n Nmj Težji •lovni»Id dnevnik Is ▼ Združenih državah S Velja za vse leto ... $6.00 B I Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 The largest Slovenian Daily in the United States. llWfH every dar except Sundays and legal Holidays. 75,030 Readers. IQB SQdJP TELEFON: C0RTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y^ under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: C0RTLANDT 2876. NO. 164. — ŠTEV 164. NEW YORK, MONDAY, JULY, 14, 1924. — PONDEURK, 14. JULIJA, 1924. DELAVCI BODO PODPIRALI LA FOLLETTA ameriški avijatiki stjepan radič se VOLUME XXXII. — LETNIK XXXII. Pristaši La Folletta izjavljajo, da bo delavstvo podpiralo kandidaturo senatorja iz Wisconsina. — Uradniki Ameriške delavske federacije pa izjavljajo, da ne bo ničesar odločeno pred sestankom, ki se bo vršil dne 1. avgusta. — Voditelji organiziranega dela se zanimajo tudi za Davisovo kandidaturo. Wahington, D. C., 13. julija. — Uradniki Ameriške delavske federacije so danes ponovno izjavili, da niso dobili nobenega predloga od pristašev La Folletta in c\a ne bo objavljena nobena odločitev glede vprašanja, katerega kandidata naj podpira organizirano delavstvo, dokler !-<• ne bo sestal izvrševalni odbor federacije v Atlantic City, dne 1. avgusta. Pristaši La Folletta pa izjavljaj*) medtem, da imajo :":«• sedaj vso podporo Ameriške delavske federacije. Direktno onstran ceste od glavnega stana Ameriške delavske federaoije je ura<]fj Williama Jolmstona, nečeltoikh La Folletovega narodnega komiteja. Vsak dan se Johnston posvetuje z uradniki železniearskili bratovščin in drugimi delavskimi skupinami, a ta posvetovanja niso i-in«*la dosedaj še nobenega uspeha ter je njih glavni namen markirati čas ter upati. Johnston se je sedaj približal uradnikom Federacije t"!* izvedel, da ni a enkrat mogoče najti nikrike odločitve. Jasno je, da bo Samuel Gompers odločilni faktor, a on je še vedno odsoten in bolan v New Yorku, da si ravno pravi j«» poročila, ki so dospela v glavni stan, da se njegovo zdravstveno stanje hitro izboljšuje. Voditelji organiziranega dela se zanimajo tudi za kandidaturo John Da visa. Njegov i;ekord ni tako napačen za delavske voditelje, vendar pa se obotavljajo izreči odločilno besedo. La Follette se je za barikadi ral v svojem washington-skem domu. Več kot enkrat se je sestal z Jolmstonom in raznimi zastopniki železničarskih bratovščin, a slednji izjavljajo. da je njegov program še vedno meglen. Glavni stan La Follettove kampanje bo v Cliicagm* in kampanjski manager bo kongresnik Nelson iz Wisconsina. Stranski uradi bodo otvorjeni v New Yorku, v nekem za-paduem mestu in tudi v Washington!!. Vprizorilo so bo naj prvo poskus, da se zbere četrt milijona dolarjev v kampanjske svrhe. Največje važnosti za pristaše La Folletta pa je, če bo senatni- zmožen osebno nastopiti v kampanji. O tem dvomijo radi njegovega zdravstvenega stanja. V enem poročilu se je glasilo, da bo imel le pet govorov in še te potom radija. Ni kdo še ne ve, kdo bo njegov tovariš za mesto podpredsednika. La Follette sam hoče diktirati svojega tovariša. Dosti dvoma je tudi glede podpore časopisja. Hearst-ovi listi so napadali tako republikance kot demokrate in vse-d tega je upal La Follette, da bodo podpirali njegovo kandidaturo. Nobenega definitivnega sporazuma pa se ni uveljavilo med izdajatelji tozadevnih listov in pristaši La Folletta. čeprav se je vršilo že več pogajanj. Več kot enkrat so je odločno povdarjalo, da bo nastopil La Follette kot neodvisen kandidat. On hoče ohraniti svojo stališče v republikanski stranki, posebno iz ob-zirov na organizirano delavstvo, ker se je stari Gompers odločno izrekel proti vsaki tretji stranki, ker je baje mnenja, da bi ne bilo to ugodno interesom organiziranega do-lavstva, predvsem pa njegovim lastnim interesom. na poti krog sveta pogaja v moskvi Ameriški armad ni avijatiki, ki Radič hoče priključiti svojo stran, se nahajajo na poleta krog sve-, ko kmetskemu Odseku komuni-ta, so dospeli v Bukarešto. Še stične intemacoonale. Bolgar-tekom današnjega dne upajc i ski kmetje se ppntajo. Gibanje dospeti na Dunaj. j na Češkem in Romunskem. NERONOV DENAR NAJDEN V ANGLIJI. Leeds, A uprli ja, 11. julija. — V tukajsni bližini so izkopali precej novcev, ki so bili skovani za času Neronove vlade. Novci so se nahajali lo tri čevlje pod zemeljsko površino. S KONJA JE PADEL V SMRT. Jamestown, N. Y., 11. julija. — William Lausterer je padel danes s konja tf*r si zlomil hrbtenico. Obležal je na mestu mrtev. Bil .pe predsednik Jamestown Palleable Products Company. ■ RESNIČEN DENAR NA KITAJSKEM. Pod vodstvom ameriških izve dencev prradi Kitajska eno največ jo novčarn na -svetu. V enem samem dnevu bo lahko -izpremenila štirinajst ton srebra v kovani denar. čeprav se je tiskanje pričelo na Kitajskem, si je vre zapomniti, da.se niso Kitajci poslu-žili dosedaj še nobenega tiskalnega strojay da povečajo svofjo zalogo denarja. VELIKANSKI POŽARI V MESSINI. Messina, Italija. 11. julija. — Včeraj je izbruhnil tukaj požar, ter uničil ves zapadni del mesta. En tisoč petsto ljudi jf* brez strehe. Povzročena škoda je velikanska. TRIJE LETNI ČASI V ENEM DNEVU. Iz Waterford, Pa., poročajo, da so imeli dne 26. maja prebivalci dotičnejra kraja tri različne letne ease. Zjutraj je prevladovalo pravo spomladansko vreme. Tekom popoldnp je prišla zima in padel je sneg. ki pa je kmalu izginil, nakar je sledila prava poletna vročina. * BOLGARSKA JE PROGLASILA KARANTENO. Sofija, Bolgarsko, 12. julija. Kakorhitro je dospelo sem poročilo. da je v Carigradu, Siriji in Mezopotamiji izbruhnila kuga, je proglasil najvišji zdravniški svet karanteno nad vso Bolgarsko. Bukarešta, Romunska. 13. jul. Armadni avijatiki Združenih dr- t žav. ki se nahajajo na poletu krog sveta, so dospeli varno semkaj ob ! pol eni včeraj popoldne. Danes i bodo nadaljevali svoj point. Dunaj, Avstrija. 1:?. julija. —' Ameriški avijatiki. ki se nahajajo na poletu krog sveta, bodo dospeli semkaj danes popoldne. Ustavili se bodo najprvo v Bel-jf radu. nato v "Budimpešti in kt>-nečno na Dunaju. Skupna razda- j lja znaša 6.">0 milj. Carigrad, Turčija. \:\. julija. — Ameriški armadni avijatiki, ki sr nahajajo na poletu krog sveta, so j zapustili Carigrad ob šestih vče- ( raj zjutraj. j Ameriški avijatiki so izvršili . svoj polet dosedaj v istih aero- j planih, v katerih so zapustili Zdi*. | države ter so le dvakrat zamenjali svoje motorje. Krilo enega aero/plana je bile I popravljeno v Rangunu. kjer je j zadel neki domači čoln v aero-j • plan. Poročnik Ijowoll Smith, po-j veljnik ekspedieije. ki je junaški ust raj al na svojem mestu, kljub napadu jrriže v Indiji in zlomljenemu rebru vsled neke cestne no-.j zgodc v Kalkuti. je sedaj zdravi in čil. I/etalei so od jadrali iz Karači, dne 7. julija ter dospeli v Bender Abbas v torek. Od tam so poleteli v "Bagdad ter dospeli tamkaj še isti dan. Point do Bagdada je znašal več kot devetsto milj in avijatiki sr» bili v zraku eolih enajst ur. Tz Bacrdada so polotili v Alepo v Siriji tor odjadrali še istega dne proti Carigradu. Letalci so bili nekoliko zadržani vsled želje turških oblasti, da pregledajo njih aeroplane. Več turških avijatikov in armadnili častnikov je inšpiciralo aeroplane. Čeprav so motorji dosedaj delovali brez vsake hibe. jih bodo zamenjali za nove v Brougli, na skrajnem koncu Škrftske in na mesto koles bodo pritrdili pon-tone, za polet preko Atlantika. Avijatiki bodo vozili preko! Urkney in Faroe otokov, Islandije. Grenlandije in od tam do Labradorja. Prepričani so. da ne bodo zadeli na take zračne ovire kot tekom poleta preko Pacifika. Washington, D. C., 13. julija. Ameriški armadni letalci, ki so dospeli v Bukarešto, bodo najbrž v Parizu dne 14. julija, ob priliki narodnega praznika v spomin na padec Bastile. Tz Pariza bodo od-leteli v Hull, v Anjrliji. Moskva, Rusija, 12. julija. — Tukaj se mudi voditelj hrvatske seljačke stranke Stjepan Radič. Njegova želja je. da bi priključil svojo stranko kmetskemu odseku komunistične internaerjonale. Nekemu časnikarskemu poročevalcu je rekel, da so ga sedanje razmere na Ruskem naravnost o-čarale. Po njegovem mnenju bi republikanskim hrvatskim kmetom sovjetski sistem bolj ugajal kot katerikoli drugi. Dunaj, Avstrija, 12. julija. — Bolgarski kmetje so se začeli puntati proti obstoječemu režimu. Vkratkem nameravajo vstanoviti celo vrsto sovjetskih kmetskih republik po vsem BaJkanu. Noka-teri bolgarski kraji so že pod vodstvom lokalnih sovjetov. Medtem pa skuša Radie zbrati krog sebe narodnostne manjšine IX) Cehoslovaški. Jugosla^ji in Romunski ter jih navdušiti za sani oodloče va n j e. JAPONSKA NE KUPUJE VEČ V AMERIKI. Mexico City, Mehika. 