubrovnik ali Trst $1C2.50 in $5. Železnin« v notranjc«t zmerna. Nol*>nih vi-»e"*v \'r>r iSmjte pri bližnjem »c-ntu ali pri PHELPS BROS. & CO., 2 Wetl St.. N. Y.
NAZNANILO.
IZBRANO GALIFORNIJSKO GROZDJE
Sedaj je čas naročbe, da zagotovite n zke cene. Pišite danes po cenik. Omenite, koliko grozdja in kakšno qro zdje boste najbrž potrebovali.
LOUIS ANGYAL & CO.
700 "L" STREET SACRAMENTO. CALIF.
Naš stari zastopnik JANKO PLESKO, ] vi jc svojecasno poto-( val za naš list, se ratli slabega j zdravja zdaj stalno nahaja na j 6104 St. Olair Ave,, Cleveland, O. Pobira naročnino za Glas Naroda tor knjigo in daje p'>j;isnil;i o i vsem, kar spada v naš p<»s«-l. Ro-: jakom ga topio priporočamo.
Uprava Glasa Nar<»da.
MOŠKI' Zaščitite ae Proti naleze n ju
ADVERTISE IN "GLAS NARODA"
PREKLAD MEHURJA
^•'»havire naibol » rai'ltn
PREPREČBA za M OS KE Velika tuba rV- Kit (f«) SI Via Uaiurji ali San-Y-Kit T>ept: B U BeeVman St.. Nov York 1'išite za okrofnico.
Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški državljan.
Slov.-Angleška Slovnica
Obsega sledeče:
Prvi del: GLASOSLOVJE. Drugi del: OBLIKOSLOVJE. Tretji del: VAJE.
Četrti del: POGOVORI 12 VSAKDANJEGA
ŽIVLJENJA. Peti del: SLOVEN.-AN<iLEŠKI BESEDNJAK. Kesti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi državljanskega papirja.
* Vse angleške besede so navedene, kako se pi$e-jo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz te knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja
Knjiga je trdo vezana, vsebuje 250 strani cena s poštnino
$1,50
AOVERTIte IN "QLAI NARODA1
ISlovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street :	New York, N. Y