ISSN 0351-6407 RAČUNALNIKI TISKALNIKI MikloSa Kizmiča 4, M. Sobota, tki,.: 22 162 rOTIFJEO PROFESSIONAL Murska Sobota, 11 ■ julija 1996, leto KLVIII, št. 28, cena 170 SIT SLO - 9000 murska sobota, vegova 13, tel. 069/32-735, fax. 069/31-9541 OUALIFIED DEALER Canon URADNI PRODAJALEC 6 LET TRADICIJE I CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana Hiša celovitih računalniških rešitev ! CANON BJC-210color SAMO 39.900.- SIT • ■ CASIO - Trgovinske in gostinske blagajne Gobarska sezona seje začela, toda... je žito seje - ^^eln Zetev p Pomurju ti, takšne zahtevi I ® začela, nas vreme za^nj*^ prav nič ne spominja na ’ Wni čas. Nočne tempera-l toreso se spustile celo pod E ' M°pinj pa tudi dnevi niso tak' \ kot se jih spominjamo iz \ sv°jih mladih let. Žanjci so se tokrat med pšenične klase poliže ob prvem svitu, ko je 'j® slama še žilava in se zr" "Jf ni osipalo, opoldanski ^'tok pa so si privoščili, ko kilo sonce najvišje nad oi>-Io,iem. Žanjce in žanjice so MflJ Zameni«1-’' IS«* *• letos hektarski pridelek nekoliko nižji pa tudi cene na svetovnem trgu so višje. L. K., fotografija: Nataša JUHNOV VREME Ob koncu tedna bo lepo sončno vreme. Vestnikov koledar 11. julij, četrtek, Olga 12. julij, petek, Mohor 13. julij, sobota, Henrik 14. julij, nedelja, Franc 15. julij, ponedeljek, Vlado 16. julij, torek, Bogdan 17. julij, sreda, Aleš Pregovor Ako je Aleš suhoparen in suh, si napravi za zimo topel kožuh. Ahlini ni ^Si^jo nnaklonieno> že li^s^očn^a S0 nevihtni P°hra-d e- tt‘ Pridel°-ii^kha aj‘m narava ni Ha hrh tUd‘. driava po n ^L od,iuP-Č^eL^ ne po-s™kov. Zato ka?^ Pri kitogra-Zal° Primakni- PhnJ ^3 umi, / Sobota ti, takšne zahteve pa so še to- liko bolj upravičene, ker bo Kajak-kanu Preberite reportažo o zmagi Boruta Horvata na svetovnem mladinskem prvenstvu Za srečno otroštvo Šola, ki bo za vse naše otroke So srečanja in dogodki, ki jih ne moremo pozabiti, so ljudje, katerih pripovedi ostanejo zapisane, toda ne le na listu papirja, ali kako se bodo vključevali otroci s cerebralno paralizo v normalen šolski proces na tretji soboški osemletki Lončar in bankir pred državo enaka Na obrtnike se je v prvem polletju tega leta usula ploha novih sprememb, ki so ali še bodo močno vplivale na njihove pogoje poslovanja Zločin pri Sv. Trojici »Pokopljite naju skupaj!« V nedeljo ob 11. uri so na lenarškem pokopališču s pretresljivo poslovilno slovesnostjo pokopali posmrtne ostanke 23-letne Anice Kramer iz Zgornjega Porčiča - Niso upoštevali želje njenega morilca, da bi ju pokopali skupaj He poti vodijo POSODE H EMO z ©SfflB llS^jaod konca ,7* »ja. V ODSTOTNIM POPUSTOM Sezona rdečih jagod se počasi poslavlja, zato pa je na vidiku dokaj obilna gobarska sezona, Približno tako je s politiko, ki je sezono rdečih jagod nekoliko podaljšala in bo v letošnjem leto jagoda konjunkturno blago kot celoletni in ne sezonski sadež. V ta kontekst nekako sodijo trije dogodki, s katerimi si oblast daje opravka in si z njimi kuje politični kapital (seveda z močjo). Na eni strani so to zmešnjave okrog volilne zakonodaje. Kljub vročim razpravam in raznoraznim manevrom je namreč jasno, da nove volilne zakonodaje ne bo, kajti prej so potekli vsi razumni roki, ki bi omogočili spremembo volilne zakonodaje za sedanje državnozborske volitve. Navsezadnje so tudi referendomski predlogi tako zapleteni, da kakega posebnega učinka ali racionalne referendumske odločitve ni mogoče pričakovati. Je pa res, Rdeče jagode in gobova omaka da gre za merjenje moči v predvolilnem času. Navsezadnje gre za legitimne kalkulacije vseh predlagateljev, ki na osnovi svojih ocen ob pomoči volilne zakonodaje kalkulirajo s svojim oblastnim deležem. Za oblastne stranke pa je tovrstna manipulacija dobrodošla, ker pač za to zaveso skrivajo bilanco svojega dela, ki pa v teh nekaj mesecih predvolilnega leta ni ravno rožnata. Na drugi strani je tu neposreden poseg oblasti v tretjo neodvisno vejo oblasti -sodstvo. Z nepotr-ditvijo mag. Mitje Deisingerja za sodnika s trajnim mandatom je oblast jasno pokazala, da ji je malo mar za neodvisnost tretje veje oblasti, in če že ne gre več z ideološko odvisnostjo sodstva od oblasti, je pač potrebno nastopiti s selekcijo in insinuacijami na račun predstavnikov sodstva, ki so se potrdili s svojim delom, strokovno poštenostjo in neodvisnostjo že v svinčenih časih in tudi sedaj pri vzpostavljanju instituta pravne države. Kajti za področje gospodarskega kriminala je premalo, če visoki predstavnik države izjavi nekako takole, da je o oškodovanjih družbenega premoženja težko govoriti, ko pa ni izrečenih sodb, da so ta oškodovanja res bila. Ob tem pa seveda ne analizira in si ne postavi vprašanja, čemu je ta veja oblasti pri svojem »vzpostavljanju« (torej imenovanju sodnikov) tako močno odvisna od obeh vej politične oblasti. In navsezadnje od tega nas preveč ne oddaljuje niti praksa na lokalni ravni. In kaj javnosti sploh še ostane, da bi oblasti lahko verjela ali ji zaupala, če je sesut tudi človek, ki se je z ovrženimi ovadbami zoper medije posta vil v bran javnosti in ji omogočil kontrolo oblasti. Posredno pa tudi sedanja dogajanja v medijskem prostoru, spretno pokrita s plaščem kapitalskih transakcij, kažejo na umazane igre politične oblasti, ki si želi ustvariti monopol posredne kontrole medijev in s tem onemogočiti javnost, da kakor koli kontrolira oblast. V tem trenutku so v ospredju elektronski mediji v centru - od nacionalne televizije (Petan) do transferjev lastništva dveh ‘komercialnih televizij (POP TV in Kanal A), ne kaze pa zanemariti tudi radijske scene (RGL). Vprašanje časa pa je, kdaj bodo s svojimi lovkami ali aparatčiki posegli na nižjo lokalno raven. Zato boste letos še dobili rdečih jagod! J. VOTEK vestnik, 11 ■ ktualno okoli nas PO SLOVENIJI Ruskim volitvam ob rob LJUBLJANA - Z dogovorom ministrov za zdravstvo je rešeno vprašanje zdravstvenega zavarovanja slovenskih upokojencev na Hrvaškem, Slovenija in Hrvaška pa sta se dogovorili o delitvi dolga po rimskem sporazumu iz leta 1983, o čemer bosta obvestili italijansko vlado. To je bil izkupiček obiska podpredsednika hrvaške vlade in zunanjega ministrstva dr. Mateja Graniča v Ljubljani, govor pa je bil tudi o večstranskih vprašanjih in napredku pri reševanju odprtih dvostranskih vprašanj med državama. ■ BLED - Na povabilo predsednika republike Milan Kučana je bil na krajšem delovnem obisku v Sloveniji avstrijski predsednik Thomas Klestil. Sobesednika sta razpravljala o večstranskih vprašanjih, predvsem o evropskih (političnih, gospodarskih, obrambnih) integracijah, položaju na Balkanu, izidu volitev v Rusiji, precej pozornosti pa sta namenila tudi dvostranskim odnosom, o katerih sta ugotovila, da so dobri, in menila, da ni razhajanj glede bistvenih vprašanj. Karavanke so le še geografska meja, političnih ni več, je po srečanju dejal Milan Kučan, ki se je udeležil tudi slavnostne otvoritve Koroškega poletja v Osojah. LJUBLJANA - Državni zbor je v nadaljevanju izredne seje sprejel rebalans proračuna Republike Slovenije za letošnje leto. S sprejetjem uskladitvenega dopolnila odbora za finance so odpravljena vsa neskladja v rebalansu proračuna. PO SVETU RIM - Leva sredina je prvič v petdesetletni zgodovini italijanske republike prestopila prag Vatikana. Romanu Prodiju, kije kmalu po sklenitvi koalicijske pogodbe s postkomunisti prispel tja na uradni obisk, so pripravili protokolarni sprejem s častmi, kakršnih večina njegovih predhodnikov v vladni palači Chigi ni doživela. Papež je ob tem pozval vlado, naj vodi politiko, ki bo v prid zlasti družini. SEUL - Južnokorejska vladaje pozvala Severno Korejo, naj še živečim vojnim ujetnikom iz korejske vojne, kije trajala od leta 1950 do leta 1953, dovoli vrnitev v domovino. Po izjavah sorodnikov in vojakov, ki so se vrnili, od konca vojne pogrešajo približno 20.000 Južnih Korejcev. KOLOMBO - V samomorilskem napadu pripadnice tamilskih upornikov v glavnem mestu severnega polotoka Džafna je bilo ubitih 17 ljudi, 50 pa jih je bilo ranjenih. V eksploziji je bil laže ranjen tudi minister za stanovanjske zadeve Nimal Siripala de Silva. MADRID - V bližini vojašnice civilne zaščite v Oliteju na severu Španije so eksplodirale štiri granate, na srečo pa ni bil nihče ranjen. Gre za prvi napad baskovske separatistične organizacije Eta po enotedenskem premirju. PRAGA - Pred predsednikom Vaclavom Havlom je na Hra-dčanih prisegla nova 16-članska češka vlada pod vodstvom dosedanjega premiera Vaclava Klausa. V drugi Klausovi vladi je pet novih imen, dva ministra pa sta zamenjala resorja. Zunanji minister je Josef Zieleniec, obrambni minister Miloslav Vyborny, finančni minister pa Ivan Kocarnik. JERUZALEM - Izraelski ministrski predsednik Benjamin Netanjahu je izgubil prvo bitko v svoji vladi. Nekdanji obrambni minister Ariel Šaron, ki gaje Netanjahu poskušal omejiti in izolirati od njegovih kolegov iz Likuda, je dobil vplivno ministrsko listnico za infrastrukturo. MOSKVA - Dosedanji ruski predsednik Boris Jelcin je v drugem krogu predsedniških volitev dobil 53,7 odstotka gla- sov in bo tako nadaljnja štiri leta na državnem krmilu. Tekmeca, vodjo komunistične partije Genadija Zjuganova, je premagal več kot prepričljivo, saj je dobil komaj 40,4 odstotka glasov. Jelcin, ki bo slovesno ustoličen 9. avgusta, je že podelil mandat za sestavo nove vlade dosedanjemu premieru Viktorju Černomirdinu. TUZLA - Ameriški obrambni minister William Perry, ki je obiskal tudi Slovenijo, je v Tuzli obiskal ameriške enote v sestavi Iforja. Skupaj z njimi je proslavil 4. julij, dan neodvisnosti ZDA. Ameriški obrambni minister, ki ga je sprejel poveljnik ameriških enot v BiH, admiral Leighton Smith, je obiskal tudi ruske vojake. ■ STOCKHOLM - Tuje potekalo peto letno zasedanje parlamentarne skupščine Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, ki se ga je Udeležila tudi slovenska parlamentarna delegacija. Na zasedanju so največ pozornosti namenili gospodarskemu modelu varnosti za 21. stoletje, posledicam razvoja gospodarstva in okolja v vzhodni Evropi in Skupnosti neodvisnih držav. ■ SALZBURG - Pod pokroviteljstvom avstrijskega predsednika Thomasa Klestila in v organizaciji davoškega Svetovnega gospodarskega foruma je v tem avstrijskem mestu potekal srednje- in vzhodnoevropski gospodarski vrh. Na njem je med drugim sodelovalo več predsednikov držav ali vlad (med njimi slovenski predsednik Milan Kučan) in cela vrsta gospodarskih in finančnih ministrov ter poslovnežev iz skoraj vseh evropskih držav. Sestanek je bil namenjen pregledu ekonomskega razvoja reformnih držav. j VESTNIK Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak Stefan Cigut, Zlatko Erlih, mag. Dali? bor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik) Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažič? Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Somen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba) , n.c. 31 960, 33 019 (novinarji’Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za II. trimesečje 1996 je 2.100,00 SIT, za pravne osebe in obrtnike 6.500.00 SIT polletno, za naročnike v tujini 100 DEM letno, izvod v kolportaži pa 170,00 SIT.. Tekoči račun pri Agenciji RS za APPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice. Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-odstotni davek od prometa proizvodov. Kako si lahko pojasnimo Jelcinovo vnovično zmago? Cesar je nag. Tudi predsednik stoji nag, po tem, ko se je znebil vseh vitezov državnega preobrata, ker se je zbal, da bi na volitvah zmagali komunisti. Usoda Rusije je bila odvisna od tega, koliko ljudi je šlo na volitve. Vse je bilo odvisno od vremena, naključja, sreče. Predvsem pa je usoda Rusije bila in je odvisna od tega, da ljudem manjka politične kulture. Ne samo da se niso naučili zavestno voliti, prav tako ne vedo abstraktno misliti. Ne potrebujejo logike, temveč ikono. Deprimirajoči niso dvomi volilcev, temveč nivo teh dvomov. Ruski narod še danes ni zaokrožena nacija ravno zaradi svoje mentalitete. Je razdeljeno ljudstvo, ki ima, predvsem na podeželju, arhaične elemente. Arhaična zavest je iracionalna fn se utemeljuje v slaboumju. Rusko slaboumje označuje predvsem to, da v bistvu zanje ne obstaja razlika med DA in NE. Predstava o resnici je odvisna od situacije in oscilira od trenutka do trenutka, pri tem nastajajo konice, ki osvetlijo nagon ohranitve, ki še najbolj spominja na tistega iz kamene dobe. Jelcin in njegovo moštvo morajo igrati z materialom, katerega bistva nihče ne pozna -ruski narod. Jelcin je padel v past avtoritarizma. Ruski kon-zervativci niso verjeli niti najostrejšim miselnim procesom v ljudstvu. To delno potrjuje, da konzervativizem okrog Jelcina ni bil filozofsko ali kako drugače utemeljen, temveč da je temeljil predvsem na volji do moči. To je odvrnilo inteligenco, ki je Jelcina v začetku tega leta skorajda povsem zapustila. Razlog, daje pozneje našla pot nazaj (pri čemer mladine ni uspel zbrati okrog sebe), je v njenem še večjem odporu do komunistov. Ti so se združili pod zastavo Lenina in Stalina in vseh preostalih sovjetskih emblemov, ki dobesedno smrdijo po stalinističnih represijah. Komunisti so ubrali pota najvulgarnejše demagogike in. se v javnosti kazali kot »prijatelji ljudstva«. Jelcinova največja napaka je seveda ta, da se leta 1991 ni ponudil kot stranka. Medtem ko je zahodna zavest centripentalna in teži k ravnotežju, je ruska centrifugalna; razprši se v tisoče delcev. Težko si predstavljamo narod, v katerem bi po polstoletnem mučenju kar tretjina volila stranko, odgovorno za nacionalni genocid. Težko si predstavljamo narod, ki namesto historičnega spomina uporablja mitično-pesniški kod pračloveka, ki svet deli na »svoje« in »tuje« ljudi. V tem stilu lahko razumemo tudi moskovsko senzacijo: ča- sopis Moskovskij komsomolez je sporočil, daje Zjuganov sin nekega nemškega vojaka, s katerim naj bi v času okupacije spala njegova mati, ko je v o-kolici Orjola delala v nemški kantini. Zato je torej podoben nemškemu filistru! Sin Nemca ne more biti »nobeden izmed nas«! Kar zadeva Jelcina, je za mnoge provincialce enostavno Žid. Torej tudi »nobeden izmed nas«. Zato je torej nastopil čas Lebedeva. Ljudstvo ne voli predsednika, temveč očeta nacije. Zjuganov bi lahko postal oče -volkodlak, ki svojo podobo menja, odvisno od tega, s katere strani ga publika vidi. Ampak eno je gotovo: demokratično svobodo bi odpravil in volitev v Rusiji ne bi bilo več vse do časa, ki bi ga, zgodovinsko gledano, še lahko predvideli. To lahko povem iz la- stne pisateljske prakse: velika moskovska založba »Molodaja gvardija«, ki že od zmage komunistov na decembrskih volitvah v dumo dela skupaj z Zju-ganovom, je iz ideoloških vzrokov zavrnila dve moji knjigi. Je potrebnih še več dokazov? Lebedevje današnji Stalin. Upoštevati je potrebno, da je Stalin za zahodnjake in večino ruskih intelektualcev nekaj, česar za ruski narod ni. Ruski narod ni sadističen. Ne verjame v zlobnega Stalina. Ne verjame, da je Stalin kdaj kogarkoli mučil. Ne žalite Stalina! Ljudstvo si je ustvarilo sliko dobrega Stalina, rešitelja Rusije in naroda velike nacije. Ruski narod je v svojem nezavednem imperialističen in prepričan, da je Rusija najboljša država na svetu. Gledajoč s tega stališča, je Jelcin pokvaril sliko. Lebedev jo bo znova oživil. Je današnji dober Stalin, edini pravi Stalin. Ne spi zaman v zeleni spalni srajci. Še v spanju je vojak, pripravljen vsak hip skočiti iz postelje, da bi rešil Rusijo. Lebedev je absolutno »naš človek«. S stališča politične zavesti je Lebedev seveda črni skakač, ki lahko skače v različne smeri ideološkega spektruma. Da je 7 Iz Zagreba piše Primorac Focus Nemška revija Focus je pred nedavnim objavila pogovor z izraelskim premierom B. Ne-tanjahujem. Ob vprašanju palestinske avtonomije je Netanjahu povedal, da se Palestinci sklicujejo na željo po vrnitvi na ozemlje Izraela, to pa bi po njegovem pomenilo konec Izraela. Zagotovil pa je, da bo spoštoval podpisane sporazume, saj ne želi pritiskati na Palestince. Prav tako je poudaril, da problem Izraela ni islam ali arabske države, temveč tisti režimi, ki si za dosego izbranega cilja dovoljujejo kršiti vse zakone. Med takimi je predvsem Iran, ki grozi, da bo razvil jedrsko bombo, njena eksplozija pa bi ob množičnem razdejanju pomenila tudi konec prekinitve oskrbovanja z nafto. nanj, sicer malo Jelcin, je potrditev » J snitve« ruskega ljud litvah. , < Bo lahko Jelciniteg skakača obarval 0|i prijahal nazaj V pa bo črni skakač ni Srajd ^dvS’ Jasno je samo tvegal in zaupal na^.^ niso bile volitve, t: jgrim ruleta. Zahod mu (11Sii mogel pomagati, ^11 zavesti tuj in ke pili* zavest odziva na (llje(t zanj je nekaj po ^jiii Zato vedno oRiisil1 merila. Zahod i saitiO'J? predsodke. K°rs' h ffjiidl1’ sebi umevno, spada Čečenija pa stojna. Požig na jaiii kem letališču je . klučje, a vsakaLia rde^ fa je ogromna. sija se v svetovni d levi, njena Privzf ie natn^ nost in tribarvno«J pf6rf na zahodnjake nanju Rusije ko države. Ruski priP%ed,pROFEJ J VIKTOR (11'1 hrvaški Deising^ Pred prvimi večstrankarskimi volitvami so nastajajoče stranke in reformirani komunisti obljubljali pravno državo, demokracijo evropskega Zahoda in še marsikaj, česar v komunizmu ni bilo ali pa je bilo le zapisano v zakonih in drugih listinah. Ena glavnih slabosti na prehodu iz stare v novo družbo, ki se ji reče postkomunizem, je nesamostojnost sodne veje oblasti, ki so jo na Hrvaškem formalno in pravno dokaj bolje uredili kot pri nas. Pri njih sodnikov ne volijo poslanci, temveč člani posebnega sodniškega sveta, slednjega pa so izvolili v parlamentu. Tako so se na Hrvaškem vsaj formalno otresli prelivanja tekoče politike v pravosodje, kakršno je pri nas prišlo do izraza ob nedavni poslanski zavrnitvi uglednega pravnika Mitje Deisingerja za sodnika vrhovnega sodišča s trajnim mandatom, četudi ga brez zadržkov podpira stroka, tako rekoč celotna sodna veja oblasti. S tem se je poseganje politike v sodno oblast izkazalo kot ena največjih sistemskih napak sodobne slovenske družbe (države), zaradi katere bomo toliko časa zardevali pred svetom, dokler nam pri vprašanju pravne države ne bo mogoče najti niti dlake v jajcu. Tako kot je z našimi izseljenci, ki so na zadnjem srečanju med poglavitnimi razlogi vztrajanja na tujem in nevračanja v domovino navajali nepravno državo Slovenijo, to pa zveni hudo boleče. No, pred našimi ljudmi na tujem ali pred svetovnimi centri moči in politiko ni mogoče ničesar prekriti z zakonodajo, ki bi bila v celoti prilagojena merilom evropskega Zahoda. Navzlic for-malno-pravni boljši ureditvi glede samostojnosti sodne veje oblasti so imeli na Hrvaškem že lani svoj »primer Deisinger«, ki ga v celoti pooseblja ugledni pravnik, nekdanji odvetnik in sodnik hrvaškega vrhovnega sodišča Vlado Primorac. Po svoje je tudi zanimivo, kako je sploh nastal hrvaški »primer Deisinger« - pravzaprav slovenski »primer Primorac«? Posebno telo, ki mu po hrvaški ustavi pripada vloga imenovanja in odpoklica sodnikov, so namreč v saboru (parlamentu) izvolili po okusu vladajoče HDZ, ki ima v obeh domovih zagotovljeno močno večino glasov. Pred zavrnitvijo Vlada Primorca kot vrhovnega sodnika je stroka -podobno kot v primeru Deisinger - kandidata Primorca ocenila z daleč najvišjo oceno, in to kot doslednega arhitekta pravne države in uresničevalca zakonov. Ta avantura hrvaške politike v pravosodje je postala bistvena za vse hrvaške nesporazume z evropskim Zahodom, četudi je v Strasbourgu in Bruslju posebej ne omenjajo, govorijo in pišejo pa o nepravni državi in nedemokratični ■ družbi, da omenimo le-to. Kajpak »primer Primorac«, ki je v tujini o bolj kot na Hrvaškem, kajti izvirne katerih5 kot po tekočem traku sledili drugi, preli^ata. politika in politikantstvo Se očitneje P pravosodje. Lahko bi rekli, da 51 oblast s prevlado v parlamentu tn n zag°toV,hn svojih sodnih svetnikov (elektorje popolno obvladanje pravosodja, Prl Dpri^.a dosti nerodnejši kot naši Pos jChn0 Deisinger«. To, kar je bilo še po 0 ,njakf° prava, da uporabimo hrvaški >ovali1 i Franjo Tudman in njegovi poimeno/. prejšnjega reda in ga umestili v P državnih sovražnikov. obto^fl Zato sploh ne preseneča, da se m huda kazniva dejanja spreminjajo opi bi tožilci in sodniki stali v politični ^jet1^ vali le dogajanja v cesarski loži - v ff]j spa navzgor ali navzdol, celo zmrdoja^ vanje »cesarjevega« obličja, Tako s ^njš0 s nim čez noč spremenili obtožnico ut . pino Bošnjakov iz Bihača, ki da s' e a oif vaško z namenom, da nika, za zdaj še nesojenega ‘'jLJifakir.dt natorja Bihaške krajine Fikretar nOjP^ A tudi hrvaški državljan. Aretirance . tali nezakonito posedovanje oroZJ^’orizma^'h0 it nataknili na kol »mednarodnega gbi^",., pi) Tako je namreč presodil' sve nacionalno varnost dr. Franja G svojih obveščevalnih kanalih roženi Bošnjaki prispeli na Hrvas .p dokončnega obračuna s Fikretom Mfi lahko tudi res, vendar pa tudi n^ ^aP'' Ji cem pred sodno obravnavo nihc soditi v imenu sodnikov, se Prav‘’ lr^avi, opravlja sodno vejo oblasti - V . ;e ali pa bi rada postala pravna, ka glavnih pogojev za vstopanje post^^ gracije, ki so cilj domala sleher pgp stične družbe. V obravnavani te^li majo ne Fikret Abdič ne njegovir sOjpe0 torji, temveč španovija politične i na »t Povedano drugače, pri nas doma J p) j 1 y mer Deisinger« gledati (in ga Pr reSt10,.^^ vnimi hrvaškimi učinki, kar naj ,gi rilo vsem, ki se ukvarjajo s P° l lahko zadeva izteče, če v sodnlSh/aSti F: da politika, ki je trenutno na o drugače postavlja nepredvidene °^gj0 je P° je zagovarjala pred volitvami, obljubami o pravni državi. ?0'u itoHomt znova svetom }Špindlerovem Mlinoma Češkem je A’imenske repreze- ! * v kajakih in kanujih na divjih vodah. Ko t: Mura jz Kroga I *>« je sodeloval tudi član Brodarskega svetovnega Horvat in v kanuju enosedu znova osvojil naslov I "Umskega prvaka. I Tokrat je bilo ob njegovem I velikem uspehu navzočih tudi ’ ( ^navijačev iz Kroga, ki so bili Uvrščeni ob 5,5 km dolgi progi ikri zastavicami in glasbenim ^samblom spremljali finalno ^injo. Že na prehodnem tre-®Wje Borut Horvat napovedi, da je veliki favorit tekmo- pred dvema letoma v ZDA. Da je letos v izvrstni formi, je pokazal že na svetovnem Članskem prvenstvu v Avstriji, kjer je v razredu C-l osvojil srebrno kolajno. Borut Horvat pa je bil tudi najzaslužnejši, daje Slovenija v moštveni vožnji 3 x C-l zasedla drugo mesto in osvojila srebrno medaljo. Čestitamo! Borut Horvat: »Reko Labo sem spoznal na lanskem evropskem prvenstvu, kjer sem bil drugi. Tokrat sem pazil na pasti in navodila trenerja Štefana Varge, ki je skrbel, da ne bi preveč zaostal. Mislim, da seje desetletno treniranje obrestovalo.« Štefan Varga, trener: »Zaupal sem Borutu, saj na velikih tek-movanjfh redko odpove. Veseli smo bili navijačev iz Kroga, saj smo se ob njihovem navijanju počutili kot doma.« Tonček Gider ' A1383' s Prednostjo ^Hohn"^^^Un^ pred Hrva- 1 lv»i CePrav na gl- 1 slMe Hinh s 0 vse kot po ■ ^SalinA^ !vetovni nr g,C zapored postal 1 fiorut Prvie je dobil W Horv*t zlato medaljo /p ke predvolilne zdrahe so Sobočani zamenjali avtocesto za osebne kariere? govem lahko zgodi, da v pokrajini ob Muri ne bodo dobili obljubljene avtoceste, ampak cesto ali v najsla-ic delno obnovljeno magistralo med Mariborom in Mursko Soboto. Poslanec Šiftar pa je tokrat naperil kritično ost zlasti na mestnega župana Andreja Gerenčerja in direktorja ZEU - Družbe za načrtovanje in inženiring iz Murske Sobote Janeza Orija, ki je predstavil najnovejšo strokovno različico trase prihodnje avtoceste. Kot se je pokazalo, pa Sobočani z. njo ne soglašajo, saj vztrajajo pri t. i. vijoličasti različici. Poslanec Šiftar je županu očital premalo vztrajnosti v pri- i zadevanjih, da bi čimprej dobili avtocesto. Še več! Pri tem se je spustil tako daleč, da je Andreja Gerenčerja obtožil, da v imenu svoje stranke načrtno zavlačuje s to zadevo, pri čemer naj bi ga LDS nagradila z močno podporo na državnozborskih volitvah. Tudi Janezu Oriju je očital podobno, saj naj bi po naročilu iz Ljubljane zavlačeval z izdelavo dokumentacije za avtocesto, čeprav je Šiftar v isti ureditve bakovske gara^Ornanska vizija mcuu.v_______________ bop 02n’ce in politični spopad o tem, ali kvečjemu hitro Pri zaradi trmoglavega vztrajanja r8ZS ^ee trasi ostalo brez avtoceste I tik^a i" ------------------------------------------------ P«s . koristit- ,zavn°zborskimi volitvami, ko je treba karseda Sts v najsi'k-8S *n h1"67- kakršnih koli zadržkov nasprotno stran ObčinAJ° 'U6’ ie pokazal tudi del razprave na seji Mestne-^Urska Sobota. Precej duhov je namreč razburila že eestA m***'083 odloka 0 sprejetju ureditvenega načrta ob ^Hjn*Ce’ Mer i ^ursk' Soboti. Najbolj skrb zbujajoče je stanje gra-i I hin ^riala6 nak*on brežin prevelik, zato obstaja nevarnost ru- -T i**, ki |' VOd°’ Takojšnje ukrepanje terja temeljito sanacijo Btp 0 M p0 IJ° ured'b ,ud' v turistično-rekreativne namene. črtOyk iz ZE(jTr\nj.U Stanke Mirana Gyttreka, ki je opozoril 'h inže ružbe za na- na preveč megalomanski pro-koHni JaBko za"1?11-8 °b gra' jekt’ k* sta' Preveč denarja. • *n kasn-'' hotelski Predlagal je, da bi najprej nare-। ^tefA^terveA6 apartma-i' dilinekajmajhnega.karbiomo- 'iitVe'J1 bi pot 1 stadi°n, na gočalo varno kopanje ljudi. Z j so čv e večJe prire- — - Pa k: °ncerti j °ski dnevi in ote?re(lilizad,e 8ramoznice li'i'As° svetn i?-1!10 koPanje. r^^hih st ' 'Z posamez-Pool^^ *meli do‘ bfaf^°ra za urh6de' Predsed-hS|aJ s>cer Sn„- ,niZem Drago PotreheC, Se Je J8 dcmokratski Sa^,0 ‘metiPj8831, ali Je res he^bisS VeHka sta’ Sdarn^lili h d'°n 1Z Faza' je, (ja gramoznici. Nla?0 ° niestnJ4 ek do Priho-SJj'iste som8?6 bil član ^°Pti^artin ŽH t demo' >si>tosn Zek' Z dokaj-veparja °bbina n Je zatrdil, da Preveč 'S\°jekt nZa nekakšne uresniči pa Slic^A1 Obč n Zaprimerja-A^rsoiA Savske Ae rdCn korak^0 naredili Sl A?z°fske aprei- »Do- Da'6 Se noi^11 pa Je za A le v LTetno ig' ČOv<>riHa števil-kreacijske te* Sa dl sarn 8radnJe- Si-J^it^egaA1 gradnji i ^.^je^i-Prite8^0"3 v ?.Sam0 ?°z/šnlraztniš?i es stro' cej let nan Jaj0 dolgo-%Prabu i APr6J' ^ekratsk^'13 izj3‘ Ske«a svetnika Dr. Edvard V. Kovačič, Primorec po rodu, se v Argentini druži s Prekmurci Slovenski izseljenci po svetu so marsikje uspeli uvesti lastne radijske oddaje, s katerimi skušajo ohranjati svoj materni jezik in kulturno izročilo pa tudi narodno zavest med rojaki na tujem. Podobno vlogo opravljajo seveda tudi časopisi in revije, ki jih izdajajo v materinščini. Za ljudi, ki delajo pri teh medijih, bi lahko rekli, da so tudi am-■ —Urii slovenstva. ’ -- --mala djetje in se posebej seznanilo z '■■■•cVega vala; po- njim pa se ni strinjala Nadja Ivanc - Miloševič (ZLSD), ki je menila, da je treba imeti jasno vizijo razvoja, kar pomeni, da bi problem gramoznice ob Bakovski cesti morali rešiti enkrat za vselej. Na koncu so svetniki sprejeli predloženi odlok, vse pripombe pa bodo posredovali predlagatelju v drugo obravna- šemi. ij« bsadorji slovenstva. Matična država si je zadala djetje in sc . nalogo, da jim bo pri tem po delovanjem Murskega vala; pu-svojih močeh pomagala. V ta govor pa je stekel tudi o drugih okvir .sodi tudi izobraževanje temah, ki so zanimale goste, še 1 ■"■'“dnikov slovenskih medijev zlasti o položaju porabskih Slo-tani stalna vencev. Zatem so izseljenski --"'■narii obiskali še Lončar-— Rogoji- vo. Gerenčer že v poslanskem fotelju za avtocesto? Strasti pa so se močno razvnele pri razpravi o avtocestni problematiki. Poslanec državnega zbora in mestni svetnik Drago Šiftar ni mogel mimo zakulisnega dogajanja v Ljubljani, ki bi lahko po njegovem prepričanju Pomurce spravilo ob [ avtocesto. Pri tem je z dokaj grenkobe navedel, da še vedno ni dovolj izkoriščen močan po-mursko-štajerski lobi v parlamentu. V nasprotnem se po nje- urednikov slovensKn. .... po svetu, ki je od lani stalna oblika njihovega usposabljanja pri nas, in obenem tudi spoznavanje matice. To nalogo je j sprejel za svojo Urad Vlade I Republike Slovenije za infor-I miranje v sodelovanju z Ura-I dom za Slovence v zamejstvu in po svetu. Prejšnji teden je 13 urednikov iz Avstralije, Združenih držav Amerike, Argentine in Švedske obiskalo tudi naše po- Kolumna , Pogoltnost občinske birokmcije Nedavno od tega je eden od soboških svetnikov izjavil, naš novinar pa naslovil svoj prispevek: »Firma brez reklame je kakor ženska brez moža.