12. julija. Japonska vlada se je obrnila na mehiško trgovsko zbornico ter jo naprosila, da bi stopila v stik z mehiškim producenti gledo nabave raznih surovin, katere je dosedaj naročala v Ameriki. MALA ANTENTA BI RADA IMELA NEMČIJO V LIGI. Praga, Čehosloaška, 13. julija. Zunanji ministri držav, ki so zastopane v mali antenti, so sklenili, da mora Nemčija na vsak način postati članica Lige narodov. Češki zunanji minister dr. Be-neš je pristavil, da se mora to zero d Iti pod gotovimi pogoji. AMERIŠKI LETALCI NA DUNAJU. ŽUPAN OBSOJEN NA DVE LETI JEČE. Detrott, Mich.. 13. julija. — Na dve leti ječe je bil obsojen Peter C. Jezewski, župan mesta Ham strank. V ječo bo moral romati tudi policijski komisar in par drugih policijskih uradnikov. Vsi skupaj so grdo kršili prohibicij^ sko postavo. Dunaj, Avstrija, 13. julija. — Ameriški letalci so dospeli danes popoldne ob pol štirih iz Bukarešta. V Budimpšeti so se ustavili tri ure. Jutri zjutraj bodo poleteli proti Parizu. ITALIJANSKA DELEGACIJA NA MEDZAVEZNIŠKI KONFERENCI. Rim, Italija, 13. julija. — Italijanska delegacija, ki se bo udeležila medzavezniške konference, je danes odpotovala v London. Načel ju je ji finančni minister profesor Alberto de Štefani. NAD DVESTO FILIPINSKIH VOJAKOV PRED VOJNIM SO-\ DIŠČEM. SLIKA KOPAJOČEGA SE EBERTA. Berlin, Nemčija. 13. julija. —* Urednik nekega komunističnega lista je objavil sliko predsednika Eberta, kopajočega se v jezeru. Pod sliko je bil podpis: Prole-tarci, on se koplje v vaši krvi. Urednik je bil obsojen na tri mesece ječe. Manila, Filipinsko otočje, 13. julija. — Pred vojnim sodiščem se bo moralo zagovarjati 206 filipinskih vojakov. Obdolženi so, da so ustanovili tajno organizacijo, ko-je namen je bil naščuvali Filipin-ce k uporu. ameriški mogotci diktirajo romunski RUSKI LETINI ZOPET PRETI SUŠA. Nove romunske postave, ki se tičejo petrolejskih ozemelj, bodo / imele najbrž za posledico odpoklic ameriškega poslanika. —=. Standard Oil družba je investirala približno $70,000,000. VSTAJA V BRAZILIJI SE JE RAZŠIRILA Štiristo civilistov je postalo žrtev revolucije. — Konzul Združ. držav v Sao Paulo je poslal tozadevno po-' ročilo. — Vladni poveljniki trdijo, da obvladujejo položaj. — Pravijo, da je vstaja omejena na eno mesto. — Vstajo je provociral del državne vojaške policije, kateri se je pridružil del zvezne posadke. Paris, Francija. 12. julija. — Neki Francoz, ki se je ravnokar vrnil iz Ukrajine, pravi, da je v južni 'Rusiji silna suša in da bodo uničeni vsi poljski pridelki, ako v kratkem ne bo dežja. Prihodnje leto b<)/v Rusiji brezdvo-ma gospodarila lakota. Pariz, Francija, 13. julija. — V tukajšnih diplomatičnih krogih pričakujejo ostrega konflikta med Združenimi državami in Romunsko radi ameriških petrolejtekih interesov v Karpatih. Ta spor bo posledica obiska ameriškega poslanika Petra Jay v Wasning-tonu. t Edinole Standard Oil je investiral sedemdeset milijonov dolarjev v romunskih petrolejskih napravah, ki bodo na temelju nove postave padle pod kontrolo Romuncev. Obstaja nadalje sum, da bo razveljavljen dovlg. katerega je napravila romunska vlada pri Baldwin Locomotive Company. Diplomatieno posredovanje ame riškega poslanika v Bukarešti m imela nobenega uspeha, čeprav je bilo direktno naročeno iz Washing! ona. Domneva se, rla se bo vrnil Mr. Jay iz Washington a s povelji in navodili, ki bodo "povzročila diplomatieno napetost med Romunsko in Združenimi državami. Nova postava, ki povzroča glavne težkoče. določa, da mora biti 60 odstotkov vseh inozemskih kompanij last Romuncev. Standard Oil kompanija se pritožuje. da je vstaknila v svoja romunska podjetja sedemdeset milijonov dolarjev in da bo imela velikanske izgube, če bi se Ro-munei polastili vrhovne kontrole. Interese Standard Oila na Romun skem zastopa Romano-Americana Company, ki je po imenu romunska. a v resnici kontrolirana od Standard Oila. Uradniki Standard Oil družbr. so se oeito sprli z vlado Bratianu ter vzeli vodstvo kompanije v svoje roke. Romunsko vlado dol-že, da je njen namen polastiti se kontrole petrolejske industrije, ne da bi imela pri tem kakih izdatkov. Oba zastopnika Standard Oil v Bukarešti, Otis in Edvards, nočeta imeti nobenega nadaljnega posla z romunskimi oblastmi. Glede odškodnine v znesku desetih milijonov dolarjev za škodo, povzročeno od Mackeusesnove armade, se je družba podajala direktno z Berlinom, ne pa preko romunske vlade, kar je slednjo se,, veda razkaeilo. Iz tega je zopet razvidno, da je ameriška vlada izključno le za obrambo kapitalističnih interen sov. Standard Oi.1 družba bi ne bila niti za en las revnejša, če bi izgubila sedemdeset milijonov. Buenos Aires, Argentina, 13. julija. — Štiristo civilistov je bilo ubitih tekom bojev, ki so bili posledica vstaje v Sao Paulo, soglasno z zanesljivimi sporočili iz Saii-tosa, ki navajajo tamošnjega ameriškega konzula k<>1 avtoriteto za oceno. Brazilski zunanji urad izjavlja v ngotoviln, katero je poslal svojim inozemskim zastopnikom, da je vstaško gibanje omejeno na mesto Sao Paulo in da vstase popolnoma obvladujejo zvezne čete. Tako se glasi v nekem poročilu iz Rio Janeira, ki ga je dobil tukajsni list La Naeion. Poročilo pravi tudi, da so lažnjive vesti, v katerili se je glasilo, da se je vstaško gibanje razširilo 1 udi na državo Txio Grande. V tem poročiliu se glasi med drugim: i'Popolni mir in red vladata v Rio Grande. Gibanje v Sao Paulo ni nič drugega kot vstaja, provocirann od dela državne vojaške policije, kateri sje pridružil del /.vezne posadke. To gibanje je vsled neposrednih in odločnih odredbo državnih in zveznih oblasti omejeno na mesto Sao Paulo ter se ne tiče notranjih delov države ali drugih delov republike/' Državni predsednik Da Campos je na uspešen način ohranil svojo avtoriteto še pred prihodom zveznih čet, ki so mu prišle na pomoč. Vstaši so popolnoma obkoljeni od rednih zveznih čet, ki so bile poslane preko Kant osa in centralne brazilske železnice in ki obstajajo i/, dovršeno pripravljene kavalerije. infanterije. lahke in težke arii-lerije, tankov in avijatikov. Te čete so prodrle v Sao Paido ter dospele do središča mesta. Stroga cenzura, katero je uveljavila brazilska vlada, onemogoča natančen pregled položaja. Tz poročil, ki so prišla preko meje. pa je razvidno, da obstreljujejo zvezne čete mesto Sao Paulo in da so zvezne čete. ki so bile pred par dnevi v mestu, umaknile v ozadje. Santos, Brazilija, 13. julija. — Zvezne čete. ki oblegajo mesto Sao Paulo na jugu, so koneentrirane pri Alto da Sarra, nekako dvajset milj severno od tega pristanišča. Zvezne čete zaplenjajo vsa živila, zdravila in drug«4 zaloge ter jih pošiljajo onim v Sao Paulo, ki so ostali zvesti zvezni vladi. Gazetta do Povo (Ljudsko gazeta) je priobčila pro-klamacijo, katero je podpisal governor Da Campos, in v kateri se glasi: — "Vlada v glavnem mestu je na varnem s svojimi četami in zveznimi četami, ki bodo pomagale pri hitrem uveljavi j en ju miru in reda." V DOBI RADIJA. V Združenih državah je nekako 4,000.000 radijskih aparatov m več kot tri milijone so jih baje napravili ljudje sami, dočim jih je prišlo miljon iz tvoraic. PAMETNA OD&EDBA. Čikaški zdravniški svet namerava dajati otrokom čokoladni candy, ki bo vseboval sodium-j od in za pre prečenje golše. FINEC JE ZMAGAL PRI OLIMPIJSKIH IGRAH. Pariz, Francija, 13. julija. —t Finec Albin Steenroos je zmagal v teka. Pretekel je v izvanredno kratkem časa 26 milj. STARIŠI NISO ZA PROSTOST LEOPOLDA IN LOEBA. Chicago, 111.. 11. julija. — Sta-risi Nathana Leopolda mlajšega in Rieharda Loeba tu- bodo skušali izposlovati oprošeenja obeh mladih ljudi, ki sta obtožena, da sta odvedla in umorila štirinajst let starega Robert Franksa. Tako je izjavil glavni zagovornik obeh, Clarenee Darrow, ki je rekel: — Kričanje o milijonih dolar- jev za obrambo je humbug. Zagovorim! v<> tudi ne bo skušalo poslovati oprošcenja. p;:<": pa b» stavilo vprašanje blaznosti. Dosedanja poročila psiliija.trov kažejo moralično zmi*d*» <.Mnieito.>ti izpov«*di obeh. a se boje oprošcenja svojih inov ter so mnenja, da je edinn pravilno poslati jih v nmobolnieo. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes ao naie jene sled*$e: JUGOSLAVIJA : 1000 Din. = $12.70 2000 Din. = $25.20 5000 Din. $G2.50 Pri nakartUh, ki raaSaje manj kot m tUoi diaarJcT rmtmmmm »Meto| 11 centov za poštnino In druge stroške. Rupošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni bbto#", ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: 200 lir .......... $ 9.60 500 lir..........$23.00 300 lir .........; $14.10 1000 lir..........