Ob dnevu vstaje in občinskem prazniku BOJ ZA TRŽIŠČE — NAJVEČJA MOTIVACIJA ZA INOVACIJE Sposobnost in znanje Dvajseti julij, praznik celjske občine In dvaindvajseti Julij, dan vstaje slovenskega naroda. Dva velika In ponosna praznika. Prvi v spomin na ustanovitev Prve celjske partizanske čete, ta dan 1941. leta, v gozdovih Resevne blizu Šentjurja in drugi, ki Je zapisan kot začetek oboroženega odpora slovenskega naroda proti tujim zavojevalcem In domačim Izdajalcem. Oba praznika tudi letos praznujemo ponosno, tako kot vselej doslej. Tudi v obujanju spominov na narodnoosvobodilno borbo In tudi v poudarjanju nalog, ki jih prinaša ta čas. To pa Je tudi trenutek, ki nas veže na vse tiste, ki so usmerjali to pot, dajali zanjo svoje najdražje In gradili porušeno domovino. Med vsemi temi znanimi in neznanimi Junaki ja z velikimi črkami zapisano Ime prvega poveljnika slovenske partizanske vojske, pred kratkim umrlega Franca Leskoška-Luke, tudi častnega člana naše delovne organizacije. Njemu v spomin Je bila posvečena tudi prva prireditev v počastitev praznika celjske občine. Na sam praznični dan, 20. julija, so namreč najprej odprli začasno razstavo v spomin na narodnega heroja Franca Leskoška-Luko. Uro za tem, ob enajstih, pa so položili venec na grobnico herojev na šlan-drovem trgu. Zaključne slovesnosti so bile v Štorah, kjer Je bila ob 14. uri v tamkajšnjem kulturnemu domu najprej slavnostna seja zborov občinske skupščine, za tem otvoritev jeklovleka v Železarni In nove ceste na Lipo. Za zaključek Je bila na Lipi, z začetkom ob 17.30, še osrednja proslava občinskega praznika. V SPOMIN Franc Leskošek-Luka med Ingradovcl leta 1979. Takrat Je na proslavi ob 20-letnlcl Ingrada prejel listino častnega člana naše delovne organizacije Nekaj misli s posvetovanja o organiziranju In pospeševanju inventivne dejavnosti Boris Kidrič je že leta 1948 predložil ljudski skupščini svoja stališča v zvezi z inventivno dejavnostjo, kjer zagovarja naslednje: — Inovacije so del proizvodnega procesa, zato brez stalne inventivne dejavnosti ni tehnoekonomskega in družbenega razvoja. — Zavestno spodbujanje inventivne dejavnosti je naloga celotne družbe. — Inventivno ustvarjanje mora biti čimbolj množično. — Družbeni interesi se morajo skladati z interesi u-stvarjalcev. — Družba mora iskati tehnične ustvarjalce in se opirati nanje pri reševanju problematike. Od takrat je minilo že 35 let, v praksi pa zasledimo vedno več pojavov, ki zavirajo nastajanje in prodor domačih inventivnih dosežkov. Iz statističnih podatkov je razvidno, da Jugoslavija glede na število izumov znatno zaostaja. V Švici, ki je na vrhu lestvice, je letno na 1 milijon prebivalcev 1000 izumov, v ZR Nemčiji 500, pri nas pa le 45. Drugi podatek pravi, da je v Nemčiji 1 inovator na 4 zaposlene, pri nas pa na 1500 zaposlenih. Ti podatki dovolj zgovorno pričajo o stanju na tem področju pri nas. Kot glavni vzroki za to pa so ugotovljeni naslednji: — Vlaganja v znanost, oziroma razvojno raziskovalno delo so premajhna. — Preslabe so povezave med raznimi institucijami in OZD. — Znanstvene zmogljivosti so nesmotrno Izkoriščene. — OZD so za Inventivno ustvarjanje premalo motivirane. — Procesi Izobraževanja niso ustrezni. — Ni ustrezne zakonodaje. — Ni dodelan sistem za vrednotenje inventivnih dosežkov. — Ni razmejeno področje osnovnih del in nalog ter dodatnega — ustvarjalnega dela. — Pogost je problem izplačila avtorskih nadomestil kljub pravilnikom. — Cesto manjka podpora poslovodnih organov za inventivno delovanje. — Rezultati domače ustvarjalnosti se podcenjujejo, tuji pa precenjujejo. Posledice so potem take, da avtorji inovacij, ki za svoje dosežke ne prejmejo ustreznega nadomestila, često zapuste OZD ali svoje inovacije prodajo drugi OZD ali celo v tujini, kar niso redki primeri. Po drugi strani pa so znani primeri hitrega napredka v tistih OZD, kjer so ustvarjalnost svojih delavcev pravilno vrednotili. Osnova za pravilno vrednotenje Inventivnih dosežkov pa je dosledno razločevanje rednih delovnih dolžnosti in inventivnega deleža delavca ne glede na delovno mesto. Ta razmejitev velja tudi za tiste delavce, ki se poklicno ukvarjajo z razvojno dejavnostjo. Podana je bila definicija, ki bi morala biti zajeta tudi v pravilnikih o nagrajevanju inventivnih dosežkov: »Redna delovna dolž- nost je, kadar se za dano na- logo poiščejo najboljše rešitve v okviru znanih tehničnih možnosti. Če pa rešitev presega običajne tehnične postopke, se vrednosti kot inovacija, ne glede na kakšnem delovnem mestu, oziroma ob kakšni nalogi se je porodila.« Tako so v proces inventivne dejavnosti vključeni vsi delavci OZD, tudi vodstveni in poslovodni. Inventivna dejavnost je tem bolj učinkovita, čim večjo širino zajame.« Kajti: »nobena stvar ni tako dobra, da ne bi mogla biti še boljša.« Ta misel bi morala biti prisotna pri vsakem delu, ki se ga lotimo in tak odnos prav gotovo privede do napredka. Ni nujno, da gre vselej za velike stvari. Veliki izumi so redki. Toda tudi majhne izboljšave izdelka ali delovnega postopka lahko prinesejo pozitivne rezultate, ki se lahko odražajo: v pocenitvi, v izboljšanju delovnega postopka in v izboljšanju kvalitete. (Nadaljevanje na 2. strani) Organiziranost delovne organizacije V prejšnji številki glasila smo posredovali informacijo kako sl zamišljamo organiziranost pripravljalne funkcije. Razdelili smo jo v dva sektorja, to je priprava procesov In plan procesov. V tem času smo oblikovali tudi predlog za organiziranost komercialnega sektorja, ki bo svoje naloge delil na tri področja, in sicer: ponudbeni inženiring, prodaja In propagandna služba. Za vsako področje so že predvidene naloge, usklajene z nalogami priprave in plana procesov. Delovna skupina, imenovana na akcijski konferenci ZK, je na svoji seji, 8. junija 1983, predvidela strokovne komisije, ki so že pričele uresničevati načrtovane spremembe vsebine dela v naši delovni organizaciji. Predlog za strokovne skupine je bil sprejet na seji koordinacije in na delavskem svetu DO. Imenovane so strokovne skupine za pripravo procesov, plan procesov, komercialno In materialno poslovanje. V okviru strokovne skupine je imenovana še ena skupina, ki pripravlja predloge »kako ponujati naše proizvode in storitve in kako pridobiti kupce«. Poleg strokovnih skupin je tudi imenovana skupina (koordinacija), ki usklajuje predloge vseh ostalih skupin. V času od 20. do 24. junija 1983 so vse strokovne skupine imele delovne sestanke po vnaprej predvidenem programu. Na delovnih sestankih je bil predstavljen koncept predvidene organiziranosti DO Ingrad in vloga posameznih strokovnih služb. V vseh strokovnih skupinah je vključenih 29 strokovnih sodelavcev, ki v pretežni večini zelo prizadevno sodelujejo pri oblikovanju nove organiziranosti. V času od 5. do 8. julija 1983 so bili programirani delovni sestanki vseh strokovnih skupin. Dve skupini sta zelo uspešno o-pravili predvidene naloge (plan procesov, materialno poslovanje), kar daje upanje, da bomo tudi v času dopustov lahko opravili nekaj pomembnih nalog v smislu sklepov AK ZK in predvidenem roku, to je do konca tega leta. Pred uresničitvijo so projekti na osnovi katerih se bo v prihodnje: — skupno planiralo in koristilo združene zmogljivosti DO Ingrad; — skupno plačevalo in naročalo repro in druge pomembne materiale; — racionalneje koristilo finančna sredstva in kadre. Vse strokovne službe pripravljajo racionalni sistem informatike z višjimi kvalitetami in tudi dokumentacije, ki bo omogočila ustrezno informatiko v poslovanju delovne organizacije Ingrad. še v tem mesecu bodo ob-oblikovana navodila za delovanje ponudbeno-prodajnega kompleksa in za materialno poslovanje, z veljavnostjo od 1. avgusta t. I. Krog strokovnih sodelavcev, ki pripravlja in tudi že sproti uresničuje predloge za dopolnitev vsebine dela se vedno bolj širi. Zavedamo se, da brez težav ne bo šlo, prepričani smo pa lahko, da bomo z združenim znanjem postopoma reševali vse tisto, kar nas še ovira pri doseganju boljših poslovnih rezultatov.. Viktor Opaka (Nadaljevanje s 1. strani) Tam, kjer je borba za tržišče, je tudi motivacija za inovacije večja. Zato so inovacije često v privatnem sektorju bolj pogoste kot v OZD, ker privatnik neposredno koristi prednosti lastne ali kupljene inovacije, ki mu daje prednost na tržišču. V OZD pa se še premalo zavedamo teh prednosti, dokler tržišče sprejema izdelke in storitve take kot so. Toda