« Izjavo je razumeti kot možnost, da naj bo podjetjem in podjetnikom dana možnost lastne promocije poleg rednih oglaševalskih poti v javnih medijih tudi na javnih mestnih površinah, namenjenih za te namene. Recimo, da bi lahko zapisal, da je tudi med novodobnimi politiki zavel nov veter in se je pojavila miselnost, ki poskuša na vseh koncih i omogočiti obstoječim in novim podjetnikom, ki nujno potrebujejo promocijo svojih blagovnih znamk, vsaj nekaj možnosti za te aktivnosti. Toda tako kot izjava zveni širokosrčno in dobrohotno v smislu »zdaj vam poleg občinskega »bakšiša« za subvencije obrestnih mer ponujamo še možnost poceni promocije«, nam taista gosposka konec meseca servira odlok o komunalnih taksah v ta trenutek Mestni občini Murska Sobota. Formalnopravno ni sicer nič spornega, saj lokalna zakonodaja navsezadnje daje možnost, da občine pridobivajo svoje izvirne prihodke. Vprašanje pa je, ali so postavke realne in kako bodo gledali prizadeti na novo sorazmerno visoko posredno obdavčevanje. Država namreč tako ali tako neposredno obremenjuje s takšnimi ali drugačnimi načini obdavčevanja in s svojo »gasilno« gospodarsko politiko. V tem primeru se ne spotikam ob izvoznike in sprejete ukrepe, ki smo jih že osvetlili. Navsezadnje to dokazujejo podatki o rasti prihodkov javnega sektorja. > Kot kažejo podatki gospodarskih gibanj, se je povpreček skup- nih prihodkov v prvih štirih mesecih povečal za 13,9 odstotka oziroma realno za 4,2 odstotka. Najvztrajneje se vzpenja prometni davek, ki se je povzpel kar za 17,9 odstotka oziroma realno za 7,9 odstotka. Temu so sledili neposredni davki in prispevki z realnim 3,4-odstotnim povečanjem. Že to dovolj zgo- j vorno priča, da država, kljub retoriki, dejansko ne sprošča fi-načnih možnosti za uspešno poslovanje, ampak jih posredno zateguje. In če bodo k temu začele svoje pristavljati lokalne skupnosti, bo začel podjetniški razcvet, ne glede na ustanavljanje podjetniških in svetovalnih centrov na tej ali oni ravni, usihati. Ob tem se ponovno postavlja vprašanje, kaj pomeni lokalna skupnost s svojo pripravljenostjo za razvoj podjetništva. Nesporno je, da so podjetnikom makrorazmere za delovanje bolj ali manj znane, zato bodo imeli še kako pomembno vlogo mikrorazmere. In komunalne takse za reklame so nedvomno ... mikrorazmer, seveda kot zgled za ponazoritev. Vzemimo, da je podjetnik, ki se odloča za reklamo na avtobusu, zanjo državi tako ali tako že odštel pristojbino v obliki prometnega davka, ki mu ga je pri svoji storitvi zaračunal avtobusar, v obliki komunalne takse pa bo plačal še občini. Če zanemarimo nekatere druge pomebne mikrodejavnike za razvoj podjetništva, bodo take in podobne poteze ponovno spodbudile selitve podjetnikov v okolja, kjer bodo politiki bolj širokogrudni s podobnimi fi-načnimi zankami, kot so soboški, kajti novodbni stari politiki i in uradniki se iz že znanih občinskih davkov očitno niso ničesar naučili. Je že tako, da župani in njihovi priskledniki niso zadovoljni z majhnimi žlicami, kajti s temi je potrebno prevečkrat zajeti, toda ne vedo, da je z večkratnim zajemanjem z malo žlico trebuh polnejši. Pa nič zato, bodo že, če ne drugega, povečali število obiskovalcev v novi elitni četrti in poslovni zgradbi v Ulici Staneta Rozmana, tisti, ki imajo kaj pod palcem in v glavi, pa bodo verjetno pristali v sedaj sosednji državi v Buzetu ali v elitni poslovni četrti v Trzinu. J. POTEK sapi zatrjeval, da za vse to nima oprijemljivih dokazov. Hkrati se je izgovarjal, da to ne pomeni političnega obračunavanja. S tem pa ni mogel prepričati večine svetnikov, ki so pri sebi sklepali, da vse skupaj spominja na dobro zrežirano predvolilno kuhinjo, na katero so že navajeni iz preteklosti. Seveda sta oba »glavna obtoženca«, župan Andrej Gerenčer in direktor Janez Ori, v celoti odločno zavrnila vse Šiftarjeve trditve in svetnike pozvala k trezni presoji. Poleg tega ' je župan zatrdil, da doslej sploh ni razmišljal o svojem sodelovanju na državnozborskih volitvah. Po njegovem si nekateri močno prizadevajo, da v tem delu Slovenije ne bi zgradili avtoceste. Direktor ZEU Janez Ori pa je od Šiftarja zahteval, naj ga nikakor ne vmešava v svoje politične spletke in naj njegovega imena ne uporablja za politični predpražnik. Dodal je še, da se je doslej na strokovnem področju vedno uspešno I kosal z izredno močnimi lju- ' bljanskimi lobiji. Kaj se bo izcimilo iz teh očitnih prevolilnih zdrah, bomo lahko videli kaj kmalu, najpozneje pa na volitvah v državni zbor, kjer se bodo volilci odločali o svojih kandidatih. To pa bo gotovo najboljši odgovor vsem sedanjim ' zdraharjem, ki skušajo vnesti na politično prizorišče čimveč nemira in si nabrati volilne točke. Toda volilcev ne morejo pretentati! MILAN JERŠE eden od teh Uredniki slovenskih radijskih postaj v daljnih deželah na , Izobraževanje in spoznavanje “ (del argentinskega glavnega mesta Buenos Aires). Pripove- — da so te oddaje obisku tudi pri nas so tudi prvi ustanovili lastno društvo v Buenos Airesu, ki se imenuje Slovensko podporno društvo Slovenec. Ker živi Edvard dokaj blizu klubskih prostorov, se je vključil v društvo in v njem tudi aktivno deluje, čeprav je po rodu Primorec. »Malo že tudi gučin,« nam je dejal. Ker ga res zanima, kaj se dogaja pri nas, se je pred dvema letoma naročil tudi na naš Vestnik. Ni kaj, takšnih prijateljev smo zelo veseli! JOŽE GRAJ mesu. doval nam je, da so .. na sporedu vsako nedeljo dopoldne, trajajo eno uro, v njih pa je rezerviranih 10 minut za Prekmurski kotiček. V okraju Wilde namreč živi precej prekmurskih izseljencev, ki so prišli tja večinoma v letih med obe- - ""»tovnima vojnama. Oni Izseljena— oblikuje izdelke । ,a; N. Juhnov) novinarji obisku., — stvo Bojnec v Filovcih, Bogojino in Moravske Toplice. Sodeč po njihovih vtisih so bili dokaj zadovoljni z obiskom v tem koncu Slovenije. Ob tej priložnosti smo nekoliko pokramljali z dr. Edvardom V. Kovačičem (po poklicu je pravnik), ki je zastopal slovensko radijsko oddajo Slovenija -Moja ljubezen v okraju Wilde 4 vestnik, 11 ■ ospodarstvo Kdo bo nekoč šejk? Tisti, ki ima izvir neoporečne pitne vode Na tiskovni konferenci v Radenski so prejšnji teden predstavili novo blagovno znamko - pitno vodo Izvir. Nova pitna voda je nadomestek za pitno vodo, ki je namenjena predvsem tistim, ki danes nimajo privilegija, da bi jim iz pip tekla ekološko čista in pitna voda. Nova voda ni mineralna in ni gazirana. Je stoodstotno čista, neoporečna in tudi prvobitno čista, brez kakršnih koli poseganj in obdelav, primerna pa je tudi za kuhanje. Pri Radenski z gotovostjo trdijo, da je primerna tudi za nosečnice in dojenčke, kar so dokazali njihove temeljite raziskave in testiranja. Izvir je pitna voda iz radenskega vrelčnega območja, na površje priteče iz 70 do 120 metrov globoke vrtine, kjer je zaščitena z neprepustnimi plastmi. Voda ni mineralna, saj vsebuje le 600 miligramov mineralnih snovi. Nalivali jo bodo v embalažo po pol litra ter liter in pol. Najprej so pitno vodo namenili za domače tržišče, kjer je povpraševanje po takšni vodi vedno večje, saj je vedno več območij, kjer si morajo prebivalci pitno vodo kupovati v trgovinah. V prihodnje pa jo bodo začeli izvažati tudi na tuja tržišča. Pričakujejo, da bodo letos prodali dva milijona litrov pitne vode Izvir. * Pitna voda ustreza najstrožjim evropskim standardom ter pravilnikom o pitnih in mineralnih vodah ter predlogu slovenskega pravilnika o pitnih in mineralnih vodah, ki je prilagojen nemški verziji. S pitno vodo so prišli na tržišče nekoliko kasneje in sojih druga po-djetjja, ki se ukvarjajo s tem, prehitela. Alojz Behek, generalni direktor Radenske, je na to odgovoril, češ zakaj pa ne bi enkarat drugi utirali pot, vendar s tem nikakor ne predajajo iniciative drugim polnilcem pitne vode. V Radenski se že dolgo zavedajo, da je pitne vode v svetu vedno manj ter da postaja čedalje dragocenejša, vedno bolj pa postaja tudi strateški proizvod. Zato bodo skrbeli, da tega bogastva ne bi uničili s kakšnimi posegi, predvsem si bodo prizadevali, da vode ne bi ogrozilo kmetijstvo, ki zna biti najhujši onesnaževalec pitne vode. »Posel z vodami je dober posel,« smo lahko slišali na konferenci. Glede na strateški pomen območja, kjer je pitna voda, ter mnenja nekaterih, da se bodo vojne v prihodnje začenjale prav zaradi nje, je lahko to območje v prihodnosti precej v nevarnosti. »Zato pa bodo lahko nasledniki, ki bodo tukaj živeli oziroma tisti, ki bodo v Radensko prihajali, še šejki,« je povedal generalni direktor. S temi besedami, ki so bile bolj za šalo kot zares, čeprav je v njih veliko resnice, je bila novinarska konferenca končana. Aleksandra Nana Rituper Lončar in bankir enaka pred državo Na obrtnike se je v prvem polletju tega leta usula ploha novih sprememb, ki so ali še bodo močno vplivale na njihove pogoje poslovanja. Začelo se je s spreminjanjem sistema pokojninskega zavarovanja. Za obrtnike in zasebne podjetnike, ki si sami lahko izbirajo zavarovalne osnove, je namreč zakon o spremembah pokojninskega zavarovanja ukinil možnost, da bi prispevke plačevali od zajamčene plače. In ker je bilo nemalo obrtnikov zavarovanih tako, jim je sprememba prinesla plačevanje višjih zavarovalnin. Obrtnik, ki je bil zavarovan za zavarovalno osnovo od zajamčene plače, je na mesec za svoje zavarovanje plačal okoli 16 tisoč tolarjev, medtem ko znaša po novem zavarovanje od najnižje zavarovalne osnove okoli 36 tisoč tolarjev. V nekaterih regijah so na obrtnih zbornicah ugotavljali, da se je zaradi tega število odjav obrti povečalo. »Do danes, 8. julija, seje odjavilo osem obrtnikov, v letu 95 pa 21. Ta podatek torej ne more potrditi tega, da bi zaradi višjih prispevkov za pokojninsko zavarovanje prišlo do odjav obrti,« je povedala sekretarka murskosoboške obrtne zbornice Marija Rogan. Letos je torej vrata svojih obratovalnic zaprlo manj obrtnikov kot lani, toda če pogledamo podatke prav tako murskosoboške zbornice o ustanavljanju novih, lahko .vidimo, da je bila v prvem polletju lanskega let ustanovljena 101, letos pa 80 obrtnih delavnic. »Nove nastajajo počasneje predvsem zaradi ostrejših izobrazbenih pogojev,« je povedala sogovornica. Toda to še ni vse, država vedno znova prihaja z zakoni in več kot leto opozarjajo odgovorne, da upnik ni zaščiten, da je finančna disciplina na psu, nelojalna konkurenca in delo na črno cvetita, na drugi strani pa je država za zasebne podjetnike in delodajalce, ki ne plačujejo pravočasno davkov in prispevkov, predvidela ne le zaračunavanje zamudnih obresti, ampak tudi visoke denarne kazni. Četudi državniki obešajo na še tako veliki zvon v parlamentu sprejet zakon o zmanjšanju prispe- vnih stopenj za socialno varnost, je tudi obrtnikom jasno, da jim bo država zaradi sprejetih določil ukrepi, ki obrtnike vedno huje udarjajo po plečih, njihovega glasu pa, kot da noče slišati. Zaman že zakona o socialnem SP°!3® ter davka na slenih delavcev pobrala z« žepa sicer manj, a zato več. Tudi zasebni delodajalci W za zaposlene morali žago nima.no Pja*^ čas, ki znaša 53 501* aB izplačati regres za d P leto v višini 102t^* la. plačati davek na obratu če, kot določa sprejeta k »Ta davek plačuj in nekateri so ze nap zaradi tega zaposJ®”.1 plačd imeli interesa dajati -je povedala dajalec davka v določen ne bo plačal, do deti van z milijonom to meček pa bodo moral zaposljujejo vec k vcev, po novem v našati na davčno P . jp|a& njene obrazce z navedek mi zaposlenih. . »Iz meseca v B*6®’ dan je vsevečadmin«^ je k temu dodala s skosoboške obmocn ni«- . Resdai6*' To pa še m vse. Ke djetja: P3 sel v zraku davek n vendar je pred log n6bo* Intak.kotjepredvide , lal razlik med nim bankirjem, z da k ko udaril tako Pr tarnal njega. Vzeti t, tod^ nima, je ljudska mo tanje vseh zasebni P ujranJ6 Fotografija- N Za družbo SGP Pomgrad Visokogradnje ponovljena odločitev o stečaju Igra v trikotniku Vseh pet članov upravnega odbora družbe SGP Pomgrad je po krajši razpravi v torek, 9. junija, ponovno enoglasno potrdilo sklep, sprejet 25. aprila, torej da se sodišču predlaga uvedba stečajnega postopka za družbo Visokogradnje. Murskosoboško sodišče naj bi, kot smo lahko izvedeli, o uvedbi stečajnega postopka odločalo včeraj, njegova odločitev pa naj ne bi bila drugačna od tiste, ki jo je enkrat že izreklo. To pa je uvedba stečajnega postopka. Je morda sploh kdo mislil, da se bo zgodilo drugače, kot se je? Upravni odbor, ki se je enkrat že odločil za stečaj, vendar pri tem naredil proceduralne napake, ni mogel (hotel) odločati drugače pa tudi sodišče skoraj gotovo ne more izreči drugačnega sklepa, kot ga je enkrat že sprejelo. Komu je potem bilo to ponovno odločanje o uvedbi stečaja sploh potrebno? Tistim, ki pri vsem igrajo igro, računajoč na Točke. In ker je igra, kdo bo koga, vznemirljiva, lahko razmišljamo tudi tako, da se igralci ne bodo tako kmalu umaknili. Tukaj pa so tudi delavci. Janko Halb jim je javno obljubil, takrat, ko je imel v rokah sklep mariborskega sodišča o razveljavitvi sklepa o uvedbi stečaja za Visokogradnje, da jim bo izplačal plače. Toda to se ni zgodilo, ker se ni moglo zgoditi. Direktor Visokogradenj Janko Halb namreč v tem času ni imel skoraj nobenih pooblastil, saj je imelo z izdanimi navodili, kako je mogoče ravnati v času zamrznitve stečaja, vse niti odločanja v rokah sodišče. Še manj je bilo mogoče, da bi brez njegovega dovoljenja lahko kdo prosto razpolagal z denarjem na računu. Na računu je menda okoli 12 milijonov tolarjev, vendar pa je podjetje v stečaju pri dobaviteljih vzelo na up gradbeni material, ki ga bo potrebno obvezno in najprej plačati ter nato pokriti stroške tekočega poslovanja. Po tistem, ko je Janko Halb izrekel obljubo o izplačilu plač zaposlenim, so se seveda dobavitelji takoj oglasili, tudi z napovedjo, da ustavijo dobavljanje materiala. Toda s tem seveda niso prišli k direktorju, ampak k stečajnemu upravitelju. Stečajni upravitelj dr. Štefan Ščap in direktor Janko Halb sta torej hkrati sedela na tronu družbe, vendar tako, da nista trčila drug v drugega. Eden je prihajal na firmo v dopoldanskem, drugi v popoldanskem času. Strokovni in vodstveni delavci v podjetju pa so večinoma odšli na dopust, morda tudi zaradi tega, ker niso vedeli, koga poslušati in kako ravnati. Ce se je murskosoboško sodišče včeraj ponovno odločilo za uvedbo (nadaljevanje) stečajnega postopka za Visokogradnje, bo to pomenilo, da bo stečajni senat od stečajnega upravitelja kmalu prejel elaborat o upravičenosti nadaljevaja proizvodnje. Torej nekdo je že pripravil teren, se dogovarjal in dogovoril za nove posle, zagotovo človek, ki se spozna na ta posel. To pa pomeni, da ima družba Visokogradnje v stečaju močno senco. MAJDA HORVAT Avtocesta Cogetinci-Radmožanci Dve in šest variant avtocestnega i odseka Cogetinci-Radmožanci V torek je bila v Turnišču predstavitev rezultatov Primerjalne študije po- selja Grabonoš, zahodno od pri- ^o ^Č^nejni prehod Pa.?jj iti013 teka tras avtoceste (v nadaljevanju AC) za odsek Cogetinci-Radmožanci, ključka Videm ob Ščavnici. ?,oncnl P° ^rva! nu Lafpri cn cndolnvol i nrorlcfovni bi I Ir o H a to nrncfnrcLn nianirmin Gonterovc...- ; teka tras avtoceste (v nadaljevanju AC) za odsek Cogetinci-Radmožanci, na kateri so sodelovali predstavniki Urada RS za prostorsko planiranje, DARS-a, Ljubljanski urbanistični zavod skupaj z ZEU M. Sobota ter predstavniki občin M. Sobota, Beltinci, Turnišče in Sv. Jurij. Splošnim problemom AC-odseka bodo v prihodnjih dneh sledile obravnave odsekov, ki se nanašajo na posamezne občine. Primerjalna študija, ki obravnava vplive na regionalni in urbani razvoj, prometno-tehnične in varnostne kriterije, vplive na okolje, ekonomske kriterije in družbeno sprejemljivost, je pokazala, da je na pododseku Co-getinci-Vučja vas najbolj sprejemljiva t. i. rjava varianta, na pododseku Vučja vas-Radmožanci pa t. i. rume-no-vijolična. Trasa Skupna dolžina predlagane variante je 36 kilometrov in se začne na tromeji občin Lenart, Sveti Jurij in Radgona in teče prek sedla v Co-getincih naprej po severnih obronkih osrednjih Slovenskih goric. Priključek je predviden na območju prečkanja regionalne ceste Radenci-Videm ob Ščavnici. V nadaljevanju trasa prečka dolino Ščavnice, nato južne obronke Radgonsko-Kapel-skih goric severno od Selišč. Pri prečkanju Kupetinskega potoka je predviden viadukt. Viadukt je predviden tudi na mestu prečkanja z železniško progo in regionalno cesto Radenci- Ljutomer med Vučjo vasjo in Bučečovci, kjer bo priključek. Za Vučjo vasjo se trasa previje nekoliko jugozahodno tet prečka Muro in obmurski poplavni pas po viaduktu na razmeroma ozkem delu. Od tod teče zahodno od Bakovec in se vzhodno od Kroga previje proti vzhodu južno od M. Sobote. Severno od Dobla trasa prečka kanal Ledave in Dobla. Ob prečkanju ceste Bako-vci-M. Sobota je predviden priključek, ki povezuje zahodni del M. Sobote. Naprej poteka trasa vzdolž Dobla, se izogne Kmetijskemu kombinatu in ima ob prečkanju magistralne ceste in železniške proge Bel-tinci-M. Sobota predviden priključek M. Sobota vzhod. V nadalje- vanju poteka trasa Severno nad Lipovci in Gančani, nato pa se v loku usmeri jugovzhodno po poteku parcelnih meja. Južno od Turnišča prečka cesto Gomilica-Turnišče, kjer je predviden priključek južno od magistralne ceste. Trasa v nadaljevanju teče vzporedno s cesto prodi Radmožancem po severni strani. Po dogovoru je konec obravnavanega odseka severozahodno od Rad-možanec ob prečkanju Radmožan-skega kanala. Od tuje mogoče traso navezati na vse potencialne mejne prehode z Madžarsko. Priključki in postajališča Na predlagani trasi so predvideni priključki Videm ob Ščavnici, Vučja vas, M. Sobota zahod, M. Sobota vzhod, Turnišče. Kot lokaciji za t. i. oskrbni center (možnost prenočitve, bencinski servis) sta predlagana: območje vzhodno od priključka M. Sobota zahod in območje vzhodno od Biserjan. Cestninsko postajo pa bi bilo mogoče zgraditi južno od na- Glavni problemi odseka Posebej problematična sta prehoda čez reko Muro in AC po dolini Ščavnice. Pri prehodu Mure pri Vu-čji vasi zadene cesta na varstveni pas, predvidena rešitev pa bo povzročila predstavitev tega pasu. Prav tako problematični so nasipi, ki so dotrajani. Poseben način reševanja prehoda čez reko Muro bo potrebno narediti tudi zato, ker bo krajinski park Mura potekal vzdolž celotnega toka Mure, od vstopa do izstopa v našo državo. Z ministrstva za kulturo pa so opozorili, da pomeni gradnja avtoceste takofizično kot prostorsko nevarnost za varovanje naravne in kulturne dediščine, ob tem pa je mogoče, da bodo pri gradnji avtoceste naleteli na arheološka najdišča. Kje bo speljana AC do Madžarske? Kje bo prehod čez državno mejo, še ni določeno. Jasno pa je, da AC ne bo speljana do Lendave in naprej do mejnega prehoda Dolga vas, ki bo kljub AC še več let frekventni mejni prehod. Od Radmožancev bo Gonterovcin. rY, ajbiseiLoi džarskih dogovori J eI,d cesti križali na naši Predvideni^^ lijonov dolarjev. Pj^^ trebno vedeti, t0 , izključnoizb^ v tujini, kreditov, najetih v zdajzgrajenih d pon^ dvidene stros eA . w sPa riante v PomUf^ isto cenovno kateg Začetekdei bila pripravljen4 po3’ mentacija in sP začeli pr^0^variant'i« jIt J bolj optimisuc” ^sto 1997 začeli gra dvoze. se Dogovor Na torkovetn vendarle dolocih C U na avtocest^ Vučja vas, Lip" 1 ■ julija 1996 ospodarstvo se v Pomurju začenja žetev pšenice Napovedujejo manjši pridelek od načrtovanega Prikupno ceno, ki jo je določila vlada, Pridelovalci ne bodo pokrili UrirUi Vreme vsaj na začetku žetve žanjcem m .. pomurskim pride-padavine kombajne večkrat pregnale z zi • tudi nared za '"'licem je ječmen doslej že uspelo pospravi , snopi p0 napove-* Pšenice. Na najbolj peščenih tleh so ze p' tedna Na pomur- Jipabo žetev na vrhuncu v prvih dneh pi > med njimi pa prevla-Poljih raste letos okoli 20 tisoč hektarjev z , hektarjih. d* Pšenica, ki so jo pridelovalci zasejali na okoli in Na prvi pogled posevki sicer 0 P kažejo, vendar je ob te-cljitejšem pregledu mogoče ^loviti, da je gostota slabša, in se bo najbrž poznalo tudi pri J-eku- Strokovnjaki pravijo, rhs- košnja prezimitev naj-sav zadnjih desetih letih. t ?so morali pridelovalci preo-Približno desetino posevkov. . za slabo prezimitev je dol-so?.. ai mrzla zimi, posevki velik' d°'8° Pokriti s snegom, v ti h, j Prdmer'ka pa je vzroke iska-tev S'a^' Pripravi tal za se-slabšk^Vve,Zadnde pa vpliva na žo|, 0 kakovost posevkov tudi Površin v1 'e na mnogi h njivskih Pjihvi neustrezen, saj se na ca in v nem izmenjujeta pšeni-biij: Wuza. Pri posevkih, ki so it Pola ”lprezž°daj posejani, se PoznSta S?ežna plesen’ pn Pau , "JP sklop redkejši, svoje ku* ae junijsko vreme. 'e nastopi' obi" ku/polovici junija, se seca S PPjavil že v začetku me-Vati, da^^mtem Pa je pričako-Hkon;j"0'etošnji pridelek neko-j T Ljutomerčanu celo 10 d0'9T da bo pridelek za Okovan odstotkov nižji od pri-^^^ga, saj so padavine za- Ljutomerčanu. Tu morajo letos pšenico pospraviti s 180 hektarjev njiv, od tega je 80 hektarjev semenske pšenice, napovedi o letošnjem pridelku pa niso ravno optimistične. Del pridelka je na tem območju pobrala tudi toča, saj so na 25 hektarjih posevkov ugotovili 20- do 30-odstot-no škodo. Napovedujejo, da bo odkupili načrtovane količine tržnih presežkov. Morda so napovedi preuranjene, vendar dvomimo, da bomo tudi v Pomurju odkupili več kot 40 tisoč ton pšenice. Odkup je namreč predvsem odvisen od odkupne cene, s slednjo pa pridelovalci niso ravno zadovoljni. Ob tem, daje povsem porušeno razmerje med ceno pšenice in koruze, tudi gibanjem cen na svetovnem trgu kaže na to, da bi vlada morala razmisliti o popravku odkupne cene, sicer bo dobr- Do oktobra bodo nared strokovne osnove za pomursko razvojno strategijo S profesionalnostjo do kakovosti Sedanji projektni svet je le prehodna oblika > vlade mujale za kakšnih deset dni in tudi zadnje dognojevanje zato ni imelo ustreznega učinka. V Kmetijskem gospodarstvu Rakičan, ki sodi med največje slovenske pridelovalce pšenice, začenjajo žetev v teh dneh. Pospraviti jo morajo z več kot 1.500 hektarjev, najprej pa žanjejo marijo na območju med Soboto in Beltinci. Na spravilo so se dobro pripravili, na voljo je dovolj ustrezne mehanizacije, spravilo pa je predvsem odvisno od vremena. Kakršnih koli napovedi o letošnjem pridelku v Rakičanu ne dajejo, že po prvih dneh žetve pa bo jasno, ali se bodo pesimistične napovedi nekaterih strokovnjakov uresničile. Tudi v Kmetijskem gospodarstvu Lendava, ki po površinah pšenice ne zaostaja za rakičanskim, začenjajo z žetvijo v teh dneh, najprej pa je na vrsti spravilo pinke, za njo pa bodo želi še marijo in žitarko. V Kmetijstvu Črnci sicer že od sredine lanskega decembra teče stečajni postopek, vendar pridelava ni prekinjena. Pšenico so jeseni zasejali na okoli 600 hektarjih polj in za žetev je vse nared, v začetku prihodnjega tedna pa naj bi steklo spravilo tudi v zaradi neugodnih vrmenskih razmer od setve do žetve letošnji pridelek v povprečju za četrtino nižji od načrtovanega. Z žetvijo v teh dneh začenjajo tudi pomurski kmetje, ki imajo v lasti skoraj štiri petine vseh površin, na katerih rastejo krušna žita. Pri njih bo letošnji pridelek v povprečju še nižji, poleg vremenskih razmer pa bo na to precej vplivala tudi neustrezna tehnologija pridelave. Vsaka nedoslednost in pomanjkljivost se namreč kruto maščuje in pri marsikaterem pridelovalcu bo pridelek lahko tudi prepolovljen. Zato se tudi postavlja vprašanje, če bomo letos v Sloveniji od domačih pridelovalcev šen del pridelka, ki bi ga pridelovalci sicer prodali, ostal doma in ga bodo porabili za živinsko krmo. To velja zlasti za tiste pridelovalce, ki se ukvarjajo tudi z živinorejo, saj napovedi gibanja cen na svetovnem trgu kažejo, da bo cena krušnih in krmnih žit porasla. Terminske pogodbe za krmno pšenico na londonski blagovni borzi kažejo na rast cen do konca leta, rastejo pa so tudi cene koruze. Vzroke za rastje iskati v nižjem ameriškem pridelku, saj je je bila zaradi spomladanske obilice dežja setev kasnejša, zdaj pa dež grozi, da bo uničil še tisto, kar jim je uspelo zasejati. LUDVIK KOVAČ HUV j enkrat NE višjim cenam Jakoma in železnic bile ncnm rjeni zaradi predčasne upokojitve, r - ristot USCin- OZ. Pri izračunu pokojnine brez nave- tne podražitve - O nOVem denih Odbitkov se kot osnova up- Oc 1 . ošteva znesek predčasne pokojničini zakonu - Zajamčeni ne po tem zakonu, ki se nato deli t nninrpnim količnikom. Vlada 0«., _____ z^KOttu - ^dohodek 33.803 tolarjev --------------------------_ SV°j' zadnji seji zavrnila predlog p0 predlogu B'adražitev njunih storitev. Na zelezn r J tekfonskega V°la Povišali za osem, pri ,elekom sprejela odobritev z?*0'11 u °ko'i deset odstkov’ 2 b milijarde tolarjev, .za Slovenske železnice v v‘s.‘nJ;dobnc vlakovne kom-Ndje, °do v prihodnjih dveh letih kupih tri. kupih- Prav i tehniko Ne ve pa se še, kje bodo te riakej Č^^ijopobrila državna poroštva v znes u ece jUHj, avgust Zlatarn. Zajamčeni dohodek • povečanja. Vla-!S Z* 33.803,00 tolarjev zaradi d™»dst" posod< |0 J« ^"ice j ^ttške vlade sprejela odločitev, ^enjc0 vrnila, za pa Z državnih rezerv. ih državnemu i°pWc^ predl°gZa-^aČ^ja neka pok°jn'nskega ^J>cev VOjašklh % Zbora na sklep ta PredlQ„ a Pn Pwi obravna-dopolnjen Pogojev nna upokojevanje Pr«? do onk ne.more pridobiti nora?-n'ne po vojaških J na Slovenijo. Taka ne po tem zakonu, ki se nato deli z določenim količnikom. Vlada je tudi poslala v prvo branje državnemu zboru Zakon o računovodstvu, ki naj bi ga sprejeli po hitrem postopku. Skrajšani postopek je utemeljen zaradi nujnosti, da preneha stari jugoslovanski zakon o računovodstvu, ki se še uporablja. Spremembe v računovodskem sistemu pa je mogoče uveljaviti le v začetku leta, zato predlog zakona določa, da se začne uporabljati od 1. L 1997, in bi zakon morali sprejti najkasneje do konca leta 1996. Na nevzdr-žnost nadaljnje uporabe starega zakona, ki onemogoča spremljanje specifičnega poslovanja pravnih oseb s sredstvi javnih financ, opozarja tudi Slovenski inštitut za revizijo. Ta bo dal te dni v razpravo Slovenske računovodske standarde -posebnosti za zavode. Ti se bodo lahko uporabljali šele z veljavnostjo novega Zakona o računovodstvu. Tudi univerzi opozarjata na nujno sprejtje tega zakona; iz poročil Računskega sodišča tudi izhaja zahteva po ureditvi računovodske zakonodaje za negospodarstvo. Vladaje sprejela tudi poročilo o delu Tržnega inšpektorata Republike Slovenije. Marjan HORVAT Za iskanje najustreznejših strateških usmeritev je nujno regionalno povezovanje, žal pa za pokrajino ob Muri vedno znova lahko ugotavljamo, da ostaja na dveh bregovih. Pomurje, v pol stoletja uveljavljeno geografsko poimevanje, ki je vključevalo območja nekdanjih štirih občin, postaja za nekatere vedno bolj moteče, drugačno poimenovanje pa bolj razdruževalni kot povezovalni dejavnik. Bi pa bilo tesnejše sodelovanje in povezovanje v sedanji novi komunalni samoupravi še potrebnejše, saj razdrobljenost občin ne zagotavlja ustreznega dialoga z državo, ki se tako vedno bolj centralizira. Strategija regionalnega razvoja Pomurja naj bi bil tisti dokument, ki bi vključeval vseh 18 občin na tem območju, vendar lahko ugotavljamo, da nekatera okolja in posamezniki zanj ne kažejo prevelikega zanimanja. Verjetno je tudi to eden od razlogov, da priprava te strategije glede na potrebe nekoliko zamuja. Čeprav so v dosedanjih aktivnostih dajali prednost iskanju in zagotavljanju sredstev za izvedbo tega zahtevnega projekta, pa po besedah Ferija Horvata, ki vodi projektni svet, vendarle prehitevajo počasno državo, ki pri regionalnem razvoja ni dala veliko od sebe. Snovalcem pomurske razvojne strategije je uspelo, da so v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj našli nosilca aktivnosti, ki koordinira aktivnosti med posameznimi vladnimi resorji. Izvedba takšnega projekta zahteva seveda sredstva in pri teh se tudi tokrat zatika. Kljub ugodni oceni projekta je ministrstvo za znanost in tehnologijo od zahtevanih 18 milijonov odobrilo zaenkrat le 3 milijone tolarjev, medtem ko je zbornica za izvajanje dosedanjih aktivnosti zagotovila 2 milijona tolarjev. Vse to pa bo seveda premalo, čeprav mnogi posamezniki za opravljeno delo niso dobili plačila. Je pa navkljub vsemu pripravljalcem razvojne strategije v projekt uspelo vključiti najboljše strokovnjake s posameznih področij in računajo, da bodo do oktobra končali s pripravami strokovnih osnov, nato pa se bo o tem začela javna razprava. Hkrati s strategijo teče priprava treh podprojektov, za kmetijstvo, turizem in malo gospodarstvo. Pomurska kmetijska strategija izhaja iz slovenske in temelji na stabilni pridelavi, ohranjanju poseljenosti in kmetijske zemlje, zagotavljanju prehranske bilance in zagotavljanju ustreznega dohodka v kmetijstvu. V tem podprojektu je že opravljena analiza stanja, obdelan je kadrovski in socialni položaj pomurskega kmetijstva, v prihodnje pa bo potrebno dati večji poudarek predsvem prestrukturiranju kmetijstva, saj klasična pridelava ne zagotavlja prihodnosti. Bistvo turistične strategije je prenova študije, ki je bila izdelana že pred leti in vključuje spremembe, ki so se zgodile v zadnjem času, medtem ko se na področju malega gospodarstva želijo čim bolj približati slovenskemu povprečju. Tako po številu zaposlenih v malem gospodarstvu kot tudi po številu enot malega gospodarstva na število prebivalcev Pomurje namreč še vedno močno zaostaja za republiškim povprečjem. Priprava pomurske razvojne strategije teče zdaj v okviru območne gospodarske zbornice, vendar ugotavljajo, da bi potrebovali inštitucijo, ki bi se profesionalno ukvarjala s temi aktivnostmi. Vse ustanove, ki so jim naložili izpeljavo posameznih aktivnosti, se s tem zdaj ukvarjajo postransko, zato tudi ni pravih rezultatov. Voluntaristična priprava razvojne strategije tudi v prihodnje ne bo dala pravih sadov pa tudi sam projektni svet je le prehodna oblika, zato bi kazalo čim prej oblikovati organ, ki bo profesionalno vodil vse aktivnosti. Le na takšen način bo priprava razvojne strategije in nato še njena izvedba potekala tako, kot so si zamislili njeni snovalci. LUDVIK KOVAČ Mednarodno priznanje Inoksu Pred kratkim so na Dunaju podelili letošnja mednarodna priznanja za kakovost in tehnologijo (INTERNATIONAL TROPY FORT TEHNOLOGY AND QUALITET), ki jih podeljuje Editorial Ofice iz Madrida v sodelovanju s Trade lea-ders’ club. Iz Slovenije sta odličji prejeli le dve firmi, in sicer Inoks, d. o. o., Černelavci in Janez, d. o. o., iz Ljubljane. Dobit- oseba bo lahko glede na navedeno določilo pridobila pravico do pokojnine le na podlagi splošnih predpisov, če bi izpolnjevala pogoje glede starosti, pokojninske dobe in gostote zavarovanja. V predlogu zakona je določeno, da se predčasne pokojnine, ki so bile odmerjene z odločbami nosilca zavarovanja po vojaških predpisih, upravičencem od dopolnitve starosti 60 let (moški) oziroma 55 let (ženske) znižajo za toliko mesecev, kolikor znaša učinek povečanja zavarovalne dobe, in izplačujejo brez odbitkov, ki so jim bili po vojaških predpisih odme- Kobitex občinska last? Stečajni upravitelj podjetja Kobitex dr. Štefan Ščap je napovedal, da so terjatve zaposlenih zaradi manj izplačanih plač vredne okoli 12,5 milijona tolarjev, dobavitelji pričakujejo plačilo svojih terjatev v vrednosti 9 milijonov, 8 milijonov pa bi bilo treba vrniti še posojilodajalcem. Toda premoženje podjetja je vredno le okoli 4,5 milijona tolarjev, 5 milijonov pa bo mogoče iztržili s terjatvami kupcev. »Pa še te so lahko zelo sporne,« je povedal stečajni upravitelj. Stečaj, stečajčič, a da bi ga čim hitreje pripeljali do konca, je stečajni upravitelj predlagal županu kobiljanske občine Pavlu Nemetu: »Glede na to, da je večji del stavbe, v katerem je delovalo podjetje, v občinski lasti, bi potem občina, ki ima zakonske možnosti, ustanoviti podjetje, odkupila del sredstev iz stečajnega postopka in lahko bi se nadaljevala proizvodnja iste ali podobne dejavnosti.« Občina bo stroje lahko odkupila, ko bo opravljena uradna ocenitev premoženja, če se bo seveda tako odločila in oddala vlogo za odkup, delo pa naj bi ponovno dobilo od 20 do 25 delavcev. Predlog bodo seveda morali dati na tehtnico občinski možje in globoko premisliti, ali se v njem, torej v tem, da bi občina kot lokalna skupnost postala lastnik podjetja, ne skriva še kakšna zanka. Biti lastnik podjetja, pa četudi do lastništva prideš z malo denarja, pomeni, da prevzemaš vse odgovornosti in obveznosti zaradi lastništva. MH nike iz vsega sveta (skupaj 80) je izbral komite za podelitev te nagrade. Naša dobitnika je menda predlagala Gospodarska zbornica Slovenije. V firmi Inoks so ponosni na mednarodno odličje, saj je to zanje nova potrditev inovacijskih in tehnoloških dosežkov, s tem pa imajo tudi novo referenco (priporočilo) za uspešno poslovanje. Š. S. vestn i k, 11 ■ »ociala, šolstvo, zdravstvo Otroci iz porabskih vrtcev, njihove mamice (ali babice) in vzgojiteljice so en teden preživeli v Radencih in obiskali še druge bližnje kraje Koristno s prijetnim Dom v Rakičanu in dan odprtih vrat Kdor spoštuje rože, Na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo so lani prisluhnili pobudam tistih, ki jim ni vseeno, kako je (bo) z mladim rodom naših rojakov v Porabju na Madžarskem - pri tem si je še posebno prizadevala zavodova organizacijska enota v Murski Soboti -, da bi storili nekaj več v skrbi za predšolsko vzgojno-izobraževalno delo porabskih (narodnostnih) vrtcev. Tako so prejšnji teden organizirali drugo bivanje predšolskih otrok iz Porabja skupaj z njihovimi mamicami in vzgojiteljicami v Vrtcu Radenci. Vsekakor je bila to dokaj koristna oblika njihovega usposabljanja, gostitelji pa so poskrbeli tudi za razvedrilo. spoštuje tudi ljudi Temeljni cilji programa so bili razvijanje zmožnosti sporazumevanja v maternem jeziku, utrjevanje vezi z matičnim narodom in krepitev zavesti o narodni pripadnosti (otrok, njihovih staršev in vzgojiteljic). To pa so poskušali doseči s pomočjo poslušanja naših otrok in vzgojiteljev v vrtcu oziroma neposrednem okolju pa tudi z govornim izražanjem pri Sto in en cvet iz krep papirja so zvile spretne roke varovank doma starejših v Rakičanu, sto in sto lističev izrezale, da so jih potem oblikovale v željen cvet. S pisanim cvetjem so prekrile spodnjo sobo, kjer se družijo, in vsak, ki se je ozrl po čudoviti blazini papirnatega cvetja ter se ob tem spomnil svoje matere ali stare mame in tega, koliko časa, vztrajnosti in spretnosti je bilo treba za vsak tak cvet, ki ga je izdelala, je lahko samo rekel: čudovito. bo, da so bile bolj zadovoljne.« »Danes smo zapeli dve novi pesmi, Prekmurski kraj, Micka v piingradi rožce bere, pa Gremo na Štajersko in Zabočale gore. Jaz sem z Goričkega in nimam moža, tudi drugega,« je povedalaFanii1 Kuronja. Kuža Rožman, zborovodkinja »Mi to doživljamo s srcem .E* leto imamo zbor in postali smo si veliki prijatelji. Veliko smo naredili, najbolj pa smo ponosniwfe’ vijo, ki smo jo imeli v Hrastovcu Ta današnji dan je lep in pomeni tudi njim, in če so om srečni, sem srečna tudijaz^ »Tukaj v domuje lepo, red,# stoča, osebje zelo prijazno, tu j hrana ni preslaba. Jazsetnp^ na takem dnevu, saj sem v prišla marca. Lahko rečem s* vse dobro. Lepo je danes p«11 dom je zelo lep, poglejte, pon0 rože pa vse čisto. Včasih kdoP» vi, ah. v dom ne bom šla, Tam na odru se je zgodilo nekaj zanimivega. Veronika Titan: »Lani sem bila na pikniku kot obiskovalka, sedaj sem pa že od prvega decembra tukaj v domu. Pojem v zboru, drugi so starejši, mene pa so sedaj sprejeli medse. Lepo se mi zdi, da imamo v domu zbor in z njim gremo okrog pa na izlete. Za vsakogar se najde zaposlitev, in mi, ki smo zdravi, delamo zunaj, urejamo okolico doma in pomagamo na njivi pa tudi v terapiji.