$45.00 Prt naro«mi, ki znaSaJo manj kot M Ur računano poteke} po IS center ca poštnino in druge stroške. ■•»pošilja na zadnje pošte in izplačuje Jadranska Banka v Trsta, Opatiji in Zadru. Za poilljatve, M presegajo PETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOC MB dovoljujemo po mogočnosti Be poeeben dopust, ▼rednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat in nepričakovano; Iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vnaprej, nfanaa« po eenf tistega dne, ko nam pride poslani denar v roke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE Glede izplačil ▼ amer. dolarjih glejte poseben oglas v tem listo. am je peslatf najbolje pe Domestic Postal Money Order ail ym Ne* York Bank Draft* FRANK SAKSEB STATE BANK 17 Oortlandt Street, New York, N. Y, Tri. Oortlandt 4187. GliAS NARODA, 14. JUL. 1914. "GLAS NARODA" (SLOVENK DAILY) Own*d anil Published by (Eovenio Publishing Company (A Corporation) FRANK SAK8ER, Praoldant LOUIS BENEDIK, Treasurer Ptaca of Businosa of tho Corporation and Addresaea of Abova Off I cars: ■2 Cortlandt Stroot, Borough of Manhattan, Now York City, N. Y. GLAS NARODA (Voice of the Peopla) laauod Every Day Except Sundaya and Holiday. lato valja llat xa Ameriko In Kanado ................. 96.00 Za pot lata ...... ...............•■»■■ $3.00 Za totrt lata ......................»1.60 Za New York za calo lato »7.00 Za pol leta ...............................93.50 Za inozemstvo za calo lato ....... 97.00 Za pol leta .....................................93.50 Subscription Yearly 96-00 Advertisement on Agreement "Olae Naroda" Izhaja vsaki dan izvzem« nedelj In praznikov. Dopisi. bres podpisa. In osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj a« blagovoli po-•UJ&tl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da. ae nam _tudi prejšnji blvallWe naznani, da. hitreje najdemo naslovnika._ ** O L A S NARODA" >9 Cortlandt Street. Borough of Manhattan, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876 _ Bjcoumc? NEKAJ O POGREBIH Ni je večje nesreče v hiši kot ee umre kak elan družine, posebno pa oče, njen liranitelj in preskrbovalec. Če je bil pokojnik zavarovan, dobi vdova zavarovalnino. Ponavadi ima par otrok, ter je dolžna, ako je bila bolezen dolgotrajna, zdravniku, grocerju in mesarju. Tisti centi so komaj za pokritje najnujnejših stroškov. Vdova je ljubila svojega moža. Predobro se zaveda, kaj je izgubila ž njim. V svoji preveliki ljubezni je pripravljena storiti vse, da poveliča spomin pokojnika in mu priredi kolikormogoče dostojen pogreb. Reva je zmedena in ne ve, kaj bi počela. V takem slučaju je pa ponavadi pogrebnik njen najboljši svetovalec. Najboljši svetovalec, toda ne za njen žep. Ne vemo, koliko so faktični stroški najnavadnejšega pogreba. Znani so nam pa slučaji, ko je obupana in pre-slepljena vdova plačala za pogreb polovico smrtnine, ali pa celo vso snirtnino, ki jo je dobila po možu. Ko je vseh cerimonij konec, ko potrka lakota na vrata in ki) pride gospodar pobirat zaostalo stanarino, se reva začasno tolaži z naslednjimi mislimi in besedami: — "Da, pogreb je pa imel ranjki, tak pogreb, da ga nima para. Na zlatih lajhtarjih so gorele sveče, truga je bila vsa pozlačena in oeifrana in molitve treh gospodov so spravile njegovo dušo v nebesa. Se zagodli so mu za slovo." V teh lepih spominih živi. Ti lepi spomini so njena edina tolažba. Ves blesk lepega in svečanega pogreba se pa razblini v nič, ko jo začne deca prositi kruha, ko se naseli v dom splošno pomanjkanje. Tedaj ji je žal, ker je za pokop mrtvega trupla toliko žrtvovala in plačala, da nima s čim nasititi živih teles. Pred kratkim se je primeril v New Yorku žalosten slučaj. Rojak se je iz Clevelanda odpravil v domovino. V pisarni parobrodne družbe se je zgrudil nezavesten na tla ter par trenutkov zatem umrl. Dotičnik je imel, v Clevelandu sestro, v stari domovini stariše, v žepu pa nekaj nad tritisoč dolarjev. Kakorliitro je prišlo to na uho nekemu cleveland-skemu pogrebuiku, se je mahoma zavedel svoje stanovske, "narodne" in "katoliške" dolžnosti. S sladkimi in prepričevalnimi besedami je dobil nekje dovoljenje, da spravi truplo v Cleveland in ga tam pokoplje. Pripeljal se je v New York in odvedel truplo v Cleveland. Tam ga je pokopal. Dvomimo, če bi bil tako požrtvovalen in če bi se izkazal za kakega domoljuba, ako bi imel pokojnik v žepu samo šifkarto. , ^ Dotičnik se bo seveda izgovarjal, da je ravnal po naročilu pokojnikove sorodnice. Tak izgovor je pa piškav in ne drži. Njegova sveta dolžnost kot rojaka in nesebičenža bi bila, poučiti jo, da so pokojnikovi svojci v stari domovini potrebni denarja ter da so stroški za prevoz trupla ogrom- Peter Zgaga KONČNO — IMATE! Dvajset čudovitih kakovostnih cigaret v stanjolpkern zavoju naprodaj po zmerni ceni Nove London Life Cigarete so iz posebno izbranega tobaka. Mile so, izrazite in hladne in vam bodo nudile užitek, katerega ste vedno hoteli imeti v cigareti. Zavite so v močan stanj ol tako da vsaka cigareta ohrani svoj naravni okus. Naprodaj so po zmerni ceni, da si jih lahko vsakdo nabavi. Izdelovalec garantira, da vam bo dal vsak zavoj zadovoljstvo glede cigaret. Izdelovalci novih London Life cigaret so največji izdelovalci turških cigaret na svetu, in vsledtega vedo, kako storiti, da boste imeli ves užitek od London Life. Novice iz Slovenije. m. Zato pa rojaki: Bodite pametni! V naj nesrečne jših trenutkih življenja obdržite že vsaj nekaj prevdarnosti. Pokojnikom izkazujte ljubezen s svojim srcem, ne pa s pahfonastimi lajlitarji in židanimi trakovi/ D opis. Harrietta, Mich. Boon in Harrietta sta oddal-ljena šest milj drug od drugega. Skozi vozi Arbar železnica. Obe mesti štejeta do 600 prebivalcev. V okolščini je dosti Slovencev, kf so se naselili pred desetimi rdi dvanjastimi let L Ta .slovenska naselbina šteje 20 družin in pet samcev. Vsi so lastniki lepo urejenih farm. Slovenci se bolj pečamo z živinorejo, ker to je najbolj dobičkanosno. Živina se pase po prosti nara-.vi, ker je se last raznih i 1 zadooljen. in so trsi krstili za Janeza. Takoj po krstu je dal napraviti veliko pojedino. Grki so jedli in pili in praznovali z vsemi svečanostmi njegovo iz preobrne nje. Par dni nato so že prišli k nje- i opremil i l v dejanski dvoboj na pesti in nože. Malin je navalil kot kak star petelin na došlega tek-jmu. Globoko so se mu priklonili mcea z velikim in ostrim žepnim in mu voščili za god. nožem ter ga večkrat pošteno su- — Danes je sveti Janez. — so Iz ljubosumnosti zabodel ženo. Tridesetletni posestnik Jurij Kožar iz Jarmanovca pri Dram-! nil med rebra in končno še več'mu rekli. — Čestitamo ti. ljah je šel pretečni teden s svojo močnih sunkov v trebuh tako, da In prekrščeni Polikarp je na ženo v Celje, da si nakupita neka- so nesrečnemu nasprotniku izsto- terih potrebnih stvari. Po končanem opravku sta popivala po mestu in krenila nato proti Bukovem pravil veliko gostijo. piia čreva. Žnidar je zapustil sobo in se je opotekajoč po veži zgrudil tik pred izvoščkom zunaj - i Po preteku dveh tednov so zo pet prišli k njemu. Čestitamo ti. — - so dejali. —- žlaku, kjer sta se zopet ustavila; pred hišo na tla. Izvošeek ga ie flancs j0 tvoj v neki gostilni. Med potjo odtod j takoj naložil na voz ter ga pre-j ' je začel Kožar svojo ženo zbadati' peljal v javno državno bolnišnico, i ~ Kfi zlofUa- — je rekel, .. „ „ , • , -i L-;,.,- vn ,.i„i;i; ,saJ je bil pred štirinajstimi dnevi, in psovati, ees da je imela ze pred K-lf 1 so mu nudili pi\o zdravniško 1 ženitvijo neko Ijnibavno razmerje. | pomoč. Napadeni Žnidar se borij — Da. pred štirinjastimi dnevi Med prerekanjem je potegnil Ko-I« smrtjo. Njegov položaj je zelo je bil en Janez, danes je pa dru-zar naenkrat svoj nož ter ga za-|nevaren- Napadalca, ki je skušal g i Janez. Ti ne veš, koliko pri bodel ženi v desno prsno stran. Žena mu je nato nož odvzela ter jra vrqrla okrvavljeno obleko in takoj po groznem dejanju izvršiti p rošnik o v imaš v nebesih. samomor, kar so drugi preprečilij In zopet je praznoval god. so kmalu po krvavem zločinu are- T • vi i 1 1 Janezov pa ni bilo ne konca ne mu očitala, zakaj je to storil. Mož tirali ter odvedli v zapore policij- kraja Janez od Bo?a Jan(?z Ne je pričel jokati 5n prositi odpuščanja. Da bi šla k zdravniku, sta se vrnila proti meštu Celju. Grede pa je post;do ranjeni ženi vsled krvavljenja že tako slabo, da so skega ravnateljstva. Neroden ženin. preljubezniv ženin, ki se pomuk. Janez Zlatoust. Janez Ob glavljen, itd., itd., itd. Vsak god so temeljito prazno-Neki preljubezniv ženin, ki sc Vali in ko so praznovali zadnjega je ženil v ljubljanski okolici, se je Janeza v letu, je bila mošnja pre jo naložili na voz ter jo prepeljali^še pred poroko tako udomačil pri krščenega Polikarpa čisto prazna, v opasnem stanju v celjsko javno j svoji nevesti, da je šel v njeno j Qrki so ga vrgli na CQiito [n bolnico. Mož se je sicer izgovarjal j skrinjo in je vzel vložno knjižico pllstili tam. s popolno pijanostjo, vendar pa je rqmal v preiskovalne zapore celjskega okrožnega sodišča. Ljubavna tragedija. V Novem Udmatu stanuje po_ sestnica Marija Dečman s svojo Malko. Mlada in živahna Malka je imela več častilcev, ki so pri- Mestne hranilnice ljubljanske z* vložkom 5000 D, in se je napotil j . v Ljubljano. Nerodno pa je bilo.: da tega ne povedal svoji nevesti in da je ta takoj po njegovem odho- Lačen, raztrgan in sestradan se j je odpravil v cerkev, nadajoč se ■ pomoči. Molil je in molil, nazadnje se Želeli bi tudi. da bi nas Matv-ja Pogorele enkrat obiskal, ker je že pred 12 leti obljubil. Da bodo rojaki na tem pikniku uljudno sprejti in dobro postrežem, bo skrbel odbor kluba. Toraj na svidenje 20. julija! K sklepu dopisa pozdravljam vse Slovence in Slovenke, posebno pa farmarje. Frank Eržen. . du tudi opazila, da je zmanjkala;je pa začel razgledovati po cer knjižica. Hitela je v hranilnico in.