kaj bo v bodoče? Ali smo pripravljeni? Vsaka novost v proizvodnji potrebuje svoj čas od ideje do uvedbe v redno proizvodnjo. Ce smo se odvadili uporabljati lastno pamet pri vsakdanjem delu, ali bomo lahko vse zamujeno v kratkem nadomestili? Gospodarske razmere nas danes silijo v to. Morda — če bomo znali delavce na vseh nivojih vključiti v proces inventivne dejavnosti in jih pravilno motivirati. Ustvarjalno delo ali ustvarjalni način reševanja problemov je odvisen od mnogih faktorjev. Ne glede na to pa je vsaka človekova dejavnost odvisna od treh bistvenih elementov: sposobnosti, znanja in motivacije. Rezultat teh treh komponent je uspešnost, ki je v enaki meri odvisna od vseh treh. Ce eden od teh pogojev ni izpolnjen, ni uspešnosti. Med motivacije nedvomno spada tudi stimulativno nagrajevanje. Zato je bil podan predlog, naj bi bila ena izmed komponent dohodka poleg minulega In živega dela tudi inventivno delo. Inventivno delo bi se plačalo Iz dohodka, ki ga prinašajo izboljšave, oziroma inventivni dosežki. Poleg tega pa so bili podani predlogi, da je tre- ba nagraditi vsako Idejo tudi, če je njen vpliv na izboljšanje proizvodnje še tako majhen, ker bo tako nagrajevanje stimuliralo iskanje še boljših idej. Pomembna pa je tudi moralna stimulacija (objava v internem glasilu, interna podeljevanja priznanj ipd.). Ne nazadnje je zelo pomembno tudi vzdušje, ki vlada v delovni organizaciji, oziroma splošni odnos do u-stvarjalnega dela. Ce ne bo zaničevanja in podcenjevanja dosežkov ter zavisti ob nagradah in priznanjih, bo tudi število inovatorjev naraščalo. Sicer pa se ne bodo hoteli izpostaviti tem negativnim reakcijam delovnega okolja. V zavest vseh delavcev bi moralo prodreti, da je od ve-čanjanja vloge in obsega kreativne dejavnosti odvisna hitrost napredka delovne organizacije. Le ustvarjalni potencial lahko pospeši uvajanje znanstveno-tehničnih dosežkov v prakso, kar pa je o-snovni pogoj za konkurenčnost na tržišču In za obstoj delovne organiazcije v današnjih gospodarskih razmerah. Kljub temu pa danes še pogosto zasledimo mišljenja — da v današnjem težkem gospodarskem položaju ne moremo odvajati še sredstva za razvojno raziskovalno dejavnost; — da nam ta samo povzroča dodatne stroške (študije, raziskave, atestacije, prototipi...): — da razvojna dejavnost ni neobhodno potrebna za uspešno gospodarjenje delovne organizacije; — da so strokovni kadri v razvojnih dejavnostih zgolj (režijski) neproduktivni delav- ci, ki jih ne smemo povečevati; — da je ceneje kupiti že dodelane rešitve drugje kot si sam nekaj izmisliti; — da je uvajanje novosti v proizvodjo preveliko tveganje; — da smo že vsi navajeni takega načina dela in ni problemov, zakaj bi torej spreminjali? Sele ko bomo korenito spremenili miselnost na osnovi izkušenj gospodarskega nazadovanja, bomo spoznali potrebo po ocenjevanju in izkoriščanju znanja in ustvarjalnosti kot so to že zdavnaj spoznale razvite države. Zato tudi z odprtimi rokami sprejmejo naše strokovnjake, ki doma ne naletijo na razumevanje za svoja strokovna prizadevanja. Te misli se ne nanašajo le na problematiko v naši delovni organizaciji, temveč na odnos do ustvarjalnega dela na sploh. Čeprav se v zadnjem času veliko piše in govori o pomenu ustvarjalnega dela in večjem Izkoriščanju lastnega znanja, so vendar v praksi rezultati komajda o-pazni. V naši delovni organizaciji se sicer odnos do ustvarjalnega dela izboljšuje, vendar še vse premalo. Trije zaposleni v razvojni dejavnosti pri štiritisoččlanskem kolektivu in maloštevilne inovacije celotnega kolektiva ne morejo bistveno vplivati na uspešnost poslovanja, gospodarsko rast in napredek panoge. Zato naj bi tu navedene u-gotovitve pripomogle k pozitivnim spremembam v odnosu do ustvarjalnega dela in do koriščenja lastnega znanja za hitrejši napredek. Elza Creplnšek delegati in delegacije Spremenjene prispevne stopnje Na osnovi podatkov Iz zaključnih računov o več planiranih sredstvih ter upoštevanju predvidene rasti bruto osebnih dohodkov v letu 1983 so se v celjski občini s 1. 4. 1983 spremenile prispevne stopnje, ki jih delavci plačujemo Iz bruto OD. Do 1. 3. 83 Od 1.4. dalje Razlika 1. Skupnost otroškega varstva — minimalne denarne pomoči 1,24 1,19 — 0,05 — občinski program 1,83 1,76 — 0,07 2. Občinski Izobraževalna skupnost 5,11 4,98 — 0,13 3. Kulturna skupnost občine Celje 0,99 0,96 — 0,03 4. Telesnokulturna skupnost Celje 0,81 0,79 — 0,02 5. Občinska skup. soc. skrbstva 0,98 0,95 — 0,03 6. Občinska zdravstv. skupnost Celje 1,62 1.74 + 0,12 7. Skupnost otroškega varstva SRS 1,02 1,02 — 8. Kulturna skupnost SRS 0,54 0,54 — 9. Skup. pokoj, invalid, zavarovanja 13,29 12,64 — 0,65 10. Republiški davek iz OD 2,10 2,10 — 11. Občinski davek iz OD 0,80 0,80 — 12. Prispevek za Črno goro 0,80 0,80 — Skupaj 31,13 30,27 — 0,86 Za lažje razumevanje, kaj pomenijo različne prispevne stopnje na plačilnih kuvertah naših delavcev po občinah, v katerih so naši TOZD, je bil narejen izračun na osnovi 50,00 din bruto OD na uro. Tako dobi delavec, ki je zaposlen V TOZD Prisp. stopnja Din neto Celje 30,27 34,86 Laško 29,50 35,25 Šentjur 27,975 36,00 Slovenske Konjice 26,910 36,55 Žalec 28,250 35,87 Ljubljana 29,00 35,50 Šmarje pri Jelšah 28,340 35,83 Povprečje 28,606 35,70 Referendum uspel Delavci v GIF »Ingrad« so 29. junija letos na referendumu glasovali za sprejem: Samoupravnega sporazuma o razporejanju delavcev, njihovih pravicah in obveznostih ter njihovem nagrajevanju pri izvajanju del v tujini. Izid referenduma je naslednji: TOZD GO Celje — od skupnega števila 342 delavcev je glasovala »ZA« večina, to je 235 delavcev, kar je 69%, TOZD GO Laško od 124 delavcev »ZA« 104, kar je 84 %, TOZD GO Šentjur od 127 delavcev »ZA« 94, kar je 74 %, TOZD GO Slovenske Konjice od 82 delavcev »ZA« 73, kar je 89%, TOZD GO Žalec od 129 delavcev »ZA« 69, kar je 53%, TOZD GO Ljubljana od 515 delavcev »ZA« 272, kar je 53 %, TOZD IGM Medlog od 345 delavcev »ZA« 277, kar je 80 %, TOZD Mehanizacija od 304 delavcev »ZA« 174, kar je 57 %, TOZD Proizvodni obrati od 226 delavcev »ZA« 136, kar je 60 %, TOZD Lesni obrati od 80 delavcev »ZA« 47, kar je 59 %, TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina od 271 delavcev »ZA« 177, kar je 68 %, TOZD Prevozi Ljubljana od 70 delavcev »ZA« 62, kar je 89 %, TOZD Mobilia od 88 delavcev »ZA« 50, kar je 57 %, TOZD Projektivni biro od 40 delavcev »ZA« 36, kar je 90 %. Delovna skupnost skupne službe od 390 delavcev »ZA« 259, kar je 66 %. Na gradbišču v IRAKU — KOL 7 od 187 delavcev »ZA« 134, kar je 71 % in na P 202 D od 39 delavcev »ZA« 36, kar je 90%. Referendum v DO je torej uspel, rezultati pa bi bili vsekakor boljši, če ne bi bilo veliko delavcev odsotnih zaradi dopustov, oziroma drugih opravičenih odsotnosti (19% vseh zaposlenih), li Štefka Kruilč Polletna sindikalna aktivnost Čaka nas odgovorno Potek razprav In sprejemanja periodičnega obračuna za prvo polletje 1983 Pred nami je postopek razprave in sprejemanja polletnega obračuna za leto 1983. Ob tej priložnosti moramo temeljito analizirati naše dosedanje delo, kakšne slabosti so se pojavljale v tem času, kaj bi bilo možno in potrebno izboljšati. Še posebej se moramo temeljito pogovoriti, kako bomo v prihodnjem obdobju premagovali zaostrene gospodarske razmere, ki jih narekuje nastali gospodarski položaj v Jugoslaviji in v svetu. Do konca julija se moramo o vsem tem temeljito (pogovoriti, začrtati naloge in pričeti z njihovo realizacijo. Za nas gradbince to ne bo lahka naloga, posebej še, če upoštevamo zmanjšanje naložb v objekte, kar povzroča vedno hujšo konkurenco na gradbenem tržišču ter vedno težje pogoje za pridobivanje novih del. Istočasno moramo temeljito analizirati realizacijo že sprejetih stabilizacijskih programov v TOZD ter jih dopolniti z novimi ukrepi. Vsa ta aktivnost bo potekala po naslednjem razporedu: delo 1. Začasni in predhodni podatki o poslovanju in programi ukrepov bodo pripravljeni in bodo delavci o njih razpravljali predvidoma od 21. 7. do 25. 7. 1983. 2. Delavcem bodo posredovani predlogi o delitvi dohodka in čistega dohodka do 25. 7., nato bo trajala razprava o tem v času od 25. 'Z. do 28. 7. 1983 na zborih delavcev, v samourpavnih delovnih skupinah in družbenopolitičnih organizacijah. 3. Delavski sveti TOZD in DSSS bodo sprejemali predloge za delitev dohodka in čistega dohodka za obdobje od 1. 1. do 30. 6. 1983 v času med 28. 7. in 29. 7. 