« Ivan Kerčmar: »Danes so prišli tudi moji sorodniki. Imam dva sina in ta, ki živi v Mariboru, je prišel na današnji piknik. Posebno vesel sem, da imamo ta pevski zbor, v katerem pojem, da se zberemo in imamo vaje. Sedaj smo hodili nastopat že v Lendavo, Bel- Rože pa so bile pripravljene prav za ta dan, dan odprtih vrat, ko so v dom starejših v Rakičanu povabili svojce varovancev in vse, ki so želeli z njimi in zaposlenimi preživeti sobotno dopoldne. In naj bodo kot rože iz krep papirja tudi besede, ki so jih ob tem dnevu za naš časopis povedali varovanci in obiskovalci doma starejših v Rakičanu. »Rade smo delale te rože, prostovoljno, in skupaj smo se veselili tega dne. Jaz ga nisem še nikoli doživela. Tu sem manj kot leto dni,« nam je povedala Kristina Oškola. »Drugam ne gremo in zato nam je to v veliko veselje. To, daje prišlo veliko ljudi, pa tudi da ste prišli vi in nas sprašujete, kako Za trenutek sama s svojimi mislimi Vrtec Stročja vas je najprej pripravil gostom iz Porabja prisrčen sprejem s priložnostnim kulturnim programom, nato pa so imeli skupen piknik. Otroci so se medtem seveda največ igrali, in to pomešani med seboj. Če se niso razumeli, so si pokazali. (Posnetek: J. G.) dejavnostih (gibalne in rajalne igre s poimenovanjem oziroma utrjevanjem posameznih pojmov, npr. gor - dol, levo - desno, naprej - nazaj idr., poslušanjem zgodb in pesmic, ogledom lutkovne igre itd.). Posebej veseli so bili vsi skupaj, da so se lahko tudi kopali v Radencih in en dan preživeli na pikniku v Vrtcu Stročja vas. Ildiko Pusztai. kije bila vodja skupine iz Porabja (17 otrok in 13 odraslih), nam je ob koncu med drugim povedala, da je bilo njihovo bivanje pri nas zelo koristno in prijetno, zato bodo prihodnje leto spet prišli, če jim bo to omogočeno. J. GRAJ prišla sem. Danes je tako lepo, to staremu človeku veliko pomeni. Lepo je, dobri smo si med sabo. Rože sem tudi delala, koliko časa pa smo jih delale, niti ne vprašajte. Več kot tri tedne pa tudi zvečer so jih nekatere delale, Vsepovsod imamo rože, tudi na balkonih, saj veste, kdor spoštuje rože, spoštuje Kovač. Njen sin Ja"eL^ je prišel na skupnoje nikpa je dodal: domu le štiri mesec« i tukaj zelo prijetno J7 današnji dan, koj ^ varovance in sV°J . tudi11» ležba.« 1 Vrtec v Odrancih bo jeseni pretesen za vse, ki bi ga radi obiskovali Koga odkloniti? V Odrancih so se znašli pred dvema dilemama zaradi otroškega varstva: kakšna naj bo v prihodnje organizacijska povezava enote odranskega vrtca in kako rešiti vprašanje preveč prijavljenih otrok za novo šolsko leto? Tako kot vrtec v Odrancih so bili tudi drugod v nekdanji Občini Lendava vsi vrtci povezani v Vzgojno-izobraževalni zavod Lendava, kjer so imeli skupno »upravo«.in pedagoško vodstvo. Ker pa so se v^Lendavi odločili, da bodo ustanovili lasten zavod, morajo v novostalih občinah proučiti, kakšna rešitev bi bila najboljša za njihove dosedanje enote. V občinah Turnišče, Črenšovci in Kobilje se nagibajo k temu, da bi vrtce »priključili« osnovnim šolam, v Odrancih pa je bilo sprejeto mnenje, da to ne bi bilo najbolj pametno, ker šola nima kadrov za predšolsko vzgojo. ki bi lahko, denimo, nadomeščali vzgojitelje (-ice) med njihovo odsotnostjo zaradi bolniških izostankov, dopustov ali iz drugih razlogov. Zato je odranski župan poslal prošnjo v Lendavo, če bi tudi njihov vrtec »sprejeli« v tamkajšnji zavod. V nasprotnem primeru se bodo kljub vsemu odločili za priključitev šoli. Drug problem pa je, koga odkloniti, ker so starši prijavili 7 otrok preveč glede na kriterije in zmogljivosti odranskega vrtca -skupaj 55, najvišje možno število pa je 48. V dveh primerih dileme ni, saj jaslic sploh nimajo, za »izbor« preostalih pa so imenovali posebno komisijo, ki bo skušala najti sporazumno rešitev za 5 otrok, tako da bi jih po možnosti vključevali v dejavnosti vrtca občasno, sicer pa naj bi jih starši zaupali v varstvo dedkom, babicam ali drugim sorodnikom in znancem. Morda pa bodo do jeseni nekateri sami odstopili od namere, da bi njihov otrok obiskoval vrtec, ko bodo zvedeli, koliko jih bo to stalo. Prispevki staršev bodo v nekaterih primerih znašali okrog 18.000 tolarjev mesečno. Do jeseni pa bodo morda našli tudi kakšno drugo rešitev. J. GRAJ smo, to nam veliko pomeni, ker tako vemo, da nas cenite.« »Komaj smo čakali ta dan, s takšnim veseljem smo delali cvetje, včasih ves dan, tudi do sedme ure zvečer, in upali, da bo danes lepo vreme,« je dodala Irena Kozic. tince, bili smo tudi v Hrastovcu na republiškem tekmovanju in tam smo zasedli lepo četrto mesto. Zelo sem zadovoljen tudi z osebjem v domu, saj so vsi zelo prijazni. Ženske so za ta dan delale cvetje, morate si ga pogledati, jaz pa sem prihajal k njim in jim delal druž- Prišli so vnuki in vnukinje pa sinovi in hčere, sorm Končana še tabora mladih na OŠ III M. Sobota in Puconci Tehnika in podeželje Po petih raziskovalnih taborih mladih, ki so se zvrstili v Pomurju prvi teden počitnic (o njih smo že pisali), sta sledila še Tehniški tabor ’96 na OŠ III M. Sobota in tabor na OŠ Puconci, ki so ga poimenovali Življenje na podeželju. Že naslova govorita, da je bila vsebina enega in drugega tabora povsem različna, poleg »delovnih obveznosti« pa so povsod poskrbeli tudi za pester program, namenjen izrabi prostega časa. Udeleženci Tehniškega tabora ’96 na OŠ III M. Sobota - bilo jih 35 iz različnih krajev v Sloveniji -niso mogli kar tako reči, da bi tudi oni radi sodelovali, ampak sojih morali »potrdili« na enotah Republiškega zavoda za zaposlovanje, SLOVO OD VRTCA - Poslovilna prireditev, ki so jo pripravili malčki skupaj s svojimi vzgojiteljicami v VZZ Veržej, je presegla vsa pričakovanja: vsi nastopajoči so bili odlični in prepričljivi, zato velik aplavz staršev, dedkov in babic ter seveda vzgojiteljic. Ker je bilo vreme lepo, je bila prireditev na prostem pred vrtcem. Nastopile so vse generacije malčkov od drugega do sedmega leta starosti. Na prireditvi so po- delili priznanja za športno aktivnost vsem 15 otrokom, ki ne bodo več hodili v vrtec, ampak bodo šli jeseni v prvi razred osnovne šole. Srečanje je bilo ganljivo in orosilo se je mar-skikatero oko. Po pevskih in plesnih točkah je bil piknik. - F. Ferencek kjer posebna služba odkriva kandidate za Zoisove štipendije (nadarjeni). Tako so imeli možnost kandidirati le tisti osmošolci, ki so se izkazali v tehniki, matematiki, logiki in naravoslovju. Resnici na ljubo letos ni bilo ravno množičnega zanimanja, ker so se nekateri raje odločili za manj zahtevne tabore oziroma bi lahko tudi rekli, da na osnovnih šolah tehniki ne dajejo dovolj pozornosti. No, brez izbora vseeno ni šlo. Treba pa je poudariti, daje bila tudi vsebina letošnjega tehniškega tabora dokaj bogata in lahko bi pritrdili besedam enega od zunanjih mentorjev - dipl. inž. elektrotehnike Jožeta Rappla ki nam je v pogovoru na sklepni prireditvi (v prostorih Pomurskega letalskega centra M. Sobota) dejal, da so otroci lahko srečni, ker jim je omogočeno sodelovanje na takšnem taboru, saj lahko zares veliko pridobijo. To nam je potrdil tudi osmošolec Matej Spiller iz Ljubljane, ko smo ga »provocirali«, ali ne bi bilo bolje ta čas izkoristi za kopanje. »Ne, bilo je zelo zanimivo, še najbolj takrat, ko smo izdelovali elektronske naprave. Le nekatera predavanja so bila predolga,« je odvrnil. Z elektronsko napravo je mislil na »čričke«, ki so jih izdelovali pod mentorskim vodstvom podjetnika Janija Hanča. Drugi zunanji mentorji pa so bili še dipl.. inž. fizike Mitja Slavinec, dipl. inž. fizike Zvonko Jagličič, dipl. inž. arhitekture Bojan Lebar, inž. elektronike Štefan Barbarič in vzgojitelj Dušan Šarotar. Ves čas pa sta delala z mladimi predmetna učitelja Jože Horvat, ki je bil tudi pedagoški vodja tabora, in njegov pomočnik Miran Podojster-šek, ki sta vsa leta doslej tudi gonilna sila tabora. Kako je na podeželju Na OŠ Puconci pa so se odločili, da bodo izvajali tabore, na katerih bodo imeli predvsem mestni otroci priložnost podeželju. Pr'te prlamdiž^,^ nično kulturo 23 o51^# prejšnji teden go v Slo cev iz različnihJ 3 W Vodja tab°raj^ Ignac Ceh, k ■ „rttorie ’ us’ vabili diša.JožetaJ’«^ rič, Ivanko Donko' cOn pt vali na domači ahz r larjev, tako nOvidf'W najbolj nePoSnr®p0d^|[^ živeli, kako je> n tudi «b cjji' gramu pa s0 v šala1” mičeve knt®1«® krnetiJe Oto^ Zelkove vcih, Sadjars KG paaa vinogradniške [Ov K (sepi Mačkovcihte obrH-^ ka v Puconcih m jOZ , narstvo). Letos trem ICC-certi^J iliA’11 j)3’. Pisali smo že o dejavnosti Mednarodne certifikatne to je zvezi organizacij, ki se ukvarjajo s poučevanij (jud sedežem v Frankfurtu v Nemčiji, katere članica je tu«’ ' verz Slovenije. evr°P Kdor si pridobi ICC-certifikat, mu le-ta zagotaviJ jpo k znanja tujega jezika, saj ga mora dokazati pred meu sodelovanju s člani mednarodnega sveta spraševaa|, članic zirani in jih izvajajo pod enakimi pogoji v vseh drz« v Ko smo v eni prejšnjih številk omenjali, kdo je « pojnt’1*’'1 univerze M. Sobota uspešno opravil ICC-izpit, yerein1 ji podatke za lansko leto, letos pa so se izkazali: ^erti^^žil« bar in Maja Simonič. Vsi trije so si torej pridobili dnevnice. ekatere podrobnosti, se mnogi svetniki strinjajo, da je še vedno premalo natančno prikazana poraba, ter domnevajo, da je bilo marsikaj prikrito. Zato se je pri skupini svetnikov porodila misel, da bi bilo dobro, če bi imeli večji nadzor nad odhodki iz proračuna, natančneje nad računi, ki jih podpisuje župan. Velika večina »ZA« Tako so najprej predlagali amandma, potem pa na seji sveta z veliko večino izglasovali sopodpisnika občinskih virmanov, čeprav v Zakonu o financiranju občin piše, da je za izvrševanje proračuna odgovoren župan občine, če ni s statutom ali odlokom občine drugače določeno. Torej na seji so sprejeli sklep, ki ni odlok ali statut, zato ni pravnomočen in je podpisnik še ved- no samo župan. Tudi zato, kot je pojasnil Halb, ker v okviru lastne občinske uprave nimajo zaposlenih strokovno usposoblj-nih delavcev za tovrstna dela. To glasovanje pa je sovpadalo s sprejemom proračuna, ki tudi ni bil sprejet po županovem predlogu (sprejet proračun je za 11 milijonov tolarjev večji, kot si je prizadeval župan). Ker se župan z vsem tem ni popolnoma strinjal oziroma je imel drugačno mnenje, je proračun poslal v pregled pristojnim državnim organom. Županje na Ministrstvo za finance poslal prošnjo za strokovno obrazložitev zakonskih določil glede izvrševanja proračuna in izvajanja finančnega poslovanja. Dokler ne bo odgovora, pa proračun ne bo objavljen v Uradnem listu. Z ministrstva zaenkrat še ni dobil odgovora, zagotovili pa so nam, da so s tem problemom seznanjeni in da bodo odgovor na občini kmalu dobili. tudi župan vanj ne verjame, dejstvo pa je, da so svetniki s tem izrazili in na koncu izglasovali določeno stopnjo nezaupanja v župana pri njegovem upravljanju občinskega denarja. Praksa, da samo župan podpisuje virmane, pa je v večini po-murskuih občin. Kajti župan je po statutu in zakonu tudi edini, ki lahko podpiše in pooblasti podpisnika računov. Slavko Tekavčič, svetovalec vlade pri finančnem ministrstvu, je tudi potrdil, da ni praksa slovenskih občin, da bi virmane podpisovali svetniki občinskih svetov. Kajti tudi smotrno ni, da bi kateri od svetnikov vsak dan hodil podpisovat virmane na Agencijo za plačilni promet. To je potrdila tudi Nada Kuhar, direktorica Agencije za plačilni promet v Murski Soboti, kije pojasnila, da imajo na kartončkih določeno, kdo je podpisnik virmanov. Povedala je tudi, da prevladuje odločitev, po kateri so župani sami podpisniki občinskih računov. Precedens v državi? Kako se bo vse skupaj končalo, še ne vemo, državnega mnenja še nimajo, svetniki bodo, vsaj po njihovi reakciji, vztrajali pri zahtevi, župan pa trdi, daje ta sklep lahko tudi nezakonit in vanj sploh ne verjame. °bčin: Kuzma Nezaupanje županu Sklep na seji v Rogašovcih mogoče res ni pravnomočen in Mogoče pa se bo prav v Rogašovcih zgodil precedens pri plačevanju občinskih virmanov. ANR - vutin; ivuzma i^ovadnica čaka, ceste ne U^uzma so med prvimi sprejeli proračun za PrihSn^e ^eto- njim s0 predvideli 178.703.000 tolarjev Za ?°V Prav odhodkov. Odkod toliko denarja že ah ga še bodo porabili? ____ va, ^hodki Ma ]•>/., naJvečja postavka tako imenovana finančna izravna-Prih • 1° Preh’ ”00 000 tolarjev. To so prejemki, ki jih dobijo (glede i2raznihVaIStVa) od državc. Razlika (44.703.000 tolarjev) pa 4| ^^Itskih v*rov, tudi lastnih (občinskih). Pa odhodki? Za itvii 000tO| ?rgan°v in zavodov so s proračunom predvideli Qjt hOtrebe j arjev’ za dotacije in subvencije 35.455.000 tolarjev, za L/ (2.307.000 tolarjev, za investicijsko vzdrževa- °larjev, za investicijske odhodke pa 69.987.000 to- tso torej % t0]ni11 dejavne na P°dr°dju h>jev,)JaVnosti (21.193. večiac"sje v oh-. Sihal°žba g^' Kuzma naJ' ^n^ov v i^ 483 kva-Grad ^'ke telovadni- Sk?6 Pod strPAJekt je prav~ Črtala v’dela pa so Stečaj p„r°ka Za t0 X?ASokogrJ m8radove (k< je bil ’• Mln 'n PonA?^11 razve‘ Port h.^tstvo jkanie denar-So, PatnA/? šolstvo in Nakazati ZaZe do marca ^ 00() f)f7radri.io telo- So'h^okrar - JU‘ Domnev-nJA'DosedanJa PJačMi iz 1%/ tolariCUna’ ‘n sicer So^na sk? na še Plača-Son° dOsudpa«azate-nr"”ak”i" šolstvo ob-l^aieA^k kjknialunakaza-lAe; °t0|ar;oK enkrat več: Av, tnS'Cer 47V-iPbveznost n,?" pre’ avnajo Ok-. ug0 P°-°bc>na, šola in krajevna skupnost. Ce bodo denar končno dobili, bodo telovadnico morda povsem uredili že letos in potlej bo potrebno zbrati le denar za opremo. Telovadnica pri Gradu je bila sicer večkrat v programih nekdanje Občine Murska Sobota, a sojo »premikali« iz leta v leto, zato je zdaj, ko je končno pod streho, toliko večje pričakovanje dneva otvoritve. V Občini Kuzma pa so precej proračunskega denarja namenili tudi za gradnjo komunalne infrastrukture, zlasti za ceste. Cesto Grad-Kuzma v dolžini 3.850 metrov so medtem že razširili in naredili dobro podlago za asfaltiranje, le dva mostova je še treba zgraditi. Pripravljalna dela za asfaltiranje opravljajo delavci cestnega podjetja iz Murske Sobote, stala pa bodo okrog 40.000.000 tolarjev. In kdaj bodo gramozirano podlago prekrili s črnim asfaltnim trakom? Ta hip tega ne ve nihče, saj občina še ni dobila pričakovanega denarja iz sklada za demografsko ogrožena območja. Sicer pa denar za to cesto zbirajo tudi v KS Grad s krajevnim samoprispevkom; krajani, ki imajo domačije ob tej cesti, ki je najkrajša povezava med Gradom in Kuzmo (veliko daljši, a asfaltiran je obvoz skozi Slaveče), pa bodo primaknili še posebne denarne zneske. Doma- čije z obeh strani ceste se bodo tako v krajšem času za vselej rešile blata oziroma poletnega prahu. Z asfaltom pa dobro kaže tudi na dveh drugih območjih. Kmalu bodo začeli posodabljati 1.450 metrov dolgo cesto Matja-ševci-mejni prehod. Cesta, ki bo široka 4,5 metra, bo stala 36.000.000 tolarjev, gradilo pa jo bo Cestno podjetje iz Murske Sobote. Z zemeljskimi deli pa bodo kmalu začeli še na 1.600 metrov dolgi cestni razdalji Beli križ-Kruplivnik. Ta odsek spada v občino Kuzma, njegov podaljšek, ki ga bodo prav tako začeli Umalu graditi, pa pelje skozi Va-darce in spada že v drugo obči- no - Puconce. Cesta bo široka kar 5 metrov in razliko med običajnimi 4,5 metra širine (0,50 metra) bodo občani plačali posebej. To cesto bo gradil Pom-grad iz Murske Sobote. Cestam so v novi občini Kuzma nasploh namenili veliko skrb. Občina bo namreč sofinancirala (30 odstotkov) gradnjo vaških cest - tako v KS Kuzma kot Grad. V občinskem proračunu so predvideli denar tudi za sofinanciranje mrliških oziroma pokopaliških vežic, ki jih gradijo ali obnavljajo v vseh 12 vaseh. Ker imajo ponekod slabo elektriko, je nujna gradnja novih transformatorskih postaj, vsekakor pa na Kuzmi in v Gornjih Slavečih, in za te namene se bo prav tako našel denar v občinski blagajni.. Kdaj poznje bodo prišle na vrsto sanacije plazov; za zdaj bo občina poskrbela (plačala) izdelavo dokumentacije za območje Trdkove in Vidonec. Spodbudno je, da se bo v občinskem proračunu našlo nekaj denarja tudi za sofinanciranje napeljave telefonskega omrežja pa za gradnjo pločnika, ki vodi mimo OŠ Kuzma na pokopališče. Zadnja preddopustniška seja občinskih svetnikov v Odrancih Župniku občinsko priznanje Sprejeli pozitivno mnenje za edinega kandidata za ravnatelja OŠ Odranci - Potrdili spremembe in dopolnitve odloka o ustanovitvi ZD Lendava - Soglašali z županovim predlogom o podelitvi občinskega priznanja župniku L. Kozarju - Hočeš nočeš so se sprijaznili tudi z ekološko rento in drugimi zadevami, ki jih narekuje zakonodaja Sodeč po dosedanjih izkušnjah bi lahko sprejeli oceno, da člani Občinskega sveta Občine Odranci nimajo navade na dolgo in široko politizirati in se strankarsko »bojevati« (kdo bo koga) ob posameznih vprašanjih, ki jih obravnavajo, temveč karseda hitro sprejmejo tiste zadeve, ki jih občinam nalaga splošna zakonodaja, podrobneje pa pogovorijo o tistih točkah dnevega reda, ki sb neposredno povezane z razvojem in reševanjem problemov v njihovem kraju oziroma občini. In malokdaj je kakšen glas proti predlaganemu sklepu. Na zadnji preddopustniški seji, kije bila minuli petek, so brez razprave sprejeli odlok o gospodarskih javnih službah v Občini Odranci in tudi odlok o določitvi objektov za potrebe občanov in njihovih družin v Občini Odranci pa tudi spremembe in dopolnitve odloka o ustanovitvi Zdravstvenega doma Lendava in sklep o določitvi nepremičnin, ki sestavljajo javno infrastrukturo na odmočju kulture. Kaj bi izgubljali čas za stvari, ki jih morajo sprejeti, ker jim tako nalaga zakonodaja, so dejali nekateri. Sprejeli so tudi pozitivno mnenje h kandidaturi Toneta Černija za ravnatelja OŠ Odranci in menili, da bi morali tudi drugim na šoli omogočiti usposabljanje na seminarjih za ravnatelje, kajti sicer si morebitni kandidati za to funkcijo nimajo možnosti Svetniki odranske občine so tudi podprli predlog župana Ivana Markoje o podelitvi priznanja s simbolično nagrado Občine Odranci župniku Lojzetu Kozarju ob njegovi biserni maši. Gospod Kozar je v. Odrancih župnik že od leta 1945. V tem času so pod njegovim vodstvom zgradili 2 cerkvi in župnišče, uspešno je vodil tudi cerkevni pevski zbor, v svojih bibliografskih delih pa je vas Odrance in marsikaterega posameznika naredil nesmrtnega; bil pa je tudi pobudnik in vodja dogajanj na kulturnem področju. S tem priznanjem naj bi se mu sedanja občinska oblast simbolično opravičila za vsa ponižanja in krivice za časa prejšnjih oblasti, je še zapisano v obrazložitvi. pridobiti določenih izkušenj. Odranska osemletka pa se prav zdaj srečuje z nekaterimi problemi, in sicer ji primanjkuje prostorov za klasično učilnico, učilnico za računalništvo in knjižnico. Poleg tega je potrebno opraviti nekatera nujna vzdrževalna dela (strelovod, streha, elektrika v kotlovnici in beljenje spodnjih prostorov), na šoli pa bi radi imeli tudi pomivalni stroj, servirno linijo in podnožje za vodno kopel. V ta namen je občinski svet imenoval poseben odbor, ki je med drugim ugotovil, da v občinskem proračunu ne bodo mogli zagotoviti dovolj denarja za vse potrebe, ampak bodo poslali vlogo tudi Ministrstvu za šolstvo in šport Republike Slovenije za sofinanciranje naložb v šolski prostor v letih 1995-1999. Občina pa je medtem šoli že nakazala 3 milijone tolarjev za nakup pomivalnega stroja, podnožja za vodno kopel in servirne linije. Svetniki so se hočeš nočeš sprijaznili tudi s tem, da bo podjetje Komunala Lendava od 1. julija dalje zaračunavalo pri odvozu smeti tudi po 130 tolajev ekološke takse (za odvoz smeti 2-krat na mesec), ki jo bodo namenili za ekološko rento KS Dolga vas, prekrivanje odlagališča odpadkov v Dolgi vasi in zgraditev rastlinske čistilne napra- ve pri deponiji. JOŽE GRAJ Okrogla miza v Moravskih Toplic Stavijo predvsem na turizem Pred nedavnim so se na okrogli mizi v Moravskit Toplicah srečali vsi, ki jim ni vseeno, kakšno podobo bo imel kraj, pa tudi okolica. Predstavniki občine, zdravilišča in krajani so največ besed namenili čistilni napravi. * ' „ V/ cz^ Edino čistilno napravo v občini so zgradili leta 1991, in sicer v zdraviliškem kompleksu. Namenjena je predvsem potrebam zdravilišča, nanjo pa je priključenih tudi nekaj gospodinjstev. Njena zmogljivost je za nove potrebe skorajda premajhna. Tako razmišljajo o razširitvi že obstoječe ali celo gradnji nove. Še prej pa bi se morali v občini in zdravilišču dogovoriti, kdo bo s čistilno napravo upravljal - občina ali zdravilišče? Mnenja so različna. »To ni stvar spora,« je povedal župan Franc Cipot, »le dogovori tečejo prepočasi.« V občini so namreč sklenili, da lastnik čistil- ne naprave še naprej ostaja zdravilišče. v občini pa bodo odločali o tem, kdo se lahko nanjo priključi. Tako pravi tudi nov zakon o gospodarskih javnih službah. Toda v'zdravilišču se s tem ne strinjajo. »Dejstvo je, da je čistilna naprava v lasti zdravilišča,« pravi direktor zdravilišča Moravske Toplice Dušan Bencik, »dejstvo pa je tudi, da imamo tako občina kot zdravilišče interes, da komunalno problematiko uspešno rešimo. Predlog občine je načeloma dober, vendar pa si zdravilišče ne more privoščiti, da bi izključno pravico priključitve na čistilno napravo prepustili občini.« Doslej je čistilna naprava delovala brezhibno, v zdravilišču pa se tudi bojijo, da bi prišlo do kakršnihkoli zastojev, saj je objekt v samem središču zdravilišča. V zadnjem času je tudi precej gospodarskih interesov. In v zdravilišču menijo, da bi se morali z zasebniki o priključitvi na čistilno napravo posebej dogovoriti. Krajani so povedali, da vsa gospodinjstva niso priključena na čistilno napravo, del odplak teče celo v potok. Čistilno napravo je potrebo razširiti ali celo zgraditi novo, toda kje in kdo bo plačal? Sicer pa so na okrogli mizi govorili tudi o razvoju centra v samem kraju Moravske Toplice. Ta naj bi se razvil ob Kranjčevi ulici in v okolici nove občinske stavbe. O tej temi pa bodo pripravili javno razpravo. Po besedah župana je potrebno čim prej urediti tudi obrtno cono. Sicer pa krajani pravijo, da preveč pozornosti posvečajo razvoju samih Moravskih Toplic, na okoliške kraje pa kar pozabaljajo. Kakorkoli že, v občini Moravske Toplice tudi v prihodnje stavijo predvsem na turizem. In če želijo, da bodo ti kraji dovolj dobro obiskani, je potrebno tudi čisto in urejeno okolje. In ljudje, ki se znajo pogovarjati in tudi dogovoriti. Nataša Brulc Šiftar Dogajanje na ljubljanski borzi Da je čas dopustov, je več kot očitno, kajti ta teden je minil v znamenju zelo nizkega prometa - vrednostno in količinsko. Borzni indeks je teden začel in končal na ravni izpod 1000 točk. To kaže, da so tudi delniški tečaji nizko. Le ti so se gibali zdaj v pozitivno, zdaj v negativno smer, kaj bistveno, razen redkih izjem, se niso spremenili. Zato pa so več skrbi povzročale nekatere delnice na zunajborznem trgu, kajti njihova vrednost je kopnela iz dneva v dan. V primerjavi s preteklim tednom je bilo ta teden sklenjenih nekoliko več poslov z obveznicami, vodila pa je spet državna obveznica druge izdaje. Borzni trg I. Delnice Že veliko besed in veliko papirja je šlo za dokazovanje in prikazovanje potreb za razvijanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Naj omenim le osnovne razloge: Pri tako majhni velikosti pomurskih kmetij moramo razmišljati o dopolnilnem dohodku. Kmetije, ki imajo možnost, povečati proizvodnjo in jo narediti konkurenčno tudi ob morebitnem vstopu v EU, bodo šle v smeri specializacije in intenziviranja proizvodnje. Kmetije, ki te možnosti nimajo, pa so prisiljene iskati nekaj novega, kar jim bo dopolnilo proizvodnjo in s tem dohodek. Ko razmišljamo, katere in koliko je teh možnosti za uvajanje dopolnilnih dejavnosti, ugotovimo, da jih je še relativno veliko. Kupci vedno bolj iščejo domače proizvode, veliko je tržnih niš, za katere se velika podjetja ne zmenijo. Na drugi strani pa marsikatera kmetija obvlada izdelavo proizvodov (posebna žganja, kruh, sladice, mesni izdelki), vendar so ti namenjeni predvsem porabi na domu, sorodniku ali gostom. Le redki razmišljajo, da bi te svoje posebnosti ponudili na trgu. Taka kmetija ima dobro osnovo za razvoj proizvoda, primernega za prodajo. Seveda je potrebno še prej pripraviti tehnologijo za večje količine kakovostnega izdelka, primerno embalažo, izpolniti zahteve inšpekcijskih služb, izbrati pravo pot prodaje, izbrati pravo ceno in drugo. V borzni kotaciji A, v katero je trenutno uvrščenih pet delnic, že nekaj časa ni opaziti kakšnega večjega zanimanja za te delnice. Delnica LEKA serije C je bila zadržana ves teden zaradi padca tečaja za več kot 30 %. V skladu z borznimi uzanci mora v takem primeru izdajatelj dati javno obvestilo o morebitnih poslovnih dogodkih, ki so se (če so se) dogodili v podjetju v tem času in bi lahko vplivali na borzno ceno. Ker pa se LEK pospešeno pripravlja na razširjeno kota-cijo, najbrž tudi sprostitve trgovanja prej ni pričakovati. Nekaj poslov, toda v zelo majhnem obsegu, je bilo sklenjenih z delnico Probanke, Dolenjske banke in Finmedie. Tečaj Dolenjske banke je nekoliko porasel in se spet po dolgem času približal 12.000 SIT, medtem ko tečaj delnice Probanke že nekaj časa stagnira med 15.500 in 15.800 SIT. SKB banka Še največ poslov je bilo v tem segmentu trga opravljenih z redno delnico SKB-banke. Iz grafa je lepo razviden izrazit negativni trend gibanja tečaja, neupošte-vajoč nekatere pozitivne premike v določenih dneh. Graf prikazuje gibanje enotnega tečaja, ki je ponderirana aritmetična sredina vseh sklenjenih poslov pri tej delnici v določenem dnevu. Če bi natančno pogledali tečajnico in s tem minimalno in maksimalno vrednost posameznih poslov, bi lahko ugotovili, daje tudi ta diferenca zelo ozka, kar tudi na neki način ponazarja majhno prometnost. Takšna gibanja pa nikakor niso všeč dnevnim trgovcem, ki iščejo vir zaslužka med mejnima vrednostima - minimalnim in maksimalnim tečajem. V borzni kotaciji B je bilo opaziti predvsem povečano zanimanje za delnico Kolinske. Tečaj je počasi, a vztrajno naraščal, skoraj ves teden pa je bil nad 1.500 tolarji. Omeniti velja večje nakupe določenih borznih hiš. K dvigu tečaja so prav gotovo pripomogla pričakovanja glede objave polletnih rezultatov, ki bi po pričakovanju mnogih morali biti boljši od lanskih. Glede naraščanja tečaja velja omeniti tudi delnico Droge iz Portoroža. Čeravno gre za zelo majhen porast, pa ta teden delnice ni bilo mogoče kupiti za manj kot 14.000 SIT. Zanimivo bo obnašanje tečaja po dnevu zapadlosti kupona za izplačilo dividende za lansko leto. Po teoriji bi se morala takrat delnica vsaj nekoliko poceniti. V središču pozornosti je bila spet delnica Dadasa. Kako velika negotovost vlada pri tej delnici, pove tudi dejstvo, da je potrebno včasih čakati več kot pol ure po odprtju trga, da se sklene prvi posel, ker nihče niti slučajno več ne ve, kakšen bo dnevni trend. Tedenski razpon med minimalnim in maksimalnim tečajem je bil nekaj malega več kot 10.000 SIT. Tistim, ki so imeli dobre živce, še več pa sreče, je prav gotovo prinesel tudi nekaj zaslužka. Zanimiva je na primer primerjava trenutnih cen delnic SKB-banke, Kolinske, Probanke in Term Čatež na borzi in cen teh delnic, po katerih se sklepajo terminske pogodbe na te delnice na terminski borzi. Kot je iz tabele lepo razvidno, so terminske cene vseh delnic višje od trenutnih. Ob normalnem ob-našanju trga se bosta morali ceni ob zapadlosti npr. septembrskih terminskih pogodb zbliževati in ob zapadlosti morata biti enaki, sicer delnica trenutna cena term.cena Sep.96 term.cena Oec.96 PAS 15.600 17.000 17.600 SKBR 23.830 31.500 KOLK 1.530 1.665 TCRG 9.360 10.350 je mogoče z malo spretnosti ustvariti netvegani arbitražni dobiček. Edina neznanka, ki se pri tem pojavlja, je, ali bo prišlo do pomika borznih tečajev navzgor ali terminskih navzdol. Zato pa je terminska borza pravi raj za špekulante. II. Obveznice Največ zaupanja je že nekaj časa deležna državna obveznica druge izdaje, tako da je tudi njen tečaj ta teden pristal sorazmerno visoko, in sicer nad 117 % nominalne vrednosti, kar prav gotovo, vsaj kratkoročno, ne prinaša zavidljivega donosa. Novica SKB-banke, da namerava predčasno odkupiti obveznice druge izdaje, hkrati pa pripravlja emisijo tretje izdaje, je najbrž tudi pripomogla, da je tečaj te obveznice upadel pod 100-odstotno oz. nominalno vrednost. Zimajborzni trg c Če bi bil zelo kratek in jedrnat, bi lahko rekel »na zahodu nič novega«. Ker pa tudi na tem trgu obstaja pojem borze, seveda brez kakšnih izrednih dogodkov vseeno ne gre. Na tem trgu že nekaj časa »morita« redna in prednostna delnica Rogaške. Zdaj že lahko rečemo, da je v zelo dobrih časih pred štirimi meseci redna delnica dosegla ceno 1.400 SIT, prednostna pa 2.600 SIT. Zdaj je cena redne 420, prednostne pa 1000 SIT. Da bi napetost med imetniki vsaj malo popustila, bi vsekakor koristile kakšne spodbudne informacije o navalih turistov (po možnosti takih z debelo denarnico) v ta zdraviliški center - česa takega pa zaenkrat ni slišati. Tečaji vseh drugih delnic so se gibali bolj ali manj okoli »svojih ravnovesnih leg«, torej okrog vrednosti iz preteklega tedna. Majhna izjema je bila le delnica Tovarne sladkorja Ormož, katere tečaj se je povzpel na nekaj čez 5.500 SIT. Slavko ROGAN, dipl. oec. ‘ Nogomet 3 ------------ Vučičevič in Ščulac pri Muri Soboški prvoligaš Mura je dobil še dve okrepitvi. Enoletni pogodbi sta s klubom podpisala 34-letni napadalec Nebojša Vučičevič, nekdanji igralec beograjskega Partizana, ki je zadnjih šest mesecev igral za mariborski Železničar, in 25-letni obrambni igralec Alen Ščulac, nekdanji igralec Kopra, ki je nazadnje igral za ljubljanski Železničar. Omenjena igralca bosta lahko za Muro igrala že v evropskem pokalnem tekmovanju UEFE v sredo z Bečejem v Novem Sadu. (FM) SIT SKB 26000 25000 24000 23000 03Jul 05Jul 09Jul Zakaj se tako počasi razvijajo dopolnilne dejavnosti na kmetijah? Ob pogledu na razvoj dopolnilnih dajavnostih v drugih delih Slovenije vidimo, da v Pomurju pri tem zaostajamo. Na murskosoboški tržnici prodajajo domači sir kmetje iz okolice Maribora, domači sadjevec, slivovka prihajata iz Dolenjske, Gorenjske, le z Goričkega ne. Možnosti za prodajo domačih proizvodov niso samo v nadomeščanju prodaje proizvodov iz preostalih delov Slovenije. Imamo veliko posebnosti pa tudi možnosti, da lah-ko ponudimo naše proizvode v drugih delih Slovenije pa tudi, da jih izvozimo. Pri nas se tovrstna proizvodnja razvija, vendar menim, da prepočasi. Razlogov za tako stanje je veliko, omenil bom le najbolj pereče. Ob uvajanju dopolnilnih dejavnosti na kmetiji naletimo najprej na probleme zaradi nedodelane Za srečno otroštvo Šola, ki bo za vse nase otroke So srečanja in dogodki, ki jih ne moremo pozabiti, so ljudje, katerih pripovedi ostanejo zapisane, toda ne le na listu papirja. Čeprav je minilo že nekaj let od tistega poletnega srečanja, se spominjam matere in očeta ter njune hčerke, obolele za cerebralno paralizo. Bila je ravno toliko stara, daje jeseni morala v šolo. Pot v šolo pa je zanje pomenila tudi to, da so se morali ločiti. Starši so mi, vem da z bolečino v srcu, pripovedovali o tem, kako so se s šolo v domačem kraju poskušali dogovoriti, da bi septembra odprla vrata tudi za njihovo deklico, toda niso uspeli. Za to, da bi njihov otrok ostal doma ter da bi obiskoval domačo šolo, so bili pripravljeni narediti vse, jo voziti v šolo, biti cel dopoldan v šolskem poslopju, da bi ji v odmorih pomagali prek arhitektonskih ovir, sodelovati pri njenem učenju. Toda niso uspeli in deklica je morala v zavod v Kamnik. Po tistem jih nisem več srečala, toda ostal je spomin na veliko stisko staršev, ki so se morali ločiti od svojega komaj sedem let starega otroka, s katerim so od njegovega rojstva ter zaradi bolezni preživeli skoraj vsak dan in vsako noč, skoraj vsak trenutek. Spet so počitnice in v petek popoldne sem bila na obisku pri Rešetovi družini iz Rakičana. Na trati pred hišo so se veselo igrali otroci, Anja ter njena prijatelja Tina in Rene. V postavljenem šotoru so si našli obilo zabave, veselje pa so jim delali še morski prašiček in psička Fric ter Gogo. Pa tudi Anjin dedi, ki je počival v naslonjaču pod drevesom, je dodal kakšno veselo za lepši popoldan. Anja in Tina sta veliki prijateljici in sošolki, končali sta drugi razred tretje osemletke v Murski Soboti, Rene pa je končal prvi razred. V klepetu so mi zaupali, da taborijo šele prvi dan, saj je šotor nov, za to pa so jih navdušile pustolovske zgodbe Pet prijateljev. Anja je prebrala že celo zbirko, Tina pa jo bo kmalu. O šoli, ki je na veselje vseh otrok sedaj na počitnicah, so znali povedati vesele zgodbe, in Anja mi je zaupala, da je ne bi želela zapustiti. »Če bi jo morala zapustiti, bi s sabo vzela Tino, Reneja pa vse prijateljice. Ne, kar cel razred,« je povedala radoživa Anja, deklica, ki zakonodaje na tem področju. Zakonodaja za predelavo ali dodelavo kmetijskih proizvodov je napisana za veliko industrijsko proizvodnjo. Kmetje pa običajno začnejo z majhno proizvodnjo in jim zahteve, ki so enake kot za proizvodnjo na veliko, zvišujejo stroške naložbe. S sprejetjem novega kmetijskega zakona se pripravljajo tudi nove možnosti za dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Tako upam, da se bo ta problem vsaj delno rešil. Vendar moramo razumeti, da so zakoni za zaščito porabnikov (zlasti sanitarni predpisi). Le-ti pa so dolgoročno tudi osnova za kakovostno izdelavo in prodajo. Če bo kupec enkrat kupil naš pokvarjen ali umazan izdelek, ga pri nas ne bo kupil nikoli več. Drugi velik problem je drag kapital. Vsaka sprememba proizvod- oboleva za cerebralno paralizo. Njej torej ni bilo treba v šolo v posebni zavod v Kamnik, ampak je uspešno končala drugi razred v osnovni šoli, v katero hodijo njeni prijatelji in skoraj vsi otroci iz njene vasi. Ostala je doma in sedaj skupaj s starši in starimi starši ter prijatelji zajema radost počitnic in igre s polno žlico. Kaj seje premaknilo, daje Anja lahko ostala pri starših in ji ni bilo treba v zavod v Kamnik? Velika sreča za starše in vso družino Rešetovih je bila, da so v Murski Soboti pri vrtcu ustanovili oddelek za otroke s telesno oviranostjo, ki je sprejel tudi njihovo Anjo. Toda Vesele počitnice za Tino, Anjo in Reneja potem se je začela pot od strokovnjaka do strokovnjaka ter reševanje takšnih in drugačnih testov za dokazovanje sposobnosti. Včasih so hodili od vrat do vrat z občutkom, da mora njihov otrok strokovnjakom vsaj desetkrat potrditi in dokazati, da je kljub telesni oviranosti lahko uspešen tudi v splošni šoli. »Mi smo vztrajali pri tem, daje v Kamnik ne damo, ter smo iskali vse druge rešitve in možnosti,« je povedal Anjin oče Janko. »Starši otrok s cerebralno paralizo se veliko pogovarjamo med seboj, se poznamo in vemo, da otroku zavod ne nadomesti doma in da zaradi odseljenosti tudi doma postaja vse bolj tujec. Mi pa tega nismo želeli,« je povedala Anjina mama Slavica. »Z Anjo smo hodili k zdravnici v Maribor in tudi nje na kmetiji je povezana z določenimi naložbami. Zlasti pri raznih predelavah in dodelavah izdelkov so naložbe zelo velike. Ko se neke dejavnosti lotevamo na novo, je smiselno, da začnemo s proizvodnjo na malo, ker za veliko naložbo nimamo zadosti kapitala pa tudi izkušenj nimamo dovolj. Dodatno pa lahko stroške naložb zmanjšamo s preureditvijo obstoječih prostorov na kmetiji ali začnemo delati s starimi, manj avtomatiziranimi stroji. Čim prej moramo začeti proizvodnjo in potem prodajo na trgu. Takrat ko nastopimo na trgu in vidimo naše dejanske možnosti prodaje in pridobitve primernega dohodka, pa se odločimo za posodobitev in povečanje proizvodnje. Pri uvedbi novih oz. dopolnilnih dejavnosti se pojavi mnogo tam nas je psihologinja prepričevala, naj gre otrok v Kamnik, saj tam imajo to, pa to in to. Nato sem ji dejala: to vse imamo tudi mi doma. Nekaj pa tam zagotovo ne bo imela, mame in očeta.