^vi. prepovedala dvig vloge, ker ni vfiJ v temnem kotu je opazil sliko dela. kdo je knjižico ukradel. In .Janeza Krstnika. hajali redno k njej na posete in?res je bil vsled te prepovedi v| . ji dvorili oziroma tudi delali pod-!hranilnici aretiran. Pri obravnavi Svetnik je bil sama kost m ko- oknice. Snoči je prišel k Malki v;je priznala presenečena nevesta, vas 27letni Polde Malin, delavec jbi res rada prišla v Ljubljano— priN11 SIogradu?' v Ziški. stanujočženin je namreč trdil, da ima in bi bila da- ža, raztrgan, in kobilice je jedel. Pod sliko je bil podpis "Janez". prekrščeni Polikarp žalostno Krakovska ulica 6. Bil je takoj v]služl)° v Ljubljani — in bi bila da- zavzdihne ter pravi: — Oh, tebe živahnem pomenku z Malko. ko sejla tudi ženinu kaj denarja za na- prijatelj, so pa gotovo tudi Grkt je približno ob 21.30 ponoči z iz- kllP potrebnih stvari. Neumnost krstili--- voščkom pripeljal njegov nasprot-|Pa Je naredil on sam. da ji ni po-nik in ljubavni tekmec Karel Zni-j vedal, da je vzel on knjižico. Ta dar. 28Ietni hlapec, stanujoč na neroden ženin je bil obsojen na 8 mesecev težke ječe in bo bržkone tudi izgubil prej. tako naklonjeno mu nevesto. Celovški cesti 75. Stopil je v hišo, nekoliko razburjen. Bil je presenečen in razočaran, ko je videl ob t strani svoje izvoljenke nekega drugega častilca. Takoj je nastal med obema prepir in besedni dvoboj. Kmalu pa se je ta dvoboj ROJAKI, NAROČAJTE 82 NA •OlaAS NAHODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V krstili . ★ To je zgodba o prekrščenem Polikarpu. Če je en Grk za devet Sircev, je pater Koverta za devet Grkov. Vsled tega naj pazi eleveland-ski prekrščenec, kaj se bo še zgodilo ž njim. Jugoslavia irredenta, Ako ni ljudi, ki bi znali *; slovensko. ^ Pri političnih oblastvih in nameščencev, ki bi znali slovensko. Okr. glav. v Logatcu je s slovenskim dopisom prosilo prefekturo v Trstu, naj poskrbi pri nekem župnem uradu v Istri družinske podatke o nekem človeku. Prefek-tura pa je odredila, da se poišče naslov dotičnika, namesto družinske podatke ! Tako je romal dopis okoli oblasti in iskal nekaj, kar ni bilo nparošeno — ker gospodar ne zna slovensko in ne trpi v državnih uradih Slovencev. Vse mora biti italijansko, pa če pri tem stranke tostran ali onstran meej še toliko trpe. Ponarejeni denar. Iz Pule poročajo, da krožijo tam ponarejeni bankovci po ;">0 in 100 lir. Policija je doslej zaplenila že več ponarejenih bankovcev. Petnajstletnica 'Glasbene Matice' v Trstu. V dvorani delavskega kons. drpštva pri Sv. Jakobu je proslavila "Glasbena Matica" 15. leto svojega v resnici plodonosnega delovanja. "Udeležba izborna. Prvi je nastopil prof. Ivančič z 20 violinisti ob spremijevanju klavirja. Sledili so učenci in učenke iz violinske šole prof. Ivančiča in klavirske šole frdč. Bortolotti in ravnatelja Sonca. Nastopil je tenorist Kalin. Zadnji dve točki sta tvorili mešanj zbora Adamičev "Zaman pod oknom" in Mirkov »"Zeleni Jur". G. Sonc se je izkazal pro vrst nega povovodja. Glasbeni večer je ponudil najboljši dokaz. kako živi med tržaškimi Slovenci stremljenje po glasbeni u-metnosti in kako živahno je med njimi kulturno delovanje. i Goriško fašistovsko ekspedicijo v Ajdovščino. povodom volilnega shoda, pri katerem je bil zadet r revolverskim strelom pokojni štancar, je poslal tja fašistovski generalni Štab v Vidmu. Sploh so se organizirali od tam vsi bojni nastopi fašistov proti Slovencem. Aretacija italijanskega uradnika Bressana je vzbudila v mestu senzacijo. Ta Bressan se je že poprej ndeležal napadov na Slovence in je vodil tudi topo, katera je bila ob volitvah navalila na odvetnika dr. Ga-brščeka. V Stancarjem slučaj ni težko dobiti dejanske in moralne krivice. Goriški občinski svet se je že izrekel za čiščenje v fašistov škili vrstah. Torej le prepko na delo in vsi krivci naj se kaznujejo! t V Idrijo se jp vrnil. V Idrijo se vrne izgnani jugo-slovenski državljan Fortič, solastnik elektrarne in žage Kogovšek. Italijanska vlada ga je bila izgnala vsled nekih podlih obrekovanj, katere ima na vesti neki dalmatin-renegat Vlahovič. Sedaj je centralna vlada v Rimu po posredovanju jugoslovenske vlade preklicala ta izgon. - Pretepeni istrski delavci. Nedavno temu se je pričela graditi železnica Plomin — Šumbrepr. Tam so zaposelni tudi delavci iz GraeišČa. Fašistom iz Piona pa to ni povolji in zato so počakali na delavce, ko so se vračali domov, ter jih tolovajsko napadli. Pretepali so jih tudi z volovskimi žilami. Napadalci so bili oboroženi tudi s puškami. Orožniki jih poznajo. Doslej pa še ni nikake preiskave. i V Nabrežini še je vršil pred kratkim občni zbor tamkajšnje javne ljudske knjižnice. Svojačas je društvo vži-valo velik ugled in je zelo uspešno delovalo. Sedjaj so razmere precej drugačne, vendar se upa, da bo odslej delovanje knjižnice mnogo boljše, nego je bilo zadnja! leta. V odbor je izvoljenih 12 Slovencev in dva Italijana. Predsednik je bivši knjižničar Pertot. Vi ' GLAS NAHODA, 14. JUL. Lepi Janičar. Roman. — Spisal Rado Murnik. (Nadaljevanje.) srebrnik na sredo mize. Začel je vitez Doljanski. Pokril je kupo z dlanjo, potresel ill vrgel kocki. "Pet in tri!" je štel zadovoljno gorenje pike. "Ni sit bo. Osem pik!" Vitezu Frauensteinerju je padlo le sedem pik; "Hvala Bogu, godi se mi izborno — kaj bi tajil!" je odgovoril s skromnim nasmehom. "Kar v procesijah silijo dekleta za mano, stara in mlada. ______ posebno pa stara. Le moja sestra Mila mi včasi izgubil je srebrnik. greni življenje. Očita mi na primer, da sem hudi Izprva je dobival skoraj vedno vitez Ahac. Od lenuh. Jaz se branim: Vsi pravi, veliki modrijani solarnega veselja je pil prav pridno. Pozneje pa se mu imenitni lenuhi. Ona pa nato: Potem takem bi bil je izneverila sreča. Ždaj je še več pil od same ža_ ti največji modrijan! Jaz pa zopet tako: Moja po-J lost. Vedno večji je bil kupček soigralca in vedno nižnost odklanja vsako prvenstvo. — Ali mi r [huje je vnemala Ahaca strast do igre. Stavil je zme-Mila oponaša, da preveč pijem in da imam rdeč rora večje vsote. V kratkem je* zaigral ves svoj nos. Vraga! Rdeča je barva sramežljivosti in se kaj|denar Vitez Frauensteiner je poklical deklo, da bi lepo podaja nedolžn i duši. Do dvajsetega leta nisem prinesla še vina. "Ad fundom — do dna!" je vlel vitez Ahac že precej glasno in zopet izpraznil majoliko. "Pil tudi ti, Erazem! Kaj me gledaš kakor žaba zvonik! Le zvrni ga! Obral si me. Prokleta nesreča! Pa veš kaj?" Snel je svoje bodalo z jeklene verižice in ga vrgel na mizo. "Poglej. FrauenstelberJ. Kaj meniš, koliko sem dal zanje?" Vitez Erazem je počakal, da je odšla d^kia, ki je donesla vina in pospravila vse nepotrebno z mize. Napolnil je Ahacu majoliko in cenil: "Cekin?" "Kje l>i neki dobil tako orožje tako poceni!" je zarenčal vitez Doljanski. "Kočnik je srebrni! In ta maral vina. Koliko zamudi človek v mladosti nevednosti in lahkomiselnosti!" "Dajva ga!" je opomnil vitez Frauensteiner. Trknila sta in pila. "Takoj bi se poslovil od Blagajevih, ako ne hi bil tako mehkega srca!" je nadaljeval vitez Ahac. "Oba grofa me imata tako rada, da tega niti ne moreta povedati. Zato rajša molčita. Alijana bi se jokala, vsi bi jokali, če bi jih zapustil. Dobro srce mi veleva, da jih moram obvarovati hude žalosti. Srečna sestra, ki ima takega brata! Zakaj vendar prodaja same sitnosti?" "Ženske imajo svoje muhe," je dejal vitez Erazem. Imajo jih, imajo! Pa vse ne. Moja Fiametta dva kamena sta prava rubina! Ceni pošteno, duša na priliko ni imela nobenih muh. Toda — zdaj vama moram povedati, čemu sem prišel. Čez dober teden, na svetega Felicijana dan praznujemo god starega grofa. Gostov bo mnogo. Grof Majnard vabi tudi vaju." Nemo sta se priklonila brat in