1983, nakar moramo periodične obračune skupno s sklepi o njihovem sprejemu predložiti službi družbenega knjigovodstva do 30. 7. 1983. Koordinacijski svet družbenopolitičnih organizacij je sprejel sklep o temeljitih pripravah na navedene razprave in je zadolžil člane predsedstva akcijske konference ZK in člane koordinacijskega sveta DPO ter strokovne službe, da nudijo kvalitetno posredovanje u-streznih podatkov. Ivica Bezlaj V letošnjem letu je bila zelo razgibana sindikalna dejavnost, saj smo vsi člani sindikata, zlasti pa izvoljeni sindikalni poverjeniki dolžni izvajati sklepe kongresov Zveze sindikatov Jugoslavije in Zveze sindikatov Slovenije v svojih konkretnih delovnih okoljih. Tako smo se na letnih članskih sestankih osnovnih organizacij sindikata v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti skupne službe in letni seji konference OOS GIP Ingrad dogovorili za nadaljnje delo do občnih zborov, ki bodo v pričetku leta 1984. Sprejeli smo vse potrebne planske dokumente za to obdobje (program dela in finančni načrt) ter se obvezali ,da jih bomo izvršili. Poleg tega smo se dogovorili, da bomo izvrševali vse sklepe višjih organov v Zvezi sindikatov ter upoštevali pri tem konkretno družbenoekonomski in družbenopolitični položaj v okolju, kjer delamo in živimo. Prav tako smo se, eni bolj, drugi manj, aktivno vključili v obravnavanje rezultatov poslovanja v letu 1982 ter v prvih treh mesecih letošnjega leta. Ob tem smo ugotovili, da moramo letos In tudi v bodoče zagotoviti dovolj dela za vse zaposlene ter ustrezno popraviti plane proizvodnje v smislu povečevanja fizičnega obsega proizvodnje. V TOZD, kjer so poslovali lani z izgubo, so izdelali sanacijske programe, vendar pa je potrebno marsikje več narediti na njihovem izvrševanju, saj je to moralna obveznost vsakega delavca v teh TOZD in prav tako gospodarska nujnost. Samo boljše, kvalitetnejše in učinkovitejše delo zagotavlja izhod iz zares težkih gospodarskih razmer v naši družbi in tega dejstva bi se moral zavedati sleherni delavec našega kolektiva. Konferenca OOS GIP Ingrad je tudi eden od nosilcev družbenopolitične podpore začrtani reorganizaciji poslovanja v GIP Ingrad. Zato so predsedniki OOS med najbolj poklicanimi, da širijo med delavci informacije o poteku reorganizacije, pri tem pa morajo upoštevati načelo, da je le hitra, točna. in stalna informacija tista, ki zagotavlja pozitivni odziv pri delavcih. V juniju je bilo v Celju 5. kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije, ki je potekalo v organizaciji GIP Ingrad. Za zares primerno organizacijo je naša delovna organizacija dobila vrsto pohval od drugih udeležencev tega srečanja. Zasluga za to gre izredno dobremu In požrtvovalnemu delu nekaterih članov organizacijskega odbora, za kar jim se najlepše zahvaljujemo. Goran Hočevar Na gradbiščih v Iraku Ob priložnosti izvedbe referenduma za sprejem samoupravnih aktov o razporejanju delavcev na delo v tujino, sva z direktorjem TOZD GO Slovenske, Konjice, inž. Leopoldom Rihter-šičem, obiskala naše delavce v Iraku. Skupaj s potovalno mrzlico sva s sabo imela velik neznan odgovor, kako bodo naju sprejeli in kako bova opravila delo. Sedaj, ko so rezultati glasovanja znani in vtisi o delu in pogojih dela nekako urejeni, lahko ugotoviva, da so bili cilji potovanja doseženi. Prijetno je bilo sodelovati na zborih naših delavcev, kjer smo vsi čutili, da smo Ingradovci. Udeležba je bila skoraj povsod stoodstotna, razgovori sproščeni in odkriti, kar priča o veliki samoupravljal-ski osveščenosti. Vsebino aktov smo prilagodili za razmere, ki vladajo na gradbiščih pri njih. (Rezultati glasovanja so v referendumskem poročilu.) Tudi glasovanje za skupni samoupravni akt, ki so ga sprejemali delavci vseh delovnih organizacij, ki izvajajo dela na teh gradbiščih, je bil od Ingradovih delavcev sprejet s potrebno večino in to s 60 odstotki »za«. Veliko bi bilo povedati o razmerah in pogojih dela, vendar se vsega ne da opisati. Velik vtis naredi na človeka obsežnost gradbišč, ker tako velikih objektov In gradbenih kompleksov v domovini ne gradimo. Vsi o-stali pogoji, na katere Ima človek lahko odločilni vpliv so zelo zadovoljivo rešeni. Pri tem mislim predvsem na stanovanjske pogoje in prehrano. Največji problem je vročina, ki se v sedanjem času že dvigne na 50° C. Ob takih pogojih je res mnogo težje delati, kot pa v razmerah, ki vladajo v domovini. Za zaključek naj prek Glasila pozdravim vse naše delavce, ki so naju tako lepo sprejeli. Vodstvom obeh gradbišč, dipl. inž. Vladu Vidmarju in dipl. Inž. Jožetu Brodniku, kot vodji predstavništva STO v Bagdadu, dipl. inž. Marjanu Prelcu za uspešno organizacijo najinega bivanja in dela, pa iskrena hvala. Poseben pozdrav še o-kroglemu omizju ob »hladnih večerih«. Franc Berginc Taki prizori so čestl pred poslovno stavbo Ingrad, ko odhajajo večje skupine v Irak Pregled zasedenosti proizvodnih zmogljivosti Kljub izredno hudi konkurenci, ki je prisotna v celjski regiji, kakor tudi v širši naši domovini, kjer nastopamo s ponudbami za gradnjo raznih investicijskih objektov, smo letos pridobili del v vrednosti 1,370.243.000 dinarjev. Pregled po TOZD za leto 1983: TOZD GO CELJE TOZD GO LAŠKO TOZD GO ŠENTJUR TOZD GO SLOV. KONJICE TOZD GO ŽALEC TOZD GO LJUBLJANA TOZD GO ROG. SLATINA Din 586.745.000 40.418.000 60.326.000 128.800.000 144.191.000 262.366.000 147.297.000 SKUPAJ 1.370,243.000 Objekte, katere smo v zadnjem trimesečju pridobili, so naslednji: Regijsko prehrambeno preskrbovalni center Merx Celje, Sušilnica lesa LIK Savinja, Skladišče zlatarskih filtrov Zlatarne Celje, Dvonamensko zaklonišče Celje, Toplovodno omrežje Spodnja Hudinja, Dvonamensko zaklonišče in šolska delavnica Celje, Rekonstrukcija penilnice TIM Laško, Zunanje skladišče Surovina Maribor v Laškem, Ureditev skladišč papirnica Radeče, Preureditev garderob TIM Laško, Skladišče IV Juteks Žalec, Dograditev blagovnice Bevče — Velenje, Hala Aero Šempeter, Zaklonišče za Juteks Žalec RTP — Podlog za DEM Maribor, Spalni del hotela Rogla Unior Zreče, Adaptacija skladišča embalaže Konus Slovenske Konjice, Vzdrževalna dela Železarne štore, Stanovanjski blok Pregrada, Mestno Lutkovno gledališče Ljubljana, Farma Veliki Zdenci ter še dosti manjših objektov, vzdrževalnih del In adaptacij. Se naprej je glavna skrb pridobivanje dela za letošnje leto, predvsem pa pridobitev del za leto 1984. Kari Vidall Prvi uspehi ne smejo zavreti nadaljnjega razvoja Montažne konstrukcije, ki smo jih razvili iz ploskovnih elementov In za katere smo na sejmu gradbeništva v Gornji Radgoni prejeli najvišje priznanje, zdaj še dalje razvijamo. V prvi fazi razvoja Je bilo težišče na oblikovanju kmetijskih objektov. Po svojih lastnostih In ekonomskih prednostih pa so se te konstrukcije Izkazale kot primerne tudi za druga področja uporabe. Elza Čreplnšek, dipl. Inž. arh., snuje In razvija naš montažni sistem Doslej smo s ploskovnimi konstrukcijami Izdelali že veliko projektnih predlogov za farme govedoreje, ovčereje, prašičereje, perutninarstva In kunčereje. Večinoma so bili to variantni projekti k o-snovnim ponudbenim projektom. V vseh primerih smo s primerjalnimi kalkulacijami dosegli uspehe na osnovne projekte pocenitve, kar daje našemu novemu sistemu pravico do nadaljnjega razvoja in izpopolnitve. Zaradi prednosti teh novih programov ploskovnih konstrukcij, smo jih tudi pravno zaščitili pri avtorski agenciji. S tem želimo ne le zaščititi avtorske pravice, temveč o-statl tudi ekskluzivni proizvajalci teh konstrukcijskih sistemov. V kolikor pa bi se obseg del povečal preko naših zmogljivosti, lahko prodamo drugim Izvajalcem kompletni proizvodni postopek. Pripravljamo tudi kataloge prefabrlkatov, ki sestavljajo programe A, B In C z vsemi tipiziranimi detajli. Tl katalogi bodo služili projektantom kot pripomoček pri njihovem delu. Želeli bi namreč k projektiranju z našim montažnim sistemom pritegniti čim širši krog projektantskih organizacij, ker so s tem večje tudi možnosti za plasma sistema na tržišču. Čim širše bo področje In območje uporabe, tem večje bodo serije In tembolj racionalna bo proizvodnja. Seveda pa to velja le pod pogojem, da upoštevamo o-snovne zakonitosti serijske proizvodnje In ne delamo vselej samo unikatov. Raznolikost v oblikovanju se da doseči tudi z različnimi kombinacijami In variacijami serijskih elementov In tu bomo v bodoče iskali nove možnosti In izrazili svojo kreativnost. Merski red, ki vlada