« In s tem, kot da so prebili najtrši led, prestopili tisto dotlej skoraj nepremagljivo oviro, ki so jo kot svoje strokovno mnenje in razvrstitev dajali strokovnjaki. Psihologinja v Mariboru je takrat za Anjo prvič zapisala, da sicer priporoča, da gre otrok v zavod v Kamnik, vendar pa je sposobna tudi za obiskovanje redne šole. Za družino je bil to srečen dan, toda s tem negotovosti še ni bilo konec. Katera šola v regiji bo pripravljena sprejeti otroka, ki je zaradi bolezni telesno oviran. S strahom so se Rešetovi najprej obrnili na tretjo murskosoboško osemletko, kamor Rakičan glede na šolski okoliš tudi spada. Novica je bila čudovita: septembra so se šolska vrata domače šole odprla tudi za njihovo Anjo. »Tisti prvi šolski dan bi najraje sedela na okenski polici in gledala v razred. Strah, ki sem ga preživljala, kako bo, se ne da opisati,« se je spominjala mama. Pa je minilo prvo šolsko leto in uspešno tudi drugo, zato so Anjini starši šoli, vsem uči-tljicam in Anjinim sošolcem hvaležni za vse, kar so storili zanjo in za to, da preživlja veselo otroštvo v svojem domačem okolju. Srečni so zase, upajo pa tudi, da so pot, ki so jo prehodili, utrdili tudi za vse starše in njihove otroke s cerebralno problemov. Vendar bi ome^i9 enega, vsekakor osnovnega, ljudje. Za tako novo dejavno kmetiji je potrebno velikoz ’ sposobnosti pa tudi podjen stega, ki se tega loteva. Pn . danji proizvodnji smo samo o sijali, kako bomo čim v°c P p(j dli, za prodajo so skrbeh L teh dopolnilnih dejavnos ramo začeti sami razvija 1 in ga tudi sami prodati. Tukaj se pojavi na novega dela, ki ga PreJn tem kmetje tako počasi novih dejavnosti Venja časi samo v izdelek prodaj izvodnje in zagotovi0 rabljaH Vedno bolj je potreb*11 doSe svoje sposobnosti. j pfed žemo določene P^e jemotud' drugimi in s tem če bodPte večji dohodek. ^ru®.rUgi, m>P3 možnosti izkoristil* bomo ostali praznih *o Damjan Jerič, d*P ,in )llžb Kmetijska svetov^jc paralizo, da jim več ne b‘bl doživljati ločevanja- oseflilet Učiteljski zbor^J leta 9 je pred začetkom s0 željl^L 94 odločil, da nihin Sarinih starse^1 kljub telesni oViranhiij prvi domačo šolo. To sta b sp s telesno oviranos J • jiD)a prišli v prvi razred -e en septembra pričak učenca. ... takrat ))Mnogi učiteU s zaskrbljeni obraz. dejala. zmore vse, kar s tejjica želi,« je povedala ra pajvec la Novak, kiimagot slug za to, da je so P, se pos ke. Na njihov sprejem pripravljali, s str njevanjem m sp trStvo vih potreb. Na m stvo so poslali tud sedaj * vsko okrepitev. tak° sebn gž redu, kjer so otro i ( trebami, delata dv^. njimi pa se ukva , pedagoginja- ,jtudizask -p »Nekateri so b >t.drugiot ^ kako bodotospr l jstaršis d njihovi starsi. T°a‘anJa, kazali veliko razume ,ponl h. pa so jima pr*Pr /eloJ11 ja prenašati v0Z1.fjL^ bujajo ter PoVZ^ini za1^'pd' čeprav nismo sp panin s 5tr^ temperature in sušo. Opti-malna temperatura za cvetenje je 'A19 ° C, pri temperaturi 10 - preneha asimilacija, pri tem-P«aturi nad 24 ’ C preneha op-lodnja. Ajdo sejemo kot poznejši ali sWiščni posevek za prehrano za podor ali kot pašo za wbele. Sejemo jo lahko za oko-P^inami ali enoletnimi legumi-n°zami, kot glavni posevek ali po spravilu prezimnih dosevkov in ^poznejši posevek. Sedaj pa je s® čas, da jo posejemo kot str-"®ni posevek po oljni ogrščici, ozimnem ječmenu ali pše-M Sejemo jo le na površinah ni dresni ali koreninskih ple-Mov. ^jda je dober predposevek za ^Poljščine,ker razpleveli njivo. a^nem zemljišču in pri dalj-°°i vegetacije ni konkurenčna v ®tn posevkom, vendar je od-Posevek na slabših zemljiš-P° poljščinah, ki jih pospravi-d° sredine julija. Ni . Wva glede zemljišča, ampak d .^jiva za klimo. Znano je, kio, uspeva v krajih, gojijo vinsko trto. Ostanbdelav'tal Pazimo’ <^S,ane v orrnci. Orjemo Strniščni dosevki zeleno gnojenje k strn" iH^h, ki dosevkov za zeleno gnojenje bomo svetovali na tistih ^jnčn« po!”^0 dodatnih potreb po kakovostni voluminozni krmi ter usme|jenih kmetijah. Dejstvo je, da je s pametnim kak'*kot10 prav’*no izbiro strniščnega dosevka mogoče nadomestiti C« humusa v tleh. To so v glavnem tiste vrste dosevkov, od aMk?aUeeVa!no kakovosti, kot pri setvi za krmo, ampak želimo, da krar116 'n da ii'*11 po čim obilnejši pridelek suhe snovi na enoto |C "a111 je Spos°hnosti regeneracije v naslednjem letu. Nemalo-’0se da smo z nepravilno izbiro krmnega dosevka Pojavf1 r' zarad' regeneracije spomladi izredno velike težave in go«? sl°VentL 1 nadležni pleveli v glavnih posevkih. %ntjVo-f'acŽ°redkev’sudan' b9ljše®nin’i vrsta ‘n Se katere’ Z ^rja nkušnje na^ <^ena°b^ Po’ Je,1Je sd°Sevkov 2a P?prava za ^Sp, he ra7iiLZa zelen« gno-drugihPriPrave rntščnih dose- Vnjivsl7Celija sta vr’ Prem7em kolobarju Kocasti P°zornosti. 17 3 V Ze'° kra-^C^^raS^ Pridelek ^sj v živin„ d!akavih stebel ?’s0 Zahodnoanejerada. Preiz-Sliin°kazali pirati v d mo8°če tudi raZVOjni N. al1 PšenJ po sPrav'lu ,Le- Oljno redkev čimbolj plitvo, dovolj je že 10 do 15 cm. Na površinah, kjer ni žetvenih ostankov, in če so tla rahla in strukturna, lahko pripravimo setvišče s stroji za minimalno obdelavo tal. Za ta namen so primerna orodja grebač v kombinaciji z rotacijsko brano, lopatičasta krožna brana, rotacijska ali oscilirajoča brana. Če ostanejo žetveni ostanki na njivi, moramo le-te pred obdelavo tal ali pred neposredno setvijo zdrobiti - zmulčiti. V zadnjem času, ko imamo ponekod že tudi sejalnice za neposredno setev, lahko sejemo brez predhodne obdelave tal. Gnojenje V nasprotju z drugimi poljščinami ima ajda sposobnost črpanja hranil iz slabše rodovitnih tal, ker korenine ajde živijo v sožitju s talnimi glivami, ki lažje pridobivajo mineralne snovi iz talnih delcev. Zato lahko na tleh, ki so dobro založena z rastlinskimi hranili, in tam, kjer smo predposevek obilno gnojili, osnovno gnojenje za ajdo izpustimo. Na slabše rodovitnih tleh in tam, kjer v kolobarju ne gnojimo z organskimi gnojili, potrosimo na brazdo mineralna gnojila NPK 15-15-15, 400 kg/ha, ali NPK 8-26-26, 300 kg/ha. Z dušikom ne smemo pretiravati, ker zmanjša oplodnjo in tudi ajda rada poleže. Ko zao-ravamo slamo, potrosimo 100 kg/ ha UREE. Na slabše rodovitnih lahko sejemo najkasneje do 20. avgusta, medtem ko je facelija nekoliko zahtevnejša glede časa setve. Literatura navaja, da jo moramo posejati najkasneje do zadnjega julija. Glede setve je zahtevnejša facelija. Še zlasti poletni primanjkljaji padavin v juliju, ki pa niso nobena redkost na območju Pomurja, lahko vplivajo na uspeh setve facelije. Glede tega je oljna redkev zanesljivejša, saj jo je mogoče sejati pozneje in še da zadovoljive pridelke suhe snovi. Setev obeh vrst izvedemo z žitno sejalnico, in sicer sejemo 20 kg oljne redkve po hektarju ter na medvrstno razdaljo 12 do 20 cm, medtem ko sejemo 12 kg facelije po hektarju in na medvrstno razdaljo 12 cm. Na območju Pomurja smo zadovoljive setvene rezultate dobili z panonijino in IMT tleh in ob pomanjkanju dušika, kar lahko ugotovimo s testnimi nitratnimi lističi, opravimo dognojevanje posevka 2-3 tedne po vzniku s 150 kg/ha KAN-a. Ajda je občutljiva na pomanjkanje bora, če ga primanjkuje, dognojimo prek lista. Setev Ajdo sejemo 85-90 dni pred povprečnim nastopom prve jesenske slane, to je v večini primerov do sredine julija, poznejša setev je tvegana zaradi jesenskega mraza. Sejemo ozkoredno z žitno sejalnico v medvrstni razdalji 12-13 cm. Priporočena gostota setve je 400 kaljivih zrn/ m2, za kar potrebujemo okrog 80 kg semena/ha (70-90 kg/ha). Nega posevka Za ajdo ne uporabljamo pripravkov za varstvo rastlin, ker je zelo občutljiva za herbicide. Zato je bistveno, dajo sejemo na čisto njivo. Semenski pleveli, razen breskovolistne dresni, niso problem, ker ajda hitro raste in z listi zasenči zemljo ter tako prepreči rast vznikajočim plevelom. Večji problem so trajni koreninski pleveli - slak, pirnica, osat... take površine niso primerne za setev ajde. Če je rastišče močno zapleveljeno z ozkolistnimi pleveli, kot so muhvič in kostreba, uporabljajo v praksi po setvi pred vznikom dual 2 1/ha. Ajda vsebuje snovi, ki jo ščitijo pred napadi škodljivcev. Na kličnih listih in mladih rastlini- sejalnico. Pred setvijo je potrebno izvesti preizkus setve. Glede na to, ker sta vrsti bujne rasti ter tako hitro pokrijeta njivsko površino, je negativni učinek vremena precej zmanjšan. V poskusih, ki smo jih izvedli na območju Pomurja, smo pridelali z oljno redkvijo večji pridelek suhe snovi, in sicer do 4000 kg, dočim je dala facelija nekoliko nižji pridelek in seje gibal med 2500 in 3200 kg suhe snovi na hektar. Za zeleno gnojenje bi bila tudi zelo primerna sudanska trava. Njena značilnost je, da je v prvih treh tednih nekoliko počasnejše rasti, vendar kasneje z intenzivno rastjo nadomesti prirastek suhe snovi. V poskusih seje pokazala kot zelo perspektivna vrsta, saj lahko pridelamo tudi do 5000 kg suhe snovi po hektarju. Najboljše rezultate smo dosegali prav na sušnejših tipih tal oz. tleh, ki imajo v teksturni sestavi več peska. Dejstvo je, daje to rastlina, ki da ravno najboljše pridelovalne rezultate na zgoraj omenjenih tleh. Ima to lastnost, da ne prezi-Ini in jo že temperatura pod 0° C popolnoma uniči. Sejemo jo z žitno sejalnico na medvrstno razdaljo 12 cm, in sicer 18 kg/ha. Po setvi bi morali strniščne dosevke povaljati z valjarem, saj tako zagotovimo enakomernejši vznik. Valjanju bomo dali prednost zlasti na lažjih tleh. Kmetijska svetovalna služba za Pomurje, ŽVZ Murska Sobota mag. Stane Kapun, dipl. inž. agr. cah se včasih pojavijo bolhači ali listne uši, v poznejši fazi je ajda odporna proti škodljivcem in boleznim. To pa ne velja za ptiče in divjad, ki lahko naredijo na posevkih največ škode. Pridelek ajde povečamo, če postavimo na hektar 2-4 panje čebel. In kdaj ajda medi? Ajda medi le, ko ima nakopičenih dovolj asimilatov za najnujnejše potrebe rastlin in kadar nastopi presežek asimilatov. To je predvsem v lepem in sončnem, zmer-notoplem vremenu. Če je prevroče in suho, ajda ne medi in tudi sorte z bujnimi listi manj medijo, ker porabijo asimilate za rast in jih ostane manj za nastajanje nektarja. Hranilna vrednost nekaterih strniščnih dosevkov (nadaljevanje iz prejšnje številke) V tem sestavku želim prikazati rezultate kemičnih analiz krme strniščnih dosevkov, ki smo jih analizirali v laboratoriju na ŽVZ-ju za Pomurje, in rezultate, ki so bili predstavljeni na strokovnem posvetovanju v okviru Zadravec-Rjavčevih dnevov KULTURA SPF ss AVILO SB G/KG SV G/KG SM G/KG CA G/KG P G/KG NS džin 201.0 99.0 358.0 23.0 3.8 2.0 NS zora 211.0 109.0 338.0 24.0 4.2 2.1 Bc 188 173.0 108.0 258.0 27.0 2.0 2.1 Bc 195 171.0 115.0 252.0 27.0 1.9 2.2 Sorte ajde SIVA - požlahtnena na Biotehniški fakulteti iz populacij sive ajde na Dolenjskem. Ima končno - determinantno rast, to pomeni, da zori enakomerno. Odporna je proti poleganju tudi pri nekoliko višjih odmerkih dušika in manj ugodnih vremenskih razmerah. Dobro se razrašča, slabše je odporna proti visoki temperaturi in suši. DARJA je izbrana iz križancev ruskega izvora in domače črne ajde. Rastline so nedermi-nantne (spodaj že zorijo, zgoraj še cvetijo), odpornejša je proti suši in visokim temperaturam. DARINA je sorta z determinantno - končno rastjo, podobna darji, nekoliko odpornejša proti poleganju. Požlahtnjena sorta RANA 60 se odlikuje po zgodnji zrelosti in krajši vegetacijski dobi. PETRA je prav tako požlahtnjena na Biotehniški fakulteti, tetraploidna in ima nekoliko daljšo vegetacijo kot naše diploidne sorte, vendar je zaradi velikih semen in lahkega luščenja med kašarji zelo priljubljena. Druge sorte, ki se pri nas pojavljajo pod imenom »ruska«, »kitajska«... ajda niso prilagojene našim podnebnim razmeram, velikokrat so bujne rasti in slabo cvetijo, dajo malo semen ali včasih sploh ne dozorijo. Preglednica 1: Rezultati kemičnih analiz silaž strniščnih dosevkov v g/ kg suhe snovi na območju Pomurja. v Radencih. (VIR: Letno poročilo KSS 1993, ŽVZ-ja za Pomurje Murska Sobota) Iz preglednice 1 je razvidno, da so rastline iz rodu sirka vsebovale ob spravilu povprečno 34 g/kg več suhe snovi kot hibridi koruze. Vsebnost surovih beljakovin je bila najnižja pri krmnem sirku cv. NS džin, in sicer 99 g/kg, pri sudanski travi cv. NS zora pa je bistveno višja vsebnost 109 g/kg suhe snovi, ki se v bistvu ni razlikovala od hibrida koruze cv. Bc 188. Nekoliko višjo vsebnost surovih beljakovin, 115 g/kg suhe snovi, pa smo dosegli s cv. Bc 195. Vsebnost surove vlaknine je bila bistveno večja pri rastlinah iz rodu sirka, pri katerih ugotavljamo nekoliko manj surovih maščob v primerjavi s koruzo ter precej več kalcija in nekoliko manj fosforja. Dejstvo je, da so analize rastlin iz rodu sirka pokazale dokaj visoko vsebnost surove vlaknine in sorazmerno nizki koeficient prebavljivosti organske snovi. Prav gotovo bi bilo v tej smeri smiselno nadaljevati proučevanja. 1993 1994 Določit. Sud.trav. K. oh. Ogršč. Mn. Lj. Sud.trav. K.oh. Ogršč. Mn. Lj. SS g/kg 850 850 850 850 850 850 850 850 P.o.s. % 52 78 83 79 52 77 66 66 Pep.g/kg 58 147 142 136 72 176 199 121 SB g/kg 73 157 184 184 92 184 192 161 SV g/kg 261 138 112 188 320 129 152 186 SM g/kg 21 39 42 37 23 39 25 41 BESg/kg 437 36.9 . 370 305 .343 322 282 ,341. ŠE g/kg 277 495 469 442 235 470 349 368 Ali se pridelovanje ajde splača? Ajda daje le tretjino pridelka v primerjavi z drugimi pravimi žiti (1500 kg/ha), in če dosežemo trikratno ceno pšenice, se pridelava vsekakor splača, ker so vlaganja veliko manjša kot pri pšenici. Ajda pa je koristna v kolobarju. ker ugodi in razpleveli njivo, z njo v enem letu dvakrat žanjemo. V ugodnih vremenskih razmerah in s pravo sorto lahko pridelamo med in kašo ter moko, po kateri je v zadnjem času vedno večje povpraševanje. Poleg tega pa s svojimi bledorožnatimi cvetovi polepša videz krajine. Zaradi sorazmerno dragega semena so se nekatere občine odločile za sofinanciranje nakupa semena v višini 20-50 %. Vsekakor pa se je pred setvijo potrebno dogovoriti za odkup ter imeti urejeno možnost spravila, sušenja in skladiščenja. Žita FLISAR - NOVAK, dipl, inž. agr. Preglednica 2: Primerjava sestave krme (preračunano na 85 % SS), pridelane v mikroposkusu leta 1993 in 1994. (VIR: Branko Kramberger, Fakulteta za kmetijstvo, Maribor, posvet Zadravec-Ejavčevi dnevi, Radenci, 1995) Iz preglednice 2 je razvidna bistvena razlika v vsebnosti hranilnih snovi med proučevanimi strniščnimi dosevki. V bistvu gre za povsem različne krmne vrste, ki nimajo nič skupnega, affipak jim ravno ta različnost daje njihov značaj, še zlasti na območju Slovenije, ki ima pestro klimo. Še najrealnejša je primerjava med vrstama znotraj križnic, nekoliko manj pa med mnogocvetno ljuljko in sudansko travo. Dejstvo je, da štejejo v strokovnih krogih sudansko travo za alternativo koruzi, predvsem na območjih, kjer je proizvodni potencial zaradi pomanjkanja padavin zmanjšan. Iz družine križnic imata krmni ohrovt in ogrščica nekoliko večje omejitve v kolobarju, prav tako pa tudi pri uporabni vrednosti, saj ju lahko krmimo kot presni. Le malo se kmetije odločajo za siliranje, in to zaradi sorazmerno nizkega deleža suhe snovi ter velike vsebnosti surovih beljakovin ob spravilu. To sta namreč parametra, ki ju uvrščata med vrste, manj primerne za siliranje. Ponekod si pomagajo z dodajanjem večjega deleža suhe snovi, predvsem slame, vendar je v tej smeri narejenih še premalo raziskav, da bi lahko priporočali ta način spravila. Veliko večjo možnost rabe in spravila pa dajeta sudanska trava in mnogocvetna ljuljka, kiju lahko krmimo presni ali silirani. Dejstvo je, da vsebujeta v suhi snovi kar precej sladkorjev, ki pozitivno delujejo na proces fermentacije. Iz praktičnega stališča imajo vsi navedeni strniščni dosevki svoje mesto v njivskem kolobarju na območju Slovenije, le pravilno se moramo odločiti. Nekoliko pazljivejši bi zlasti morali biti pri setevi koruze kot strniščnem dosevku, še zlasti s proučevanima hibridoma, ki pa se s pridelovalnimi rezultati nista kaj prida izkazala. Rezultati so pokazali, da je smiselneje pridelovati rastline iz rodu sirkov. Torej pri izbiri krmnih dosevkov moramo upoštevati dolžino rasti zaradi pravočasne setve naslednjega glavnega posevka, odpornost proti mrazu in suši, potrebo, da spomladi čim prej dobimo zeleno krmo in da zeleno krmljenje lahko podaljšamo pozno v jesen, in način rabe. Kmetijska svetovalna služba za Pomurje ŽVZ Murska Sobota mag. Kapun Stane, dipl. inž. agr. KO S5M ^IL STAR IvcM m.SHC 4/e|MTO W 10CO . Turnišče - cene pujskov Na četrtkovem sejmu pujskov v Turnišču so rejci ponujali 40 pujskov, starih od 7 do 10 tednov in težkih od 15 do 20 kilogramov. Za parje bilo potrebno odšteti od 10 do 13 tisoč tolarjev, prodali pa so jih 30. Slovesnost pri Sv. Juriju Biseromašnik Alojz Gabor V nedeljo, 7. julija, je pri Sv. Juriju v Prekmurju ob somaševanju škofa in drugih duhovnikov daroval biserno mašo gospod Alojz Gabor. Ko še ni bilo avtov, se je do vernikov v odročnih krajih vozil s kolesom pa tudi na konju je jezdil. Kljub 85 letom in bolezni, ki gaje priklenila na invalidski voziček, je še vedno mladosten, bistrega duha in živahnega pogleda. Ko se skupaj z njim podaš po njegovi prehojeni življenjski poti in spoznaš težke razmere, v katerih je živel in deloval, si ne moreš kaj, da se ne bi vprašal, od kod jemlje moč za veseli optimizem in sproščenost, s katerima še vedno prevzame vse, ki ga srečujejo. Iz njegovega rojstnega kraja Petanjci ga je življenjska pot ponesla širom po Sloveniji in tudi nekdanji Jugoslaviji. Po končani gimnaziji v Soboti in maturi na Ptuju je leta 1931 odšel v bogoslovje v Maribor. Zakrament ma-šništva je prejel 5. julija 1936, novo mašo pa je imel čez osem dni na Tišini. Pred drugo svetovno vojno je menjal nekaj kaplanskih mest: najprej je bil pri Sv. Marjeti niže Ptuja, nato pri Sv. Juriju v Prekmurju, Sv. Pavlu pri Preboldu in pri Mariji Reki. Tudi vojni dogodki niso odšli neopaženo mimo njega, saj so ga 26. marca 1941. vpoklicali v vojsko. Tako je zapustil svoje dušnopastirsko delo na domačih tleh in odšel v Niš kot vojni duhovnik. In če bo kdo pomislil, da to niti ni omemembe vredno, se bo motil, kajti našega duhovnika so ujeli Nemci. Kmalu jim je pobegnil v Prebold v Slovenijo, kjer ga je čakal Gesta-po, tako da ni imel sreče, toda bliže doma je vseeno bil. Odpeljali so ga v Celje, ga namestili v kapucinski samostan, kjer je bilo takrat taborišče, in tu je preživel dva meseca. Ker je bilo Prekmurje pod Ogrsko - torej pod drugo oblastjo, kot gaje ujela -, seje lahko vrnil domov. 1. septembra 1942 je bil nastavljen za kaplana v Beltince in tam ostal do 1. decembra 1943, ko je ponovno odšel k Sv. Juriju. Ta kraj je bil tudi zadnja postaja na njegovi Alojz Gabor ob darovanju biserne maše ob somaševanju škofa^ Smeja in drugih duhovnikov. Slovesnosti se je udeležil tudi Lojze Petere. Tokrat ne iz političnih, ampak sorodstvenih razlogov. -Fotografija: Ivan Juhnov poti kaplanovanja. Po smrti tamkajšnjega župnika Jakoba Zavoršnika je 28. avgusta 1945. leta postal župnijski upravitelj, od 8. julija 1951 pa je bil župnik. Njegovo dušnopastirsko delo nikjer ni bilo lahko. Šlo je za čas pred- in povojne krize, ki jo je vsakdo premagoval po svojih močeh. Veliko poti je opravil peš, ko je hodil poučevat verouk, imel pogrebe in sprevidenja. Kdor pozna kraje, kjer je deloval, se bo strinjal, da ni bilo enostavno vsakodnevno premagati kilometrskih razdalj, ki so ločile eno vasico na hribu od druge na drugem. Tako je marsikdaj zjutraj odšel in se vrnil v svoje skromno domovanje brez elektrike in vodovoda šele pozno zvečer. Sicer pa si je pomagal z vsemi takrat dosegljivimi prevoznimi sredstvi - od kolesa do konja, četudi je ta včasih odpovedal. Kot na primer nekega jesenskega dne, ko je duhovnik jezdil na konju iz Rogašovec proti Kramarovcem. Breg, ki sta ga s konjem družno premagovala, je bil vlažen, močvirnat, in konju so se naenkrat vdrla tla pod nogami. Tako je bil nenadoma ves v blatu in nobeno prizadevanje ga ni moglo spraviti iz njega. Gospodu Gaborju ni preostalo drugega, kot da se je peš napotil po ljudi, ki so z motikami odkopali konja in ubogi živali pomagali pokonci. To je le eden od drobcev iz življenja biseromašnika, čeprav jih je še veliko - veselih' predvsem o teh rad govori. Njegovo življenje je zahtevalo veliko naporov, prizadevanj in odrekanj. S pomočjo faranov je tako obnovil kapele po vaseh in začel z obnovo župnijske cerkve. Začeto delo od 1. avgusta 1989 leta prizadevno nadaljuje župnik gostop Martin Vereš^ Od takrat je namreč gospod Gabor upokojen, kar pa nikakor ne pomeni, da popolnoma počiva. Po svojih močeh še vedno pomaga pri delu v župnišču in cerkvi, a od 1991. leta malo težje, saj so mu amputirali levo nogo. Nič pa mu ni vzelo dobre volje in optimizma, s katerima še vedno prevzema staro in mlado. 60 let duhovništva je doba, ki jo doživi le redko kdo, še manj pa je takih, ki bi bili s takim žarom in živahnostjo (kljub letom) veseli glasniki božje ljubezni. Gospod Gabor to vsekakor je! Ob njegovem jubileju pa mu želimo še veliko zdravih in veselih let. MARJANCA FERKO Okrogla miza o nesprejeti soboški delitveni bilanci Pričakovanja novih občin večja od realnih možnosti? spevkom, ki bi ga moraliup«^ kot vir financiranja. N« J k pa je bilo tudi glede deh iz stanovanjskega skla Marjan Maučec, pr^ Beltinci: »Delitvene bilanc g sprejeli zato, ker svetm ,en8mih zadovoljni z razdelitviJ .Sje sredstev. Največja n bila, ker v delitven! 1 jg|a upoštevali posojil8' ’ ^kotjant' prejšnja soboška obči stvo Ljubljanski ban dolga stečajnemu po J J ^01 ka. Tega dolga je za 21 je tolarjev, čez 12 mi obresti, kar pomeni, občina morala prevzeti Po dolgotrajnih mučnih prizadevanjih - delitvena bilanca bi morala biti sprejeta že do konca lanskega septembra - je bilo pričakovati, da bo ob doseženem načelnem soglasju med župani in predsedniki občinskih svetov novih občin, ki so nastale na območju nekdanje soboške občine, končno prižgana zelena luč za ta dokument, ki ima dolgoročni pomen. Čeprav ni mogoče pričakovati, da bi bila z razdelitvijo premoženja povsem zadovoljna vsaka stran, pa je bil ta dogovor vendarle spodbuden, zato je razočaranje zaradi zavrnitve delitvene bilance v občinah Rogašo-vci in Beltinci toliko večje. Ker so bile seje občinskih svetov z izjemo rogašovskega sklicane istočasno, smo želeli iz prve roke dobiti konkret- ne pripombe o delitveni bilanci. Bela Pavlič, načelnik oddelka za proračun in finance Mestne občine Murska Sobota: »S to delitveno bilanco bi občine lahko postale vsestransko opravilno sposobne. Pri pripravi gradiva smo se v glavnem opirali na dogovorjena merila, pri čemer smo izhajali tudi iz zakona o lokalni samoupravi. Zato smo pri razporejanju presežka prihodkov in v določenih primerih tudi premoženja želeli biti realni, objektivni in racionalni. Pri tem je marsikdaj prihajalo do kompromisov, s čimer naj bi bila delitvena bilanca sprejemljiva za vse. Predmet delitvene bilance so bila denarna sredstva, ki znašajo 338 milijonov 640 tišoč tolarjev, pri čemer bi mestna občina dobila okrog 179 milijonov, terjatve in nepremičnine, to se pravi zemljišča in zgradbe. Pri končnem predlogu pa smo v prvi vrsti uporabili naslednja merila: zemljišča smo razporejali po legi, kar pomeni, da je pripadlo tistim občinam, kjer je nepremičnina, kar velja tudi za zgradbe in stanovanja. Medtem pa je bila pri delitvi denarnih sredstvih upoštevana javna poraba.« Aleksander Abraham, župan Občine Hodoš - Šalovci: »Po daljši razlagi na seji občinskega sveta smo se odločili, da kljub nekaterim pripombam podpremo dogovor županov in čimprej preidemo na svoje, da natančno vemo, kaj je naše. Tako bi lahko v prihodnje lažje odločali. Zato smo predloženo besedilo delitvene bilance tudi sprejeli. Nikakor nismo bili za to, da bi prišlo do arbitraže, ker se bo postopek dolgo vlekel in bo porabljenega veliko denarja, ki bi ga po nepotrebnem zapravili. Hkrati pa smo ugotovili, da bi s kakim drugačnim izračunom verjetno težko pridobili kaj več denarja.« Ludvik Novak, župan Občine Puconci: »Na seji občinskega sveta njale s tem načinom. Podobno kot drugje so se svetniki odločili, da del občinske zgradbe v Murski Soboti, ki je obrnjen proti Trgu zmage, rezervirajo za delovanje sedeža regije.« stale občine čimprej sprejele delitveno bilanco, ker bi ta denar nujno potrebovali še letos, ne pa čez dve leti, ko bo denarja enostavno primanjkovalo.« Franc Cipot, župan Občine Moravske Toplice: »Potrdili smo besedilo delitvene bilance z dvema pripombama. Pri prvi gre za obveznosti ob najetju posojil krajevnih skupnosti Moravske Toplice in Martjanci v letih 1992 in 1994 za gradnjo kanalizacijskih sistemov, kjer je podpisnik obveznosti prejšnja soboška občina. Menimo, da je treba te obveznosti vključiti v delitveno bilanco. Če so stanovanja namenjena predvsem prebivalcem, po- Z okrogle mize o delitveni bilanci. Fotografija: Nataša Juhnov Alojz Flegar, župan Občine Cankova - Tišina: »Največji zadržki so bili glede izhodišča tega dokumenta, predvsem pri popisu nepremičnin, zemljišč in zgradb pa tudi spornih zemljišč, ki so predmet denacionalizacije in vrnitve lastnikom, ter glede popisa obveznosti. Po letu in pol bi v občini morali vedeli, katere obveznosti nas čakajo. Nekaj vprašanj je bilo tudi glede stanovanjskega sklada. Sicer je prav, da se stanovanja delijo po legi, v naslednjih desetih letih pa naj bi tudi občina dobila delež kupnine od prodanih stanovanj. Tudi naši svetniki se zavedajo, da je sprejetje delitvene bilance nujno, nikakor pa ne bi radi, da bi drugje mislili, kako je občini nekaj podarjenega. Pripomnili so, da so bili pri ustvarjanju premoženja poleg tudi njihovi ob- tem naj bi bil tak tudi osnovni ključ. Po delitveni bilanci pa ugotavljamo, da dobiva mestna občina 66,7 odstotka celotne vrednosti stanovanj, vse druge občine skupaj pa .33,3 odstotka, glede na 10,5-odstot-ni delež pri številu prebivalstva pa dobimo le 4,8 odstotka stanovanj. Predlagamo tudi, da se zunanjim občinam, ki so v izjemnih likvidnostnih težavah zaradi velikih naložbenih potreb, nameni več denarnih sredstev. To bi bilo bistvenega pomena za manjše zunanje občine, ki bi na ta način dobile nekaj dodatnih milijonov.« Franc Knaus, predsednik OS Rogašovci: »Svetniki so sprejeli sklep, da se odločanje prenese na naslednjo sejo, ko naj bi dobili nove informacije in drugačno pogajalsko pozicijo. Temeljni problem je vpra- Delitvena bilanca je razdeljena na osem delov. V prvem je delitev premoženja javnih zavodov in javnih gospodarskih podjetij. Ker to področje ni bilo dovolj dorečeno, so ga zaenkrat izpustili. Tako se začetni del nanaša na delitev premoženja proračuna in upravnega organa, pri čemer je bil osnovni ključ razporeditve javna poraba. Sledi stanovanjsko področje, kjer so upoštevali dohodnino in število prebivalstva. Sem so prišteli tudi terjatve za najeta posojila od prodanih stanovanj in za stanovanjsko gradnjo. Od 365 stanovanj v prejšnji soboški občini pride na mestno občino 317 stanovanj, pri čemer so kar 203 socialna. Naslednja kategorija je sklad stavbnih zemljišč. Ker se te nepremičnine razdelijo po legi, bi seveda večina pripadla mestni občini, 16 parcel je v Občini Beltinci, 3 pav Občini Moravske Toplice. Prav tako so razporedili denarna sredstva za vzdrževanje zaklonišč, kar so storili le v Murski Soboti, in sredstva za urejanje kmetijskih zemljišč. Zajeti so tudi prispevki za zdravstveno, varstvo živali ter sredstva za elementarne nesreče in odpravo posledic neurja po toči. smo sprejeli sklep o delitvi premoženja prejšnje soboške občine, ker namreč menimo, da je treba čimprej končati s to delitvijo, ker se potem občine lahko zadolžijo, najamejo posojila in lažje delajo. Mislim pa, da z arbitražo ne bi dosegli nič več, morda celo manj. Škoda pa je tistih sredstev, ki so deponirana in kot mrtev kapital. Prav kapital pa vse občine potrebujejo za svoje naložbe in druga dela. Menim, da se bodo tudi druge občine, ki za zdaj še niso sprejele delitvene bilance, na prihodnji seji odločile drugače. Če bi se odločili za novo delitev, bi se razmerja porušila in je veliko vprašanje, ali bi se občine stri- čani, saj so kot zaposleni v podjetjih plačevali prispevke za zaklonišča in sklad stavbnih zemljišč.