sestra. Živahen izraz presenečenja je preletel odurni mrtvi obraz viteza Frauensteinerja. Saldi pa je burno zatrepetalo srce. Kri ji je udarila v glavo, da jo je zabolelo nad senci. Neho-toma je povesila oči. Zavrtelo se je pred njo; da ne hi omahnila, se je naslonila na mizo. Vse to pa je trajalo samo trenotek; šiloma je obvladala svoj nemir. Nihče ni opazil njene razburjenosti, nihče ni slutil, kakšen vihar se je bil zbudil v njeni duši, za-kaj prav ta hip sta pogledala Erazem in Ahac proti škripajočim vratom. Zadišalo je po masti in močnih kuhinjskih dišavah. Plaha mlajša dekla Kate je prinašala poprni- solnjak, orehov in belega kruha, politega z mastjo. Bare pa se je ponosno bližala z veliko skledo; v njej so bili ovčji možgani in želodec, nadevan s sekljanimi jajci, petršjljem in žafranom. Veselo in hvaležno je pozdravil vitez Ahac te okusne darove. Ni se dal dolgo prositi, nikar celo siliti, marveč je takoj začel malicati z iskro vnemo in veliko resnobo. Medtem pa vendar ni pozabil zabavati Frauensetinerjevih dveh. "Le pridita oba, imeli se bomo izvrstno!" ju je vabil. "Prosim vas. velecenjena gospodična, pridite prav gotovo tudi vi! Preveč se odtezate svetu, preveč se zapirate med domačimi zidovi! Nekatera krasotiea rada sanjari samotno kakor nežna čista cvetlica, toda — vsaka stvar trtajj svoj čas, pravi Salomon jako pametno. Res je — dolgo vas ni bilo na našem gradu: bili ste na Dunaju, kajne? Toda pri nas se ni izpremnilo prav nič, noben kamen ne leži zdaj drugači kakor prej. In tudi mi smo ostali tuki, kakor pred leti: prijatelji!" "Kaj vse načenča ta debeli tepec ob vinu," je šlo Saldi po glavi. "Ali pa govori le ironično!"— Potem pj* je pogledala gosta čiste^mirno in rekla na glas: "Na Blagajevem gradu sem se zabavala zmerom prav dobro!" "Verjamem, verjamem!" se je muzal vitez Ahac. Salda ga je pozorno motrila nekaj trenotkov. "Menda vendar ne ve — vsega, kar se je dogodilo med grofom Majnardom in mano!" jo je zaskrbelo. "Ne, ne, to ni mogoče..." "K^j pa mlada gospa grofinja?" je vprašal vitez Frauensteiner, ki je medtem pJojedel vse, kar pm je bil pustil jedični vitez Doljanski. Moja sestra Mila?" je dejal gost počasi, do-;<1im se je naplbmilfc.' lehn*> drgetaj&a Seld§ na klopi nazaj in pazila, da ji ne bi ušla nobena besedica. "Naša Mila, ha! ta ima pa nebesa že na zemlji! Grof Majnard je še vedno ves zaljubljen vanjo. Kakor dvojad golobčkov, tako živita Mila in Majnard. Največja sreča in veselje pa jima je njiju dete, mala komtesa Alijana! Takega otroka izle-lepa ni nikjer. Alijana bo lepotica prve vrste! in prebrisana je — oh, Wko je prebrisana! Čisto se je vrgla po svojcnu ujcu Ahacu. Čudno! Že zdaj se zna na dilici kamenčkati tako dobro, da oka-menčka včasi celo mene!" VI. Salda je vstala. Čutila je, da ne bo mogla več prikrivati svoje razburjenosti. "Lepega sokola imate zunaj, gospod vitez!" je dajal aprijazno. "Moram mu^dati kaj dobrega. Oprostite — vrnem se kmalu!" "Kakor izvolite, ljuba prijateljica!" je poki-mal vitez Ahac odhajajoči, izpraznil majoliko in se obrnil k Erazmu. "Kaj pa zdaj midva T Ali hočeš kockati?" Odpel si je usnjato torbico in iztresel iz nje srebrnike in zlate. Vitez Frauensteiner je takoj pril nesel visoko kupo in dva mali slonokoeteni kocki s črnimi pikami. Odgmil je prt. Položila sta vsak svoj HHHHlR&V,,. "rv--l ' ____■ ri". skopa!" "No, recimo. dva cekina." "Dva cekina!" je kriknil vinjeni vitez Ahac. — "Dva ! Moje bodalo je vredno več nego vse, kar sem zakockal danes tukaj. Narediva tako! Ako pade tebi več pik, bodi bodalo tvoje in potem je konec igre in amen. Ako pa se pokaže več pik meni, mi moraš vrniti ves moj izgubitek. Velja ali ne velja?" "Dobro," je privolil vitez Frauensteiner hladnokrvno. "Ako torej spet izgubiš nehava kockati. Toda prosim te, da ne boš siteif, ako ti sreča ne bo mila." "Nič ne bom siten," je obetal vitez Ahac 1*1 dvignil polrjo majoliko. "Vedno sem dobre volje. Pijva!" Izpil je do polovice in hlastno vrgel kocki v kupo. Izpod nagubančenega čela je gledal z izbuljenimi očmi zdaj bodalo, zdaj denar. Rdeči obraz mu je žarel od preobilo zaužitega ciprca in od igralske strasti... Močno je potresal kocki, zvončkljajoči v kozarcu. Glava mu je kimala in lasje so mu mahali V napeta lica. "Alo!" je vzkliknil zdajci in spustil slonoko-stena kobra na mizo. "Pet pa šest!" se je oveselil in se oddahnil globoko. "Enajst pik, enajst! Upam, "da dobim svoje ljube denarce nazaj! Zdaj je pa treba piti. Ex! Pereat in camera obscura!" Vstal je in se naslonil s komolcem na mizo ter upiral glavo v roke. Zdaj se je ogrel nekoliko tudi vitez Frauensteiner. Ko sta padli kocki, sta se sklonila oba bliže. Toliko da se nista butnila z glavama. Erazem je prevrnil svoj polni kozarec. "Sest pa šest!" je kričal vitez Ahac in ves razja-ren udaril s pestjo po mizi. — Nekaj trenotkov ni bilo slišati nič drugega nego curljanje in kapanje vina... "To je več kakor pujsja sreča!" se je togotil nesrečni kockar. Pogladil je lepo bodalo kakor v slovo; težko se je ločil od njega. Vitez Frauensteiner je čudno namrdal usta in se smehljal... "Na, tu ga imaš, da boš sit!" je vpil vitez Ahac in sunil bodalo preko mize. "Kockajava za moje sedlo! Enkrat moram dobiti vendar tudi jaz! Dajva! Za sedlo!" "Oprosti mi. dragi prijatelj'" se je upiral vitez Frauensteiner hladno in porinil dobljeno bodalo v kot k oknu. "Pogodila sva se, da ne igrava več, ako izgubiš zopet. Pijva rajši! Pereat kamra —" "Kaj boš govoril latinski ti, ki ne znaš!" mu je zabavljal vitez Ahac, jezen, da tovariš ne mara več izkušati sreče. "Latinski govoriti se spodobi tukaj le meni ki sem se kaj učil, ljubi moj! Študiral sem v Italiji, najbolj omikani deželi. Dolgo sem bil v Benetkah, ki so prvo mesto Evrope. Najljubši prijatelji mi je bil Hrvat Janko plemeniti Česmički. Komaj šestnajstletnega mladeniča so občudovali vsi naobraženi Italijani. Zdaj je škof v Pečuhu, živi pa menda na dvoru ogrskega kralja Matijaža v Budi-mu, Janko me je predstavil slavnemu Kozimu de* Medici in Ene ju Silvi ju de' Piccolomini! Ali me poslušaš ali spiš Frauensteiner? Poslušaj pa ne zehaj in ne rigaj venomer! Oni Ene j Silvi j je zdaj naš _ papež Pij Drugi. Ko je govoril z mano, je bil kardi nal. Izpraševal je o moji domovini. Papež pozna naše kraje. Svoj čas je tajnikoval našemu cesarju in bil je z njegovim velikim spremstvom tudi v Ljubljani. Vidiš, Erazem, s kakšno gospodo sem občeval v Italiji?" "To si mi pravil že kdove kolikokrat." je od vrnil vitez Frauensteiner malomarno in iznova za zehal kakor zaspan maček. "Resnico smemo povedati tudi dvakrat, trikrat in stokrat!" se je togotil vitez Ahac. "Kaj bi se zaletaval vame! Rajši poslušaj! Latinščino pa pnsti pri miru, ko se nisi učil nikdar nič! Tvoja grda buča je trda in neumna kakor gabrova grča. Ergo ta ceas, asine! — Zato molči, osel!" ' (Dalje prihodnjič.) Stjepan Radič - boljševiški agent. Po informacijah iz boljševiških krogov je Radie potoval v Moskvo z diplomatičnim potnim listom, ki mu ga je poslala na Dunaj boljše viška vlada. Ž njim sta njegov sin kot njegov sekretar ter njegov zet inž. Košuti, kot zastopnik Dalmacije! Pogajanja v Moskvi se vrše med Radičem in komisarjem Zinovjevom, predsednikom "Rdeče agrarne internacijo-nale". Glavni cilj teh pogajanj je, da se Radičeva HRSS oficijel-no priključi komunistični delav. sko-kmečki "svetovni" zvezi. Z ozirom na razmere v Jugoslaviji in na boljševizmu sovražno razpoloženje kmetov zlasti tudi hrvatskih seljakov naj bi se prevedba HRSS pod boljševiško vrhovno komando izvršila le polagoma in previdno. Druga svrha Hudičevega poseta v Moskvi je mednarodnega značaja. Boljševiški režim kuje nove intrige, da bi povzročil v Evropi nemire in zmešnjave. Komisar za zunanje zadeve Čičerin pripravlja velikopotezno propagando za sklicanje "mirovne konference", ki naj bi "uredila vprašanje zatiranih narodov". Radič je sedaj angažiran kot agent te propagande ter bo po povratku z Moskve skušal v večjem obsegu nadaljevati svojo na Dunaju započeto akcijo za sklicanje manjšinskega kongresa. Napram dopisnika "Lidovih Novrn" se je Radič hvalil, da je imel dosedaj, dolge razgovore s sovjetskimi komisarji Kalininom, Čicerinom, Zinovjevom, Lunačarl skim in Smirnovom. Pridružil da. se bo s svojo stranko rdeči agrarni internacijonali ki jo na podlagi Leninovih naukov ustanavljata Kalinin in Smirnov. Pod boTJ-ševiškim terorjem trpečemu ruskemu kmetu se Radič posmehuje, češ, nikjer ni kmet tako slobodefc in ves državni aparat je njemu na razpolago! Radič izjavlja, da je navdušen zaj boljševiško "de-lavsko-kmeČko zvezo*'... NAŠIM ČITATELJEM! Zadnja leta ste videli v našem listu oglase različnih" novih vrst cigaret. Od časa do časa so izdelovalci priporočali to in ono ter hvalili kakovost svojih izdelkov. Z vsem tem ste se strinjali. Ta članek je namenjen vam s prošnjo, da poskusite New London Life cigarete, katere izdeluje tvrdka J3.'Anargj-ros, največja iz-delovalka turških cigaret na svetu. Sedaj pa prihaja k vam nova vrsta, znana kot London Life. Zavite so v močan štanjol ter jih je dvajset v vsakem zavojčku. Že s prvim pogledom na zavojček se lahko prepričate, da so te cigarete nekaj povsem novega in da družba skrbi, da pridejo cigaro-te k vam povsem sveže ter se ne lomijo v^vašem žepu. Primerjajte ta zavojček z vsemi drugimi, ki vsebujejo dvajset cigaret, in hitro boste spoznali razliko. Ostale so tesno skupaj in ne morete pomagati, če se vam lomijo v žepu. London Life so na pravljfene iz posebno izbranega tobaka. Primerjajte tobak z drugimi cigaretami. Par dimov vas bo hitro prepričalo, kako se razlikujejo od ostalih. Namenjene so vašemu užitku. Hladne so m osvežujoče. Pokadite jih še toliko, nikdar se jih ne boste naveličali. 