v serijski proizvodnji, ne vodi neizbežno v monotonijo. Saj v vsaki kompoziciji vlada nek red. Zato tudi industrializacija proizvodnje ni ovira za estetsko oblikovanje Drugačen je le pristop. In ta novi pristop nam nudi nove možnosti. Bolj, ko bodo vsi izdelki, ki Jih združuje gradbeno tržišče mersko usklajeni In skladno oblikovani, več bo možnosti za različne kompozicije kljub Industrializiranim proizvodnim postopkom In serijski proizvodnji elementov, ki jih sestavljamo v celote. Otresti se moramo le miselnosti, da je gradbeništvo obrtna dejavnost. Razlikuje se od ostalih panog le po tem, da Je še v znatno večjem zaostanku v razvoju. To dokazujejo razvojne smernice v svetu, kjer Je tudi gradbeništvo že osvojilo splošne zakonitosti Industrializiranih proizvodnih procesov; arhitektura pa postaja »Industrijski deslgn« prefabrlkatov In končnih izdelkov sestavljenih iz teh prefabrlkatov. To naj bi bile razvojne smernice tudi za našo proizvodnjo v bodoče. Elza čreplnšek TOZD GO Celje: Proizvodna hala Metka. iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD TOZD GRADBENA OPERATIVA LJUBLJANA Na gradbišču v Rakovniku Ob cesti iz Ljubljane proti Dolenjski je veliko gradbišče naše ljubljanske temeljne organizacije, kjer gradimo Poslovno trgovski center Rakovnik. Zadaj, za novim objektom so stanovanjski bloki, ki jih je Ingrad zgradil že pred leti. Sredi junija so na objekt postavili okrašeno smrečico, kot tradicionalno gradbeniško obeležje, da je objekt zgrajen do lil. faze. Vodja gradbišča Edvard Režek ponosno pripoveduje, da gradnja objekta s 6500 m2 uporabne površine poteka po predvidenih rokih in da bo maja prihodnjega leta objekt gotov, saj ga stanovanjska soseska Rakovnik že ne- strpno pričakuje. V njem bodo prostore uredili za Mercator market, Ljubljansko banko, PTT, lekarno, frizerski salon, loterijo in še nekaj uslužnostnih lokalov, manjkal ne bo bife, pomemben pa bo tudi telefonski center za širše območje. Vili Šuster iiniiMMH lili Vodja gradbišča Edvard Režek In delovodja Jože Ilc pravita, da bo objekt dokončan v predvidenem roku. iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD TOZD PROJEKTIVNI BIRO Kljub omejitvam zadosten obseg del Imamo že za 36,000.000 din pogodbeno prevzetih del. To je obseg naše celoletne realizacije, vključno z rebalansom, ki smo ga sprejeli aprila 1983. Letos planiramo za 38 % večjo realizacijo kot leta 1982. 2e pri sprejemanju letnega plana januarja 1983 smo se zavedali velike obveznosti pri tolikšnih investicijskih restrikcijah. Najvažnejše — torej zadosten obseg del smo pridobili. Projektantska dela smo prevzeli pod izredno ostrimi pogoji, tako finančnimi kot rokovnimi. Le z velikimi napori in angažiranjem vseh bomo izpolnili pogodbene obveznosti in si s tem zagotovili tudi kolikor toliko ugoden rezultat. Pretežni del realizacije predstavlja področje indu- strijske gradnje. Smo projektanti ene največjih regijskih investicij, to je Steklarne »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini. Skupna naložba bo veljala krepko čez 100 starih milijard in bo s tem Steklarna dvakrat povečala obseg sedanje proizvodnje. Omenili bi še drugo večjo projektno nalogo, to je nov industrijski kompleks INA-OKI v Pregradi. V obeh omenjenih investicijah je projektirana Ingra-dova montažna konstrukcija, kar predstavlja ugoden izhodiščni položaj za našo ope-rativo. Projektno dokumentacijo za SIP Šempeter smo že izdelali v prvi četrtini leta in je že v operativni realizaciji. Kontinuirano sodelujemo tudi z UNIOR Zreče (tako v Zrečah kot Vitanju), ki proti koncu leta načrtuje nadaljevanje izgradnje na novi industrijski coni v Zrečah. Načrtovali smo tudi proizvodno halo (v I. fazi kot medfazno skladišče) z aneksom ter večnamenskim objektom za Tekstilno tovarno Prebold. Žal, ta dela operativno ne izvajamo. Na drugem mestu po obsegu realizacije je stanovanjska gradnja. V začetku leta smo končali z načrtovanjem stanovanjske soseske Spodnja Hudinja, kjer je vpeljana nova tehnologija s prilagodljivimi stanovanji. Sistem gradnje prilagodljivih stanovanj je pogojeval nov način gradnje s tunelskimi opaži, ker so prisotni večji razponi. Poseben poudarek je dan trajnim opečnim fasadam, tako da odpadejo vse sanacije in reklamacije, ki so bile prisotne pri skoraj vseh fasadah iz siporexa, kar je v končni fazi podražilo izvedbo in ni prispevalo k renomeju delovne organizacije. Večjo pozornost bomo morali posvetiti le dosledni vključitvi montažnih opečnih fasadnih elementov ali betonskih elementov. Pri stanovanjski gradnji prehajamo na Dolgo polje III, kjer izdelujemo natečajni idejni projekt za prve tri stanovanjske kareje z okrog 760 stanovanji. Zaradi karejske zazidave z veliko širino blokov in zahtevane gradnje prilagodljivih stanovanj predstavlja to zelo zahtevno projektantsko nalogo in potrebo po delni modifikaciji sistema. Sodelujemo tudi kot projektanti instalacij pri stanovanjski soseski v Domžalah. Za sosednje občine Šmarje, Rogaška Slatina, Žalec, načrtujemo pretežno klasično stanovanjsko gradnjo, za konjiško občino pa kombinirano, klasično in s tunelskimi opaži. Kontinuirano sodelujemo v okviru GIPOSS pri načrtovanju stanovanjskega kompleksa v Alžiru. Pri objektih širšega družbenega pomena bi kot prvo omenili načrtovanje Regijsko prehrambeno preskrbovalnega centra Merx na Hudinji. Za Merx Celje načrtujemo tudi blagovno hišo v Radečah. Do jeseni bomo dokončali tudi novi del zdraviliškega kompleksa v Laškem. V prti tretjini leta smo dokončali projektno dokumentacijo za VVZ Hrastovje v Novi vasi, nadaljevali dobro sodelovanje s Skupnostjo otroškega varstva ter tako dodali vsem vrtcem (razen enega) v celjski občini, ki smo jih načrtovali in izvajali v preteklem obdobju, še enega. V prihodnje, zaradi okrnjenega referendumskega programa na tem področju, ni pričakovati takšne kontinuitete kot je bila v preteklem obdobju. Na vseh treh področjih naše projektne dejavnosti smo omenili le večje investicije. Niso navedeni idejni ponudbeni projekti, ki jih izdelujemo skupno s komercialno službo. Iz velikega števila teh ponudbenih projektov je razvidno, da je možno kljub velikim restrikcijam zagotoviti zadosten obseg del z referencami, kot so kvalitetna gradnja, ustrezna tehnologija in spoštovanje pogodbenih rokov. Tu pa že prehajamo na področje nove organiziranosti, ki jo pripravljamo, to je KOORDINACIJE, PRIPRAVE IN PLANA PROCESOV, s katero bomo odpravili pomanjkljivosti, ki so se sedaj zrcalile predvsem v premajhni povezanosti komerciale, tehnične službe, projektive In opera-tive. Tehnično dokumentacijo za RPPC Merx ter Steklarno Rogaška Slatina bomo že načrtovali kot vzorčni projekt s KOORDINACIJO PLANA IN PRIPRAVE PROCESA. Zaradi velikega obsega del in izredno kratkih po- godbenih rokov, težko kva-fitetno pokrivamo tudi področje samoupravne organi- ziranosti. Tu še vedno bremena niso enakomerno porazdeljena med člane kolektiva. TOZD, DO, občine in republike predstavlja tudi veliko finančno obveznost za tako mali kolektiv. Prisotnost naših delegatov Jernej Pelko v samoupravnih organih Marjan Čebela Marjan Čebela, dipl. Inž. arh., Je projektant vrtca v celjski soseski Center. Objekt, sodoben po obliki In namenu, se Izredno lepo vklaplja v staro mestno okolje. Na novem objektu celjske bolnišnice montirajo strešno konstrukcijo — TOZD GO Celje. TOZD GO Slovenske Konjice: stanovanjski bloki v Zrečah. iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD TOZD GO Šentjur DIJAŠKI DOM V ŠENTJURJU DO 1. IX. 1983 Trgovina na Ponikvi Naša temeljna organizacija je na Ponikvi zgradila tehnično trgovino, katere investitor je bil Kmetijski kombinat Šentjur. Projekte je izdelalo podjetje Gokop iz Rogaške Slatine, nadzorno službo pa je opravljal SOZD Merc Iz Celja. Predračunska vsota objekta je znašala 12,500.000 din, od tega je Ingrad nudil kredit v višini 4,500.000,— din. Objekt je zgrajen klasično in se zaradi naklona strehe, ki je opečnata, arhitektonsko lepo vklaplja v okolje. Graditi smo začeli oktobra lani, končali pa smo objekt do roka, maja letos, v zadovoljstvo investitorja. S tem objektom se je od delovne organizacije poslovil delovodja Evgen Žohar, ki odhaja v zasluženi pokoj. Miro Pospeh V lanskem oktobru je tozd GO Šentjur pričela z izgradnjo dijaškega doma pri Srednji kmetijski šoli v Šentjurju. Dom bo imel kapaciteto sto ležišč. V kompleks prostorov spadajo tudi knjižnica, ambulanta, pralnica, likalnica