« Ludvik Kočar, župan Občine Kuzma: »Na seji občinskega sveta smo prišli do ugotovitve, da se ne da kaj bistveno spreminjati, kajti dogovarjali smo se več kot leto dni in se medsebojno prepričevali. Imeli smo pomisleke zlasti glede gradnje cest, ker jih imajo v drugih občinah večinoma »pod streho«. Kljub temu pa menim, da je predložena delitvena bilanca pravična, kajti tudi arbitraži bo težko dokazati vsak stavek in vsak delček, kar bi bila podlaga za nov popis premoženja. Zato bi želel, da bi tudi preo- šanje sofinanciranja s samoprispevkom, s katerim so zgrajeni številni infrastrukturni objekti, ki so sedaj v drugih občinah. Kot glavni problem nam ostaja Osnovna šola Sveti Jurij s trenutnim zalogajem 375 milijonov tolarjev. Ker smo v okviru vseh treh občinskih samoprispevkov pomagali sofinancirati gradnjo drugih osnovnih šol, pričakujemo zdaj konkretno pomoč od drugih. Bilo je precej pripomb, da je vrsta pomembnih zadev v Murski Soboti, za kar so bili gorički prebivalci prikrajšani. Tako tudi glede objektov, ki so bili zgrajeni z občinskim samoprispevkom, pri nas pa smo jih delali s krajevnim samopri- česar pa občinsktalXX sprejeti. Tudi pri skleni ' t' imeli določene zad ■ jen naj župan skuša iz bj nih sredstev. Zato p tinske občine zviša 22,06 odstotka.« pan0^ Franc Šlihthuber^ Gornji Petrovci. »Na delitvenO ga sveta smo spr^ vanjo P lanco s pnpombO' neje ne bodo z^e noVanj5^ tve. Dobivamo tn žepf’ kes 14 stanovanji^ .pOlrib stara. Bilo ^"^novanj^l* prejšnje vodenjei s ^0^ tike, kersoomenj lnega^ glavnem bJ°z tanOvanj^ vanja, Pr°celja L|ica P8^ kov in njihova upostj marjeni, kar bi Go^i pri delitveni bila" GofnJi’ tudi o Osnovni sohajoprepo bi vci, kije tikpred^ stan p obratovanja. V . jnja,jjn sožed°tr^ streha, ni jedilni dotfajaH8> gradnja prizidka- java> . tudi električna_^ P srnoJ celotna obnova • p_ dili brez pomoči ^ soboške občine-občanov, stala larjev. pričakujmo.? m Da ne omenjam b jih nov SIT, kolikorb zlasti za gradnjo ।' jk upr«^ Tibor.C M^ stne občine M . mn^^pP’ pri nas je prev j(ar)Cac mora delitvena Mrijtop^ sprejeti, zato J so . resen. O tej akb\ičnih vljali tako v rf‘ misij' tudi v posebni premoženja ter ^laHien^ in v vseh šestih ?’Z svetniških sambami sn?^ manjšimi pnP.j)OIT1 d® soglašali z bes cnpl lance. Povsem^>11 čem, davmejn X več obravnavah? kajti pozadtJjhPadevaPjjoJ županov je b lj)£e, k> veti!** do sprejemljiv ^insk«/ rali zagovarja-- « jnJe^ y jema.« julija 199R Ustanova dr. Šiftarjeve fondacije Da bomo mi in Slovenija » - ■ bolje poznali Prekmurje J Petek so v baročni dvorani soboškega gradu ustanovili Ustanovo dr. Wve fondacije. Ustanovitev te fondacije je pomembna z dveh vidikov, za Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih, kije v lasti m skrbi b.'*ka Šiftarja, po katerem se fondacija tudi imenuje, poleg tega pa ^^^ansbeno-raz.iskovalni center Slovenske akademije znanosti m ® M ustanovil raziskovalno postajo, ki bo, pravijo, s spoštovanjem ” tega vrta raziskovala naravno in kulturno dediščino Prekmurja m M območij, regij in držav. O tem, kaj bo takšna raziskovalna po-dit 2°menila za Prekmurje, sem se pogovarjala z dr. Otom Lutarjem, tJem ZRC SAZU, ki je med drugim prekmurskega porekla. 415^^ že uvodoma povedal, kolOni "e Prihajajo s kakšnim željami, da b nevedoU raz'aSabto, česar sami Pr°stor ’7^mpak da b’ omogočili ^javno^T™1110 raziskoval' S'T° pomeni tudi, da tazfe. • ?ač'n povezali ljudi in šen koli lnSt?ucije- ki se na kakr-ukvarJaj° z razis-kijc ” ^kmurja. Poudarek v ^Ptanist^ x bil Predvsem na M mhvedah’ zgodovini, hteiarheologiji, ^bno v(>Ddah’ pri katerih Je hto? J61*0 delati na terenu. -^torijev6 yOtrebuje velikih s«li prjte .; Zato bodo posku-51 želijo^111 predvsem ljudi, ki ^javriosiinVardat' z raziskovalno Pole« Ul1?6 ŽM° v centru. Htu0roga b' naJkasneje v en-v°zlišče ?aniz'rah raziskovalno (ltlvsodfliPomo9o katerega bo-?aho srpri ^an^e vkUučili regio-in ?!’•muzeje, arhiv, M Tu ud> akademijo zna-^ebi |.?u. bila Postaja, prek obnov'ti komu-^Mtii?^0111’'abko bi reae‘ Probleme pri ra- ziskavi ter bi se obojestransko vključevali in sodelovali. Prek tega centra bodo poskušali prijaviti razsikovalne naloge, ki že potekajo, in tudi nove. To postajo bi uredili v delu gospodarskega poslopja dr. Šiftarja. Nekoga bodo tudi zaposlili, ki bo koordiniral sodelovanje med institucijami, ljudmi in znanji. Seveda pa je eden od aspektov fondacije, da bodo s tem pripomogli k ohranitvi tega zanimivega vrta in biotopa. Zato se bodo lahko vključili: vsi, ki jih bo zanimal tudi ta vrt kot biotop. Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih je drugi največji v Sloveniji, takoj za Arboretumom, in ima največ eksotičnih in za Slovenijo netipičnih rastlin in dreves. Ustanovitvene deleže pri tej fondaciji ima dvanajst ustanoviteljev, poleg Vaneka Šiftarja še ZRC SAZU, pomurske občine ter več gospodarskih in drugih ustanov v Pomurju.. Delež sta primaknili tudi Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za šolstvo in šport, čeprav ministr- talija Murska Sobota v x Q *wšno knjigo si zasluži nase mesto. Sit.. J O >rafija Murska Sobota 'H^^Urska Sobota ie v teh dneh do^‘la SV°-p Ušla pHPomurski nas'°v°'n Murska Sobota. Knjiga je _ tudi t0. Sferna med zbirko Panonika. Besed lo zanjo J. y ^'^iiU^S^er, Prevedeno pa je še v nem. Mursko Soboto n’ Preveden0 v madžarščino. • ea t j že poj-S J je s fotografskim očesom za vedno zabdui R. ?b'a nadaljevanje monografij o mes i ■ raz|ikuje S> naložbi vendar se na prvi p^d^ je to- * nekoliko manjša, ter po M«*’' a K y med tem ko smo prej poudarjali Trg zmage. dob. I F010a Je &afičnoS° fot°grafije. Pole??3 vsak; sS6'-6"0 "a strani, m sicer ega še v nem- rkve-Pisano be- sedo in drugo. Žal pa je ta tekst izjemno podoben tekstu prejšnjih izdaj, le da so podatki nekoliko spremenjeni in prilagojeni današnjemu času. Poleg tega je preveč nepreglden, lahko bi bil nekoliko bolj razdelan po področjih in s podnaslovi naprimer. Škoda je tudi, da pri tekstu niso sodelovali avtorji različnih strok, ki jih pri nas v Murski Soboti vsekakor imamo in ki bi tudi znali povedati kaj zanimivega. Zbode nas tekst, da je Sobota dajala umetniški navdih literatom, umetniškim fotografom in slikarjem. Od pisateljev so našteti Miško Kranjec, Branko Šbmen, Bogdan Novak in Fran Biikvič. Verjetno pa so povsem po naključju izpadli Feri Lainšček, Milan Vincetič in še kakašni literati, ki živijo in us-tvajajo v Murski Soboti, znani pa so še nekoliko širše. Nekatere med njimi celo prevajajo v tuje jezike. stva naj ne bi pristopala kot ustanovitelji, temveč naj bi državne inštitucije pristopale k tej fonda-ciji kot donatorji. Ustanovitelji so se tudi zavzeli, da bodo vsaj tak znesek kot ob začetku vsako leto nakazovali tej regionalni raz-sikovalni postaji. Poslovali bodo na način fondacije brez komercialnih interesov. Sredstva bodo zagotavljali prek raziskovalnih natečajev in deloma prek sredstev fonadacije. tudi, da naj bi bil prvi simpozij prihodnje leto junija, in sicer z delovnim naslovom Eni in drugi in podnaslovom Prekmurci o sebi in drugih. Govorili pa bi o sa-mointerpretaciji in interpretaciji Prekmurcev. O tem so že naredili nekaj pilotskih raziskav in prišli do zanimivih podatkov, zato bi radi to temo še razširili. Prekmurje je še vedno premalo raziskano in večkrat je o njem slišati kot o kakšni eksotiki v slo- Raziskovalni center slovenske akademije znanosti in umetnosti ima petnajst različnih inštitutov, ki delajo na področju jezikoslovja, arheologije, kulturologije, biologije, slovenskega narodopisja, glasbenega narodopisja, paleontologije, zgodovine, geografije, filozofije, muzikologije, slovenskega izseljenstva, na področju raziskovanja krasa, slovenske literature in literarne vede, medicinske vede, in ima tudi prostorskoinformacijsko noto: čeprav ti inštituti ne delujejo regionalno, nabirajo gradivo za svoje študije regionalno. Dejavnost inštitutov ni omejena na osrednji del Slovenije, ampak na predel, kjer so najdišča, biotopi... Lutar je med drugim povedal, da si bo prizadeval, da bi trošili samo obresti in denar, ki prihaja sproti,.ne pa ustanovitvenega deleža. Sedaj je verjetno še težko govoriti, kaj bo taka regionalna raz-sikovalna postaja prinesla, pravi rezultati pa se bodo pokazali čez kakšna tri leta. Zvedeli pa smo Prav zanimivo je, da se je med mlajše pisce uspelo uvrstiti Borutu Brumnu s knjigo Na robu zgodovine in spomina. Prav presenečeni pa smo lahko nad dejstvom, daje od slikarjev imensko omenjena samo Vera Horvat, drugi pa z »in drugi slikarji«. Tako so izpadli poleg tistih iz starejše generacije, kot je Ladislav Danč, pa potem Mesarič, slikarji vse do današnje generacije, ki jih ni malo in so pritegnili veliko večjo kot le lokalno pozornost. Mnogi med njimi, da jih posebej niti ne naštevamo, pa so imeli uspešne razstave tudi v tujini. Prav gotovo Vera Horvat ni reprezentativni primerek soboškega in tudi prekmurskega slikarstva. Fotograf je zabeležil ulice, ki pravkar izginjajo, in nove poslovne stavbe, ki vsakodnevno nasta. jajo. Prav gotovo je v tem času, ko Murska Sobota intenzivno dobiva svojo novo vizualno podobo, težko najti pravo identiteto mesta, torej tisto, kar je tako soboško, tisto, kar je nam tako blizu, da ga niti ne zaznavamo. Torej si je moral odgovoriti na vprašanje, kako najti pravo razmerje med nastajajočim in izginjajočim. Vsekakor je očitno, da seje obema avtorjem pri izdelavi precej mudilo. Prav gotovo jo je že marsikateri Sobočan vzel v roke, da se na lastne oči prepriča, ali je to njegovo mesto takšno, kot ga vsak dan sam vidi in občuti, ali pa so poskušali avtorji z besedami in fotografijami odkriti trenutke, ki so nam manj znani, pa so vendar tako značilni in tipični za naše mesto. Vprašanje je, ali so nas prepričali, da bomo knjigo večkrat vzeli v roke, in ko jo bomo prelistali do konca, zavzdihnili: »Ja, to je naša Sobota!«. Potem se bomo vedno znova vračali med fotografije in ugota- venskem prostoru, takšna raziskovalna postaja pa bo prav gotovo pripomogla k poznavanju Prekmurja z vseh vidikov. Seveda bi bilo nadvse zaželjeno, da bi se čim množičneje vključili ljudje, ki jih Prekmurje zanima, in tudi različni strokovnjaki s tega področja. Aleksandra Nana Rituper vljali, kako stavbe, ulice, zbirna .mesta na fotografijah počasi izginjajo. Seveda se lahko tudi vprašamo, ali bo tujcu, obiskovalcu Sobote, knjiga dovolj nazorno predstavila naše mesto. V vseh pogledih -zgodovinskem, arhitekturnem, gospodarskem, socialnem, kulturnem in še kakšnem. Lahko pa bo zašla nekomu povsem po naključju v roke in si bo zaželel, da bi to mesto, ki ga sicer ne pozna, kdaj videl. Splošno mnenje ljudi, ki so knjigo vzeli v roke, je, daje preskromna. Da so pričakovali več in večjo, predvsem pa še boljšo od prejšnjih monografij. Kajti to je knjiga, ki je poleg tega, daje namenjena nam, Sobočanom, namenjena podarjanju. Da jo poklonimo ljudem, ki v Soboto prihajajo, in da jo poklanjajo tisti, ki v Sloveniji in tujini zastopajo naše mesto. Zato nam nikakor pe more in ne sme biti vseeno, kakšna je knjiga o našem mestu. Čeprav je morda ljudem, ki knjigo dobijo, domnevam, nepomembno, kdo so naši slikarji, pesniki, se kljub vsemu spodobi, da se napišejo točni podatki. Kajti z letnico izdaje, to 1996, je zabeležen in določen utrip mesta v tem času. Takšnega potem želimo tudi imeti in se ga spominjati mi, ki tukaj živimo in ki nam je to znano. Še vedno ostaja vprašanje, ali je fotografu in avtorju besedil uspelo ujeti tiste prave, najbolj značilne trenutke. Najbolje je, da si vsak na to vprašanje sam odgovori. Zanima pa nas lahko tudi, ali za naše mesto velja, da kakšno knjigo si zasuži, takšno tudi ima, in ali je monografija Murske Sobote pravi odgovor na to? Aleksandra Nana Rituper Prozni prvenec Roberta Titana -Felixa Zdrsovanje med spomine Za tremi odmevnimi pesniškimi zbirkami se je pesnik Robert Titan -Felix pred nedavnim oglasil s proznim prvencem Portal, ki je že izhajal kot Delov podlistek. Kakor koli obračam in prebiram Titanov roman, se ne morem znebiti občutka, da je tekst eno samo »zdrsovanje med spomine« ali bolje rečeno »orgazmično ščemenje v notranjosti«. Njegov Portal je namreč (post)modernistični roman, ki ga sama zgodba bolj malo zanima, pisatelj le nadrobi bizarne drobce (obisk graščine, dolgi sprehodi, brskanje v Balazsevem kabinetu med knjigami, obisk pokopališča, kapelice ...), med katere pa naplete celo pahljačo meditacij in citatov iz verskih knjig, kajti podobno kot glavni lik Ernest Stegmuller tudi pisatelj »ne živi iz samega sebe, iz stržena, temveč kot nadvse nenavadna kompilacija vsega prebranega«. Torej tistega, kar je ponavadi značilno za mladi roman ali konec koncev hermetično literaturo, ki se »polni« iz Balazsevih starih knjig ezoterike, religije in filozofije. Roman Portal je postavljen v obrobje panonske ravnice, v grad s čudaškim služabnikom Gabrijelom in mlado vdovo Clementino Kovacs, za katero je bila moževa »smrt prej olajšanje kot izguba«. In prav zato je njena zveza z mladim Ernestom tako strastna in usodna, kajti »razlog njegove navzočnosti v graščini ni le poklic, temveč tudi neko neznano poslanstvo«. Da razkrije skrivnostni svet graščinske kleti? Da razvozla Balaz-sevo smrt? Da doživi potrditev moškosti v strastnih nočeh? Da izbrska iz albuma podobo Janosa Nagyja in Anastasie Fisher? Da ujame mi-notavrskega bika, ki ga zasleduje ob luni in se na koncu pojavi v vitražnem oknu kot strniševski samorog? Milan Vincetič Iz NOB v stoletja V ponedeljek, 24. junija, so v Ljutomeru v okviru Zavoda za kulturo in izobraževanje odprli Splošno muzejsko zbirko Ljutomer, ki so jo postavili v prostorih nekdanjega muzeja NOB. Zbirko, ki predstavlja gospodarsko, družbeno, kulturno in politično življenje mesta in okolice, od najstarejših obdobij do danes, je postavil po zamislih in navodilih strokovnega sveta ljubljanski arhitekt Paternoster. Poslikave sten, ki dajejo muzeju poseben pečat, pa so delo akademskega slikarja Vladimirja Potočnika. AP kulturni koledar PRIREDITVE MURSKA SOBOTA: Na grajskem dvorišču se bo v petek, 12. julija, ob 20. uri začela tradicionalna ciganska noč. Nastopili bodo romski ansambel romske glasbe Lange, romska folklorna skupina KUD-a Pušča, vrhunec prireditve pa bo prav gotovo nastop skupine Šukar. MURSKA SOBOTA: V Evangeličanski cerkvi bo v petek, 12. julija, ob 19. uri orgelski koncert Matjaža Titana. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V Galeriji si lahko ogledate razstavo grafik in multiplov, ki jo je posredoval Muzej konkretne umetnosti Ingolstadt. MURSKA SOBOTA: V razstavnih prostorih Zavarovalnice Triglav si lahko ogledate samostojno razstavo likovnih del Bogdana Baroviča. RADENCI: V galeriji muzeja Radenske je odprta razstava aka-dmskega slikarja Lojzeta Logarja. Predstavlja se z novejšim likovnim ciklusom Intermezzozoik. LJUTOMER: V galeriji Anteja Trstenjaka bo v četrtek, 1 L julija, ob 20. uri otvoritev razstave narajencev Društva likovih umetnikov Maribor - DLUM 1996. Razstavljajo Viktor Gojkovič, ZmagoJeraj, Anka Krašna, Oton Polak in Vojko Pogačar. Ogledate si jo lahko do 4. avgusta. LJUTOMER: V mestnih hiši si lahko ogledate razstavo del Vladimirja Potočnika ml., Vladimirja Potočnika st., Ignaca Pre-moše, Branka Borka, Andreja Opake in slikarja Milana Hramu-sa. LJUTOMER: V malem razstavnem prostoru Zavoda (vhod v knjižnico) si lahko ogledate razstavo likovnih del Otroci odraslim. MORAVSKE TOPLICE: V razstavnih prostorih nove občine je na ogled razstava Franca Mesariča. MORAVSKE TOPLICE: V galeriji Ajda si lahko ogledate razstavo likovnih umetniških fotografij Dominika Steinerja. 12 vestn i glasbeni sceni Jazz & Blues Pogovor z Alešem Klinarjem, Agropop Po eni strani parodija, po drugi družbena kritika 37. jazz festival, Ljubljana '96 Minil je še en jazzovski festival, ki ga organizira Cankarjev dom iz Ljubljane in je letos potekal zadnji konec tedna v juniju. Kot vsak festival je tudi ta imel svoje vrhunce in slabe strani. Vsekakor je potrebno pohvaliti organizatorje in umetniškega vodjo festivala, ki so se potrudili in pripeljali k nam res zelo zveneča imena z različnih področij sodobnega jazza. Vrhunec festivala je bil že prvi večer, ko se je najprej predstavil izjemni pianist McCoy Tyner s svojim kvartetom, v katerem so sodelovali izvrstni Michael Brecker ter stalna sodelavca McCoya Tynerja basist Avery Sharpe in bobnar Aaron Scott. V svojem uro in pol trajajočem nastopu so pokazali veliko zelo kakovostnega jazza ter izjemno uigranost in sproščenost pri interpretaciji. Skladbe, ki so jih izvajali, so bile iz različnih obdobij McCoyevega delovanja, poleg tega pa so zaigrali tudi nekaj tistih, ki jih je Michael Brecker napisal za zasedbo Steps Ahead. Za celoten nastop je bila značilna izjemna liričnost, še posebno učinkovit pa je bi dodatek in obenem konec nastopa, ko sta se McCoy in Michael predstavila v duetu in zaigrala prečudovito skladbo avtorja Michaela Breckerja. Takšnih nastopov si lahko le želimo. Naslednji je nastopil mladi pevec bluesa Lucky Peterson, ki je s svojo devetčlansko zasedbo ter različico bluesa, funka in rocka dodobra ogrel polne Križanke. Repertoarje bil sestavljen iz avtorskih skladb, ki jih je napisal Lucky, in nekaj bluesovskih klasik. Pravi posladek je bil, ko seje Lucky s kitaro odpravil med poslušalce in tam brez ozvočitve zaigral in odpel znano klasiko You Shock Me. Izvrsten močan vokal mu takšne izlete vsekakor dovoljuje. Lucky je eden najobetavnejših mladih pevcev bluesa, katerih čas šele prihaja,-Nastop je kvaril le precej zvezdniški odnos glasbenikov in upamo lahko le, da ne bo bistveno vplival na nadaljnje delo Luckya Petersona. Naslednji večer je prva nastopila slovenska pihalna zasedba Jazz Brass, ki je s svojo glasbo navdušila poslušalstvo. Glasbeniki sodijo prav v vrh jazzovskega ustvarjanja in lahko smo veseli, da premoremo takšno zasedbo. Naslednji je nastopil sloviti ameriški kitarist John Abercrombie s svojim triom. Abercrombie je pri nas Dvanajst let so že na sceni, dvanajst plošč so že izdali, nekaj ducatov hitov so imeli in tehtajo prav gotovo za dvanajst ljudi, čeprav jih je v ansamblu šest. To so ... Agropop! Kaj drugega pa naj bi bili. Skupina, ki s svojim dodelanim imidžem in svojim specifičnim dojemanjem glasbe dobro uspeva na slovenski glasbeni sceni in ki zna umrtvičene Slovence spraviti pokonci. So tudi tisti, ki hodijo okrog z odprtimi očmi in odmašenimi ušesi, da lahko takoj reagirajo - z glasbo, seveda! Pogovarjala sem se z Alešem Klinarjem. 5 toplim vremenom se začnejo številne veselice, s tem pa vaša glavna sezona. »Tista prava »ornk« sezona se začne v začetku maja in traja do konca septembra, dokler se stvari dogajajo zunaj. V teh mesecih praktično igramo dvakrat, trikrat tedensko, kar je precej naporno, a zabavno. V diskih ne nastopamo pogosto, edino če so večji, v li nas napišemo besedila in potem celo zgodbo. Smo v bistvu časovni barometer. Prednost naše skupine je, da lahko počnemo, kar želimo. Pod krinko klovnovstva je veliko resnice, včasih pikre. Včasih je to normalna »zajeban-cija«, skratka imamo zelo širok spekter. Če igramo dance glasbo, ki je sedaj popularna, se lahko fino »zajebavamo«, obenem pa Z dušo, drugo pa zato, ker se prodajajo? »To je zelo različno. Mislim, da smo v fazi, ko moramo delati pod prisilo. To ne pomeni, da naredimo zadevo, ki jo moramo. Ampak enostavno imamo neki rok, obveznost, edino to me potem spodbudi, da začnemo delati. Kajti vsako leto posneti novo ploščo, poleg tega pa počenjati še cel kup drugih stvari, ti vzame ogromno energije in idej, zato se moram enostavno prisiliti k delu. Postavljam si določene roke in to, kar moram, potem naredim. Moram se spodbujati, da se »zalau-fam«. Če hočeš ostati v igri, moraš trdo delati. Ljudje pa so ved- Jazz festival je začel McCopy Tyner s kvartetom. nastopil pred nekaj več kot pol leta in se predstavil s skoraj istim programom. Ponovno je dokazal, da dejansko sodi med najbolj ustvarjalne jazzovske glasbenike. Drugi večer je zadnji nastopil Brazilec Joao Bosco s skupino, ki je že stara znanka slovenskega občinstva, saj je bil to njen tretji nastop pri nas v zadnjega pol leta. Vsekakor je njegova glasba bliže jazzu kot brazilskemu popu, katerega smo bolj navajeni kot brazilskih glasbenikov. Tretji večer je ponovno prišla prva na oder slovenska zasedba New Strings. Predstavila se je z avtorskimi skladbami violinista Vlada Batista, ki so bile polne latinskih in afriških ritmov. Dokaj zahteven program, ki so ga fantje izvedli, je maloštevilčno občinstvo lepo sprejelo. Za kajiec so zaigrali še Brubecovo skladbo in pokazali, kako se »swinga« z violinami. Za njimi je nastopil fenomenalni kitarist, avtor, aranžer in še marsikaj Bill Frisell s svojo novo akustično zasedbo. V sicer kratkem nastopu (ali pa je tako hitro minil) so predstavili odlično glasbo z najnovejšega albuma Quartet. Ta koncert je bil vsekakor drugi vrhunec letošnjega festivala. Za dokajšnje razočaranje pa so poskrbeli fantje in dekle iz skupine Defunkt, ki so bili sicer namenjeni za vroč konec festivala. Vendar pa so se odločili za zelo enoličen in nezanimiv program z neskončno dolgimi solističnimi vložki brez kakega temelja. Tako je ostalo tudi poslušalstvo v prepolnem avditoriju bolj ali manj hladno. Vsekakor je skupina Defunkt sposobna bistveno boljših nastopov, kar so pri nas tudi že dokazali, in občinstvo v Križankah bi si to vsekakor zaslužilo. Glasbene užitke pa so marsikdaj kalili tehniki z ozvočitvijo, česar si organizator nikakor ne bi smel dovoliti. Iztok R„ Fotografija: ANR manjše pa se naša številna ekipa s svojim šovom težje stlači. Večkrat smo bili tudi v dilemi, ali gremo igrat z manjšo ekipo ali ne, ali bomo igrali na playback ... Pa smo se odločili, da hodimo samo tja, kjer je več prostora.« Torej nikoli ne igrate na pleyback? »V glavnem igramo v živo. Posnetih imamo edino nekaj matric, kijih potrebujemo, ko imamo šov in nastopamo s specialnimi točkami, ko vsi telovadimo in skačemo in ne moremo hkrati še igrati.« Ali je našo publiko težko spodbuditi, da se razživi? »Včasih je za Slovence veljalo, da smo zatežen »folk«, da nismo veseljaki. Delno je res, da smo nekoliko bolj zavrti. Ponavadi so prihajale z juga skupine, sicer prihajajo tudi sedaj, ki znajo pognati našo kri. V Sloveniji pa je premalo takših skupin, ki jim to uspe. Mi pa smo poskusili z našimi nastopi in našo glasbo ovreči to trditev, s tem da naredimo malo »zajebancije«, da spodbudimo določene vibracije. Ugotovili smo, da se znamo tudi mi Slovenci, če je prava stvar, odklopiti in zabavati. Agropop igra glasbo za žur, in to je naša osnovna funkcija.« Čeprav igrate precej znanih melodij, ste veliko duhovitejši in izrazitejši pri vsebini svojih skladb. Veste, kam merite in se odzivate na družbena dogajanja. »V začetku smo sestavili to skupino deloma kot parodijo, deloma kot ansambel za cirkus, potem pa smo ga razvijali v različne smeri. Na eni strani je parodija, na drugi pa je družbena kritika. Mi iščemo in karikiramo te povprečne ljudi, iz dogajanja oko- Novice od tu Glasbena uganka Eros Ramazzoti je Italijan, kaj pa drugega. To je vedela tudi Suzana Nemec, Žiberci 48, 9253 Apače. Čestitamo! Obvestilo o nagradi, ki jo poklanja trgovina M-Shop, bomo poslali po pošti. Vse pa vas vabimo k reševanju nove glasbene uganke, ki se glasi: Kakšen priimek si je dodala Helena Blagne? Odgovor: m S a s US Odgovore pošljite do 18. julija na naš naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Na glasbeni sceni! Napišite tudi, o katerih domačih in tujih glasbenikih želite prebirati v rubriki Na glasbeni sceni.c Če ne veste odgovora, nam pišite samo o svojih glasbenih željah! Agropopovci so trenutno kravarji. naredimo čisto dober komad. To , je vezna nit, ki se vleče skozi zgo-। dovino Agropopa.« i Prepričali pa smo se, da znaš । napisti tudi drugo glasbo, ne samo takšno komercialno? »Človek mora biti širok, dela-: ti vse živo, ne sme se vkalupiti v । samo eno stvar.« Kakšna je razlika med tem tema zvrstema, ali ustvarjaš eno V petek, 12. julija, bo v lendavskem klubu Sir Oliver koncert skupine The Bugs iz Koprivnice, predskupino bodo pripeljali s sabo. Koncert se začne ob 22. uri in traja do 4. ure zjutraj (in še dlje). Konča se s jam sassioni, ki nastanejo z nastopajočimi in naključnimi junaki. in tam Vili Resnik sije kljub številnim koncertom po Prekmurju le našel čas, da je zbral novo skupino, ki pa ni kar tako. V njej igrajo sami top SLO-glasbeniki, in sicer eden najboljših kitaristov pri nas Marko Lebar, bobnar Roman Ratej, basist Sergej Pobegajlo in klavia-turist g. Krajnik. Francoski minister za kulturo je oboževalce Jimma Morrisona rešil bojazni in po vseh zapletih okoli njegovega groba v Parizu avtokratsko odločil, da groba ne bodo prestavljali. Ko boste potovali v Pariz, si ga obvezno oglejte. Izšel pa je tudi album, na katerem so posnetki njegovih »najdenih« recitacij. Čeprav Reginina pesem Dan neskončnih sanj ni bila med najuspešnejšimi na Evrosongu, je le dokazala, daje zelo dobra. Uvrstila se je namreč na lestvico ene najpomembnejših avstrijskih lokalnih postaj. Skladba pa je seveda v angleški verziji in se imenuje The Brightes Day. no bolj kritični. Skratka tisti, ki več delajo in igrajo, imajo tudi več uspeha.« Če se prav spomnim, so se Slovenci izrazito identificirali z vašo skladbo Samo milijon nas je. »Resje. To je bilo leta 1987, ko so v Jugoslaviji nastajali zametki slovenstva. Nastopil je čas, da smo morali dati te komade od sebe, čeprav danes takšne sklad- Kdo je šel na koncert Brayana Adamsa? Dve vstopnici za koncert Bra-yana Adamsa je prejel Igor Šadl, Slovenska ulica 5, 9000 Murskla Sobota. Obkrožil je pravilen odgovor, daje bila skladba (Everything I Do) I Do It For You napisana za film Robbin Hood. Umetnik, ki je bil nekoč znan pod imenom Prince, in njegova Mayte pričakujeta prvi naraščaj. Glede na to, kako bister je ta tem-nopolti umetnik pri izbiranju m imen (Bananaman, Simbol in še kaj), lahko z zanimanjem pričakujemo, kako bo ime Princu ml. Bomo poročali. MURSKO-MORSKA LESTVICA 1. Davor Radolfi in Ritmo Loco - Kad uistinu voliš Ženu 2. Julio Iglesias - Manuela 3. Mladen Grdovič - Tornero 4. Alan Sorrenti: Tu sei funica donna per me 5. Zoran Jelenkovič - Samo ti Predlog: Latina - Gdje je ljubav, tu si ti GLASUJEM ZA:_____ Q M be ne bi bile tako učmk _ Takrat se je to zgodilo P« spontano. Bili smopt™8 ’ kije s tem pritegnila. M1# korak s časom. Vedno je P no imeti odprte oči, ušesa in spremljati, kaj se okoli nas.« -. Dobro skrbite tudi za celostno podobo, za svoj1 scenografijo na odru. »Ja, tudi to je sestava Agropopa že od začet U smo z novim »kmet*zn’^ote® li smo se za pravice km■ smo imeli razne noš, bili smo klovni, vsako leto smo bili ne ■ smo govedarji. Ampa fciava. mo nobene zveze z no mi. Že prej smo imeli11 Ponavadi ob izidu n j1 ko vidimo, kakšna ep0. podoba plošče, P° 6 apjst vežemo z idejo, oblekli, in s pomoči ut, teljev poskušamo J let0 sničiti. domislimo česa n bana odru je zelo P ji vendar se tega naši 8' odef premalo zavedajo- b|)i pridejo oblečem. . • sOpred razlikovali od 'J1^1’ ^ijvi odrom. Nastop Je Pre ne samo g13^®*^« Kdaj bo nova plošča m onaR »Med drugim 8^^ stival morja in sonc* >faj„, rega bomo Pnp^ jmamo šov. Pripravljene pa s^nj jzsie štiri skladbe, ki bo . oježe,^ na novi plošči. ploščo jeseni posnamem ^ider^ Sicer pa bomo >>tera ’ jen)ali, bodo ljudje hote i, sp slušali, hodili na ko ajst I®1' li plošče. Sedaj Je dj^ah odkar smo začeli0gi.O^ rečem, li bomo, dokler b n,br(M. gijo, in zaenkrat nam do v -tureZa^ Fotografija- Ju ____ gp AUDIO - VIDE° ' 69°&m& TELEoF^ NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSN« 1. CHILDREN - Robert Miles 2. RETURN OF THE MAČK - Mark Morrison 3. WE'VE GOT IT GOIN ON - Backstreet Boys 4. FAST LOVE - George Michael 5. HOLLYWOOD - The Cranberries 6. IN THE SUMMERTIME - Shaggy 7. WILD DAYS - Fool’s Garden PREDLOGI: REACH - Gloria Estefan MACARENA - Los Del Rio CRAZY CHANCE - Kavana LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. BREZ DROG - Jan Plestenjak 2. O, NEPRIČAKOVANI DAN - Alenka Godec in NSQ 3. MAMA, SREČA JE POZABILA TVOJ NASLOV - OrleK 4. Tl NISI SAM - Faraoni 5. ZABAVA - Erazem 6. RAZJAHAJ, BABY - Be radio 7. DOUNA SMRTI - Milan Kamnik PREDLOGI: ŽIVETI V MIRU - Ivan Hudnik in Irena Vrčkovnik ŽIVLJENJE JE KOT IGRA - Anja Rupel VIOLINA - Zlatko Dobrič „1^ LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAK0N, CE 1. PREKMURSKA POROČNA NAVADA - Brane Drvarič 2. CVET MAMINE LJUBEZNI - Slovenski odmev 3. NAŠE ŽENE - Ans. Šibovnik 4. POJDI Z MANO - Ans. Tonija Verderberja 5. VEDNO OSTANI SREČEN Z MENOJ - Ans. Petra rin« 6. SLOVENSKIM DRUŽINAM - Ans. Vinka Cverleta 7. DAMA IZ PARIZA - Ptujski instrumentalni ansambel PREDLOGI: . . LANI SEM Sl NEKAJ ZMISLIL - Ans. Franca Potočar^ OBLETNICA - Kvintet Sava z Jelko NIKOLI NI Ml ŽAL - Ans. Borisa Razpotnika K| v«1- Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 18. julija ^^'."fhene lestv'c® Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za g Kupon št. 28 ^>1 Glasujem za skladbo: || ‘tuja:------------- o.| *domača:---------- i narodnozabavna: Ime in priimek ter naslov: SU julija 1996 dsevi mladosti Rad bi povedal OS Zazrl sem se skozi okno in videl, kako utripajo rumene lučke. Spomnil se na tiste, ki sedaj trpijo. Preveč je na svetu vojn, poplav, potresov, lakote, bolezni... Preveč je trpljenja. Sprašujem se, zakaj? Rad bi videl, da bi se vse slabo spremenilo v dobro, da bi se končale vojne in da bi zavladal mir. Tiste vode, ki sedaj poplavljajo mesta, polja in gozdove, naj odtečejo v puščave. Želim si, da bi se ruševine spremenile v tople domove tisočerih otrok. Želim podariti kos kruha človeku, ki umira, a ne ve, zakaj. Želim si svet brez bolezni, zasvojenosti, mučenja otrok in drugega nasilja. Čeprav še nisem odrasel, vem, da so to le želje, ki se ne bodo nikoli uresničile. Ne vem, morda je to Ali veste? 