20 cigaret je naprodaj za 18 centov. Nikdar prej vam ni bila naprodaj taka cigareta take kakovosti. 20 cigaret dobite za 18 centov, in vsaka cigareta je vredna dvakrat toliko kolikor plačate zanjo. D«, se prepričate o resničnosti naše ga ugotovila, vas prosimo, da ku pite danes zavojček pri svojem prodajalcu. Izdelujejo jih v va šo zadovoljnost. in smo prepričani, da boste zadovoljni, če jih kupite in pokadite en zavojček. Družba garantira vsak zavojček. Mi poznamo družbo in vemo, da je resnično vse, kar oglaša. Dražba se drži načela: "Poštenost v oglaševanju pomenja pošteno tolagp", Proračun Velike Prage. Pred kratkim je sprejela osrednja upravna komisija Velike Praga proračun, ki izkazuje skoraj pet milijard čeboslovaških kron. Gre za velik invest 'c i j ski program, ki predvideva moderniziranje mesta v vsakem pogledu. Ti izdatki se delijo takole: komu nikacija in tlakovanje 615,100,000 Čeh. kron, mostovi in vodne naprave 276,425,000, kanalizacija 696,100,000, vodovod 420.000.000 požarna bramba in javne ur*-38.950.000, parki in drugi jam" nasadi 9,200.000, zdravstvo 16. milijonov, socijalne in humanitarne s vrhe 204,800.000, prosvet? 454.600,000, gra-dbe -187,500.000 manjša podjetja 356.200.000. elektrifikacija 916,750,000. plinarna 20,000,000, javna razsvetljava 30,000,000, regulacija mesta in saniranje 190,000.000, zasilne grad be 91,000,000. razno 138.500.00. skupaj 4,892,700,000 čehoslova-Ških kron. Od tega zneska je kritih z an crleškim posojilom za vodovod 106.000.000. električne železnice 21.100.000 in elektrarne 118 milijonov kron. skupaj 245.100.000 kron. tako da je treba kriti še 4,647,700,000 cehoslovaek.ih kron. Župan dr. Baxa je naprlašal. da je proračun zato tako velik, da s* ustvari podlaga za res veliko Prago, ki naj bi bila kot Velepraga popolnoma moderno srednje-ev-ropsko mesto. Posebna važnost se je polagala na prometna sredstva in tlakovanje, posebno v Starem mestu. Sugoalntmnaka . Ustanovljena L 1898 KatuL Sr&mrta Inkorporirana 1. 1901 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odbornki: Predsednik: RUDOLF PERDAX, J-33 E. 1S5 St.. Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALA NT. 1SCS E. 32nd Street. Lorain O. Tajnik: JOSEPH PISHLER. Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA. Box 961, Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVEKN. 412 — 12th Ave, East, Duluth, Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State Bank Bldg. 600 Grant Street at Sixth Ave. Pittsburgh, Fa. Nadzorni odbor: ANTON ZBASXIK. Room 206 Bakewell Bldg. cor. Diamond and Grant Streets, ritt.sburuh. Fa. MOHOR MLADIČ, 1334 \V. 18 Street, Chicago. III. FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street. Denver, Colo. Pnrotni odbor: LEONARD SLABODNIK, Box 480. Ely. Minn. GRECIOR J. PORENTA. 310 Stevenson Bldp.. Puyallup. Wash. FRANK ZORICH, 6217 St. Clair Avenue, Cleveland. O. Združevalni odbor: * VALENTIN FIRC. 780 London Rr>ad. N. E.. Cleveland. O. PAULINE ERMENC, 383 Park Street. Milwaukee, Wis. JOS1F STERLE. 404 E. Mesa Avneue. Pueblo. Colo. ANTON CELARC, 538 Market Street, Waukegan, 111. Jednotino uradno glasilo: "Glas Naroda". Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poSila na predsednika porotnega odbora. Frošnje 7.a sprejem novih članov in bolniška sp-ičevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za rnilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasi tajniku pližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovi 7. 8 člani ali članicami. Pred porodom v hiši bivšega cesarja Viljema. Svet mora biti precej allrisrht. Nikdo ne govori o " velikem srcu Amerike". Kakor znano, se je nemški sar Viljem takoj po smrti prve žene nanovo poročil. Ta zakon jt* zbudil po Nemčiji in tudi drugod veliko senzaeijo. Nihče ni pričakoval, da stopi stari nemški cesar zopet v zakon in da kr& pijc-teto do komaj umrle prve žene. S tem si je Viljem pokopal v Nemčiji ugled .ki ga je dotlej užival med nepoboljšljivimi imperialist i in Hohenzollernei. Sedaj pn poročajo iz Doorna v Holandiji. da je nova Vilemova žena postala noseča in da v kratkem porodi. Viljem je imel v prvem za'konu 7 otrok, sedanja njegova žena, ki je tudi že bila poročena, pa 4. Nastaja vprašanje, kakšno državljanstvo bodo prisodili potomcu cesarja Viljema. Po splošnem pravu imajo potomci državljanstvo očeta. Viljem pa živi v eksilu in torej ne uživa nemških državljanskih pravic. Po drugi strani pa tudi ne uživa holandskih. Nov o-trok bo torej brezdomovinec ▼ pravem pomenu besede. Sprejeli smo sledeče knjige ter jih prodajamo po znižani ceni. Nova velika arabska sanjska knjiga. — Vsebuje 300 strani.......................... 1.60 Nova velika sanjska knjiga...................... .90 Sanjska knjiga, srednja.......................... .35 Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski , narod ............................—........ .70 Kako postanemo stari? Vodilo po katerem se doseže najvišja starost.............................50 Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar.....75 Spretna kuharica. Nova velika kuharska knjiga. Navodila, kako se kuhajo dobra in okusna jedila. Trdo vezana ..................................... 1.45 Slovensko-angleška slovnica. — Vsebuje slovnico, slovensko-angleški slovar in kako se postane ameriški državljan. Trdo v platno vezana......1.50 Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja. — 1. in 2. zvezek..........................1.—< Na krvavih poljanah* Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka, od 1914 —1918............................... 1.25 jtobinson, povest ..........—..................... ^ .65 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman------------ _ .80 Rinaldo Binaldini ------------------------------ .50 Sveta Genovefa........-...........................50 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu .-v .25 Čarovnica starega gradu ............................J25 Hitri računar ali Praktični računar................ .75 Slovenska kuharica, (Kalinšek). Z mnogimi slikami v besedilu, vsebuje 668 strani, trdo ▼ platno vezano 5.— Amerika in Amerikancl. Popis slovenskih naselbin v Ameriki. Trdo v platno vezano.................3.—« Narodni zaklad za klavir. Zbirka slovenskih narodnih pesmi ................ .. ».»... ,90 Pesmarica Glasbene Matice. Zbori za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših slovenskih pesmi .. 2.50 (K naročilu priložite pokritje v znamkah ali M. O.) Knjige Vam pošljemo poštnine prosto. Slovenic Publishing Company 82 Oortlandt Strast : : : Hew York, M. T. mmm m /—" : r - - MORSKI JASTREB. Spisal Rafael Sabatini. — Za G. N. priredil G. P. 15 (Nadaljevanje.) — Povsem logično sledi in naravnost neizogibno, da je moral biti morilec ranjen v tem spopadu. Kri nikakor ni moglo biti kri žrtve, pač pa kri morilca. Master Baine in Sir Andrew bosta sedaj priča, da ni na celem mojem telesu niti prakse novejšega izvora. Slekel se bom tukaj prav do nage ga. kot sem bil takrat, ko sem imel smolo priti na svet. in na lastne oči se bo*ta lahko prepričala o tem. Nato vas bom prosil. Master- Baine, da sestavite dokument, katerega sem omenil. Ko je govoril to. se je ž t- pričel slačiti. — Ker pa nočem dati zadovoljstva tem tepcem, ki me dolže. vaju moram prositi, da ohranita celo zadevo tajno, dokler bi ne postalo objavljanje dokumenta potrebno vsled dogodkov. Videla sta popolno primernost tejra predloga ter privolila, če prav še popolnoma skeptična. Ko pa sta končala preiskavo, sta bila trda od presenčenja. ker sta našla vsa svoja domnevanja postavljena na crlav.