in samopostrežna kuhinja. Že pri samem začetku gradnje, pri zemeljskih delih, so se pojavili problemi zaradi pomanjkanja nafte, tako da je prihajalo do zastojev tudi po ves dan. Ko so bili izkopi končani, se je pojavil na višjeležečem delu izkopa izvir, ki je povzročil plaz, tako da se je objekt na tem delu moral statično in arhitektonsko popolnoma spremeniti, za kar pa je seveda bil potreben čas. Tako se je potem delalo tudi med prazniki in ob prostih dnevih. Po sanaciji plazu so se dela na objektu začela pospešeno izvajati z namenom, da se nadoknadi čas izgubljen pri sanaciji ter da se objekt konča do roka, ki je postavljen. To bo seveda u-spelo samo z dobro organizacijo med obrtniki ter z maksimalno vloženim trudom celega kolektiva na gradbišču. Anton Gradišnik Ur TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina Pomembna pridobitev NOVA KUHINJA, OBNOVLJENA JEDILNICA IN BIVALNI PROSTORI V TOZD GRADBENIŠTVO ROGAŠKA SLATINA Dolgoletna želja po temeljiti obnovi kuhinje za družbeno prehrano, jedilnice in bivalnih prostorov delavcev TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina se je v maju 1983 uresničila. Stara kuhinja ni več ustrezala sanitarnim zahtevam. Delavke v tej kuhinji so delale v nemogočih pogojih in samo v enem malem prostoru. Prišlo je tako daleč, da nam je sanitarna inšpekcija preteklo leto prepovedala obratovanje kuhinje. Drugi prostori kot jedilnica, sanitarije in spalnice niso bili v nič boljšem stanju. Če smo želeli imeti v jedilnici zbor ali sestanek, smo morali prinesti plohe, ker stolov in miz praktično ni bilo. Bivalni prostori so bili slabi, tla poškodovana in obrabljena, omare kupljene pred več kot 10. leti na razprodaji, ogrevanje pa je bilo na vse načine in potratno. Z lastnimi sredstvi, sklada skupne porabe, posojilom TOZD Proizvodni obrati in Mobilije je bila finančna konstrukcija sklenjena. Dogovorili smo se tudi, da bosta TOZD Mehanizacija in IGM prispevala svoj delež, ko bosta izplavala Iz sedanjih težav. Njihovi delavci v izpostavi Rogaška Slatina tudi koristijo usluge tega objekta, zato je bil ta dogovor potreben. Predračunska vrednost z opremo je dosegla znesek 6,300.000 din. Zelo lep projekt v vseh pogledih je izdelal naš projektivni biro v Celju. Žal, nam je ta projekt fakturiral v polni ceni, pričakovali pa smo vsaj delno tozdovsko pomoč. Danes je objekt dograjen, izvršen je bil tehnični pregled, in v drugem mesecu obratovanja ni reklamacij, kar priča, da znamo delati kvalitetno. Kuhinja s pomožnimi prostori, kurilnica in butanska postaja je novogradnja, prizidana ob obstoječi objekt. Jedilnica v starem objektu je temeljito obnovljena, Instalacije sanitarij nove, spalnice obnovljene Obnovljena je fasada na starem objektu urejena je okolica in asfaltirani so dostopi. Odstranili smo vse stare prizidke, provizorije in barake. S prostovoljnim delom mladine v TOZD nameravamo narediti še manjše igrišče zelenico in klopi. Vsa gradbena dela smo Izvršili sami, instalacijo za vodovod, centralno kurjavo In prezračevanje pa je izvršil TOZD Proizvodni obrati zelo kvalitetno in hitro. Kuhinjsko osebje sedaj dela v novih prostorih v dobrih pogojih. Že tradicionalno dobro in kvalitetno hrano pa zopet dostavljamo na vsa gradbišča, izpostave TOZD Mehanizacije in IGM v Rogaški Slatini. Zmogljivost kuhinje je 400 obrokov, tako da bo možna dostava tudi drugim odjemalcem, ki so za tako kvalitetno hrano zainteresirani. A. šprajc mladih Festival dela Bugojno 1983 V okviru tekmovanja Festival dela, ki je bilo letos v Bugojnem, so sodelovali tudi mladinci iz našega Ingrada. Potovanje v mesto tekmovanja se je pričelo v jutranjih urah 27. maja z odhodom avtobusa. Iz našega podjetja so sodelovali štirje in sicer: elektrikar, slikoples-kar, zidar in tesar. Pot jih je vodila skozi Novo mesto, Zagreb, Bosansko Gradiško, Sarajevo, Jajce do Bugojna. Po prihodu so udeležence sprejeli vodniki, ki so jim bili odrejeni. Tekmovalci so v času Festivala bivali pri družinah tega mesta. Naslednjega dne so se vsi zbrali pred občinsko zgradbo, se razvrstili po poklicih in odšli do mesta, kjer je bilo tekmovanje. Recimo, sliko-pleskarji so odšli v delovno organizacijo RAD, kjer so i-meli zajtrk, po njem pa se je pričelo tekmovanje. Komisija je ocenjevala: hitrost, rokovanje z orodjem, estetiko in preciznost. Naslednjega in obenem zadnji dan so izvedeli za rezultate ter podelili medalje in priznanja. Tako je v skupnem plasma-nu ekipa, ki je zastopala mesto Celje in v kateri so bili tudi naši mladinci, osvojila osmo mesto. Za lep uspeh jim čestitamo! Upam pa, da bom prihodnjič uspel dobiti enega izmed naših udeležencev ter bom z njim pripravil krajši razgovor o vtisih s tega tekmovanja. Blaž Lilija Mladinsko prostovoljno delo 1983 Tako kot vsako leto, je tudi sedaj napočil čas dopustov. Mnogi med nami so se odločili, da preživijo ta čas po svoje ali pa organizirano. Nekaj pa je tudi takih, ki so vse leto pridno sodelovali na raznih lokalnih delovnih akcijah v okviru našega Kluba brigadirjev GIP Ingrad. Zato so si zaslužili, da smo jih evidentirali in bodo odšli na razne delov- LOJZE BORINC: Makarske ne Žal, malokdo ve, da ima Center za mladinski turizem Celje počitniško središče v Makarski, v lepem mestecu ob Jadranu z izjemno ugodno klimo. Ustanovitev tega počitniškega doma sega nekaj desetletij nazaj, levji delež zaslug zato pa gre našemu Lojzetu Borincu. Ko sem ga po naključju srečal, je beseda takoj stekla o letošnji akciji obnovitve doma v Makarski. »Lojze, ali ste izvršili vsa dela, potrebna pred pričetkom turistične sezone?« L. B.: Že dolgo je tega, kar smo postavili sedanje zgradbe, kuhinjo, jedilnico in bivalne objekte, zato so le-ti tembolj potrebni popravila. Potrebno pa je bilo postaviti tudi nekaj novih objektov. Žal, nismo uspeli z vsem. »Zakaj ne?« ne akcije širom po naši domovini. Tako se bodo letošnjih brigad in akcij udeležili naslednji naši delavci — brigadirji: Miladin OČAUŠANIN iz IGM v Banja Luko, Hamza-zalija OKIČ iz IGM v Slovenske gorice, Hasan ZUKIČ iz PO v Slovenske gorice, Zlatibor CURKOVIČ iz IGM v Buje, Davorin KUCLJAK iz DDF v Beograd, Petar SA- damo L. B.: Peter, kot veš, poteka vsakoletna akcija obnovitve pod okriljem OK ZSMS Celje. Mladi strokovnjaki pa so kadrovanl iz celjskih gradbenih podjetij. Nekatera podjetja so poslala tudi slabe delavce. Zal. Nimam pripomb na Ingradove mladince, če bi teh ne bilo... »Kakšna je perspektiva Makarske?« L. B.: še naprej se moramo boriti za naš obstoj. Kajti želja domačinov je postaviti na tem kompleksu hotel. Toda mi se ne bomo dali. Vsakoletne akcije obnovitve so tudi pomemben prispevek k ohranitvi doma. Za trud v letošnji akciji moramo izredno pohvaliti VLADA IVANJKA ter MARJANA FIRSTA, oba KV zidarja iz TOZD GO Celje, ZVONKA IBOJTIČA, sliko-pleskarja iz TOZD PO ter DARKA TUŠKA iz TOZD GO VIČ iz GO Celje v Buje, Predrag DURDEVIČ iz DDF v Beograd in Stanimir PJET-LOVIČ iz Lesnih obratov v Beograd. Vsem brigadirjem želimo, da bi kar najbolj dostojno zastopali našo delovno organizacijo, Klub brigadirjev Ingrad in da jim naloge ne bi bile pretežke. ZDRAVOI Blaž Lilija Šentjur kot delovodjo II. izmene akcije. Vsi pa vemo, da akcija ne bi uspela brez požrtvovalnih »nerjavečih mladincev — Lojzeta in Jožeta Borinca. Peter Ograjenšek LOKALNA DELOVNA AKCIJA V nedeljo, 19. junija smo člani kluba brigadirjev v sodelovanju z brigadirji brigade »Slavko Šlander« opravili zelo pomembno delovno akcijo v Zgornjih Polulah. Za pomoč pri napeljavi telefona so nas prosili sami krajani, ker jih je zelo malo in so večinoma starejši ljudje. Na poziv smo se zelo radi odzvali, ker je med krajani veliko borcev, kateri so si s svojo krvjo med vojno zaslužili veliko več kot smo mi lahko dali. Ta delovna akcija je nadaljevanje tradicionalnega sodelovanja med KS Pod Gradom in domom Dušana Finžgarja. Rajko DJudarlč Naš maturantski izlet Bila je sreda. Dan mladosti. Glasbe, ki nas vsako jutro prebudi iz zvočnikov, smo se danes vsi razveselili. Skok iz postelje, v umivalnico, zadnji pogled v pripravljeno potovalko in že smo bili zbrani v jedilnici. Vsi. Nihče ni manjkal. Le zakaj? Saj danes je naš dan, Dan mladosti in še maturantski izlet. Iz doma Dušana Finžgarja smo se odpravili ponosno, saj so naš odhod spremljali učenci nižjih letnikov, ki so nam verjetno bili nevoščljivi. Od nekod je pritekel tovariš Rajko in je napravil spominski posnetek. Na železniški postaji