13 usoda ali pa je vsemu temu kriv človek ... Sedim za mizo in spoznavam, da sem srečen otrok. Želim postati dober človek, človek, ki bo znal ceniti vse dobro in pomagati drugim v nesreči. Trudil se bom doseči ta cilj, in če se bodo trudili tudi drugi, se bo svet morda nekoč le spremenil v eno samo dobroto. MARTIN PREDAN, 5. d OŠ Beltinci Maček Pri sosedovih imajo črnega mačka. Ime mu je Muri. Ima črno dlako, oči pa zelene. Je mešanec. Rada se igram z njim. V bloku imamo še druge muce. ANJA ŽELEZEN, 1. a.,OŠ Grad (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota) Med tistimi, ki ste odgovorili, da reklo Dobil je po grbi pomeni, da je bil pretepen ali premagan, smo izžrebali DANICO HORVAT iz Krajne 35. Čestitamo! KUPON št. 43- ALI VESTE? Ali veste, kako pravimo kamnini oziroma izmečku ognjenika? Odgovore zbiramo do 17.. tega meseca. pravljica Nekočje - "^jagode7? el ima vitko telo in »plešoče« noge. Ob zvo-v$em EVa k°* morski valovi. Njene nežne, tople in lepe roke s°nčn' - potrebujejo tolažbo ali objem v stiski. Nasmeh ima ii rjavih od ?nien* beb z°bje pa se svetijo kot diamanti. Tudi Navjg kot e . vse najlepše; rjavi, do ramen dolgi lasje pa se tc|jS(^°Polnj]a saP'ca- Obraz ima še zelo otroški in nežen, če-\ov ^hieva6- ‘et’ njeni n°tranjosti se skrivajo ljubezen, prija-Č3SV'n Pozabi dobrimi nasveti mi pomaga, da se rešim pro-T1m.23 svojp na slabe dni. Zmeraj priskoči na pomoč in si vza- $ “Paš bitPotrebuie mojo pomoč in nasvete. Prijatelj je tisti, s 1 tak, kakršen si. In prijatelja najbolje spoznaš v stiski. NATAŠA GOLOB, 7. a., OŠ Gornja Radgona fj, M sl /JAMA lOLŽAS USMIO mi« tka rt pa ajMUAVA „ vati P&t* opira M WA MlNA ue JU! Sl M MOREM SPATI Moje rolke Za rojstni dan mi je ati kupil rolke. Ko sem jih dal na noge, mi ni šlo. Drugi dan je bilo že bolje. Nisem več tolikorat padel. Dobil sem tudi ščitnike za kolena in potem še za roke. Tako sem se Moj medvedek Moj medvedek je sladkosnedek, rad liže medek. Ko čebela ga napade, zabrunda in pade. Če to se mu zgodi, k zdravniku pohiti. JASNA VUČKO, 3. a OŠ Franceta Prešerna Črenšovci ^k... MM.. TO LETALO .. M SAMO EAMA- lahko brez skrbi in veselo vozil. Rolkal sem se vedno lepše in hitreje. Sodeloval sem že tudi na tekmovanju. V prvem krogu sem bil prvi, v drugem pa tretji. Oče mi je takrat kupil tudi zaščitno čelado. DANI KOLARIČ, 2. c OŠ Beltinci Moj dom Majhna vas na koncu poti, tam moja hiška stoji. Tam so travniki, polja in žito zori. Tam so gozdovi in bregovi, veter jih nežno hladi. Tam sliši se lastovk glas in potokov tiho žuborenje. Tam živim ves čas, tam je moj dom, kjer vedno ostala bom. KLAUDIJA REP, 7. b OŠ Sveti Jurij ttubj & kirk 9 F Nk« HUfl-MH AHA, M SEM SE ŽE KAP. nt- Moj pradedek Mojemu pradedku je ime Mirko. Star je 87 let. Ko pridem včasih k njemu, mi da bombonček ali čokolado. Je zelo prijazen in dober do mene. Pomagam mu na kmetiji in mu grem kaj kupit v Obisk v deželi zmaja Nekoč, ko sem imela rojstni dan, mi je mama prinesla lepega, majhnega in zelenega zmaja. Vrgla sem ga na omaro med druge igrače. Zvečer, ko se je stemnilo, sem odšla v posteljo in se čez čas pogreznila v globoke sanje. Potem me je nekaj prebudilo. Odprla sem oči in videla, da se je nekaj premaknilo in zalesketalo. Pogledala sem na omaro. Zmajček je bil že na tleh in se tiho plazil proti meni. Hudo sem se prestrašila in smuknila pod rjuho. Ko sem skrivaj pokukala izpod nje, nisem mogla verjeti... Zmajček je oživel in spregovoril: »Jaz sem zmaj, ne igračka, ampak pravi zmaj. Se spomniš, kako si me prej vrgla na omaro med druge igrače? Kljub temu te bom peljal v našo deželo, v svoj rojstni kraj.« »Dobro,« sem odgovorila. »Pa pojdiva!« je rekel, in kot bi mignil sva se znašla v deželi zmajev. Tam je bilo vse zeleno. Čez čas meje pripeljal do sodišča, me odvedel k sodniku in mu rekel, naj me da zapreti v ječo, ker sem ga vrgla na omaro med igrače. »Potem pa jo zaprite!« je ukazal sodnik. Zgrabili so me in me vlekli v ječo. Jaz pa sem se prebudila Pogledala sem na omaro in tam je bil še vedno tisti zeleni zmaj, ki mi ga je podarila mama. Mojega sanjskega potovanja je bilo konec. INGA CAR, 5. raz., OŠ Fokovci Nekega dne je pozvonil zvonec. Piki Jakob je odprl vrata in zagledal poštarja. Ta mu je dal pismo in se poslovil. Ko je Piki odprl pismo, je videl, da mu je pisala sestrična iz Mačjega mesta. Pišite in rišite, kako se imate na počitnicah! SPOZNAVALI SO NARAVO - Tudi malčki odranskega vrtca so skupaj s svojimi vzgojiteljicami izvedli projetno nalogo na temo Zemlja lahko živi brez ljudi, ljudje pa brez nje ne morejo živeti. Ob koncu projekta so pripravili predstavitev svojega dela. V pestrem kul- trgovino. Ko sem bil še dojenček, me je dostikrat pazil. Je upokojenec. Včasih mi pripoveduje pravljice ali zgodbe. V 2. svetovni vojni je bil v taborišču. Imam ga zelo rad. Želim si, da bi še dolgo živel in da bi bil zdrav. TADEJ BUZETI, 4. a OŠ Bakovci Sporočila mu je, da pride na obisk, zato naj se pripravi. Čez nekaj dni je res prišla. Piki jo je odpeljal na teraso. Tam je bil že čaj na mizi. Ko je bila ura pet, se je sestrična poslovila. JANEZ KOLMAN, 2. b OŠ Miška Kranjca Velika Polana 14 vestnik, 11 ■ julijaj^ z naših krajev V nedeljo v Kančevcih Stoletni jubilej cerkve Več kot 60 let zadružništva na Goričkem Sedanja župnija sv. Benedikta v Kančevcih zajema 21 vasi, v katerih živi okrog 3.800 ljudi, a katoličanov je le blizu 600. Na tamkajšnjem območju je torej veliko več evangeličanov. Podružnične cerkve so v Selu, Prosenjakovcih in Domanjševcih; kapela v Andrejcih pa je evangeličanska, vendar v njej mašuje tudi katoliški duhovnik. Ekumenizem! Sedaj vodi župnijo pater Donat Kranjec. V Kančevcih, kjer sta starodavna cerkev in nov dom duhovnosti, se zvrsti čez leto veliko cerkvenih in drugih prireditev. Glavna letošnja slovesnost pa bo v nedeljo, 14. julija, ob 15. uri v senci krošenj tamkajšnjih mogočnih lip. Župnija namreč praznuje 100-letnico sedanje cerkve, kije nastala 1896. leta s temeljito prenovo nekdanjih cerkva, vsekakor pa one iz 1698. leta. Osrednjo mašno slovesnost bo imel mariborski škof dr. Franc Kramberger, sodelovali pa bodo duhovniki - jubilanti (biseroma-šniki) iz vseh pomurskih treh dekanij. Imeli bodo proščenje. Pridobivali so eterično olje Kramljanje s Kolomanom Korpičem o dogodkih v Čepincih in okrog njih V Markovcih so 16. septembra 1934. leta (menda prvi v Prekmurju) ustanovili Gospodarsko zadrugo z omejeno zavezo. Udje prvega načelstva so bili: Oton Knaus, posestnik, iz Markovec 63, Peter Časar, posestnik, iz Čepinec 3 in Blaž Filo, šolski upravitelj in posestnik, Markovci 86. O župniji in pripravah na nedeljsko slovesnost v Kančevcih nam je pripovedoval pater Donat Kranjec. - Fotografija: J. Ž. Spodobi se, daje cerkev pred jubilejem obnovljena. Tako so tudi v Kančevcih obnovili pročelje, zamenjali pločevino oziroma streho na zvoniku in opravili nekatera druga dela. Želeli so urediti tudi notranjost sakralnega objekta, a so pod tlemi odkrili grobnico in zidove nekdanjih cerkva, zato načrtovanih graditeljiskih del ni bilo mogoče skleniti v predvidenem času. Potem ko so o tem obvestili zavod za ohranjanje kulturne in naravne dediščine, je le-ta začel z arheološkimi raziskavami. Med mnogimi drugimi najdbami so štirje srebrniki, človeške kosti... Sicer pa so nam arheologi povedali, da bodo nekaj več o najdbah zapisali v brošurici, ki jo bo izdala župnija ob svojem jubileju. Pa tudi na panojih bodo prikazali zgodovino župnije in novejše arheološke najdbe. J. ŽERDIN Pet let potem Na Maistrovem trgu v Gornji Radgoni, ob lipi, ki so jo posadili pred petimi leti, je bila v sredo, 3. julija, proslava ob dnevu državnosti in v spomin odhoda vojakov JLA iz tega kraja. Pokrovitelj slovesnosti je bil Občinski svet Občine Gornja Radgona, sodelovali pa so združenje Sever, zveza vojnih veteranov Gornja Radgona in organizacija borcev NOB. Na proslavo so povabili čez 1.200 ljudi, ki so na tak ali drugačen način sodelovali v vojni v Gornji Radgoni. Spomnimo naj, da sta bila v času med 27. junijem in 3. julijem 1991., ko se je v Gornji Radgoni zadrževala agresorska vojska, ubita dva civilista (svetovni popotnik, psiholog Janez Svetina z Bleda in domačin z Janževega Vrha Alojz Gaube). V tistem času je bilo tudi veliko ranjenih; uničenih ali poškodovanih Baje bilo več stanovanjskih hiš in blokov. Posebej huduje bilo na'P^p^p§k( in Lackovi ulici tepna grajskem hribu. In kakave potekžfe^oVešnost? Qt> bogatem kulturnem programu. ki ga je pripravil ženski pevski zbor Manka Golarja, in igranju godbe ha pihala, se je zvrstilo več govornikov. Vsi so na zanimiv način prikazali svoje delo pred vojno in med njo. Zahvalili so se tudi sodelavcem, še posebej tistim, katerih delež doslej ni bil posebej izpostavljen. Nekdanji predsednik IS SO Gornja Radgona Anton Tropenauer se je javno zahvalil za materialno in moralno pomoč sosedom iz avstrijske Radgone. Na proslavo so povabili tudi predsednika države Milana Kučana, ki pa se slovesnosti ni udeležil, pač pa je poslal pismo, ki so ga prebrali na proslavi. Policijsko združenje Sever pa je podelilo 149 spominskih znakov. Prejeli sojih policisti, tako aktivni kot rezervni. Sloveho§fV Gornji Radgoni, kije bita točno pet letpotem, ko je JLA zapustila to obmejno mesto, je bila ob 20. uri. Po uradnem delu se je nadaljevala v noč ob prigrizku in kozarčku. F. K. Poslanstvo zadruge V zadrugo je na začetku vstopilo 15 kmetov, leto dni potem pa je imela že 124 članov. V pravilih so zapisali namen zadruge: »Oskrbovati svo-. jim udom gospodarske in gospodinjske potrebščine vsake vrste; razpečevati kmetijske pridelke in obrtne izdelke svojih udov; nabavljati kmetijske stroje in jih posojati udom; ustanavljati in vzdrževati zadružna skladišča; pospeševati kmetijsko gospodarstvo svojih udov, zlasti s tem, da snuje naprave.za povzdrgo kmetijstva in domače obrti, daje v gospodarskih zadevah nasvete in prireja podučne gospodarske shode in razstave.« Zadruga je imela tudi mladinski propagad-ni odsek. O njem so v pravilih zapisali, da »ima namen širiti med člani in prebivalstvom zadružno zavednost in zlasti mladino vzgajati v zadružnem duhu. V to svrho prireja podučne in knjigovodske tečaje, sestanke s predavanji in praktičnimi vajami, izdaja podučne tiskovine in letake, učencem oskrbuje vse šolske potrebščine, posreduje prodajo ročnih izdelkov učencev, med mladino vpeljuje malo štednjo ...« »V času najhujše kmetijske krize v prejšnji Jugoslaviji so naši kmetje enotno kupovali in prodajali svoje pridelke prek takratne zadruge. Kljub težkim okoliščinam je zadruga konkurirala zasebnim trgovcem. Tako so združeni kmetje uresničevali geslo, zapisano nad zadružno hišo. Zbudi se kmet - združi se, ne nosi svojih pridelkov tujcu! Zadruga je organizirala tudi posmrtno zavarovanje svojih članov in zavarovanje živine ...,«je zapisal nekdanji upravnik zadruge v Čepincih. Potem si je izboril, da so ga kot 19-letnika vpoklicali k vojakom (praviloma so šli, ko so imeli fantje okrog 25 let). Vojaški rok je služil v Vranju in tedaj se je začela druga svetovna vojna. Bil je med tistimi, ko so morali, na fronto, a se je starojugoslovanska vojska sesula. Vojaško ' obleko je v Prištini zamenjal za civilno, potem pa brž domov v Čepince! Po 31 dneh pešhoje (peljati se bi bilo prenevarno) je prišel v rojstni kraj. Madžari so ga leta 1942 vpoklicali na vaje, nakar se je vrnil in do 1944. leta je bil doma. Vojska se ga je spet spomnila ter ga vpoklicala. Vključili so ga v enoto Rdečega križa in odšel je na fronto na Poljsko, s katere je vozil ranjence. Nekega dne 1944. leta je od tam pobegnil, a so ga Nemci ujeli v Dobrovniku ter odpeljali v Gradec, potem v taborišče v Hutenberg, od koder se je vrnil po osvoboditvi 1945. leta in se vključil v povojno gradnjo socializma. Koloman Korpič je bil predsednik krajevnega ljudskega odbora (KLOj, predsednik Občine Šalovci, pozneje predsednik Občine Petrovci-Šalovci, upravnik zadruge ... dom. Sezidali so ga do 22. novembra, to pa je teden dni pred 29. novembrom 1948 (Saj se spomnite, tovariši, kaj je bil nekoč 29. november, op. pisca). Tistega leta so tudi ustanovili kmetijsko zadrugo z omejenim jamstvom za območje Čepinec, Markovec in Budi-nec. Odkupovala je živino in kmetijske pridelke, v vseh treh krajih je imela trgovine, opravljala je strojne storitve s trak- meril po 1.000 litrov, so ju v soboški PanoniJ■ so napeljali cevi, P°k izvJja|a dovajali paro, ki jo J® P , navadna (mlatiln^ bila (magajar). En° indal« kotla seje »kuhalo«, okrog 4 litre eterične Tega so dobro pro leku v Beograd. V eni s0 jeseni pridobili okrog 1- iiaetenc' ričnega olja. Desti a J . negaopaJlet’* la do 196° 1-^ zadruga J« j donosna, ,j{a. dobičkom s« P sta. li »postr°Jen. vbo deš'1* daj Satke* dom) m mostno 0 dajala kruh zap°sv>i*; nan su trije. Udarniško do doma »Med okupacijo je zadružništvo izumrlo. Od nekdanje zadruge je ostala le trgovinica. Ko smo ugotovili, da takratni zadružni prostori v Markovcih ne ustrezajo več in da je dolino Krke, Čepince in Markovce, potrebno gospodarsko in kulturno povezati, smo Čepinčani Koloman Korpič torji (oranje, prevozi...), imela pa je tudi mizarsko delavnico, v kateri so izdelali gradbeno pohištvo tudi za domači zadružni dom. V njem so dobili prostore ne le uprava KZ, ampak tudi trgovina, urad KLO-ja, matični urad in gostilna Ob Krki. Sicer pa so se pridobitve kar vrstile. Tako so leta 1950 zgradili (udarniško seveda) zadružno skladišče, Čepinci in Markovci Na pobočjih Vučje Gomile dobro uspeva vinska trta in vedno več je njenih nasadov. Kar na dveh mestih imajo vinograda tudi Lajnščakovi: enega s sodobnimi brajdami in žlahtnimi sortami, v drugem pa dajejo šmarnici oporo koli. Na vrhu tega pobočja pa je še njiva, na kateri že nekaj let zapored dobro uspevajo tudi buče golice, vendar bodo po spravilu letošnjega pridelka malo kolobarili (posadili kako drugo poljščino). To in še kaj drugega sta povedali mati Irma in hčerka Zorica, ki sem ju ogovoril, tudi fotografiral, ko sta pridno in v družbi s psičkom Murijem okopavali buče. Nekaj litrov bučnega olja bo za vnukinjo oziroma hčerko Metko, od nedavna tv-komentatorko, ki živi v Ljubljani, a se rada vrača v domači kraj. - Fotografija: š. S. Kraljeva nagrada Zadruga je bila uspešna, sicer 1937. leta ne bi prejela 2.500 dinarjev nagrade iz kraljevega fonda. »Blagopokojni viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj je na dan svoje poroke z njenim veličastvom kraljico Marijo odločil, da da svoje priznanje vsakemu večjemu delu na moralnem, občeprosvetnem in dr-žavljanskovzgojnem napredku naroda tako posameznik kakor združenih dobrohotečih ljudi ...« Prebrali ste nekaj povzetkov iz izvirnika pravilnika markovske zadruge in odličja o podelitvi nagrade ter iz orisa zadruge, podanem ob njeni obletnici. Oba dokumenta sta se ohranila do današnjih dni pri Kolo-manu Korpiču, rojenem 1921. leta v Čepincih, ki pa že 30 let živi v Murski Soboti. Obiskal sem ga, da bi kaj več zvedel o nekdanji destilaciji eteričnega olja v Markovcih, saj sem zvedel, da je tak obrat deloval v času, ko je bil on na čelu čepin-ske zadruge, vendar sva v pogovoru »obdelala« veliko več. V Čepincih so prvi v Sloveniji zgradili zadružni dom. 31 dni pešačenja O začetkih zadružništva ste pravkar prebrali! Sicer pa je ta zadruga najbrž vplivala tudi na njega, kajti kot kmečki sin se ni izneveril družinski tradiciji, zato se je vpisal in končal vinar-sko-sadjarsko šolo v Mariboru. predlagali, da bi zgradili skupni zadružni dom, a so vaščani Markovec to odklonili, zato smo se odločili za samostojno gradnjo. 16 avgusta 1948. leta smo začeli udarniško in ročno izkopavati zemljo za ročno izdelavo opeke, 18. oktobra istega leta pa smo začeli kopati temelje. Samo zidavo je prevzel zidarski mojster Janez Gašpar, pomagali pa so domači zidarji,« mi je povedal Koloman Kor-pič in nadaljeval: »Pri delu je sodelovala vsa vas. Posebno so se odlikovali člani gradbenega odbora, v katerega so bili vključeni odborniki krajevnega odbora osvobodilne fronte in odborniki krajevnega narodnoosvobodilne odbora, saj so posamezniki opravili nad 90 delovnih dni prostovoljnega dela.« so dobili telefonsko povezavo s pošto v Šalovcih, 29. novembra 1950. je v zadružnem domu zasvetila elektrika, ki jo je dajal agregat z bencinskim motorjem. Dve leti pozneje je v Čepincih »štartal« kino. Z udarniškim delom so zgradili tudi gasilski dom in dva železobe-tonska mostova ... Otvoritev 29. novembra Čepinčani so menda prvi v Sloveniji (z)gradili združni Destilacija v Markovcih Sedaj pa je že čas, da spregovorimo o pridobivanju eteričnega olja. Gre za hlapljivo tekočino, ki sojo pridobivali z destilacijo. Kmetijska zadruga Čepin-ci je tak obrat uredila 1954. leta v Markovcih. Postaviti je dala tudi mostno tehnico, saj so kmetje dovažali z vozovi vršičke borovih vejic. Te so s strojem, podobnim veliki slamoreznici, razrezali na centimeter dolge koščke in jih dali v kotel s tesno pritrjenim pokrovom. Imeli so pravzaprav dva kotla; vsak je MarsiMj, jesp^. Vse \ kolom** brali, mi je P°V^LS n«16? Korpič, ki je bils tudi P spodarstvenik,;^ tični delavec. JaK mandata republisk dat zvezni P^SetiX seje pred dnje je bil vodj v MeI poja v Mesni ind lgOletni Soboti. Je pa tudi o ^ci belar in več ko dr}1®. v nar Zveze čebelar i Z|V Murska Sobota. C P „ap mestu, je in ostaJa sei!’ tudi Čepincan, P blTlOrf’ razvojtamS je pred kratki sO se j sko omrežje, zdaj yOd dernizirali ces‘a v notr^ zadružnega do govor^Lj vasi. Bil pa je 30-letnici otvon ohra । doma (1979. katere^ zapis tega ^vedal: proti koncu po v^P1’^ ce, tovariši, drag v a stega časa a)Je 1949. leta, op. P se je je > 30 let in menilo: nas,' □ m je z1* boU' manj, dosti m vet l ^0 domačije in odMo^G. šim kruhom. DanekajM s. kmetij osta 1° več m,a fj^1 Pa vendarle: težld f UJ. zemlji. vno dokazuj J soc'a večjih vrlin n stjnen8 yas, družbe solidarnega vnost delavca « da J mlade, pa P* idnilr s jete delo svojih Pr fl A Zdaj, ^^ekel1^ loman Korpi anj ji jev Čepincih Upajmo pa; d raZnia^0 vasi ob meji P tvarit* ,a n0' razmere. Ji občina? Morddlažj6Z|ap tudi tjori^an\0 ufl^^jtej3 j mu divjad ne ^Jco 6b< delkov; ko 0 ^sti^J« hlevov prodat^ ceni: ko bo v a b je« poslitev. Mo^a> podvizal m zn ter^Ji lacijo dise^ a -z naših krajev Srečanje z rejcem malih živali Jajčka za krepitev spomina ^so afriške ptice pegatke za prebolevnike ,”K® so Japonci pred približno 600 leti udomačili prepelice, so jih gojili predvsem kot ptice pevke, mnogo let pozneje pa tudi zaradi ®nega mesa in jajc. Koristnost prepeličjih jajc je že dolgo znana; fh vjaP°nski in kitajski literaturi beremo članke in študije o zdra-mJ5 'n mesa japonske prepelice. Te so tudi specialiteta v najbo j-■I '^nacijah po svetu. Prepeličja jajca in meso, so zlasti koristni za odrt ru razv°iu> potem za regeneracijo in pomlajevanje organizma semS' j Za bnlnike, ki se morajo hraniti dietno, in prebolevnike ...« šiar? o dru,g’m Prebral na listu papirja, ki mi ga je izročil Stefan Ga-ktr s °g°iine> ki redi male živali. V informaciji tudi piše, koliko jajčk E? P()uziH.za zdravljenje določenih bolezni. Za krepitev spomina, 1 v starejših letih tako rad zapušča, 240 jajčk. Mih PašPar se je za rejo °dločil po upokoji-skih prenPima kak'h 100 j apon-dnj n«e iC'Jajčka nesejo leto vej, L, Jajčk), potem pa ne Zaen ov° meso je poslastica. stuiet9 porc'j° ponavadi zado-W prePelici. Seveda je jajčk, u m°g°« kupiti tako fak Mudi prepeličke. ukvarift n ni vse’ s č>mer se zornost\ “og°j'nčan! Mojo po-Ptice °Vzbudile nenavadne Pow iPPrtav žičnati ograj'-Satke, J ’ da so to afriške pe-so zdai pa so jih udomačili in Modo^jubne«- Moj strah. Na Gašparjevem dvorišču se ne »sprehajajo« le kokoši, ampak tudi udomačene afriške ptice pegatke. -Fotografija: Š. S. z malo z|asti z^a b°gata Z Vi‘ k^Pajekm vitaminom. Se. Jek°t nalašč za prebo- ar najbolj zdra- Sobota • • X X Reditev dveh krizi jj^gorčičeve in parkirnina %i£asa' Murski Soboti opozarjajo, da je predv- s%to .Gregorčičeve ulice z ulico Staneta Ro tretjine testi v tem križišču, kjer je stara Gregorčiče- 'hlitj Zgod’io že več prometnih nesreč. Znan J • ž na varnost > ^a zelo prometna, s čimer je vse bo j ogrožen SSj Cest"*" Prometu. Poleg tega prg^ tudi zahte- v posebno čast mestu. Mestni prebivalci pa Ured> izhod v Lendavsko ulico. fVede'b so rešitve J0 PovJ/Mmov še kako te-.Sa iMane z ureditvijo me-J^ilitu?’ pri čemer naj bi k anie SlJ nu^no Prekategori->^nske in Gregor-ti^ičev Ko bo namreč JM, bo ? Ulica Prekategori- Potekal druga-‘ težim. Kar zade- va križišče Lendavske in Gregorčičeve ulice, pa se dogovarjajo še za zgraditev stavbe So-bočanka II pri semaforjih. Rušitev dveh hiš v Gregorčičevi ulici ureja sklad stavbnih zemljišč. Ena hiša je že odkupljena in se lahko ruši, druga pa je v zasebni lasti, zato mora morebitni investitor najprej obrazložiti, Vam Je v navezi z oddajo Murskega vaja Z^roei Ztv P"' polovici leta ponudil senjo javn j e. in bogatimi nagradami. Med prijetnejšim. b'la nagrada - večerja , murskih in peških rire^anega naročnika Vestnika. Šest p dobro ie Poživelo prijeten večer z v trud,ii H^ostitJr bumor>stom, za to priložnost pa s ne. 5 k na« ? v najbolj znanih gostinskih lokah . So ? g0«išču Žabjek v Žižkih, kjer je Geza gost^ ^^au/^ZOVice, sicer zveste bralce Vestnika i e oddaje Geza se zeza. (Fotografija. vo, saj uživajo predvsem dietno hrano. Tako je tudi meso kuncev. Redi od 100 do 150 kuncev kalifornijske in novozelandske pasme. Kunec ni zajec, ampak - kunec! V štirih mesecih po kotitvi doseže 3 do 3,5 kilograma teže. Tolikšna teža je menda tudi najprimernejša za zakol, saj potem da polovico čistega mesa. Enega kunca je rejec »pucal« ravno ob mojem obisku. Kakšna pa je bila njegova nadaljnja usoda, nisem spraševal. Kaj pa koze? Teh je v na- kaj namerava graditi, saj za zdaj premore le skice, ne pa načrtov. Kakor hitro bo možno preseliti sedanje stanovalce, bodo provizorije v ulici Staneta Rozmana porušili. Za sedanje stanovalce, ki so socialno ogroženi, pa bo treba najprej poiskati druga primerna stanovanja. Glede parkiranja v mestu pa je dana pobuda, da se gramozi-rano parkirišče v središču Murske Sobote med Kocljevo in Zvezno ulico ogradi, pri čemer bi na treh točkah pobirali parkirnino. Pri tem bosta v roku dveh mesecev urejeni dve vhodni mesti na parkirišče, in sicer pri blagovnici Potrošnika in iz Kocljeve ulice, na koncu Zvezne ulice pa bo izhodna hišica z računalnikom. Tako bodo vozniki dobili ob vhodu listek, ki ga bodo ob izhodu oddali in plačali parkirnino. M. JERŠE ših krajih vse več, pa tako tudi pri Gašparjevih v Bogojini, kjer imajo »meketavke« srnaste pasme (rjave) in bele sanske križance. Dajejo mleko, mladiče, nazadnje pa jih prodajo ali zakoljejo doma. Rejcu se smilijo, in ko pride mesar, »stran gleda«. Mleka namolzejo več, kot ga sami popijejo, zato ga nekaj prodajo; gospodinja pa pripravlja tudi kozjo skuto. Tudi sam sem jo pokusil in teknila mi je. Štefan Gašpar, ki je bil nekoč zaposlen na bogojinski osnovni šoli, je že lep čas, odkar je v pokoju, polno zaposlen s svojimi »malimi« živalmi. Pravzaprav z njimi živi in dela vsa družina. To jim je v veselje in tudi gmotno korist. Š. SOBOČAN ■ BELTINCI - V občinskem središču je že nekaj časa pereč problem talne signalizacije, in to zaradi varnosti ljudi. Zelo gost tovorni promet skozi kraj namreč močno ogroža varnost ljudi, zlasti ob glavni magistralni cesti. V ta namen je Občina Beltinci začela z izdelavo dokumentacije za avtocesto. Ko bo ta zgrajena, bo ves tovorni promet preusmerjen nanjo. Dotlej pa bodo morali občani potrpeti. M. J. ■ IŽAKOVCI - Oskrba s pitno vodo v vsej krajevni skupnosti se je v znatni meri poslabšala. Pitna voda je namreč oporečna, k čemur je nedvomno prispevala tudi farma Nemščak. Zato se zavzemajo za čimprejšnjo sanacijo farme in odvoz gnojnice, sicer obstaja resna nevarnost za okužbo širših razsežnosti. Sklenjeno je, da mora občinska uprava pridobiti ustrezne podatke o farmi Nemščak ter organizirati širši pogovor med predstavniki določenih ministrstev, občine in farme Nemščak. M. J. ■ BELTINCI - Na pobudo sveta Krajevne skupnosti Beltinci so prejšnjemu lastniku Karlu Baši iz Beltinec vrnili parcelo. Jarek mu je bil brezplačno odvzet, po zgrajeni kanalizaciji pa več ne bo služil prejšnjemu namenu, zato so mu ga vrnili. M. J. Kratke iz Sobote - Na predlog župana je mestni svet dal soglasje k organiziranju višješolskega študija v Mestni občini Murska Sobota za eko-nomsko-poslovno, kmetijsko in tekstilno-konfekcijsko usmeritev. - Opravljen je bil javni razpis za izbiro grba mestne občine, vendar se komisija za izbiro grba in zastave ni mogla odločiti ža nobenega od 12 predlogov. Zato bo izdelava grba naročena pri strokovni instituciji. - Za vsak javni pano za plakatiranje je treba poslej letno plačati v vrednosti tri tisoč točk v tolarski protivrednosti, kar je vsebovano v odloku o komunalnih taksah. Za balone in druge reklame, projicirane v zrak, bo treba dnevno odšteti sto točk za vsak kos, za usmerjevalne table do velikosti pol kvadratnega metra pa tisoč točk v tolarski protivrednosti. - Za informiranje je v mestnem proračunu namenjenih 5,5 milijona tolarjev. Polovico tega zneska je namenjenega za javno obveščanje. Ko bodo znani rezultati ankete o tem, kakšno informiranje potrebujejo, bodo ustrezno ukrepali. M. JERŠE Kdaj nova imena lendavskih ulic? Razprava o poimenoavnju ali tudi preimenovanju lendavskih ulic traja že kar nekaj let. Vse bolj je žolčna in vse več ljudi vključuje. Ali je pravilno usmerjena in ali odraža voljo večine Lendavčanov, je seveda drugo vprašanje. Nekaj predlogov se je že zbralo. Nova imena naj bi zamenjala stara. In teh starih imen je v Lendavi kar nekaj. Partizanska ulica je še vedno glavna ulica mesta, Kranjčeva ulica je še vedno najdaljša in najbolj neurejena, in še bi lahko naštevali. Nova imena, ki se pojavljajo, so Pataky, Kultsar, Banffy in druga. To so imena ljudi, ki so v tem kraju živeli; Kultsar je bil denimo tiskar družine Banffy, Banffy je bil lastnik gradu, Pataky pa je tudi znano ime iz Lendave. Obstaja tudi predlog, naj bi stare ulice obdržale svoja imena, nastajajoče ulice in naselja pa naj bi poimenovali z omenjenimi in drugimi imeni, ki se bodo zbirala pri posebnem odboru občinskega sveta. Konec letošnjega leta naj bi torej dokončno odločili, kakšna naj bi bila nova imena lendavskih ulic. Že sedaj pa je jasno, da nova imena ne bi smela biti ideološko obarvana. Jani D. Društvo za zaščito in varstvo živali Murska Sobota Psiček tudi za Trplanove Čeprav kot društvo delujemo šele kratek čas, smo uspeli najti domove za okrog 30 štironožnih ljubljenčkov - psičkov in psičk. V društvu delujemo po načelu, da z vsakim, ki namerava sprejeti žival, vzpostavimo stike. Najprej mu pošljemo literaturo o negi, zaščiti in oskrbi živali; ponudimo mu tudi veterinarsko pomoč, hrano in pripomočke. Seznanimo ga, da bomo žival, ki smo mu jo priskrbeli, prišli pogledat in tudi odvzeli, če z njo ne bo pravilno ravnal. Obenem ga naprosimo, da nam sporoči, če živali po določenem času ne bi želel več imeti, in poiskali bomo drugega lastnika. Sicer pa ne morem opisati, kako veseli in srečni smo, ko prijateljčke obiskujemo na novih toplih domovih, kjer živijo svoje srečno živalsko življenje. Pot nekaterih je bila težka: bile so najdene, druge zavržene, tretjih so se dotedanji lastniki naveličali, nekatere pa so z našo in pomočjo veterinarske postaje ušle pred pokončanjem. Ko jih obiščemo, takoj pritečejo k nam, nas veselo obližejo in za spomin jih tudi fotografiramo. Vsaka doslej oddana žival je pri dobrih ljudeh, razen v enem primeru, ko smo morali spremeniti bivanjske razmere. Nekoč zavrženi psi največkrat delajo družbo otrokom in starejšim ljudem. Novi lastniki nam zatrjujejo, da jih ne bi dali več vstran. Članom društva za zaščito in varstvo živali ni žal napora, ko vidimo iskrico sreče v očeh živali, ki so našle novi dom. Društvo je priskrbelo prečudovitega psička, ki je ostal brez gospodarice, tudi družini Trplan iz Čepinec. Postal je ljubljenček, ki nekako lajša bolečino po ustrelitvi dveh njihovih hišnih čuvajev. Ljudje, imejte radi štirinožce in jih nikoli zavrzite! DOMINIKA TIBAUT, DZVŽ Murska Sobota ZLATOPOROČENCA ŠKRABAN - V župnijski cerkvi sv. Katarine v Lendavi je bila zlatoporočna slovesnost, na kateri sta znova potrdila zakonsko zvestobo Gusti in Ana Škraban iz Gaberja. Minilo je namreč 50 let, odkar sta se poročila. Gusti, rojen 1923. leta, je delal v lendavskem Elektromaterialu, povrh pa malo kmetoval. Žena Ana, ki se je prav tako narodila leta 1923, pa je vse življenje delala na kmetiji, gospodinjila in skupaj z možem skrbela za otroke. Življenje sta dala Ivanu, Martinu in Vladu, ki pa so že odrasli in imajo svoje družine. Škrabanovima je poseben sprejem pripravil župan občine Jože Kocon, spomnili pa so se ju tudi v vaški skupnosti. - Fotografija: J. Ž. Center mesta nedotaknjen? Pisali smo že, da bi madžarska narodnostna skupnost prizadeva, da bi v Lendavi odprli trgovino z madžarskimi knjigami, časopisjem, revijami in spominki. Takšna prodajalna bi bila zares dobrodošla, saj je tovrstnih izdelkov v Lendavi premalo ali pa jih sploh ni. S to željo se strinjajo vsi, s katerimi sem govoril, žal pa se ne strinjajo vsi z lokacijo, pri kateri vztraja narodnostna skupnost Madžarov. Slednja namreč želi, da bi pod kostanji, ki bujno rastejo in krasijo mali trg pred cerkvijo, zgradili ali postavili prodajalno. S tem se v prvi vrsti ne strinja krajevna skupnost, ki pravi, da naj center mesta ostane tak, kot je bil, oziroma kot je. Preteklost nas je naučila, da na takšna mesta ne sodijo trgovine, bile one zidane ali montažne, pravijo v krajevni skupnosti. Pod kostanji je nekoč že stal kiosk, ki je kazil podobo mesta. Po mojem ima krajevna skupnost prav, ko se zavzema za ohranitev podobe mesta, v Lendavi pa je sicer veliko prostorov, tudi ob glavni ulici, ki bi ustrezali za omenjeno trgovino. Navsezadnje se gradi tudi kulturni dom, v katerem bo veliko prostorov, ki bodo, bojim se, ostali neizkoriščeni. Jani D. 16 'a eportaže Mlaka revnim, bogatim vodnjak in vsem vodovod Danes že žive med nami generacije, ki ne vedo, čemu vse so nekoč rabili mlake in vodnjaki. Dandanes samodejno odpiramo vodovodne pipe, se odžejamo, umivamo, tuširamo, peremo avtomobile ... In da smo ljudje prišli do tega »razkošja«, je bila prehojena naporna pot. In prav v poletni vročini je naše prednike najbolj žejalo. Tako je ponekod še danes. Ko vodni izviri usahnejo, je potrebno nositi vodo iz oddaljenih izvirov. In včasih je potrebno prestopiti prag pozabe in za zanamce zapisati, kako je bilo nekoč. O tem vedo največ stari ljudje, sem si rekel in povabil na klepet osemdesetletno Marijo Miki iz Stare Gore in Ano Čuš iz Ženika, ki ji je oseminosemdeset let. Nošnja pitne vode iz oddaljenih izvirov v dolinah 'Prebivalstvo gričevnatega dela severovzhodne-Slovenije se je vse do pred pičlih nekaj desetletij mučilo z nošnjo pitne vode iz redkih izvirov v dolinah. Prve vodnjake so dali v naših krajih kopati grofje, župniki, samostani, šole. Reveži in kmetje si vodnjakov dolgo niso mogli privoščiti, saj jih je bilo potrebno kopati od 20 do 45 m globoko ali več in za to so bili potrebni denar, hrana za kopače in še se je zgodilo, da vode na dnu ni bilo. Največ kmečkih vodnjakov so začeli kopati pred kakimi sto leti in pozneje. Ali je za t. i. nepravno državo res vedno kriv državljan, ki krši zakon? Gobarska sezona se je začela, toda Če ste pred nedavnim pazljivo poslušali pogovor s predsednikom naše države na nacionalni televiziji, potem vam verjetno ni ušlo, da naša država ni nepravna, ker ne bi imela svojih zakonov, temveč ker se ljudje teh zakonov v praksi ne držijo. Res je, da ni pravne države brez »spoštovanja njenih zakonov v praksi«, toda ali se ni tudi vam kdaj zazdelo, da so zakoni in uredbe - instrumenti, ki so navsezadnje temelj državotvornosti - včasih nerazumni, kot bi jih spisal in potrdil nekdo samo zato, da bi bili kar tako, mimo ljudi? Kaj ni taka ravno »gobarska uredba« (Uredba o zavarovanju samoniklih gliv, UL RS, št. 38/94, in Uredba o spremembi uredbe o zavarovanju samoniklih gliv, UL RS, 44/95). Da bi videli, kako dejansko poteka izvajanje te uredbe v praksi, smo se odpravili med gobarje tja na Goričko. Sezona se je začela Gobarski ritual se začne navsezgodaj, takrat, ko večina ljudi še spi. Ob svitu, ko skozi krošnje posije prvd'sonce;- je v gozdu tiho in pomirjujoče. V soboto zjutraj se na Goričkem ni trlo gobarjev, pa še tisti, ki so bili, so svoj »plen« skrbno skrivali. Če ne bi sami našli nekaj »marel« in Na dan lahko nabiralec nabere in proda dva kilograma svežih gob. Če vzame s sabo vse, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, je to lahko 4, 6, 10 kilogramov ali več. Časarjeva Justina ima v rokah 1,8-kilogramski ulov. lisičk, bi še pomislili, da je potrebno še kak dan ali dva po- čakati. Možakar, kije očitno do- jih, preprodajajo, nekateri tudi Mlake z vodo za živino in pranje Za napajanje živine (konji so bili izjema, saj so pili čisto vodo kot ljudje) so uporabljali naši predniki vodo iz mlak. To so bile večje jame, v katere je tekla deževnica iz vodo navzgor. V novejših časih so cestnih jarkov ali