->. Ma>t«-r Baine ji* seveda sestavil zahtevani dokument, ga podpisal In zapečatil in Sir Andrew se je podpisal kot priča. S tem dokumentom, ki naj bi bil njegov ščit v bodoče, je od-jahal Sir Oliver proti domu. Kakorliitro bi bilo varno, bi predložil ta dokument Sir Johnu in Rozamuudi in vse bo mogoče še dobro. Šesto poglavje. JASPER LEIGH. Ce je bil dotični Božič praznik žalosti v Godolphin Courtu, ni bil prav nič manj v Penarrow. Sii- Oliver je bil v teh dneh slabe volje in molčeč ter posedal po cele ure. zroč v ogenj. Ponavljat si je zipet in zopet vsako besedo svojega prigovora ?. Rozamuudo. a v sedanjem -slučaju z mrkim ogorčenjem. ker je rila tako naglo pripravljena smatrati ga krivim, a nato zopet z žalostjo v srcu. ker so tako številne okoliščine kazale nanj kot na morilca. Njegov brat je potikal po hiši ter ni skušal motiti Sir Oliver-ja v njegovih razmišljanjih. Dobro je poznal vzrok te mrkosti. Vedel je, kaj se je zsrodiio na m. — V njem je zraslo prepričanje, da je Sir Oliver mislil, da ga jači misel, da lahko očisti samega sebe. kadar hoče. Ni mislil, da bo Sir Oliver govoril. Bil je celo prepričan, da je brat vse preje kot pripravljen iznebiti se bremena. Lahko pa bi izpremenil svoje mi sli. Breme bi lahko postalo pretežko, hrepenenje po Rozamudi preveliko in pre ogromna žalost, da je v njenih očeh morilec njenega brata. ' Duša Lioncla se je stresla, ko jc razmišljal o posledicah za njega samega. Spoznal jc. kako malo odkritosrčen je bil njegov pred-log. naj govorita resnico. Spoznal je, da ni bil nič drugega kot tre-nomi čustveni izbruh, predlog, kojega sprejem bi on bridko obžaloval. Nato pa mu je prišel pomislek: če je bil on kriv čustvenega izbruha ter mogel tako grdo igrati izdajalca- svojih resničnih zelju, ali niso tudi vsi drugi podvrženi temu? Mogoče bo postal tudi njegov brat žrtev takega trenutnega duševnega viharja ter bo na višku obupa našel breme neznosno ter ga vrgel s sebe. (Dalje prihodnjič.) ZMAGALEC PSI OLIMPIJSKIH IGRAH Bftbert Le Gen dre iz Newarka je zmagal pri olimpijskih igrah. lenij da je vrg^l sulico 173 čevljev daleč. IliikB.' Hilda Bolizzo je ravnokar zapustila pritličje, kjer se je tajno sestajala s prijateljem Melifa-nom, in šla radovoljna proti domu. Redno vsak torek in petek je varala svojega moža, ki se je brigal samo za rejo svojih, dirkalnih konj in se udajal hazardnim igram. Bolizzo je bil strasten igrale, toda največkrat je izgubljal. Ta torek pa Hilda ni mislila na svojega moža. Mislila je na srečo, ki jo je ravnokar uživala s svojim prijateljem, in hvailila u-sodo, ki ji je naklonila, a so hrepenenja njene romantične duše utešena. Naenkrat jo je na ogliu neke ulice jKjzdravil neznanec in jo ogo voril; — Gospa Bolizzo, kaj ne? Hilda je premišljevala, toda ni se mogla domisliti. — Gospod, mislim, da ste se zmotili ... Jaz vas ne . . . — Res je, gospa, je nadaljeval tujec s prijaznim glasom, vi m« ne poznate. Toda jaz vem, kdo ste . . . — Pardon, gospod . . . mudi se mi. Neznanec se je približal Hildi in rekel zaupno: — Oprostite mojo vsiljivost. Toda v vašem interesu je, da me poslušate. Da! Da! Sicer vem, da boste postali pozorni, ako vam povem, da prihajate od svojega ljubčka, gospoda Melifana; da hodite k njemu redno vsak torek in petek od četrte do sedme ure; da ste poročena z Andrejem Bolizzo in da vaš mož ne sluti ničesar . . . vsaj zdaj še ne. Hildo je obšel strah. Videla je pred seboj dramo, ki se je tako lepo pričela, a se bo končala z Bolizzovim revolverjem: kajti njen mož ni bil eden tistih, ki se šalijo z zakonsko častjo. Pogledala je ostro neznanca in z zaničevanjem vprašala: — Koliko zahtevate, da boste molčali 1 — Gospa, je rekel mož še pri-jazneje, žal mi je, da moram tako govoriti z vami, toda kaj hočete, težko se živi in jaz . . . — Koliko! — Moj Bog, ako mi jutri dopoldne neopaženo izročite deset tisoč frankov, ne bo vaš mož nikdar izvedel, kar veste samo vi. jaz in gospod Melifan. Hilda se je nekaj časa obotavljala, potem pa rekla odločno: — Gospod, vi ste ničvrednež; toda ker se z ljudmi vaše vrste ne pogajam, pridite jutri ob enajstih na moje stanovanje, ker vam bo sobarica izročila zavitek z zahtevano svoto. Neznanec se je odkril in rekel tiho: — Vedel sem, gospa, da ste dobrosrčni in pametni. Mirno se je odstranil. Hilda je poklicala izvoščka, povedala naslov, potem pa se onemogla zgrudila na sedež. Kakor v omotici je zaprla lepe, z velikimi trepalnicami zasenčene oči. ★ Drugi dan je vzela iz posebne hlagajpnice deset bankovcev po tisoč frankov. V začetku je vseeno hotela obvestiti policijskega komisarja, toda po daljšem prev-darku je sprevidela, da je bolje sprejeti kupčijo. Saj potem, ako bo ta človek zopet nadležen, bo še vedno čas, da ga naznani. Predno pa je bankovec vtaknila v zavitek, ji je padlo na um. da bi jih zaznamovala s posebnim znamenjem. Naredila je na levi ©-gel vsakega bankovca po štiri male križce. Čemm je to storila, sama pravzaprav ni vedela. Nato je poklicala svojo sobarico Julijo, ji dala zavitek in naročila, naj ga gotovo izroči osebi, ki bo prišla okoli enajste ure ponj. Sobarica je mirno vzela zavitek in obljubila, da bo vestno to storila. Ob četrt na dvanajst je Hilda vznemirjena pozvonila. Prišla je Julija. S kolikor mogoče naravnim glasom jo je gospa vprašala: — A propos, ali je dotični gospod prišel po karte -za tombolo v prid ruskim umetnikom ? — Da, milostiva. — Ni ni ničesar rekel T — Ne, milostiva. Vzel je zavitek in odšel bree besede. — Dobro . . . Ne pozabi pripraviti mojo zelono svileno obleko s srebrnimi našiVki za danes zvečer. Gospod je povabil enega svojih prijateljev na večerjo. — Da, milostiva. ★ Gospod Bolizzo je stopil v sa Ion. Zadovoljen nasmeh mu je igral na zagorelem obrazu. Ponudil je stol svojemu prijatelju Hautvalu, tovarišu od športnega kluba^ in mu rekel, nalivaje v kozarec portno vino: — Dragi moja žena se vedno zakasni . . . Oprosti ji. — Privilegij lepih žen, se je šalil Hautval . . . Kadar je moja prezgodnja. tedaj slutim, da ni nekaj prav. Pr&la je Ililda. Njen obraz n! prav nič razodeval ravnokar pre-stanega nemira. Gracijozno je sprejela Hautvala, ki ga je jako čislala in se je razgovarjala z njim, med tem ko je bil Bolizzo poklican k telefonu v kadilno sobo. — Draga gospa, moram vas nujno prositi, da mi oprostite. — Cemu vendar f — Včeraj popoldne sem v klubu priigral od vašega moža deset tisoč frankov. Bil sem celo v zadregi, ker sem zatpazil, da je bil v skrbeh zaradi plačila. Gotovo sc vam je zaupal — Nikakor ne. — Naj bo, kakor že, vznemirjati se vam ni treba zaradi tega, ker mi je vaš mož v določenem roku štiriindvajsetih ur plačal izgubljeno svoto. Hilda je malo pomislila, potem pa se nagnila k Hautvalu in obo-tavljaje vprašala : — Ali bi ne hoteli prispevati enemu mojih dobrodelnih društev, ker ste na tako lahek način pridobili ta denar ? — Seveda, prav radi vam ustreženi. Hautval je že potegnil listnico iz žepa. — Samo tisoč frankov za dečji dom. — Tu so. Hautval je potegnil iz ovoja bankovec za tisoč frankov, ji ga ponudil in ji poljubil zapestje. Pogledala je bankovec . . . Naenkrat ji je post ad o tesno pri srcu .. . Zdelo se ji je. da ji nevidna roka stiska senci in da se ji grda žuželka plazi za ušesi. Zapazila je v levem kotu bankovca štiri male križce, ki jih je ona narisala zjutraj. Maurice Dekobra. DOSTI TURISTOV NA ITALIJANSKIH PARNIKIH. Vsakemu povprečnemu človeku je znano, da ameriška oziroma anglo-saška paroplovba prednjači vsem ostalim glede tonaže posa meznih pamikov. da prednjači glede naglice in udobnosti ter drugih važnih točk. To pa ni popolnoma resnično. Navigazione Generale Italiana, ali kot se včasih imenuje N. G. L Lines, ima parnik "Duilio", ki j« največji in najhitrejši z oljem kurjen pa mrk. Brez vsega pretiravanja se lahko označi kot najbolj veličastno opremljen parnik, ki plove dandanašnji po morju. Morda je treba to pripisovat? splošni eneržiji Mussolinijevega režima ali kakemu drugemu vzroku. Dejstvo pa je in ostane, da italijanske parobrodne družbe bolj napredujejo »kot katerakoli družba. In nadalje je dejstvo, da je Navigazione Generale Italiana v prvi vrsti, kar se tiče napredka. Ne sme se pa misliti, da je znana samo italijanskemu narodu. paS pa v prvi "vrsti tudi ameriškim potnikom. Doslej so potovali v London na ameriških in angleških pamikih. sedaj se pa podajo najprej v Italijo na tem ali onem par-niku te družbe ali kakem drugem parniku italijanskih parobrodnih družb. Brez dvoma nudi parnik Duilib ali pa Guilio Cesare take razkošne udobnosti kot katerikoli drugi parnik, ki odpluje iz New Yorka. Anglija in drugi evropski kraji so ameriškim turistom že znani. Vsakdo pa dosti zamudi, kdor si ne ogleda Rama m Vatikana, "krasmih Benetk in drugih zgodovinskih italijanskih krajev. Razna. Gola resnica. Svetovni botanik, Šved