nas je pozdravil še Vlado Podgoršek In nam zaželel prijeten izlet. Nato je vlak odpeljal točno po voznem redu. Polni pričakovanja in dobro razpoloženi niti nismo opazili, da se peljemo že proti Ljubljani. Potem Postojna, Divača. Bližamo se Kopru. Zunaj dežuje. Sele sedaj se spomnimo, da tudi na morju lahko dežuje. Dežnikov pa nimamo. Po prihodu smo odšli na avtobusno postajo, od tam pa v Piran. Premočeni do kože smo stopili v lep In-gradov počitniški dom. Nasmejane in s prijazno besedo sta nas sprejeli Vera In Anica. V lepem okolju se nam je razpoloženje kmalu povrnilo. Sredo, četrtek in petek smo izkoristili za o- gled Pirana in Portoroža, akvarija in Pomorskega muzeja, dosti časa pa nam je ostalo tudi za kopanje. V petek zvečer so se nam pridružili učenci iz druge skupine, in sicer prva generacija usmerjenega izobraževanja. Prišli so z avtobusom preko Vršiča in po dolini Soče do morja. Med potjo so si ogledali Brnike, Bled z otočkom, Vršič, kjer je snežilo, dolino Soče, Lipico. V soboto zjutraj smo se vsi skupaj — obe skupini — z avtobusom odpeljali v Pulj v znamenito Areno. Ob lepotah Limskega kanala in drugih krajev smo preživeli lep dan. V nedeljo se je prva skupina z avtobusom vrnila v Celje po dolini Soče, čez Vršič, Gorenjsko in Trojane. Druga skupina pa je s tovarišem Rajkom v Piranu preživela še tri dni, pa tudi vreme jim je prizaneslo. Ob zaključku ne smemo pozabiti napisati tudi to, da nam bo izlet ostal v neizbrisnem spominu tudi zaradi prijetnega vzdušja v počitniškem domu, ki ga znajo z lepo besedo, nasmejanim obrazom in dobro hrano narediti tovarišici Vera in Anica. še enkrat se zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli omogočili bivanje v In-gvadovem počitniškem domu v Piranu. Spremljevalca: Danica JUG Rajko DUDARIC Mladi in peto kulturno srečanje gradbenih delavcev Dolgo pričakovana in pomembna organizacija V. kulturnega srečanja gradbenih delavcev Slovenije je za nami. O sami prireditvi je bilo že dovolj napisanega in izrečenega. Zato o tem ne bom pisal. Pač pa bi ob koncu te manifestacije pogledali, kje je bilo v sami organizaciji in izvedbi mesto nas mladih. Dva sva bila člana organizacijskega odbora, mnogo deklet pa je nato pomagalo pri sami prireditvi skozi vse tri dni, kolikor je srečanje trajalo. Angažiranost vseh mladih, ki so sodelovali pri organizaciji je bila maksimalna, saj ni bilo nikoli vprašanja glede časa ali podobnega. Tako mislim, da gre vse priznanje Mariji, Darji, Zdenki, Tanji, Bojani, Hedi, Dragici, Martini, Tanji in še ostalim. Priznanje pa gre tudi učencem in vzgojiteljema Rajku ter Danici, ki so pomagali pri pripravljanju dvorane v TšC. Pa pustimo vse te organizacijske aktivnosti pri miru in ooglejmo raje udeležbo mladih na samih prireditvah. 2e kar prvega dne ob otvoritvi razstave in nato na literarnem večeru smo zatajili. Pravzaprav je zatajil naš cdnos do kulture. Ne vem, če je vredno izgubljati besed glede udeležbe mladih tako na prvem dnevu, na drugem dnevu, ko smo poslušali recitacijske skupine, ansamble ter gledali folkloro in še posebej na zaključni prireditvi v dvorani Teh- niške šole. Kje ste bili? Kje so izpolnitve vaših obljub? Kje so bili predsedniki in člani predsedstev posameznih 00 ZSMS? Kje ste bili ostali mladinci? Verjamem, da nam vsem primanjkuje časa, ne razumem pa, da se med toliko in toliko mladimi ne najde nekaj takih, ki bi vendarle prišli na to prireditev! Pa pustimo tudi to, saj bo verjetno še prireditev In bomo takrat bolje sodelovali, ostali pa, ki smo bili ves čas prisotni in polno angažirani, pa mislim, da smo bogatejši še za eno lepo kulturno prireditev in pa seveda za nekaj izkušenj, kako v prihodnje zagotoviti boljši obisk. Blaž Lilija Recitatorska skupina Ingrad med nastopom... §§ pravna posvetovalnica ZAKON O POKOJNINSKO INVALIDSKEM ZAVAROVANJU 2e nekaj mesecev je minilo odkar je potekala javna razprava o osnutku zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Delavci Ingrada smo se v razpravo vključili in na osnutek posredovali tudi nekaj pripomb. V maju je Skupščina SR Slovenije sprejela osnutek in na podlagi pripomb izoblikovala predlog zakona. V njem so upoštevani predlogi, ki pomenijo izpopolnitev sistema pokojninskega In Invalidskega zavarovanja In ne pomenijo širitev pravic In potreb po dodatnih finančnih sredstvih. Zaradi tega tudi niso bili upoštevani številni predlogi v smeri skrajševanja delovne dobe in širitve pravic, bodisi neposrednega skrajševanja ali z vštevanjem različnih obdobij npr. študija, vajeniške dobe, vojaščine itd. v pokojninsko dobo, oziroma beneficiranje del In nalog v posameznih panogah gospodarstva. Gotovo bo za vse zanimiv pregled pripomb, ki smo jih na osnutek posredovali delavci Ingrada In koliko so se pri usklajevanju upoštevale: 1. Status gradbenega delavca v naši družbi In možnost predčasne upokojitve z določenimi odbitki. Predlagali smo beneficirano delovno dobo za vse težje gradbene poklice, saj se po težavnosti dela lahko primerjajo s poklici, ki že Imajo skrajšano delovno dobo. Iz navedenih razlogov naj bi se pri predčasni upokojitvi upoštevali tudi različni odbitki. Pripomba ni bilo upoštevana z utemeljitvijo, da je to posebna oblika starostne pokojnine, zato je nedopustno vsako drugačno pogojevanje uveljavljanja te pravice. Prav tako bi razlika pri pokojnini za posamezne panoge dejavnosti potegnila za seboj plaz zahtev ostalih sorodnih kategorij. To so vprašanja, ki jih je potrebno reševati z drugimi sklepi, ne pa s predčasnim upokojevanjem. 2. Predlagali smo, da bi se v pokojninsko dobo štela vsa doba služenja vojaškega roka, ki Je bila daljša od sedanjega roka In vajeniška doba. Pripomba ni bila upoštevana, ker pravijo, da Je služenje vojaškega roka obveznost državljanov SFRJ enotno urejena na teritoriju Jugoslavije. Zato bi bila potrebna tudi enotna ureditev vštevanja v pokojninsko dobo. SRS se je zavzemala za takšno ureditev in predlagala amandma k predlogu zakona, ki ni bil sprejet z u-temeljitvijo, da predlagana rešitev pomeni širitev pravic in potrebo po dodatnih finančnih sredstvih. Iz istih razlogov (dodatna finančna sredstva) ni bil upoštevan tudi predlog, da bi se upoštevala v pokojninsko dobo tudi študijska in vajeniška doba. 3. Odločno smo zavračali tudi vsako podajševanje delovne dobe nad 35 oziroma 40 let in zviševanje pokojninske osnove za čas podaljšanja. Predlog je bil sprejet s tem, da se da možnost za podaljšanje delovne dobe s tem, da se pokojninska o-snova ne poveča. Ostali predlogi, ki so jih predlagale druge Institucije in DO, in niso vključeni v predlog zakona: — Vključitev duševno in telesno prizadetih odraslih oseb kot zavarovancev v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja. — Usklajevanje pokojnin — predlog, da bi se pokojnine usklajevale degresivno tako, da se bolj povečajo nižje pokojnine glede na višje, niso upoštevali. — Tudi pripomba, da bi se pokojnine tako kot doslej v bodoče izplačevale vnaprej. — NI upoštevan predlog republiškega štaba za teritorialno obrambo glede priznanja zavarovalne dobe s povečanjem pooblaščenim starešinam varnostnih organov stalne sestave teritorialne obrambe, ker sodi v u-rejanje zakona o splošni ljudski obrambi In družbeni samozaščiti. — Niso bili sprejeti predlogi o zagotovitvi nekaterih posebnih ugodnosti v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja »ukradenim otrokom«, ker gre le za eno od številnih kategorij otrok, prizadetih v vojni. (Informacija o pripombah in predlogih, danih v razpravah k osnutku zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki niso vključeni v predlog zakona, je povzeta iz Poročevalca SRS z dne 21. 6. 