prekopov. Večje mlake so imele svoja imena. V So-vjaku je bila na primer »vujdrl mlaka«, ker so se nekoč ob njej pretepali pobalini. Poleti je bila večina mlak suha in je prebivalstvo uporabljalo »rezervne mlake«, ki so bile ob izvirih v dolinah ali v gozdovih. Običajno so v njih splakovale ženske doma za silo oprano hodno, laneno in drugačno perilo, ki so ga tolkle s »peračo«. bro vedel, kje mora iskati, ni povedal, kaj šele pokazal, koliko gobje nabral. Vsak gobar namreč ljubosumno skriva svoja gobarska območja. Ko sva ga povprašali, koliko kilogramov gob dnevno nabere, naju je sumničavo pogledal in dodal, da dveh kilogramov gob nikoli ne nabere. Ko je že bilo jasno, da ve za uredbo, sv-a ga seveda povprašali, kaj meni o njej. Zdela se mu je nesmiselna, ker se »to s kilogrami lahko zmanipulira«. Na primer, če v gospodinjstvu živi pet oseb, lahko naberejo 10 kilogramov gob dnevno, več pa jih bodo tudi težko našli. Za sladokusce Dober kuhar pripravi gobe tako, da ne boste povsem prepričani, ali jeste telečji ali gobji zrezek. Gobe so lahko tudi moril sko orožje, nekaterim pa so predvsem vir zaslužka. Prodajajo Redki so imeli vodnjake Globoke vodnjake so oblagali kmetje od spodaj navzgor z ostanki trdega kamenja, kije ostalo od obdelave mlinskih kamnov v kamnolomu v Okoslavcih. Dodatnega veziva niso uporabljali. Na zgornjem delu so napravili leseno ogrodje, ki so mu rekli »oseki«. Kolarje izdelal iz hra-stovine veliko leseno kolo in »gredjo«, na katerega so navili vrv iz konoplje. Na njo so na koncu privezali vedrico. Nekateri so uporabljali po dve vrvi in vedrici. Istočasno je ena polzela dol, z drugo pa se je vleklo bile vrvi pletene iz žice. Dno lesenega ogrodja vodnjakov, ki so mu rekli v okolici Vidma ob Ščavnici »oseki«, je rabilo v vročih poletnih dneh za hlajenje mleka ter drugih pijač in živil. Sicer pa je imela tako velike vodnjake v posameznih vaseh in zaselkih le peščica premožnejšega prebivalstva. Revnejše družine so imele po navadi številnejše potomstvo in prav mladina je morala prinašati vodo za kuho, pitje ter umivanje iz oddaljenih izvirov iz dolin. »švercajo« čez mejo. Ko sva se ustavili pri Zlatici Bagari, kamor naju je že od daleč vabil plakat z gozdnimi sadeži, sva ji ponudili peščico lisičk in »marele«. Odkupila bi kvečjemu lisičke, vendar se ji je zdelo, da jih je nekam malo. Povedala je, da gobe odkupujejo vse leto. Že 40 let se ukvarja z odkupom gob, zato jo je predlanska uredba pošteno začudila. Lani je še trgovala z Mercatorjem, ki pa letos ne odkupuje več gozdnih sadežev, zato se je preusmerila na Drogo v Gobarji imajo v zalogi kar nekaj rekov: Ko kostanj cveti, gobe ne rastejo; Ko grmi, goba glavo ven podrži; Če na binkošti dežuje, gobja mati umrje. Središču ob Dravi, kamor vozi gobe posredovalec. Ko sva si ogledovali prve jurčke, je prišla nabiralka, ki je imela v vrečki 1,8 kg lisičk, kar je bilo vredno 900 tolarjev. Seveda sva povprašali, ali jih ne nabirajo v cekre. Pravita, da jih, vendar se je Časarjeva pripeljala od doma in je lisičke naložila v vrečko zato, da bi jih na kolesu lažje transportirala. Pravi, da jih prodaja, ker ima malo »penzijo« in si za ta denar lahko kupi kruh. Da bi podkrepila njeno izjavo, Bagarijeva poudari, da nekateri prodajajo tudi za priboljšek, na primer, da si kupijo cigarete. In človeku, ki nima denarja (ali pa je še stra- Mlake in vodnjaki so omogočilli ljudem življenje, vedno pa so bili za mnoge izziv smrti. Četudi je bila v mlakah voda sorazmerno plitka, so se v njej vedno znova utapljali obu- Sosedje, ki so hodili drugam po vodo, sojo morali odslužiti s »ta-vrhom« (enodnevno delo na kmetiji), četudi je bilo rečeno, da je voda zastonj. Konkurenca šriješi kadilec kot gobar), je zastonj pridigati, ukazovati, odrejati itd., da naj ne prodaja gob, da bi se ohranila naravno ravnotežje in biološka raznovrstnost. Skoraj pri vsaki hiši nabirajo gobe. V zadnjem času so se pojavili tudi odkupovalci, ki gredo od vral do vrat, med njimi tudi »švercarji«, ki vozijo gobe v Avstrijo. Žato se je, kot je povedala Bagarijeva, količina odkupljenih gob precej zmanjšala. Uredba pa določa, da je »iznos svežih gob prek državne meje prepovedan, dovoljen je le imetnikom prepustnic s kmetijskih vlož kom, ki lahko dnevno iznesejo dva kg svežih gob, ter tistim, ki lahko s potrdilom carinskih organov dokažejo, da so gobe v Slovenijo prinesli«. V gozdu še ni bilo kontrole Vendar pa v gozdu gobarji zaenkrat še niso naleteli na nadzornika, ki bi po terenu hodil s tehtnico. Če boste kdaj v gozdu vseeno srečali nadzornika, se ne čudite, ce boste morali plačati kazen, ker boste na primer nabirali gobe v vrečko in ne v »trdno embalažo, ki omogoča širjenje sp- panci. In v mlakah ter vodnjakih so našli tudi okostja ljudi, kisoWa pahnjeni nasilno. Kraj za klepet... Ob mlakah in vodnjakih so se P vseh naših krajih zbirala dekleta^1 starejše ženske. In takrat se je obrt-kovalo, naklepalo, katera se bosi1’ terim v bližnji prihodnosti poročih. katera je v drugem stanju ... In tje so iz varne razdalje izza grmovis opazovali dekleta med sp kovanjem perila. Korajžni so sefi1 po opravljenem pranju pridnižih11 jih pospremili proti domovom-11! so bili običajno ti precej od mlak. In začela sosenapld' poznanstva, ki so se koncih ta|S Porokami in še pred tem je P0^' šumelo na kopicah sena ali sl^ Kmečka dekleta so včasih trdode la. Ni bilo kmetijskih strojev in ®1 Prav za olajšanje del v gospo" stvu. In vendar se je našel tv® za razvedrilo in sanjarjenje. In so dekleta slišala tudi za priIM lahko v gladini mlake vidijo PJ* svojega prihodnjega moža-ol° skogoričanka se je tako neko nedeljsko popoldne napotila11 ki ob gozdu. Zagledala se je v vodno gladino in v njej iskala 1*" bo moškega. Res jo je kmalu dala. Hip zatem pa je nad njo ščalo. Zlomila se je veja starti vesa, ki je visela nad mlako, ut je v vodo štrbunknil sosedov FRANČEKSTEgf Fotografije: N. 1^ od 500 do 600 tolarjev. or«, ali če boste namerno uničevali gobe ali podgobe ali boste za nabiranje uporabljali priprave, ki lahko poškodujejo rastišče in podgo-bje itd. Na kraju »zločina« boste morali odšteti 10.000 tolarjev. 0 'tehta gobe. Nabiralec dobi za reševanja problemov zašeM moniklih gob«, »ker je m6 moji družini zaslužek o ranja gob edini ali pomet" st del dohodka za preživeti 1 še napisali v protestni izja .]. Vendar pa najnovejša0 ba, ki določa, da lahko g°D bere dnevno 5 kilogram0*^ vrste štorovka in da smej0' nabirati in izvažati sam° * junija do 31. avgusta, m P Pričakovane sprostive ure Goričko - naro^ Je protest zalegel? Lani je kar 33 nabiralcev, ki gobarijo v o-kolici Vidoncev, podpisalo protest, s katerim so se pridružili drugim slovenskim gobarjem »proti takemu načinu Park . „ Kako dolgo bodo lj"^ Goričkem še lahko gob^ Vse do takrat, d°^er. rj. Goričko postalo regijs j^jii Saj je v regijskih in "^rt Parkih, naravnih in g01- ^ti Hrvatih, prepovedano n vse vrste gob. A. POTOČNI^ Gobarji zgodaj vstajajo in vam ne bodo izdali svojeg cestnik, 11. julija 1996 Ob koncu tedna ob ‘VNlkV<»* _ bojevniki zelo po’ ^Milehemsko zvezdo (3) kadar jo United BUt« Ena Bethlehemu cev v Kajavtol vcih, saj So si, da jih zaradi .t Od listin, k* dokazuje j**''*”" gS»-U9®s Mthlebe“-: I itaMaol-V"” I a——-----ra „ 1.1 torMF1 ’ j mM »>W t 36 vaškem, džarskem. Avstriji. Italiji rti-ar®*0*' »Klub deluje 4 leta in pol. Čla-“'Mas je 14, doma pa smo v Mičnih slovenskih krajih, nekaj ™ je tudi iz Gradca. Naš klub Znižuje ljubitelje turne vožnje z Mtorji, prirejamo vsakoletno Ječanje motorstov pri Gajše-^“rn jezeru in po svoje skrbimo za Promocijo Ljutomera in Slo- K°taj ? pr5 ie bilo znano in 4pecateno, da je moške >Ze’Kis0 v to ame-।^Ietja in pr^sedH °b prelomu i^tesi, .y prv'h dveh desetini j? °'etia> čakalo delo v >nac;?kePaie zaposlovala $ de'u v tovarni, M dvanajsturnem de-la da ie otroke mo-.%!, : au v varstvo drugim k'dnia Tpr'P°vedovala naša Prej jih je bilo menda odkrog F~ 5, zdaj pa se vozi z motorji b. okrog 60 Pr- -lečanov. Veliko od teh jih je bilo na sre-Čanju. Sicer pa | so se pripeljali še iz drugih slovenskih motorističnih klubov in seveda iz tujine: Hr- | vaške, Avstri-| je, Nemčije, Italije, Madžarske, Švice, Anglije ... Tuji r motoristi so k tako vrnili ■ obisk prleškim V ■ Cestnim bojev- nikov, saj se ti udeležujejo - --■ podobnih sre-- Ur. razmišljamo mi in tako tudi nekateri naši rojaki iz Bethlehe-ma. Obujanje zgodovinskih dejstev in resnic je potrebno, a če to v človekovo notranjost vnaša nemir, mu je potrebno dati čas. In nekateri naši rojaki, ki so s srcem delali za to, da se pobratita mesti Bethlehem in Murska Sobota, so k vendskemu vprašaju dodali: ni dobro dražiti psa, ki spi. MAJDA HORVAT § SOBOČAN N-JUHNOV Pa.* ASiJ~— _ dodarution at intentlon: Number , oa----- ,_j_.. . < — — -1 iz sna dpirali slovenski rojaki, slovenske cerkve in društva, še posebno pa časnikarji pri časopisu Amerikanszki Szlovencov Glasz. Slovenski dom v Packer A veni v Bethlehemu še stoji, nekdaj kraj za zbiranje prekmurskih rojakov,'mesto, kjer seje utrjevala pripadnost etnični skupnosti, za katero so trdili, daje skupina z najtrdnejšo integriteto. V njem • —‘m 1912 ustanovljeno tudi razne saijivc ,b. striptiz in tako naprej. Dobro so nosrbeli za javni red in mir. Mo- ManDtewett šibje na srečanje ob Speljal s 750-kubičnim predelanim n a ’ Melanim 1972. leta. Voznik je bil ” Mo in je vzbujal veliko pozornos • izborile pravico do sindikalnega < delovanja in organiziranja. : Že to, da so se uprle ženske, ki so se v novi svet priselile večinoma iz kmečkih družin, kjer je vladal strogi patriarhalni red, je zelo zanimivo, saj govori o spremenjenem položaju žensk, priseljenk v novem svetu, stavka v bethlehemski tobačni tovarna pa je v zgodovino naših priseljencev zapisana tudi po tem, da so se stavkajoče delavke zbirale v Slovenskem domu. Prvo tako veliko । srečanje je bilo marca 1924, stavko žena in deklet pa so zelo po- tudi rrvu __ Szlovenszko Betezsne roma gajocse Društvo. Vse to in mpogi drugi dokumenti jasno izpričujejo sloven- I stvo v Bethlehemu, toda vse do podpisa deklaracije o pobratenju mest Murske Sobote in Bethlehe-ma so bili naši rojaki v njem imenovani Vendi. Tudi slovenski dom na svojem pročelju nosi naziv Windish hali. Štefan Antalič, kateremu gredo največje zasluge | za to, da je prišlo do pobratenja j mest, se je pred leti začel spraše-I vati, kdo je, od kod so prišli 1 njegovi starši in zakaj Vend, kar I so nekateri izgovarjali s prizvo-" kom manjvrednosti. Dokopal se ji je do spoznanja, da so prekmur-■ ske Slovence začeli poimenovati K Vendi šele leta 1914, in sicer K duhovniki, ki so v mesto prišli iz K Evrope iz madžarsko in nemško K govorečih krajev. Sami zase prek-K murski Slovenci nikoli niso rekli, da so Vendi. Toda druga in sedaj Vendi okoli že tretja generacija slovenskih rojakov v Bethlehemu je z leti Menda je prireditev obiskalo okrog 8.000 ljudi. In ti niso prišli le gledat motoristov in motorjev, ampak tudi kaj pojest in popit. Toliko sodov piva, kot so jih iztočili v treh dneh, marsikateri gostilničar ne sprazni vse leto! HK-jnat............... -- jed Tyten]. do oecu»e on o*th"tLit my pereonal dScriptlon oomplerion r., .... -----, oolor of eye«-BlUft- ••^''6 ' feet lach«; indght _pounda; vislbla dlatlnctlve m* venije,« je povedal Karel Keček, ki vozi predelan 750-kubični motor Suzuki Intruder. Z njim smo se pogovarjali na tokratnem shodu motoristov, ki je bil od četr-teka do nedelje. Odkar deluje klub Road War-riors, seje v ljutomerski občini rvečalo zanimanje za motorna kolesa. 'Rezija Ritoper. k' 1 Ufi v prejšnji števi- 1 1%^ tedn'ka-Toda v sV0^ j w '56 ie bolj malo spomni- I V zapisih Mihae-ta i 0 ^^ki v tovarni ci- . Poberemo, da so Kisto plačo, ki so *%i\a PTed ™ž'aniem’ ^Wrle tudl zahteva P° delavniku. Avtor se-l zapisal, da so na l "iv\. ^osleni v tobačni tovar-\ ^r zaslužili za 1B0 \ dolar, toda v beth- \ ^ka Od 10 do 80 centov. j Povprečno na dan 1 & kitit t »7- ... Zanimanje za srečanje motoristov je povsod veliko in tako je bilo tudi tokrat ob jezeru v Gajše-vcih, saj so imeli čbiskovalci priložnost videti najrazličnejše motorje in njihove voznike, ki so bili oblečeni v različna (motoristična in druga) oblačila, denimo Škot v karirasto krilo. Bil pa je tudi za- ■ kaiti nastopiloje Največ motoristov se je pripeljalo iz tujine, a manjkalo ni tudi naših. Tako smo na srečanju videli več motoristov iz Slovenije, tudi iz Pomurja. Tale pa je Mariborčan. Dobro poglejte, kaj ima na glavi, in kaj na sedežu za sopotnika! etofore m*ao » ___ re»l3enct> wu__•* • -_____________________________________________ » udiim su.____......................................................................... t«UH Oni« Buta Jf«C_TqXk_________Ji .Tm!.............._J 1 - . «, iso.7................: rr-a ■ r-U-r-N M 8h«i^ _ ____..............J". I I rili, beton balsg AdmltUd to 4ujwMblp!™>oviMa *U *ll«*IUKe vid r.j • ‘fidellty to*ny fonlgo prinoo, potentate, »Ut«, or Bovcrelgnty, and partlcuhr)y, : to t&« prinoe, potentate, »Ute, or »overelgut/ at wliich I may bo at ' t’ UtM 01 or mibjeot; I am not an anarchlst; I ain not a ' k polygaml»t nor a beliover in the practica at poly^uny; and it 1* my intentlon in' good faith to booonia a eitben ot the United 8tatw ot America and to reeido ’. perraanently tbereln; anM I oertify that the photograph affixed to the duplinah ‘ : and tripllaate hereof 1« a Ukane« at mo: Bo hxw mb Gon. __ sprejela pripadnost vendski skupnosti. In prav ponovno obujanje tega, da prekmurski Slovenci pripadajo slovenski skupnosti, slovenskemu narodu, ki ima državo Slovenijo, je za mnoge v Bethlehemu, ki so vse življenje s ponosom govorili o tem, da so Vendi, lahko boleče. Ne na silo iz ljudi trgati nekaj, kar so verjeli vse življenje, ne jim na silo vsiljevati nekaj, kar jim je bilo doslej tuje, , V ' i. UNITED ^TEŠ^F AMEi,“ ■, 1_______ PRTITKJN FOR CTRZVr>:3HU« „ mrucATE rM.« , . tl- No. J.0BS4— UNITED STATES OF AMERICA „ , :<• »‘run px--:f VOJ /O 1 * 1 ^'^OECLARATIONOFINTENTION (Invalid far ali purpam savan y»«rt after the data heraaf) • -‘•4C kv , - »... „ i.0Dtman..r.laa^______:' ‘ . : rasten, __d .fenov._____ j sumjvuia Jv ».Vr*. — , kot pes, ki ga dramiš j e x ^Zd i1*”1 °l> dm °V*na amer*ških priseljencev kratka, še posebno, če jo »t^0 ?raslo m starocelinske, se je za to, da je pod bethiehemsko Hj^evkjh eSto’ vam ga skupaj z našimi rojaki želim predstaviti kvarne’ pndar moralo zgoditi marsikaj. Tudi to, da so delavke V^ti G'Sar Company Bethlehem, leta 1924 stavkale pa čas 1‘hovih plač. To je bila zelo pomembna in odmevna sta-i ) '* s° se v pravice delavk, v njej pa je sodelovalo veliko deklet in ’ esto Bethlehem priselile iz naših krajev. stavke niso odpustili ter si izborile pravico do osemurnega delavnika. Amerikanszki Szlovencev Glasz, časopis prekmurskih izseljencev, ki so ga tiskali v Bethlehemu, pa je v svojem komentarju ob koncu stavke zapisal, d; je uspeh tudi to, da so si delavke slovensko nacionalnost prekmurskih priseljen- >.^■'11— I Motor, to je nekaj! Vse več mladih se ozira po motorjih in tako je bilo ob koncu tedna tudi pri jezeru v Gajše-so se na srečanje pripeljali z različnimi motoiji. --y EnžMOBI tudi njihova krožna vožnja rjena V štirih dneh ,n ;u i •• ' slo na kraj dogajanj okrog 8.000 ljudi tudi zato, ker so se lahko poceni okre- m J- pcali porcija hrane je bila " od 320 do 400 tolarjev, pi- ' <3/ sieklernc.i pna K? ' JK' J liter I žilne pijače 80 tolarjev ... nedobičkonosna reditev! »X 'kmurske priseljence so v Bethlehem!! začeli imenovati i 1914. Skrivnosti neznanih letečih predmetov ‘Pripravil: iA/liloš ‘Kjrmelj 23. del ‘Pripravil: ‘Peter “Novak 4. del Bežno smo slišali tudi za opis gospoda Globač-nika iz Ljubljane, ki naj bi videl telo nepravilne oblike z nekakšnim propelerjem, leteč oziroma lebdeč predmet velikanskega premera (za dve letali), kar je mimogrede omenil za primerjavo, ki ga je vrtinčilo v zraku. Telo naj bi oddajalo nekakšno sevanje. Že 10. avgusta je prišlo do novega opažanja formacije devetih neznanih letečih predmetov, katere je očividec Andrej Repar iz Celja videl ob 1. uri in 10 minut ponoči. Samo opazovanje naj bi trajalo poldrugo minuto. Noč je bila brez mesečine in predmeti so bili svetlejši od najsvetlejših zvezd. Oddajali niso prav nobenega zvoka, bili so okrogli, notranji del pa je bil svetlejši, skoraj, bel, medtem ko je bil zunanji rob svetlo sijoče, skoraj fosforno zelene barve. Takole še sam opisuje: »Dokler niso zavili proti zahodu, niso leteli v formaciji, ampak v skupini, v kateri je vsak predmet spreminjal hitrost in smer, vendar skupine ni zapustil, šele ko so se obrnili proti zahodu, so se postavili v formacijo (B) ih povečali hitrost (verjetno tudi višino), o čemer pa nisem prepričan, saj so izginili za streho sosednje hiše, ki mi je zakrila pogled. Ko sem te predmete opazil, so bili še v manjšem oblaku, potem pa so prišli na jasno nebo in jih je bilo mogoče tudi ostreje videti.« Kot se pogosto zgodi v teh primerih, nekateri očividci hočejo povedati le to, kar so videli, vendar zaradi strahu pred posmehom in norčevanjem, ki je v našem okolju še vedno pogosto (vendar manj kot pred 20 ali 30 leti), ne želijo, da se objavi njihovo ime. Tako je z opazovanjem pri Radečah. Očividka iz Radeč je sporočila, da o tem pojavu ne dvomi, za kar ima seveda dober razlog, namreč tudi sama je v zadnjem času videla NLP. Ravno tako je v ponedeljek zvečer 13. avgusta videla na nebu lebdečo kupolo s sijočim obročem, ki je približno pet minut lebdela nad Radečami. Na razdalji kakih osemsto metrov je razločila zlato-sre-brne iskrice, »kot bi se približalo sonce«. Ko je pohitela po pričo za svoje videnje, je predmet odletel proti Svibnemu in izginil. Kot vse kaže, je Slovenijo res zajel ozko lokalizirani koncentrirani val opazovanj NLP-jev, kije bil večinoma koncentriran na Ljubljano z okolico, vendar pa prihajajo novice o opazovanjih tudi z drugih območij Slovenije, posebno iz Štajerske. Številni očividci so dobili na dom posebne vprašalnike zastopstva mednarodnih organizacij ICUR/MUFON, tako da tudi na podlagi teh vprašalnikov zbirajo še podrobnejše informacije o teh dogodkih. Pozive očividcem te organizacije objavljajo v okviru sredstev javnega obveščanja. Na podlagi vsega tega, kar je na voljo, je zaenkrat težko reči, kaj se pravzaprav dogaja ali tudi pojavlja. Gotovo je, da se očividci ne motijo in da 'ne zamenjujejo letal (Brnik zanika kakšen večji ali poseben letalski promet v času največjega vala opazovanj nad Ljubljano). Prihaja tudi do res bližnjih sre- čanj, ko predmet res nizko preleti očividce, kot je bil že obljavljen opis preleta pri Ribnici ali na Dravskem polju. Kot kažejo podatki in prve informacije, gre najbrž res za opazovanja pravih resnih in pristnih neznanih letečih predmetov očitno neznanega izvora in z neznanimi nameni. Vsekakor se lahko zgodi, da se bodo opažanja še nadaljevala in vrstila, in če bo tako, bomo o tem bralce tudi obvestili. Vrste opazovanj NLP-jev Znani ameriški astrofizik in astronom ter svetovalec ameriškega vojnega letalstva v okviru projekta Modra knjiga dr. J. Allen Hynek je na podlagi dolgoletnih proučevanj poročil o NLP-jih le-te razvrstil v več skupin. (nadaljevanje prihodnjič) Fotografija Svojsko oblikovanega NLP slikanega v začetku se-damdesetih let v Angliji. Pod vodstvom TREILEBENA in PECKELLA so rešili večino dragocenih topov. Če bi se vsaj malo postavili v vlogo teh potapljačev, bi uvideli, da to drzno delo ni bilo ničkaj prijetno. Zdaj si pa zamislite globino tridesetih metrov, mraz in temo kot v rogu. V teh razmerah je bilo treba topove spraviti iz ladijskega trupa in paziti, da ti ne zmanjka zraka. Verjetno je šlo tu za razne kombinacije škripčevja, ki so ga potapljači pritrjevali na težke topove, in jih s silo od zgoraj nato spravili na površje. V dveh letih so tako rešili večino topov. Reševanja se je udeležil italijanski duhovnik FRANCESKO NEGRI, kije bil na obisku v Stockholmu. V svojem dnevniku piše: »Potapljači so bili oblečeni v usnje in so imeli dvojne usnjene škornje. Stali so na kovinski plošči, ki je bila pritrjena znotraj potapljaškega zvona. Enega sem vprašal, kako dolgo lahko ostane v globini? Pol ure, mi pravi. To je bilo konec oktobra, in ko so ga po dobre četrt ure časa potegnili na površje, je ves drgetal od mraza. Hotel sem se sam potopiti, vendar so mi domačini odsvetovali in me opozorili, da bi bilo to zame zagotovo pogubno. Tako mi je spodletel junaški test, katerega pa so opravili preostali potapljači, vsi domačini izGOTEBORGA« Takšne so bile videti potapljaške odprave v tistih časih. Danes bi šlo to drugače. Ti možje pa vseeno še slutili niso, da bo VAŠA nekoč rešena, kar se je po dobrih tristo letih tudi zgodilo, vendar ne s tako lahkoto kot bi to danes marsikdo pričakoval. Novo odkritje in dvig Po teh dogodkih je VAŠA potonila v pozabo. Da je obstajala, je ostalo zabeleženo samo v zaprašenih kraljevih arhivih na GAMLA STANU. Od strmenja v madeže do heteronomne slike 7. del Baltik je edinstvena zakladnica potopljenih ladij. Zakaj? V posebnih razmerah so številne lesene ladje ostale dobro ohranjene in med njimi tudi VAŠA, ki je postala po tristo letih za Stock-holmčane spet aktualna. »Kje vendar leži ta stara bojna ladja,« so se spraševali raziskovalci - entuziasti v začetku petdesetih let tega stoletja. Dnevnik EKSPRESSENje 13. septembra 1956 prinesel naslednjo novico: »Pred otokom BE-CKHOLMENje bila najdena stara vojaška ladja. Po domnevah gre za VAŠO, ki je potonila na svoji krstni vožnji. Neki amater jo je pet let iskal in jo naposled našel.« Tako skromno je bila obelodanjena senzacionalna najdba. Ta amater najditelj pa je bil nihče drug kot 38-letni inženir ANDREAS FRANZEN, specialist za raziskovanje švedskih bojnih ladij 16. in 17. stoletja. »Za iskanje VASE me je navdušil profesor NILSAHNLUND,« je povedal. Poznal pa je tudi lastnosti morske vode. Vedel je, da tu ni lesnih črvov ali morskih školjk, ki v slani vodi razgrizejo les. Zato so ostale tudi lesene ladje v vodah Baltika dalj časa ohranjene. Za točno mesto, kjer naj bi bila VAŠA, se ni vedelo, dalo pa se je s pomočjo arhivskega gradiva to približno določiti. Prav tega se je FRANZEN skrbno lotil. Vztrajno je začel iskati. V začetku je naletel na zarjavelo železje, odvržena kolesa, božična drevesca pa tudi vonj pasje in mačje crkotine je okusil. Po večletnih naporih je 25. avgusta 1956 končno naletel na iskano stvar. V sondi, obteženi s svincem, katero je znova in znova pogrezal, je končno našel košček počrnele hrastovine, ki bi končno lahko prinesla željene rezultate. Nekaj dni pozneje je pravilnost domnev potrdil potapljač PER EDVIN FALTING, ki je iz globine Izročal prek hreščečega račijski:-oddajnika: »Ne morem videti^ sar, ker je temno kot v roga, nogami pa občutim nekaj trdega » velikanskega. Mislim, daje V11 dijski bok. Točno, tu so M®1 line, cela vrsta jih je in naprej d1111 vrsta. To mora biti VASAh ANDREAS FRANZEN^ ---v Eako je izgledal potapljaški z^ katerega opisuje očividce krancesco Negris. sko energijo, da bi VAŠO te^ ohranili. FALTING, ki je P f Pod vodo 1200 ur,jep°stl Potapljaških odprav. (nadaljevanje pril101 Zgoraj smo videli, da sta du Fresnejeva izdaja Traktata in de Chambrajev francoski prevod izšla leta 1651 in da naslednje izdaje, v uvodu navedenih evropskih jezikov, niso bile nič drugega kot ponovitve du Fresnejeve izdaje. Torej lahko sklepamo, da v prvi pol. 16. stol, v nemških deželah Traktat, vsaj v nemškem jeziku, še ni bil znan. So pa uporabljali nekateri nemški umetniki kot način upodabljanja anamorfozo, ki jo po svoje tudi lahko razumemo kot strmenje v nedefinirane madeže, v katerih se človeku prikaže podoba. Hans Holbein mlajši je leta 1533 naslikal sliko Ambasadorja.5' Med Jeanom de Dintevilom in Ge-orgesom de Selvejem vidimo nekaj nerazločne- Hans Holbein mlajši: Ambasadorja, 1533 ga, kar se nam zdi kot madež. Gre za anamorfozo, za normalen pogled spačeno upodobitev, ki pa je vendar perspektivično pravilno izvedena, tako da se z določenega očišča da predmet uzreti v njegovi pravi podobi. Če gledamo Holbeinovo sliko z določenega očišča, se ta madež spremeni v povsem razpoznavno lobanjo ter tako diskretno, v povezavi z drugimi predmeti, predstavlja oba upodobljenca kot Saturnovska človeka, se pravi, po eni strani izraža takrat popularno renesančno melanholičnost, po drugi strani pa je izraz (za Hansa Holbeina mlajšega presenetljivo) manierističnih bizarnosti, ki se kaže tudi v likovnem poigravanju z lastnim imenom, ki v prevodu iz nemškega jezika pomeni votlo kost, torej lobanjo. Vendar pa Holbein leta 1532 dokončno zapusti Basel, kjer mu, spričo razraščajočega se kalvinizma, presahnejo naročila in razen treh portretov krščanskega humanista Erazma Rotterdamskega ne naredi skorajda ničesar in se preseli v London, kjer tudi umre. Tako da ljudje v nemških deželah Holbeino-ve slike Ambasadorja niso mogli videti. Za enega od prvih nemških umetnikov, ki so uporabljali ana-morfično prikazovanje, velja grafik Erhardt Schon52, ki je izdeloval anamorfične slike - skrivalnice. O Erhardu Schonu imamo malo podatkov. Predpostavlja se, da se je Schon rodil okrog leta 1491. Po smrti Albrechta Diirerja, leta 1 528, je postal njegov najpomembnejši naslednik in imitator, kar se tiče lesoreza. Glede na to, da so nekatere njegove anamorfoze datirane pred letom 1533, tj. pred letnico nastanka Holbeinovih Ambasadorjev, bi lahko sklepali, daje Holbein nekje v Nemčiji ali Švici moral videti kak Schonov lesorez ter da gaje ta inspiriral za njegovo ukvarjanje z anamorfozo. Erdhart Schon: Jona s kitom, 1538 S potrpljenjem, dobrim vidom in tistim Leonar-dovskim občutkom za madeže in oblake in podobno je vsaj nekdo od Schonovih sodobnikov moral biti sposoben razbrati štiri najznamenitejše vladarje cerkva in držav tega prvega manierističnega obdobja, ki jih je Schon želel anamorfično potretirati: Karla V., Ferdinanda L, Pavla III., Franca I. Poleg tega Anamorfičnega portreta 53 naredi Schon še lesorez slike skrivalnice z naslovom Jona s kitom in če- Antonio Coreggio: Jupiter in lo. 1531-32 ' vidiki peč im kmetom 54, na katerih kako se izmenjujeta lice in naličje sij zor - Jona s kitom - postane pod dolo gledanja neprepoznaven, ker se kot g . pojavi skriti, čepeči kmet. . tudi v Podoben fenomen lahko odkrijetn jj0 danjem življenju, gre namreč za akon t]jeii Če se človek pelje ponoči v slabo r ■ ^JiC avtobusu, lahko vidi ali sebe v steklu a nikakor pa obojega naenkrat. . Podobno poroča tudi Gornbric ■ Clark, mojster samoopazovanja, na zelo živo opisal, kako je tudi 033 doZI\lovite#i V st poskušal »uloviti« iluzijo. Gledajoč cu » squeza, si je zaželel opazovati, kaj se (J)u sP poteze čopiča in barvni madeži na y viu minjajo, kakor se opazovalec o .jgeje1^ preobražene stvarnosti. No, kakor gejvis približeval in oddaljeval, nikakor ni hipu vzeti enega in drugega, pa se n3 lbe, d vprašanje, kako prihaja do te preo izmikal.«55 . e!71 les0,^ Zanimiv je tudi napis na ^"Sork^iU To vprašanje MAS. SICHST. že deluje pri Schonu, je temeljno vp škega vida in s tem tudi slikarstva. j6upOde%ir Correggio je na sliki Jupiter m ° pitra povsem odetega v oblak in ta* je no kot Mantegna na zgoraj OIT,enJkovalsafll irf Correggiu tako prikazovanje nareK 51. Hans Holbein mlajši: Ambasadorja ,J nal Gallery, London „Mai 52. cf. Giulia Bartrum: German Ret1 1490-1550, The Trustees of the BritE" Museum, London 1995, p. 95 „• c 53. Erhardt Schon: Anamorfični por r lesorez , 54. Erhardt Schon: Jona s kitom in 1538, lesorez . P A E. H. Gombrih: Umetnost rmiHJ • 1984, p. 21 56. Antonio Correggio: Jupiter in l°’ storisches Museum, Dunaj <✓ 1996 19 F S i t 1' t 8 # i’ K li E t atira Kujski val, majhna razprodaja Naprodaj je precej velik vinograd. Moramo biti i natančnejši. Naprodaj je zelo velik vinograd. Naj “°mo čisto pošteni. Naprodaj je največji vinograd I nasvetu. Naprodaj so Slovenske gorice. Zani-| manje za nakup je gromozansko. Prijavili so se j kupci z vsega planeta in nekaj pomembnih . ^načinov. Ugibali smoi kdo ima največ mož-nosti. Po izkušnjah nedavnih prodaj družbenega Premoženja bo kupec gotovo Slovenec. Ti edini ®sj° kupovati brez svojega denarja. Poznamo ar nekaj takih, ki so družbeno premoženje kupili Kavnim »nepovratnim« denarjem. Kraj in čas ,ra. naJ ostane skrivnost, imena udeležencev '• Naj povemo samo to, da se bo dogajala ko-acjulija 1996 v veliki zidanici nekje v osrčju Slo-stn't $°r'C' ko bomo poznali novega la-p 1 a’ne bomo smeli izdati njegovega imena. d0V a ,.pa moramo, da bodo vsi stanovalci in 'as'n'k( vinogradov že avgusta prejeli m wbe za izselitev. Nikakršne pritožbe ne bodo nr»-MCe 'n n°beno pravno sredstvo ne bo pre-prec'lo nasilnih izselitev. Mski val, osuplo uredništvo no«^0'80 te®a ie sam presvetli naš vladar slav-ste s? kos Popolnoma nove nam avtoce-ten ■ °Venika imenovane. In da je mož pame-st ’Je tak°j dokazal. Istočasno je zaprl drugo Tako^0068’'6, P° kateri smo se vozili do sedaj, ffljk od° naše ceste vzdržale še enkrat več. bilvu razmišlja, da bi vladarjev izum upora-li,b0 ?Vanski telefoniji. Ko boste koga poklica-strani 6 ^ko govorili samo vi, oni na drugi imeluPa b° lahko samo poslušal. Če vam bo bodo s- povedati, vas bo poklical nazaj. Tako se 1Ce veliko manj obrabile. ^jski val, veliki nočni izliv ^j si m^ k' zameri, da ga vlačijo po zobeh, hkrati „ , ’’ i4iun’ktanc Šeruga in Franc F’hP u-mjinalitete, ®e A k gl ta« l ’ »ih mesecih le««* 1 ^'roma zaznav. Mu tiskanimi dejanji je 79-letne Terezije ja 'Z Ga'ukaka v Sloven- 0 čemer smo po-stni^ številki Ve- dvotedenskim in-"'it;..hiranjem obvestil s^Uli : S katertm smo po- njenega načina a’navad, stikov in od-co),SmSosedi ter širšo okoli- Z doslednjim preve-^atK a'tbbev ’n drugimi Posegi izločevali n.e osumljence ali jih ei evidentirali za na- Sm° na težave, saj "^Prič 'Z^a 'n k'rka okolica ^janieaTa’ da ie kaznivo , at°nl izvršitelj posi-'hčelmvta '995,« je povedal kriminalistič- Za^l zm a osumljencev P° uporabi a testiranja kot "olj *e'a (med ljudmi je n kot detektor laži. op. p.), pri čemer je sodeloval poligrafist urada kriminalistične službe UNZ Ljubljana. Leta (poligraf) je izločil »prvoo-sumljenca« oziroma lanskega posiljevalca. Pa tudi sicer se je sum vse bolj nagibal na drugo osebo: starejšega mladoletnik M. K. iz bližnje soseske. Njegove izjave v predhodnih štirih pogovorih s kriminalisti in policijo so si bile namreč nasprotujoče. Preiskovalci so bili že prav od začetka raziskave prepričani, da je storilec doma nekje blizu. V petek, 5. julija, so imeli z M. K. še en temeljit pogovor in tudi s poligrafom so ga hoteli preizkusiti, a tega ni bilo treba, kajti osumljenec je dejanje priznal. Ubil jo je s kuhinjskim nožem »Čeprav točnega motiva ni navedel, je med pogovorom povedal, da je v nedeljo (23. junija) prišel na obisk k žrtvi. Med pogovorom v njenem Lendavski pereči Pozdravljeni! Najprej prisrčno voščim vsem Olgicam, ki danes praznujejo svoj god. Torej: Bog vas živi! Upam pa, da ne bodo hude, ker sem jim za osebni praznik naročil melodijo Žena naj bo doma. Je že tako, da nam pravim moškim, zlasti tistim, ki smo dlje časa v zakonskem jarmu, ni ravno do tega, da bi nas žene (kot kake cucke) vsepovsod spremljale. Torej jo radi kam mahnemo sami: v gostilno, na nogometno tekmo, v gorice, k prijateljici... Vselej, ko se sprehodim po Lendavi, vidim, da mestece lepo napreduje, čeprav ima vse manj zaposlenih. Rastejo torej nove in nove trgovine ter gostišča. Teh je menda že trideset. Pohvalil bi rad tiste, ki so lepo prenovili (kdo ve, kolikokrat že) nekdanjo »marelnato« fabriko, ki ji zdaj upravičeno pravijo Bela hiša; postavlja pa se vprašanje, kdo bo Clinton in katera lendavska damica bo Hillary? Morda pa bo treba z iskanjem malo počakati, kajti prepričan sem, da bodo Sakačevi fantje v bližini prej ali slej le zgradili termalno kopališče in dvojnika bodo morda poiskali med prihodnjimi kopalci. Drugače je seveda, če že zdaj kdo pozna kakega domačega svetlolasca, podobnega ameriškemu »prezi-dentu«. O odkritju pišite v Mursko Soboto na Vestnik, za nagrado pa si srknite litrček domačega klintona. V krajih, ki jih zajema lendavska državna upravna enota, nismo kar tako, saj, kot čujem, naj bi se trasa slovenske avtoceste za zdaj končala v Radmožancih, potem pa bo treba čakati, kaj bodo rekli Madžari. Nas bodo spustili k sebi kje tam v bližini, v Dolgi vasi ali Pincah? Ne morem razumeti, zakaj si toliko nazdravljamo z našimi sosedi (obiski delegacij se kar vrstijo), potem pa moramo slovenski graditelji ceste čakati na milost kot pri spovedi. Nekaj pa smo krivi ttidi sami Prekmurci: v soboški občini so menda za vijoličasto različico avtoceste, v beltinski za rumeno-vijoličasto in tako naprej. Sam pa mislim, da bi bila najprimernejša prvotna varianta: avtocesta ob Muri in naravnost na Madžarsko pri Pincah. Tako bi zavozili marsikatero obmursko divje odlagališče odpadkov in tudi pregnali črne ribiče. Kaj se pa gredo v Turnišču? Slišim, da jim bodo Madžari gradili okrogel vodovodni rezervoar. Če je moja informacija točna, potem bodo imeti na koncu vasi veliko kroglo, podobno žogi ali pa, kot pravijo nekateri nepoučeni, atomski bombi. Morda pa je kakšna druga rešitev? Denimo rezervoar na pobočju hriba? To bi bilo bolj naravno. Seveda bi bilo treba navoziti zemljo. Ni problema: veliko je avtoprevoznikov, ki bi bili veseli dela. Dragi varaški svetniki, razmislite o pobudi in še enkrat odločajte. Žena naj bo doma! NACI kar je povzročilo, da seje pre- . vrnila goreča sveča na mizi, ki je zažgala časopisni papir. Zaradi panike je osumljeni vzel z mize na hodniku manjši ku- hinjski nož in Terezijo, ki je ležala na tleh, zabodel v predel vratu, nato pa je njeno stanovanje v teku zapustil in odšel k bližnjim sosedom. Čez čas je odšel domov, se umil in preoblekel, prvotna oblačila pa“so bila naslednji dan že temeljito oprana. Ogenj se je razširil in v celoti uničil stanovanjski in gospodarski objekt in nastalo je za milijon škode,« je povedal načelnik Farič. V ognju je zgorela tudi 79-letna ženska. Vse kaže, da se ni zadušila, ampak že prej izkrvavela. In kaj se je zgodilo z njim potem, ko je dejanje priznal? Osumljenca so privedli dežurnemu preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Murski Soboti, ki je opravil zaslišanje kot nujno preiskovalno dejanje, nato pa ga je izpustil in seje vrnil domov. Zoper starejšega mladoletnika M. K. bodo seveda dali kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja umora po členu 127/1 Kazenskega zakonika R Slovenije. Š. S. Lentnarski fiičkec Po Prlekiji je puno »kulturnih poletnih« prireditef pa Prleki najč ne vejo za je, ka niše nič ne piše ot jih. Ot marproškega festivola na Lenti pa pje cajtnge, radio no televizija teko viin no viin bobjajo, ka Udi pje že viiha bolijo. Pa hvalijo ga kak Kristušeka. V nebesa ga zdigovlejo z nekšimi čudnimi berglicami, pa ble ga častijo kak Primoža Trubara, na kerega so se ob 410-letnici smrti na Lenti ne najč spotili, čiglih pre totifestivol organizera slovenski Norodni dom v Marprogi. Te pa so pje prleški Čehi vdrapnoli na teti marproški festivol, ka so mislili, ka so fse druge poletne prireditve zanič. Na Lenti pa so za dvo miljona mark viin zbobjali, ka do pre v neke dnevih naštepali 400 prireditev. To pa je, kak blo je negda v cirkusi, gda je cirkusant tulja: »Navali narode, živi bik z dvema nogama no šestimi glavami!