Karel Linne, je zelo veliko pripomogel do napredka prirodoslovnih ved. Čudno! Nekdanji učitelji pa so očetu svetovali, naj da sina učit kake obrti, češ, da ni za šolo. Celo po končanih gimnazijskih študijah mu je rektor vseučilišča dejal-. '"Sprejmem vas le zato, ker se večkrat dogodi, da prav tisti ljudje, ki v gimnaziji ne študirajo najboljše, večkrat zelo veliko dosežejo, ko pridejo do predmetov, ki jih vesele". Linne je to dokazal. Ura smrti. Astroaiomska ura v Hamptonu Court Palači v Londonu, ki je bila last Henrika VIII. ima pridevek "ura smrti", ker o njej pripovedujejo. da sc ustavi, predho umre kak prebivalec hiše. Ura res zasluži to ime. Ustavila se je po dolgih letih pred kratkim zopet enadoma in par dni kasneje je umrla v palači stanujoča stara dama. Drugi dan je pričela zopet biti in strokovnjaki niso mogli dognati vzroka njenega ust avl je-nja. Kakor poročajo listi, se jc ura že večkrat ustavila in je vsakokrat kdo umrl v palači. NAPRODAJ enonadstropna hiša, pripravna za vsako obrt. z vrtom, lepim velikim travnikom, pripraven za stav bišče (Bauplatz). njivo, hlevi za živino in prašiče in vrbmsko mestno pravico v mestu Brežice. Za pojasnila pišite na: Ivan Korbek, Šoštanj. Slovenija, Jugoslavia. (3x 14r—16.) Kretanje parnikov - Shipping News Zastopniki "Glas Naroda" Zastopniki kateri so pooblaščeni nabil ati naročnino za dnevnik "Glas Naroda". Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda" Je: Za eno leto $6.00; za pol leta $3.00; ta Štiri mesce $2.00; za Četrt leta 1.50. Naročnina za Evropo je $7. za eno leto. Calif orni a: San Francisco, Jacob Tjinuln. Colorado: __ Denver, Frank Skrabec; Leadville, M. Yamnik; Pueblo, Peter Culig, John Germ, Frank Janesh; Salida, Ix«uls Costello; Walsenburg, M. J. Bayuk. Indiana: Indianpolis, Louis Rudman. Illinois: Aurora, J. Verblcb; Chicago, Joseph Blish; Cicero, J. Fabian; Granville, Joseph Pershe; Joliet, Frank Bambich J. Zaletel in John Kren; La Salle. J. Spelich; Mascoutah, Frank Augustin; North Chicago, Anton Kobal, Gertrude Ogrin; Springfield, Matija Barborich; Waukegan. Frank Petkovgek. Franklin in okolico, Anton Seljak. Maryland: Kitzmiller. Fr. Vodopivec. Minnesota: Chisholm, Frank Gouie; Ely, Jos. J. Peshel; Eveleth, Louis Gou2e; Gil bert, Louis Vessel; Hibbing, John Poriše ; Virginia, Frank Hrvatlch. UinMri: St. Louis, Mike Grabrijan. Montana: East Helena, Frank Hrella; Klein, Greogr Zobec. New Ytrk: Gowanda, Karl Sternlsha,; Little Falls, Frank Masla. Ohio: Barberton, M Okolish; Cleveland, Ant. Bobek. Ant. Simčič, Jakob Res-nik in Charles Karllnger; Collin wood Math. Slapnik; Lorain, Louis Balant in J. Kumse ; Niles, Frank KogovSek; Youngstown, Anton Kikelj. Ambridge, Frank Jakshe; Bessemer, Louis Hribar; Braddock, J. A. Germ; Broughton, Anton I pa več; Burdlne, John Demsbar; Conemaugh. Vid Bo-vanSek in J. Brezovec; Claridge, Anton Kozagior, Fr. Tushar, A. Jerina: Ihmlo Ant. TauSelj; Export, Louis Supančič. Forest City, Math Kamin ; Farrell, Jerry Okorn; Imperial. VaL Peternel; Greens tmrg; Frank Norsk; Homer City la okolico, Frank Farenchak; Irwin, Mike Paushek; Johnstown. John Polanc In Martin tforosbeti; Lucerne; Anton Osolnlk; Lloydell. John Jereb, Midway, John Žust; Moon Run- Fr. Main Fr. PodmilSek; Pittsburgh« Z Ig. Mftglster, Vine. Arh In U Jakobich; Reading. J.Pezdirc; Steeiton, A. Hren; Turtle Creek in okolico. Fr. Schifrer; West Newton, Joseph Jo van; White Valley, JUriJ Pretrdi; WDIbck, J.PeterneL 17. julija: Waatphalla, Hamburg. 1*. JuilJa: Majestic, Cherbourg; La B&vol*. Havre; Lapland, Cherbourg; Mount Clay, Hamburg; Btottsart, Bremen: Dullio, Genoa. 1C Julija: Reliance, Hamburg; Seldllt*. Bremen. ts. julija: Paris, Havre. ». Julija: Leviathan. Cherbourg; Teendant, Boulogne; Albert BalUn. Hamburg; Orca. Cherbourg. tt. julija: Can opic. Cherbourg; Bremen. Bre> men. «0. Juilja: Ftanoe, Havre. 31. JulIJa: Zeeland, Cherbourg. 1. avgusta: Muenchen v Cherbourg in Bremen 2, avgusta Olympic, Cherbourg; George Washington, Cherbourg: New Amsterdam, Boulogne; Conte Rosso. Genoa: Hansa Cherbourg in Hamburg; ilelgc nland, Cherbourg in Hamburg 4. avgusta: Taormina, Genoa 5. avgusta: Resoute. Cherbourg in Hamburg; Co lumhus. Cherbourg in Bremen; Re-uhlic. Cpherbourg in Bremen 6. avgusta: Aquitanla, Cherbourg; Rochambeau, Havre; Luetzow, Bremen; Ohio. Cherbourg 7 avgusta Bclgenland, Chprbourg; Colombo. Genoa; Minnekahda. Cherbourg in Bremen; Wuertemberg, Cherbourg in Bremen S. avgusta: President Wilson Trst 9. avgusta: Homeric. Cherbourg; Lancnstrla. Cher- bourg: President Roosevelr, Cherbourg In Bremen: Deutschland, Cherbourg in Hamburg; Ryndam. Boulogne 12. avgusta: Derflinger v Bremen; Suffren v Havre 13. avgusta: America. Cherbourg in Bremen; Stuttgart, Cherbourg in Bremen 14. avgusta: Mongolia, Cherbourg 16, avgusta: Leviathan. Cherbourg; Majestic. Cherbourg; I«ifayette. Havre; Cleveland, Cherbourg in Hamburg: Orbita, Cherbourg; Rotterdam. Boulogne; Giullo Cesare, Genoa 17. avgusta: Sierra Ventana, Bremen 19, avgusta: Pittsburgh. Cherbourg; Reliance, Cherbourg in Hamburg 20 avgusta: Paris, Havre; Mauretanla. Cherbourg; York. Bremen; Conte Verde, Genoa 21, avgusta: Arabic. Genoa; Thurlngla, Cherbourg In Hamburg 23. avgusta: Olympic. Cherbourg: President Harding, Cherbourg in Bremen; Mount Cl:iy, Cherbourg in Hamburg; Volendam. Boulogne; Dullio. Genoa 26. avgusta: i>eidlitz. Bremen 27. avgusta: France, Havre; Aquitanla. Cherbourg 28. avgusta: Columbus. Cherbourg in Bremen; Zee land, Cherbourg 30. avgusta: Homeric, Cherbourg; Veend.im. Boulogne; Orca. Cherbourg; Muenrhen. Cherbourg in Bremen; Albert Balin, Cherbourg Najhitrejši, največji in najrazkošnejši novi parnik na olje za Sredozemsko morje. ODPLJUJE IZ NEW YORKA PROTI GENOVI 19. JULIJA 23. avgusta — 24. septembra Potniki, ki se izkrcajo v Genovi, potrebujejo ponavadi samo en vizej za. Centralno Evropo. Navigazione Generale Italiana Italia America Shipping Corporation 1 State Street New York, N. Y, PRODAM G parov konj, vse skupaj, ali posamezne part1. — Joe Prebevšek, 518 R, F. 1). 2. Allegany, N. Y. (4x n—ir>.) West Virginia: Coketon, Frank Kodaa. Wisconsin: Milwaukee, Joseph Tratnik, Rat-lne, in okolico. Frank Jelene; Sheboygan, H. Svetlin. Washington: Black Diamond, 6. J. Porenta. Wyoming: Rock Springs, L/onls Taucher. Poleg gorinavedenih so pooblaSCenl pobirati naročnino tudi vsi tajniki S. K. J. R0LE za PIANO SLOV. IN HRVATSKE dobite edino pri: NAV1NŠEK-POTO KAR 391 Greere SL, Conemaugh, Pa. P1ŠI1E.PO CENIK. Pozor čitatelji. Opovorftft fcrgorcfc Is brtnike, pri katerih kup*« joto ali naročate is nt« m njik postrežbo zadovoljkS, da oglaiujejo v listu "Glas Naroda". 9 tozs boste sstregH nca Vprava "01as Harodi" Prav vsakdo— kdor kaj iičo; kdo* kaj ponuja; kdor kaj kupuj«; kdor kaj prodaja; prar vsakdo prisnaTa, da Imajč čudovit uptk jemali oglasi ? "Glas Vtffiia« ZA NAKAZILA V AMERIŠKIH DOLARJIH — IMAMO DIREKTNE ZVEZE, POTOM KATERIH IZPLAČUJEMO DOLARJE POLJUBNIM OSEBAM V JUGOSLAVIJI, ITALUI, AVSTRIJI IN NEMČIJI. Ker pa je zvezana nabava dolarjev za izplačila t Jugoslaviji z znatnimi stroški, smo bili primorani zvišati pri-b to jib: no, ki je sedaj naslednja: Za izplačila dolarjev brez pogoja: do f2Q. po fl., od $25, naprej po 4%. Za izplačila proti predložitvi vidiranega potnega lista: do $25. po 75 centov, od $125. naprej po 3%. Denar, nakazan v Jugoslavijo bre» pogoja, se Izplača naslovniku takoj ter isti lahko takoj z denarjem razpolaga. Vsled tega priporočamo onim, ki pošljejo denar samo aa potno stroške, poslužitl se drugega načina ter označiti na nakaznici: Izplačati le proti predložitvi vidiranega potnega liste (posa) ca Združene države). Ako potem naslovnik nebi mo-mogel predložiti takega potnega lista, se stavi nakazani snesejjč aopet na razpolago vplačniko. Pristojbina za izplačila dolarjev ▼ Italiji, Avstriji in Nemčiji znaša do $25. po 75 centov sa nakazilo od $25. naprej po 3%, to je po 3 cent« od dolarja. Nakazil na zneske pod $5. ne moremo prevzeti Vsled ta-mošnjih odredb, ne moremo Izplačati v Nemčiji naenkrat eni ln isti osebi več kot $20. Znesek za pristojbino nam je poslati obenem z onim, ki naj se Izplača. Povdarjamo pa, da je najbolj« in najenostavneje nakazati od tukaj dinarje oziroma lire zlasti, onim, ki bivajo na deželi dalel od-banke ter v menjanju dolarjev niso IzkuSenL Na zahtevo izvršnjemo izplačila tudi brzojavno te potoai brzojavnega pinna. Stroški za brzojavno pismo (Cable Letter) znašajo $1., stroški za direkten brzojav (Cable) pa: v Jugoslavijo $5., v Italijo, Avstrijo in Nemčijo $4. Vsi oni, k? tega oglasa nebi razumeli, naj nam piSejo za natančno pojasnilo ter pripomnijo, v katero -drSavo fele denar poslatL FSAHK SAKSXR STATČ &