1983.) Marta Ograjenšek ZAHVALA Ob boleči Izgubi moža, o-četa In starega očeta, LUDVIKA ARNUŠA, se Iskreno zahvaljujemo vsem v DO GIP Ingrad, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence In cvetje In nam Izrazili sočutje. NJEGOVI ZAHVALA Ob smrti najine drage mame, se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem, ki so z nama sočustvovali, poklonili cvetje In jo spremili na zadnji poti. Jože In Tone Oberžan Odšla v pokoj V sredini aprila in konec maja sta se iz naše temeljne organizacije Mehanizacija upokojila naša dolgoletna sodelavca, Anica Ambrož in Vili Teržan. Oba sta še iz »stare garde«, ki je po vojni tudi s prostovoljnim delom gradila in ustvarjala naš kolektiv. ANICA AMBROŽ se je zaposlila pri Betonu leta 1949. Ostala je zvesta temu kolektivu tudi po združitvi v Ingrad, vse do upokojitve. V tem času je opravljala dela na kadrovskem, o bralo v-nem in materialno knjigovodskem področju. Zelo rada in uspešno je delala v sindikatu, za kar je tudi prejela priznanja ter v samoupravnih organih in društvih. V zadnjih letih je bila delegat samoupravnih organov TOZD in DO, delegat SIS ter sodnik-porotnik pri temeljnem sodišču. Več let je vodila blagajno vzajemne pomoči v zadovoljstvo vseh hraniteljev. VILI TERŽAN se je zaposlil prav tako pri Beton, leta 1952. kot šofer. Tudi on je ostal zvest kolektivu po združitvi v Ingrad. Ves ta čas, vse do upokojitve, je opravljal zahtevno delo šoferja — vlačilca. Ko smo zagledali na cesti v daljavi kamion z dolgo prikolico, na njej pa buldožer ali bager, smo si rekli: to je Vili. Za velikim volanom smo ga videvali tudi popoldne in v prostih dneh. Prisoten pa je bil tudi na sejah sindikata ali delavskega sveta, ko je vneto razpravljal in razlagal svoja stališča. Kot vzoren, delaven in tovariški voznik je prejel od društva ŽšAM, katerega član je bil že več kot trideset let, številna priznanja in plakete. Obema našima upokojencema prisrčna hvala za delovni prispevek kolektivu z željo, da bi še mnogo let uživala sadove dela. E. D. kadrovske vesti V mesecu maju in Juniju smo na novo kadrovali 55 delavcev, od tega iz JLA 15. V Istem razdobju je odšlo Iz organizacije 76 delavcev, od tega v JLA 12. Upokojeni so bili: Invalidsko Remus Anton, rojen 14. 7. 1928, skupinovodja v Celju, delo je združeval pri naši organizaciji od 9. 9. 1954 do 25. 4. 1983. Stalno bivališče ima Crtomirova 5, Celje. Lipovšek Jože, rojen 29.3. 1925, gradb. delovodja v Laškem, delo je združeval od 21. 4. 1953 do 6. 5. 1983. Stalno bivališče ima: Lopata 39, Celje. Rupnik Alojz, rojen 1. 6. 1927, zidar v Slov. Konjicah, delo je združeval od 3. 12. 1952 do 13. 5. 1983. Stalno bivališče ima: Zbelovska gora 52, Loče pri Poljčanah. Rotar Karel, roj. 10. 10. 1930 tesar, skupinovodja v Šentjurju, delo je združeval od 23. 9. 1952 do 20. 6. 83. Stalno bivališče ima Pucova 5, Celje. Čebular Avguština, rojena 24. 11. 1954, kuharica v Rog. Slatini, delo združevala od 4. 5. 1976 do 20. 6. 1983. Stalno bivališče ima: Bre-stvoška cesta 17, Rog. Slatina. Starostno Draganovič Rešid, rojen 12. 6. 1923, zidar v Medlogu, delo je združeval od 2. 4. 1951 do 12. 3. 1983. Stalno bivališče ima Iršičeva 7, Celje. Teržan Vili, roj. 20. 2. 1922, šofer v Mehanizaciji, delo je združeval od 1. 7. 1953 do 31. 5. 1983. Stalno bivališče ima Galicija 34/a, Žalec. Laznik Justina, rojena 18. 4. 1921, mizar v Lesnih obratih, delo je združevala od 12. 3. 1974 do 20. 5. 1983. Stalno bivališče ima: Gomilške 80, Gomilsko. ZAHVALA U veliko] boli I tuzl koja nas Je zadeslla zbog Iznenadne smrti našeg dragog supruga, oca I djeda IVANA KRNJAKA Iz Vukanovca, najtoplije zahvaljujemo prljateljlma te radnl-cima TOZD Mehanizacija Ingrad Celje kojl su nam pomogll, izrazili sačut u najtežlm trenuelma, I Ispratlll ga na vječnl počltak. Posebna hvala Vladlmlru Stančlnu, Željku Zupaniču I Jusufu Tufelčlču, kojl su mu pomogll u zadnjim trenuelma njegova života te šefu Tinetu Cepušu na njegovo] brizl I trudu. Ožaloščenl: supruga, kčer, zet te unuel I ostali rodacl. Kovač Jože, skladiščnik v Prevozih, delo je združeval do 9. 5. 1983. Zubak Ivan, rojen 24. 6. 1923, betoner v Medlogu, delo je združeval od 31. 7 1956 do 24. 6. 1983, stalno bivališče ima Šimunci 23, Pregrada. Na delu v Iraku je meseca junija bilo 209 delavcev. Marija Pšaker V spomin LUDVIKU ARNUŠU Čeprav se je pred dvema letoma poslovil od našega kolektiva, v katerem je bil 32 let In pol, Je ostal naš. Tu so In tudi bodo ostale korenine njegovega dela. Začel je v Betonu, le nekaj mesecev po njegovi ustanovitvi, In nadaljeval v Ingradu. Ludvik Arnuš je bil enajst let vodja finančno računovodskega sektorja in več kot dvajset let vodja, oziroma direktor plansko analitskega sektorja. Ob odgovornem delu, živahni aktivnosti v družbenopolitičnem delu, še posebej v sindikatu, se je ob delu izobraževal In si pridobil visokošolsko izobrazbo ekonomske smeri. Njegovo delo je rodilo bogate sadove zlasti na področju planiranja In Izgradnje samoupravnega Informacijskega sistema. Pa tudi sicer je bil vedno pripravljen pomagati In sodelovati pri vsakem delu. Zmeraj je bil poln Idej In pobud za napredek kolektiva. Vest o njegovi smrti Je pretresla vse, ki so ga poznali In zato ni naključje, da ga je v sredo, 6. julija, na njegovi zadnji poti spremilo veliko članov naše delovne organizacije. Umrl je v 58. letu In na pragu odhoda v pokoj. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Uredništvo RUDIJU ŠTIFTERJU Pred skoraj enajstimi leti sl prišel v naš kolektiv, da se izučiš poklica avtomehanika za gradbene stroje. Po odslužitvi vojaškega roka sl se vrnil v našo sredino In nadaljeval zahtevno vzdrževalno delo v delavnici In na terenu. Medtem sl našel tudi veselje do dela v dramskem krožku in seveda tudi v športu. Želel si več, ustvaril sl novo življenje... Mnogo prerano se je Iztekla tvoja življenjska pot, ki se je pričela pred 26. leti. Končala se Je z bolečino v srcih vseh, ki smo te pozna- Dragl sodelavec, prijatelji Ohranili te bomo v trajnem In lepem spominu. Ervin Drgajner celje - celje - celje - celje - celje LETOS TRI SLANDROVE NAGRADE — Delegati vseh treh zborov celjske občinske skupščine so sprejeli predlog komisije o letošnji podelitvi nagrad Slavka Šlandra. Gre za nagrado, ki pomeni priznanje občine Celje za najvišje dosežke, izredne stvaritve ali vrhunske uspehe na vseh področjih dela in življenja, ki so splošnega pomena za občino ali prispevajo h krepitvi njenega ugleda. Nagrado pa lahko prejme posameznik tudi za pomembno življenjsko delo. Podeljujejo jo vsako leto za praznik občine Celje, 20. julij, ter v trajno počastitev in spomin na borca In revolucionarja, narodnega heroja Slavka Šlandra. Nagrade za 1983. leto so prejeli: dipl. inž. Dušan Burnik, glavni direktor Železarne Store za uspehe v delovni organizaciji ter za dolgoletno plodno delo na družbenopolitičnem področju, Ivica Fišer, učiteljica, za dolgoletno delo z otroki in mladino ter Mladinski pevski festival za uspehe na področju afirmacije mladinskega zborovskega petja in uveljavitve Celja doma In v svetu na področju mladinskega petja. PRVA SKUPNA SEJA VSEH ZBOROV — V četrtek, 14. julija, je bila prva skupna seja delegatov vseh treh zborov celjske občinske skupščine v tem mandatnem obdobju, na kateri so razpravljali o predlogu sprememb in dopolnitev družbenega plana občine za obdobje 1981—1985 pa tudi o uresničevanju resolucije družbenoekonomskega razvoja v Sloveniji in v občini v tem letu. TRETJI OBČINSKI SAMOPRISPEVEK — Po poročilu, ki ga je objavil odbor za izvedbo tretjega samoprispevka v občini Celje, povzemamo, da se naloge sprejetega progra ma v redu uresničujejo. To velja tako za skupni program in še zlasti za dela, ki so jih prevzele krajevne skupnosti. Mnoge od teh nalog so v prenekaterih krajevnih skupnostih izvršili pred predvidenim rokom. Glasbena šola Celje, dograjena s samoprispevkom MERXOV PREHRAMBENO PRESKRBOVALNI CENTER — V četrtek, 14. t. m., so se v okviru prireditev na čast praznika celjske občine pričela dela na gradnji novega revijskega prehrambeno preskrbovalnega centra na Hudinji. Pri tej naložbi smo udeleženi kot Izvajalci ter sovlagatelji. Celotna investicija bo veljala 356 milijonov dinarjev V bistvu pa gre za gradnjo 10.763 kvadratnih metrov skladišč, kajti dosedanja, raztresena, niso nudila pogojev za uresničitev odgovorne naloge Merxove delovne organizacije Blagovni center, oziroma njene temeljne Agropromet, ki jo Ima za preskrbo z osnovnimi življenjskimi artikli okoli 300.000 prebivalcev celjskega območja pa tudi dela koroške In zasavske regije. Dela bi naj bila zaključena v maju prihodnje leto. ZAHVALA Ob boleči Izgubi našega dragega sina, moža In očeta RUDIJA STIFTERJA, se Iskreno zahvaljujemo vsem v TOZD Mehanizaciji In v TOZD Proizvodni obrati, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence In cvetje In nam Izrazili besede tolažbe In sočutja. Posebej se zahvaljujemo njegovim sodelavcem v TOZD Mehanizaciji za veliko In nesebično pomoč, ki so nam Jo izkazali v najtežjih trenutkih. Prav tako Iskrena hvala za poslovilne besede. V globoki žalosti: Stlfterjevl 9. proizvodno tekmovanje gradbenih delavcev Slovenije SLABŠE KOT LANI V organizaciji SGP Gradbinec so 4. junija v Kranju tekmovali gradbeni delavci Slovenije v proizvodnih disciplinah ter disciplinah SLO in družbene samozaščite. S tem tekmovanjem se želi spodbuditi in dokazati sposobnost, kvaliteta in hitrost gradbenih delavcev na področju osnovnih delovnih nalog iz gradbeništva in preveriti stopnjo pripravljenosti iz nekaterih veščin SLO in protipožarne zaščite kot izpopolnjevanje njihovih obrambnih sposobnosti. Sodelovalo je 13 delovnih organizacij, naši pa so se slabše uvrstili kot lani. Med tesarji so bili naši osmi, pri odrarjih, železokrivcih in žer-Javovodjih deseti, med zidarji enajsti, v skupni uvrstitvi so bili enajsti. V disciplini družbene samozaščite so bili naši deveti, v disciplinah SLO deseti, v skupni uvrstitvi pa si delijo osmo do deveto mesto. Tako ne bomo imeli v nobeni disciplini predstavnikov na zveznem tekmovanju, ki bo letos v Črni gori. Vili Šuster Velik kristalni pokal bo spet v Ingradovl vitrini, saj so bili naši športniki uspešni na ŠIG '83 novice SINDIKALNO PRIZNANJE Na svečani proslavi dneva gradbenikov Slovenije, ki Je bila 3. Junija 1983 v Kranju, Je Republiški odbor sindikata delavcev gradbeništva Slovenije podelil priznanje konferenci osnovnih organizacij Zveze sindikatov GIP Ingrad za aktivno delo v republiškem odboru sindikata delavcev gradbeništva Slovenije In njegovih organih ter za dosežke pri uveljavljanju in razvoju sindikata in zveze sindikatov Slovenije. PRIZNANJE IPZ Delavski svet delovne organizacije Industrijski projektivni zavod iz Zagreba je ob svoji 35. letnici poslovanja In dela podelil priznanje GIP Ingrad za dolgoletno uspešno poslovno sodelovanje. V. Š. Letos na Glažuto Dne 10. septembra letos bo že četrto srečanje planincev sestavljene organizacije Giposs, tokrat na Pohorju. Pohod na Glažuto pripravljajo organizatorji SGP Stavbar Iz Maribora. Zbirno mesto bo na trgu v Rušah ob 8.30 url, odkoder bomo skupaj krenili (dve In pol url hoje) do Planinskega doma na Glažuti, kjer nas bo pričakala malica In čaj, pripravljen pa bo tudi krajši kulturni in zabavni program. Od tu se ponuja lep polurni Izlet do starodavnega Areha. Povratek Je možen nazaj peš proti Rušam ali pa do zgornje postaje Pohorske vzpenjače In nato prevoz v dolino. Planinci Ingrada In ljubitelji planin, prijavite se do 3. septembra pri Faniki Ska- men v TOZD Mehanizacija. Na svidenje 10. septembra 1983 na Glažutll Vlil S. ALI POZNAMO GOBE? Letna sezona je na višku, z njo pa tudi razne aktivnosti, ki vsakega po svoje vlečejo v naravo. Marsikdo najde v objemu gozda ob ptičjem petju razvedrilo v nabiranju raznolikih zdravilnih zelišč, sadežev in gob. Samo teh je v Sloveniji preko dva-tisoč vrst. In ker smo velikokrat v zadregi, ali smo našli pravo ali ne, nam lahko pri tem strokovno svetuje Gobarska družina »Bisernica«. Animirala nas je o svoji dejavnosti in nam na široko odpira vrata. Z raznimi predavanji o določanju vrste gob in strokovnimi posveti lahko veliko pripomore k razširjanju našega gobarskega znanja. Gobarska družina »Bisernica« ima svoj sedež v u-lici Bratov Vošnjakov št. 1 (Nova vas, v prostorih KS), Celje. Postanite njen član! —mj 9. REDNO ZASEDANJE DS V sredo, 3. avgusta bo ob 12. url zasedanje delavskega sveta DO GIP Ingrad Na dnevnem redu bo polletno poslovanje Ingrada in SOZD Giposs, inozemska problematika ter samoupravni sporazum o financiranju ureditve obratne ambulante Ingrad. USPEŠNA UČENCA Zadnji učenci v gospodarstvu po pogodbi končujejo učno razmerje. Vedno smo bili veseli učencev z odličnim uspehom. Od 114 učencev, ki letos končujejo, sta z odličnim uspehom zaključila le dva. Mladen Kralj se Je izučil za elektroinstalater-ja In dela v elektro delavnici v Proizvodnih obratih. Zdaj Je šel v JLA. Vladimir Mrkus se je Izučil v elektro servisu, TOZD Mehanizacija. Oba bosta dobila še posebno nagrado. Iskreno jima čestitamo. USMERJENO IZOBRAŽEVANJE ZAKLJUČILI PRVI UČENCI Učenci dvoletnega Izobraževanja so zaključili s teoretičnim delom šolanja In tako so se prvi učenci že zaposlili. Vse čaka sedaj še u-sposabljanje, oziroma pripravništvo, kjer se bodo u-sposobill za svoj poklic. Po tej dobi bodo opravili pripravniški izpit, ki se sestoji iz splošnega In strokovnega dela. »Glasilo« Izdaja GIP »Ingrad« Cel|e v nakladi 3000 Izvodov Časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Franc Berginc, urednik: Mojca Ja-grlč, tehnični urednik: Vlil Šuster. Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov In slik ne vračamo. Tisk In klišeji: AERO Celje. Po mnenju Izvršnega sveta SRS, sekretariata, je časnik oproščen davka na promet prozlvodov (St. 421-1/72, z dne 16. 7. 1974). PROSTE POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI Vse člane kolektiva obveščamo, da so trenutno še proste naslednje počitniške zmogljivosti v domovih GIP Ingrad- Bašanlja — od 7. 9. do 1. 10.; Baška — Krk — od 19. 8. do 28. 9.; Cikat — Lošinj — od 29. 8. do 28. 9.; Medveja — od 19. 8. do 28. 9.; Mlholjaščlca — Cres — od 7. 9. do 1. 10.; Novalja — Pag — od 29. 8. do 28. 9.; Bernardin — Portorož — od 18. 8. do 27 9. in Rogla na Pohorju v času od 18. 7. do 1. 8. In 12. 9. do 12. 12. 1983. Zadaj desno naše hišice v Miholjaščlcl Odmevi—Odmevi—Odmevi—Odmevi DELAVSKA ENOTNOST Peto kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije je izzvenelo v želji, da bi postala kulturna dejavnost del vsakdanjega življenja čim večjega števila naših gradbincev in da bi u-brali v prihodnje vsi skupaj čim več poti, ki vodijo k hitrejšemu podružabljanju kulture ... GIPOSSOV VESTNIK Jubilejno 5. kulturno srečanje se organizirali delavci Ingrada, ki so imeli na razpolago bolj malo časa za tako obsežno delo, vendar so srečanje izvedli tako, kot smo pri Ingradu že navajeni — uspešno. Pomembno je, da so se na teh prireditvah srečali tisti, ki se u-kvarjajo s kulturnim udejstvovanjem, še vedno pa je premalo tistih, ki bi si takšne prireditve ogledali... NAS LIST — Salonit Sprejem pri predsedniku Skupščine občine Celje ni bil samo protokolarni dogodek, ampak so na njem organizatorji in predstavniki pokrovitelja predvsem nakazali težnjo po reorganizaciji srečanj. V prihodnje naj bi se organizirala izbirna srečanja po območjih, izbrani udeleženci pa bi nato sodelovali na republiškem srečanju. Tudi finančna sredstva za prireditve naj bi se zbirala iz celotnega gradbeništva Slovenije. IMP GLASNIK Vsem udeležencem ostaja to srečanje v zelo lepem spominu... GLASILO GRADBINEC Prisrčen sprejem je bil tudi pri predsedniku občinskega sveta Zveze sindikatov, Francu Vrbnjaku, ki je udeležencem izrekel spodbudne besede, da moramo gradbeniki nenehno ustvarjati ne samo zgradbe, temveč tudi kulturne dobrine, kajti kultura bogati posameznike, na-lod, človeštvo... GLAS KOLEKTIVA SCT Ni besed, ki bi pristno Izpričale, kako izvrstni gostitelji in organizatorji so celjski gradbinci, saj smo bili prav vsi udeleženci tega srečanja na vsakem koraku priča iskrenemu in toplemu gostoljubju ter brezhibni organizaciji. Vsem udeležencem bo 5. srečanje še dolgo ostalo v spominu ter jim dalo novega poleta za širitev kulturnoumetniškega snovanja med gradbeniki... ZAHVALE IN ČESTITKE Za vsak večer posebej smo prejeli veliko čestitk, zahval in priznanj za organizacijo od predstavnikov SGP Grosuplje, Salonita iz Anhovega, GOK iz Črnomlja, SGP Primorja iz Ajdovščine, GIP Gradisa iz Ljubljane, SGP Stavbenika iz Kopra, SGP Gradbinca iz Kranja, IMP iz Ljubljane, SGP Kograd iz Dravograda, SGP Pionirja iz Novega mesta, od literatov SCT Iz Ljubljane pa smo prejeli njihovo brošuro »Naše pesmi« s posvetilom: iskrene čestitke k uspešni organizaciji, ko ugotavljamo — vse več nas je in vse boljši smo. V. S. 5ZASILC INGRAfc CEL1E hacpmtno 6KM> oruiicf »rPAHTMA v ISVflUll riAuciji FL6A *l UR. am. ra*. '♦Trn VaVTA HauUt SNftJto- pn**M0ST Z otvoritvijo razstave likovnih del v avli Ingrada se je pričelo 5. kulturno srečanje Pevske zbore Je zelo duhovito najavljal Borut Alujevič, član SLG Celje Na zaključnem večeru Je folklorni nastop popestril program v dvorani Tehniške šole Šopka cvetic za Izvrstna gosta večera, Anico Kumrovo In Bogomira Verasa, člana SLG Celje GRADBINEC Samotni koraki pod odrom zamišljene glave brez čelade zamolkel udarec opeke tenek curek znoja, ki teče, teče ... Z znojem odteka življenje težko življenje gradbinca. Gradil je, gradil drugim nova bivališča sam je ostal večni barakar. Pesem je nastala med 5. kulturnim srečanjem. Njen avtor: A. K.