« Te pa so pje prleški čehoki najšli na Lenti temo pri guzli! Deš je ša, no v deži je neke hiidičovo grdo pokalo. Pa so rekli: »Kak te to, če pa je bilo v Prlekiji sunce, no svetlo?« V meglah je vrelo no grmilo z Lenta pa nezarajnsko pokalo no bliskalo kak da je Hitler napovedo fligeralarm. Rigli so pokali, no Udje tan okoli so spustili flirhanke no si nastopali viiha z votoj. Pa je reka eden čehod: »Čiite ali, gvišno Tiitekof Hanzek z Vinskega klonca na Lenti z možnaron strela prta toči, ka nebi kumi še bole, pometi doj sklestila!« Pa je reka driigi čehok: »Neje Hanzek že v Veržeji v jorki obleža ob desetih večer, zaj pa je punoči«. No.fčasih jin je bilo jasno, zakoj ne sija več sunce. Te pa je pje ena štora Lentnarka okno otprla, no se je nakuhala: »Preklemani mamiloši, odrtjoki, diktatori, inkvizitori, zaj do te še opunoči z raketami deš pregajaH!« Mamika se jefsa trosila, pa je rekla čehon, ka so pre htlei Lentna- re pret festivolon preseliti na Phorje, ta kak so nekda selili politične osumlence, gdaje prišla na obisk koki državnik. Pa so ne hteli iti. Toti antikristi so hteli nareti z Lenta hujši džumbus kak na fronti. Pa se nemaš komi pritožiti. V listen je prileta eden z gasmaskoj z druge strani Drove: »Na juriš! Znavič so nas okuperali!« To ti je kultura. MIROS NI Predsednik države Milan Kučan - Sezonec je potem, ko je izvedel, da se je Andrej Gerenčer - Broker odločil za kandidaturo na državnozborskih volitvah tudi za ceno avtoceste, tiho svetoval prej omenjenemu gospodu, da si omisli svojega šefa kabineta. Kot nam je uspelo izvedeti, mu je za to mesto predlagal izkušeno gospo, ki mu jo je enkrat že priporočil za vodenje občinske stanovanjske politike. Andrej načelno te sugestije ni zavrnil, toda sedaj s svojim ideologom Gezom Farkašem - Goričkim krožita okrog soboškega jezer-ca in tuhtata, ali ponudbo sprejeti ali zavrniti. Res pa je, da je na drugi strani Rety že pristal na sodelovanje, ko je slišal, da se bo lahko srečal z Arturjem. *** Herman Kisilak - Podjetni je svojemu županu Janku Halbu že obljubil, da mu bo občinski svet poleg službenega avtomobila najel tudi helikopter pri mega buržuju Pavlinjeku in preklical sopodpisnika računov občine iz občinskega sveta, če bo Avstrijcem izdal koncesijo za izkoriščanje peskokopa Kugle. Toda Halb je to odločno zavrnil in izjavil, da bo njegov novorojenec še naprej hodil po slovenski zemlji. *** Že štiri leta odhajajoči direktor Mure Božo Kuharič - Izvozni še vedno ni odšel in ne bo odšel, ampak seje sedaj, ko ga je novi gospodarski minister s premeirom Drnoškom na čelu ponovno »nategnil«, odločil vzeti stvari v svoje roke. Ker je prepričan, da tečaj stoji in pada zaradi zaščitenih cen uvožene pasje hrane, se je odločil, da bo svoje izvozne posle kompenziral s Pedigre palom, ki ga bodo dostavljali v Drnovškov kabinet in v elitno četrt -ljubljanske Murgle. Arturje že poskočil. *** Ivo Rotdajč - Ivek se je, ko je izvedel, da ima najboljše mleko v državi, s temi ocenami o kakovosti ponovno odpravil v svet ponujat svoje izdelke. Kot nam je uspelo izvedeti, tokrat v delegaciji ne bo dr. Osterca in iveka Obala - Idžija, ampak bratje Podobnik in Jeno Sapač - Brzi. Vse to s sloganom Pripravljeni moramo biti na vse. *** Investitor lendavskega plinovoda si mane roke, ker mu je uspelo dobiti izredno poceni pesek za zasipanje plinskih cevi v petišovski brezcarinski coni, in to celo v Djnti fri šopu. *** Geza Džuban - Termal je že v akciji in je v svojem kovčku ponovno prinesel nekaj tisoč mark, s katerimi bo subvenco-niral gnojenje s fekalijami iz martjanske kanalizacije, ki sedaj odtekajo v Marijanski potok. Feri Horvat - Miral in Jožef Kocuvan - Presvetljeni sta med parlamentarce že razdelila sindikalne vstopnice radenskih term za kopanje in sončenje na radenski nudistični plaži. "kitit Alojz Behek - General je ob promociji pitne vode Izvir v vseh lokalih Radenske prepovedal točenje špricerjev, sedaj bodo po novem točiH bevande KEŠEM A KOHJ 2Q_______________________________________________________________________________._________-____________________________________________________________________vestnik, Nogomet Milan Osterc nogometaš prestopnega roka Prestopni rok nogometašev se v glavnem izteka. Večina kupčij je že sklenjena in klubi v glavnem vedo, kakšen igralski kader imajo na voljo za novo tekmovalno sezono. V celofan so zavita še nekatera imena nogometašev, s katerimi se klubi dogovarjajo in pogajajo, vendar čakajo, da bodo zvezdniki v zadnjem trenutku znižali cene, če bodo hoteli igrati. Sicer pa v letošnjem prestopnem roku nogometašev ni bilo tolikšnega rompompoma kot prejšnja leta. Večina klubov je znižala svoje proračune tudi do 30 odstotkov, tako da ni prevelikega povprašenjanja. In prav lahko se zgodi, da nekateri nogometaši v novi tekmovalni sezoni ne bodo igrali, saj zaradi previsokih zahtev doslej še niso našli klubov. Največje zanimanje v letošnjem prestopnem roku nogometašev je bilo za mladega beltinskega reprezentanta Milana Osterca, za katerega so se zanimali številni slovenski prvoligaši, ponudbe pa so prihajale tudi od zunaj. Zelo mikavna ponudba je prišla iz Izraela tako za Osterca kot za njegov klub. Govorilo se je o 300.000 in 150.000 DEM, vendar se Osterc zaenkrat ni odločil za tujino. Kljub zasoljeni ceni za domače razmere, saj je znašala odškodnina NK Beltinci 64.000 DEM, zahtevek Milana Osterca pa seje gibal okrog 80.000 DEM, seje zanj odločil letošnji državni prvak Hit Gorica, s katerim je sklenil dveletno pogodbo z možnostjo, da po enem letu zaigra v tujini. Med tistimi z nekoliko višjimi klubskimi odškodninami sta bila tudi Štefan Skaper, kije odšel k Muri (35.000 DEM) in Damjan Gajser (25.000 DEM). Sicer pa so tudi nekateri pomurski prvoligaški igralci, ki so podaljševali pogodbe, iztržili kar lepe zneske, ki se gibljejo od 10. do 40.000 DEM, odvisno od tega, za koliko časa so podpisali pogodbe. Feri Maučec Milan Moreč - predsednik NK Mura Mura v drugem kolu predpokala UEFE? Po občnem zboru Nogometnega kluba Mura, na katerem so pozitivno ocenili minulo mandatno obdobje, saj so v tem času dosegli največje uspehe, bo tudi v prihodnje klub vodil prizadevni športni delavec Milan Moreč. Pred novo tekmoval- - V prvem krogu predkola pokala UEFE ste dobili za nasprotnika predstavnika Jugoslavije Bečej, v prvem kolu državnega prvenstva pa no sezono smo se z njim pogovarjali o željah in možnostih Mure na državnem prvenstvu in evropskem pokalnem tekmovanju. - V prestopnem roku so klub zapustili Bloudek, Hlebalin, Gajser in Rous, prišli pa so Dvoršak, Škaper, Štampfer in Granov. Kaj to pomeni za klub, je Mura sedaj močnejša ali slabša? »Naša želja je bila, da tudi v prihodnje obdržimo ogrodje moštva, kar nam je tudi uspelo. Po mnenju strokovnega vodstva imamo moštvo, ki nam lahko v prihodnje prinese boljše rezultate tako na državnem prvenstvu kot evropskem pokalnem tekmova- nju.« lokalnega rivala Beltince. Kaj menite o tem žrebu? »Mislim, da nam je bil žreb naklonjen tako za državno prvenstvo kot evropsko pokalno tekmovanje, res pa je, da moštev iz Jugoslavije ne poznamo dobro. Vemo, da je Bečej v prvenstvu Jugoslavije zasedel četrto mesto in daje na evropsko tekmovanje prišel prek tekmovanja za pokal Intertoto. Mislim, da bi se ob ugodnem izidu v Novem Sadu, kjer igramo prvo tekmo že v sredo z Bečejem, drugo pa doma, lahko kljub vsemu uvrstili v drugo kolo. V državnem prvenstvu pa bomo zopet jurišali prav na vrh, saj nam v naši vitrini manjka samo še državni naslov. Upam, da bomo pri tem deležni ustrezne podpore tu_di širše javnosti in ljubiteljev nogometa. Mi pa obljubljamo, da se bomo potrdudili, kar je v naši moči, da jih ne razočaramo. - Načrtujete dograditev štadiona v Fazaneriji, kako je s tem? »Res je, v prihodnjem letu načrtujemo dograditev štadiona. Želimo si, da bi dobili reflektorje, ki ne bi rabili le za igranje nočnih tekem, temveč tudi za druge prireditve, na katere bi lahko pritegnili mladino, da se ne bi shajala na neprimernih mestih. Načrtujemo tudi neketare druge posodobitve štadiona. Upam, da nam bo ob širši podpori to tudi uspelo.« Feri Maučec Spretnostne vožnje -letošnjem prazniku so J in avtomehanikov MgM* ta AMD Murska Sobo a« Združenje šoferjev i mehanikov v nedeljo. ■■ lija, ob 11 • uri na dw s< Kmetijske zadruge v h cih spretnostne vožnje nikov motornih vozil. a.,,.*.! »5 ki bodo tekmova l v de’ kategorijah. lovanju povabili tudi merjeinparapl« Mali nogomet -M je bil turnir v malem n r tu za revialni pok ■ vala je tudi ekip« MFizKljučarovecm« , tretje mesto. V so 0 „f. julija) ob 15. uri ževcih jubilejni d SRP. Sodelovalen ekiP- (N- kiTisi Kajakaštvo - Na ,Lpt-na Madžarskem je ske v to prvenstvo M vai- maratonu. Med 5 kaj ci je sodelova « Pomurskih mlek^n dt0 Kuzmič in zasedel četrto mesto. Mali nogomet A-liga MS Medobčinska zveza klubov malega nogometa Murska Sobota in Občinska zveza klubov malega nogometa Puconci sta pripravili v Bako-vcih finale pokalnega tekmovanja v malem nogometu. Med 16 moštvi so imeli največ uspeha nogometaši Mladinca iz Murskih Črnec, ki so v finalu po streljanju kazenskih strelov premagali nogometaše Čemelavec s 3 : 2. V regularnem času seje tekma končala z 1 : 1. V tekmi za tretje mesto so Manekeni iz Bakovec premagali Slaveče z 2 : 1. Tekme sije ogledalo okrog 300 ljubiteljev nogometa. Po končanem tekmovanju je sekretar Športne zveze Murska Sobota Ludvik Zelko podelil pokale najboljšim ekipam v ligaškem in pokalnem tekmovanju. (F. M.) Černelavci Mladinec Bakovci Nemčavci Borejci Sebeborci Old boys Domajinci Krajna Pečarovci Gradišče Polana 2214 22 14 2212 2211 22 11 22 22 22 22 22 22 22 7 8 7 4 6 4 3 7 1 54:17 35 6 2 47:30 34 5 5 62:32 29 5 6 69:39 27 4 7 57:51 26 9 6 40:38 23 5 9 50:49 21 411 40:39 18 9 9 33:52 17 1 15 39:56 13 315 27:83 11 415 24:56 10 Dobel Sotina Kupšinci Izvir Satahovci 22 22 22 22 22 9 4 5 3 0 310 810 413 415 0 22 41:51 21 33:49 16 40:61 14 34:67 10 25:85 0 Hrabri miški 14 Kučnica 14 Mustang (-4)14 Cosmos Ivanci Veščica 14 14 14 7 6 7 5 4 0 3 4 5 2 4 4 4 2 7 6 014 43:24 17 41:30 16 42:20 15 23:34 12 32:50 12 9:74 0 oz KMN P«^ Prosečkavas2620 4 1OO:28^ Predanovci 26 19 4 31 . C-liga MS Asfaltna liga MS B-Iiga MS Tropovci Gerlinci Večeslavci Mister baby Bodočnost Menekeni Stanjevci Jezero Radove! Pertoča 22 17 22 14 2215 2213 2212 2211 22 22 22 22 0 5 2 6 5 3 5 3 5 3 5 8 Meteor Noršinci Asfalt Slaveči Evropa Dokležovje Ledava 2214 22 15 2214 2214 2213 22 8 2210 5 3 63:24 33 3 4 62:38 33 3 5 76:35 31 2 6 64:34 30 4 5 64:57 30 7 7 63:60 23 3 9 45:49 23 Vučja gomila 22 Krašče 22 9 6 6 5 5 2 013 313 313 314 314 60:37 34 81:24 33 76:24 32 65:34 32 71:26 29 66:39 25 51:79 18 37:66 43:81 49:78 39:68 1923:105 15 15 13 13 5 Klub mladih 28 24 Martinišče Lipovci 2816 2817 Kerenčičeva 28 16 D-liga MS NK 13 Kanal Odranci Razlagova Beltinci Panonska Slovan Mladost Park Renkovci Rakičan 2816 28 14 2814 2813 28 13 2811 28 28 28 28 28 6 6 6 5 3 Vanča vas Mlajtinci 14 8 14 8 2 2 4 46:22 4 45:27 18 18 Območna nogometna zveza Murska Sobota ----------------------- Šalovci in Lesoplast v L MNL MS, Čarda in Lipa izpadli Za nami je zopet tekmovalna sezona v prvi in drugi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota. Oba naslova prvakov sta odšla na Goričko. V prvi medobčinski nogometni ligi so naslov prvaka osvojili nogometaši Gori-čanke iz Rogašovec s SOriočkami ali s prednostjo štirih pred Lesom iz Ižakovec in petih točk pred Kemo iz Puconec. Vse do zadnjega kola sta se za naslov prvaka potegovali moštvi Go-ričanke in Kerne, tako daje o prvaku odločilo njuno medsebojno srečanje v Puconcih, ki so ga dobili Rogašovčani. Zelo blizu naslovu prvaka so bili tudi nogometaši Lesa iz Ižakovec, ki pa so doma nepričakovano izgubili z zadnjo Lipo in igrali neodločeno s Serdico. V spomladanskem delu prvenstva sta nekoliko popustila Rakičan in Tromejnik,: boljše kot v prvem delu prvenstva pa so igrali nogometaši Ljutomera. Nogometaši Goričanke iz Rogašovec so igrali kvalifikacije za vstop v tretjo državno ligo z Usnjarjem iz Šoštanja, kjer so bili uspešni in se uvrstili v višji tekmovalni razred. Iz prve medobčinske nogometne lige sta izpadli Čarda iz Martjanec in Lipa. Najbolj nedisciplinirano moštvo je bil Ljutomer z 8 rdečimi in 65 rumenimi kartoni pred Kemo iz Puconec s 6 rdečimi in 47 rumenimi ter Goričanko k Rogašovec s 4 rdečimi in 50 rumenimi kartoni. Najbolj disciplinirana moštva so bila Emal s Tišine, Les Ižakovci, Rakičan in Lipa, ki so dobila le po en rdeči karton. V drugi medobčinski nogometni ligi so brez prave konkurence naslov prvaka osvojili nogometaši Šalovec, ki so si že v jesenskem delu prvenstva brez izgubljene tekme priigrali prednost 5 točk. V spomladanskem delu prvenstva Nogometaši Lesa iz Ižakovec - drugouvrščeno moštvo v L MNL Murska Sobota. Stojijo od leve: Zadravec (predsednik), Sreš (teh. vodja), ogrinčič (trener), A. Vouri, Baligač, Vučko, Pozderec, S. Smodiš in Bagan; čepijo: F. Smodiš, Brunec, J. Vouri, Domjan, Kreslin, Jaklin in ohar' Fotografija: Jure Zauneker rdečimi in 43 rumenimi ter Teša-novci s 6 rdečimi in 37 rumenimi kartoni. Najbolj disciplinirano moštvo pa je bila Cankova z 1 rdečim in 40 rumenimi kartoni pred Gradom in Lesoplastom s po 2 rdečima kartonoma. Moštvi Hodoša in Lesoplasta iz Križevec sta postala nova člana L MNL Murske Sobote. V Prvi medobčinski mladinski nogometni ligi Murska Sobota so naslov prvaka prepričljivo osvojili nogometaši Lesa iz Ižakovec pred Goričanko in Rakičanom. Ta tri moštva so nekoliko odstopala od drugih. Mladinci Lesa so igrali kvalifikacije za vstop v drugo slovensko mladinsko ligo, kjer pa niso uspeli. Najbolj nedisciplinirani so bili mladinci Kerne iz Puconec, ki so dobili 8 rdečih in 4 9 2 4 1 5 0162:48 52 3 96:42 41 9120:62 36 8 11 9 4 10 81:69 36 98:63 33 77:62 33 99:69 32 411104:9230 312 97:78 29 710 98:90 29 616 68:90 18 41889:12316 22070:165 14 1 2243:15511 42149:14310 Puževci Šalamenci Otovci Dolina Moščanci Bodonci Beznovci Lemerje Vadarci Zenkovci Mačkovci Inter . 2615 2614 2614 2614 2614 2611 2611 5 6 Mali nogomet 44 rumenih kartonov pred moštvi Pertoci Bakovci, Rakičan in Serdica s po 7 rdečimi kartoni. Najbolj disciplinirani moštvi sta bili Ljutomer in Emal s Tišine z 2 rdečima kartonoma. 26 26 26 26 26 10 7 6 1 2 4 8 210 111 111 6 9 312 412 514 77:49 * 98Ž g 49:6 j ONL Lendava kadeti Nafta Žitkovci Panorama Kapca Graničar Dolina ra««®! 12 ? o 7 10 10 10 4 2 0 0 0 01° Za drugimi pa gali nltl en^.'.2]adinci^ yi plinirani so bili job'Lj rnaizBogojm«^ 13 rdečih in 44 run F Strelci IL MNL MS - člani 26 golov:Kerčmar (Hodoš) 24 golov:Bedoke (Lesoplast) » ipvcO 16 golov:Malačič (Prosenjakovci), Bočkorec ( a 15 golov:Kerec (Cankova), Kocet (Minicom) 14 golov:Kerman (Minicom) 11 golov:Horvat (Šalovci) 10 golov:Krpič (Grad) V drugi medobčinski mladinski nogometni ligi Murska Sobota so naslov prvaka prepričljivo osvojili mladinci Grada s prednostjo 5 točk pred drugim Cvenom. nov. Najbolj d^ Jin bili mladinci C žovja, ki niso rdečega karton ■ pefj " Strelci L MNL MS - člani--------------------------------- 17 golov: Šebjan (Les), Brunec (Les) 15 golov: Horvat (Rakičan) * 14 golov: Kutuš (Kerna) 13 golov: Šalamon (Goričanka) 12 golov: Titan (Emal) 10 golov: Ciglarič (Ljutomer), Šuša (Goričanka), Časar (Rakičan), Poredoš (Kerna) 9 golov: Kerec (Čarda), Verban (Emal) 8 golov: Vršič (Apače), J. Horvat (Tromejnik), B. Horvat (Tromejnik) 7 golov: Forjan (Sirs) so dvakrat izgubili z Lesoplastom iz Križevec in Minicomom iz Bogojine, ki pa nista ogrozila njihovega prvega mesta. Prijetno presenečenje letošnjega prvenstva so nogometaši Lesoplasta iz Križevec, ki so zasedli drugo mesto. Nekoliko večje bilo pričakovati od Cankove, zlasti pa od Minico-ma iz Bogojine. Najbolj nedisciplinirano moštvo so bili nogometaši Dokležovja, igralci so dobili 8 rdečih in 49 rumenih kartonov pred Minicomom iz Bogojine s 7 1. MNL MS, 1995/96 1 2 3 4 5 6 7 8 9 L Goričanka 1:1 0:1 0:0 3:1 3:2 3:1 1:1 2:1 0:0 2:0 5:3 2:0 2:0 0:0 0:1 4:0__ 2. Les 1:1 0:0 1:2 0:1 4:1 2:1 1:3 2:1 1:0 1:0 3:2 5:0 2:1 1:1 0:0 _2:0_ 3. Kerna 0:0 0:0 2:2 3:0 3:0 1:0 1:1 4:0 1:3 0:1 1:0 2:0 2:2 1:1 1:0 1J_ 4. Rakičan 2:3 2:1 2:2 0:1 0:0 1:0 3:0 3:0 1:3 2:3 0:1 5:3 4:1 4:1 1:5 0:1 . 5. Tromejnik 1:1 1:2 1:0 0:5 0:3 0:2 1:0 3:5 2:0 1:4 1:3 1:3 0:0 3:2 2:3 _2rL_ 6. Ljutomer 0:0 0:2 1:4 1:2 0:3 2:2 0:0 1:4 0:2 4:1 0:0 2:1 4:2 2:1 1:1 _0j2_ 7. 3:5 1:2 0:1 0:1 3:1 Rti 2:3 2:0 0:2 1:1 •1:1 1:4 3:1 1:2 4:1 2:1___ 8. Serdica 0:2 3:1 1:1 0:3 0:0 2:4 3:2 2:0 0:0 0:0 0:1 5:1 2:3 1:2 1:4 1:1 _ 9. Sirs 1:0 1:2 0:4 0:3 3:2 1:1 0:2 0:2 0:4 0:2 0:1 1:0 1:2 2:0 1:2 1:1 10. Apače 0:6 3:4 1:2 1:2 1:3 1.3 0:1 2:1 4:1 0:4 2:3 0:2 1:1 0:1 1:5 0:0 2:0 11. Čarda 0:1 1:3 0:3 2:0 0:0 0:0 1:2 0:2 0:1 . 0:1 1:3 1:0 2:8 0:1 2:3 2:1 0:1 0:3__ 12. Lipa 1:3 0:4 1:4 2:4 0:1 1:5 2:2 3:6 2:2 0:4 2:1 0:1 2:2 0:4 1:1 0:6 0:0 1:6 ■SMdkiulija 1996 >port 21 Kolesarski klub Tropovci dobili klubske prostore in kombi najbolje odrezal Leon Zelko, med peto- in šestosolci Andrej Štesl, v kategoriji sedmi in osmi razred pa je zmagal Zlatko Mesarič (vsi Tropovci) in med rekrea- Kolesarski klub Tropovci, ki se in preteklosti že uveljavil na r'Wizacijskem in tekmovalnem »dračju, se je nekaj časa sreče-s finančnimi težavami, kar je 4 l i t D s J 8 |8. J l< 6 8 ■ vplivalo na razvoj tek-športa. Zvesti Ijubi- e'j kolesarskega športa pa so se * lotili dela. Okrog gasilskeg ^vTropovcih so pripravili ^Mocijsko dirko niraščajni; so ^eleli Potegniti . “e>li se želijo ukvarjati s ko-‘7k'ra športom. Med predšol-otročje zmagal Samo Zel- 7 Iopwcikv kategoriji prvi k/^V^rod je bil zamagova-Černjavič (Gradišče), tretje- in četrtošolci se je Hkedirke------------- Ljutomerčanov ^'j^^skem hipodromu je «semv^ gledalcev spremljalo Mu *kih dirk z 82 koni' 'z k' inskih klubov. Kar pet- Ljutomerčani, tri tiU Oslove pa so osvojili Ma-atraktivnem nastopu 4? Prleških in priprleških loK, rekmurja odziva ni bi-T?a^al gostitelj Ludvik Bra- tekmovalcev KK C«-2-letnikil600 m; 1- ^avič m'T ’ tivci Bernard Omar (KK Tropovci). Ob tej priložnosti so tudi predali namenu klubske prostore, ki so jih začeli graditi že leta 1991 in sojih v glavnem zgradili s prostovoljnim delom ter denarjem članov kluba. Pri gradnji so opravili okrog 2.000 prostovoljnih delovnih ur. Pri tem sta se zlasti izkazala takratni predsednik kluba Tomaž Škraban, kije tudi vodil vsa dela, in najmarljivejši med vsemi Alojz Lazar. Klubski prostori, v katerih je pi- holly (Makovec), 3. Lelija (D. Ju-reš), 4. Eskimo Vela (Kukolj); 3-do 12-letniki na 1700 m (200.000 SIT) 2. Lariosa (Žnidarič) 1:22,3, 4. Armena (M. Slavič ml.), 5. Po- !< ’’ 8 '8 vuiiolin), 5. Laguna Uto ,'il do 12-letniki na SIT); 2. Freska 1'25,0; 3-do 12-leV V .7^(120.000 SIT); L ' ^a£aj) T.24,2, 2, Lady S^v^ V ---------------------------- . Krpane druga Sh? bUa tTeČa finalna dirka ^^r^Jožef Koren in Zlatko Sriči,up UsPeh sta dosegla LendavcanJ ased|a odlično saj sta kljub težavam z motorje _§anteJ v1 osvojila 22 točk. Zmagala j: dKorenu m S»ričn So Se v skupnem seštevku m . Koren zasedel Pc”> tp^le le točke, ki jih je dosegel Koren, je tako K * __________________ ^trikrat prvi atleti sta sode-k>Mai?aTS Radenske odlit ko ln Karl Vrbnjak N- n° odrezala. To še posebej velja za Mauka, saj je v kategoriji od 35 do 40 let osvojil tri državne naslove. Zmagal je v teku na 100 in 400 m ter v skoku v daljavo. Vrbnjak pa je nastopil v teku na 1500 in 5000 m med veterani nad 50 let in v obeh disciplinah zasedel tretji mesti. S D°miirsko prvenstvo ' katah ^ad8°na je bilo drugo pomursko prvenstva v ^li ^ $ 20 on borbah- Sodelovalo je 120 tekmovalcev in H,,. $la$ek /Asnovnih šol Pomurja Prva mesta v katah so k6*5?’ Karakatič (OŠ ni), Mauko (Apače), ■> (OŠ D (Prosenjakovci), Horvat (Cankova), Jeze,.(OŠ III), Palatin (Puconci), Sočič Sefi ^ei) jn 7 (OŠ IH), Mlinaričeva (OŠ III), Ladineko-/jfar (pjPič (Ra\Sarieva (Bakovci). Drugi so bili: Čučpk (Ra-Ekart Sinkovič (Apače), Benkič (OŠ I), ^7°^ (p... (Negova),. Rožman (GR), Kaštrun (Bogoji-v (ApačevCii Mlinarič (OŠ III), Bejekova (OŠ II), CHtn, °8) Nu 'n Tuševa (GR). Tretja mesta so zasedli: KčNovaS(1°Š "K V°8rinčič <0Š HTat 7^7 ^Pačet e b K Hodošček (OŠ III), Šeruga (OŠ 1), t GK) k’ ed°nja (Puconci), Kamničar (Puconci). y°tič(b (Kuzma?'?6 (Prosenjkaovci), Muhičeva (GR) in J; i^i Uconcj) j ^Orbe ■ ml. mladinci do 50 kg: 1. Robert Radine; n bašo Pijevič (OŠ III), 3. Igor Kevc (Nego-v/^inir^^^č (P,,a SO kg: L Borut Jagarinac (Negova), 2. 0-3. u’ E Martin^?0*?’ 3- Tomaž Mlinarič (OŠ III); ml. aiaTu« tco ‘diak (Radenci), 2. Petra Husar (Bako-(D. S.) sarna, garaža za kombi in fitnes center, so vredni okrog 7 milijonov SIT. Prostore je predal namenu prvi predsednik kluba Jože Farič. Na slovesnosti pa so tudi prevzeli nov kombi Renaul Tra-fic, kije vreden nad 3 milijone SIT. Ključe novega kombija je predal župan Občine Cankova -Tišina Alojz Flegar najstarejšemu članu kluba Alojzu Lazarju. Na prvo vožnjo pa jih je zapeljal gospodar kluba Stanko Farič. Novi kombi, ki bo služil tekmovalcem za prevoze na tekmovanja, bo na voljo tudi za potrebe OŠ Tišina, svetu občine in krajanom Tišine. Nakup kombija sta podprla tudi župan občine in člana sveta Alojz Flegar ter Jože Farič. S tem so ustvarili osnovne pogoje za delovanje kluba. Kolesarski klub Tropovci se skupaj s Športnim društvom Radenci pripravlja na organizacijo 16. tradicionalnega kolesarskega maratona Treh src v Radencih. V septembru, mesecu športa, pa bodo pripravili družinsko kolesarjenje, na katero že sedaj vabijo ljubitelje kolesarjenja. Za naslednjo tekmovalno sezono pa bodo ustanovili tekmovalno ekipo. Veseli bodo vsakega mladega kolesarja, ki se želi ukvarjati s tem športom. Feri Maučec, fotografija: Nataš Juhnov. lonca II (Kos); 3- do 12-letniki na 1700 m (300.000 SIT); 1. Lord Lobell (S. Jureš) 1:21,6, 3. Aldea (Babič), 4. Anomis (Simona Jureš), 5. Lilly Lobell (D. Zorko); 3-do 12-letniki na 1700 m (500.000 SIT); 1. Lavishy (Heric) 1:20,3, 3. Proudy(T. Slavič); 3-do 12-letniki na 1700 m (1,000.000 SIT); 2. Ira MS (M. Slavič ml.) 1:19,7; 3-do 12-letniki, domači in uvoženi konji, start s trakom: 1. Duras (J. Sagaj) 1:18,6, 2. Soulman (T. Makoter) 1:18,4, 3. Benjamin C Lee (J. Makoter) 1:17,5, 5. Charli So-molli (M. Slavič, ml.) 1:19,0. Dirka županov na 100 m: 1. Aldea (Bratuša, Ljutomer) 1.20,7, 2. Ira MS (Trofenik, Ormož), 3. Anomis (Luci, Ptuj), 4. Lavishy (Toplak, Radenci). N.Soštarič, fotografija: N. Juhnov Šport od tod in tam Preskakovanje ovir - Velenju je bilo državno prvenstvo v preskakovanju ovir. Sodelovale so tudi ja-halke KK Murska Sobota grad Rakičan Monika Marič, Katarina Magdič, Mojca Horvat in Maja Vohar. V ekipnem delu prvenstva so mladinke zasedle četrto mesto, med posameznicami pa je bila Maja Vohar peta. Dobro se je odrezala tudi Monika Marič. Nogomet - V prijateljski mednarodni nogometni tekmi je hrvaški državni in pokalni prvak Croatia v Rakičanu premagal soboško Muro s 3:1. Strelci golov so bili: Sliškovič 2 in Štefulj za Croatio ter Dvoršak za Muro. Pred okrog 1.200 gledalci je sodil Kerčmar s Hodoša. Kasaški šport - Janko Makoter iz Konjeniškega kluba Ljutomer je s šestletnim uvoženim žrebcem Banj-minom C Lee zmagal na mednarodni kasaški dirki na Dunaju z izvrstnim kilometrskim časom 1:15,3. To je njegova letošnja druga zmaga v Avstriji. Nogomet - V prijateljski mednarodni nogometni tekmi je splitski Hajduk v Beltincih premagal domače Beltince z 1 : 0. Edini gol na tekmi je dosegel Saara. Pred okrog Feri Maučec Med junaki kegljaškega športa Štefan Smodiš državni in pokalni prvak Avstrije Štefan Smodiš iz Šalamenec, ki je petnajst let tekmoval za Radensko in Čardo, nato pa štiri leta za mariborski Konstru-tkor, seje leta 1990 preselil k avstrijskemu prvoligašu Leob-nu, kjer tekmuje še danes. Kot član Leobna je dosegel nekaj odličnih rezultatov. Med drugim je leta 1991 na mednarodnem prvenstvu Avstrije podrl 958 kegljev in postal mednarodni prvak Avstrije. Leto dni kasneje pa je osvojil naslov pokalnega prvaka Avstrije. Sicer pa je bil večkratni prvak avstrijske Štajerske, klubski prvak, zmagal e na številnih turnirjih ter postavil več rekordov kegljišč. Omeniti velja rekord kegljišča v Leobnu s 1005 podrtimi keglji. Priznanje ŠZ Slovenije Mariki Kardinar V tekmovalni sezoni 1990/ 91 sta Marika Kardinar iz Dobrovnika in Hary Steržaj iz Ljutomera uspešno tekmovala v dresih Ema iz Celja in Konstruktorja iz Maribora v prvi zvezni ligi. Ženska ekipa Ema iz Celja je namreč osvojila naslov državnega prvaka, Marika Kardinar pa je bila s povprečjem 443,6 podrtimi keglji tretja najboljša tekmovalka v zvezni ligi. Ekipa Ema iz Celja je bila tudi svetovni ekipni prvak. Moška ekipa Konstruktorja je zasedla tretje mesto v zvezni ligi, Hary Steržaj pa je bil s povprečjem 899 podrtimi keglji na sedmem mestu med tekmovalci v zvezni ligi. Sicer pa je Marika Kardinar za odlične rezultate v letu 1991 prejela priznanje Športne zveze Slovenije, ki ji ga je podelil predsednik dr. Rajko Šugman na slovesnosti v Cankarjevem domu v Ljubljani. To je tembolj pomembno, saj je bila zaradi rojstva drugega sina Marka nekaj časa odsotna s kegljaške steze. Priznanje Športne zveze Slovenije je tokrat dobil tudi Marko Slavič, mlajši, iz Ključarovec za dosežke v kasaškem športu. 1200 gledalci je sodil Kerčmar s Hodoša. Ulična košarka - Potem ko so v Gornji Radgoni ustanovili klub za steerball in uredili igrišče na parkirišču Pomurskega sejma, bodo v soboto, 13. julija, ob 10. uri pripravili prvi tovrstni košarkarski turnir. Pričakujejo okrog 30 ekip (trojk) iz Pomurja in Štajerske. Tekmovali bodo v dveh starostnih skupinah -do 18 in nad 18 let. Ob tej priložnosti bodo tudi pripravili aktraktiv-no tekmovanje v metanju trojk in zabijanju. Prijave zbirajo po tel. št. 62 977 (Vlado Adam). 0. B. Atletika - Na prvem Miklavževem gorskem teku v Šmartnem pri Tuhinju je na 10,8 km v svoji starostni kategoriji zmagal Branko Perme iz Lendave. V isti kategoriji je Slavko Kumek (TS Radenska) zasedel šesto mesto. Med st. člani in v skupni uvrstitvi pa je Slavko Kumek iz Gornje Radgone zasedel četrto mesto. Vrtno kegljanje - V Mariboru je bilo tekmovanje slepih in slabovidnih v vrtnem kegljanju. Med šestimi ekipami je zasedla druga ekipa Murske Sobote drugo mesto z 261 podrtimi keglji, prva ekipa pa četrto me- Radenska v drugi slovenski, Nafta v varaždinski ligi V letu 1991 so kegljalci Radenske tekmovali v drugi slovenski ligi in dosegli nekaj odličnih rezultatov. Rekordno zmago so zabeležili na tekmi z Rudarjem iz Hrastnika, ko so podrli 5215 kegljev, kar je bil rekord kegljišča. Za ekipo Radenske so tekmovali: M. Steržaj 941, Kovačič 906, R. Smodiš 883, Kučan 833, Drvarič 833, Šalamon 424 in Mundjar 395 podrtih kegljev. Na tekmi Radenske s Krškim pa je Miro Steržaj v Radencih podrl rekordnih 963 kegljev. Kegljači Nafte iz Lendave so tekmovali v varaždinski kegljaški Leta 1991 je Štefan Smodiš iz Šalamenec (prvi z desne), član avstrijskega Leobna, na mednarodnem prvenstvu Avstrije v Insbrucku zasedel prvo mesto in postal prvak Avstirje. ligi in zasedli peto mesto. Za Nafto so tekmovali: Felšo, Žalik, Ra-dakovič, Horvat, Kopinja, Peric, Levačič. Na prvenstvu varaždinske kegljaške zveze pa se je izkala-za članica Nafte iz Lendave Marica Varga, saj je z 811 podrtimi kgelji zasedla tretje mesto. V letu 1991 so kegljalci Radenske in Nafte sodelovali na mednarodnem turnirju za pokal NSE v Monoštru na Madžarskem. Med 12 ekipami je Radenska zasedla drugo, Nafta pa šesto mesto. Najboljša pri Radenski sta bila Drvarič s 423 in Kovačič s 410 podrtimi keglji. Pri Nafti pa je bil najboljši Žalik s 428 podrtimi keglji. V Monoštru je sto z 243 podrtimi keglji. Med posamezniki je v skupini A zmagal Tonček Kos s 75 podrtimi keglji, Štefan Maučec pa je bil četrti s 63 podtimi keglji. V skupini B je bil Srečko Golob tretji s 76 podrimi keglji, Silva Mlinarič peta (66), Anton Gom-boc šesti (61), Drago Potočnik Atletika ------------------------------------ Dražnikova (dvakrat) in Romanova državni prvakinji V Kranju je bilo državno prvenstvo v atletiki za mlajše mladinke in mladinke. Sodelovali so tudi člani AK Pomurje iz Murske Sobote in osvojili kar šest odličij, od tega tri naslove državnih prvakov. Najbolje se je zopet odrezala Mateja Dražnik iz Črenšovec, saj je osvojila dva naslova državnih prvakinj - v metu diska s 33,6 m in metu krogle s 14,90 m, kar je novi državni rekord za ml. mladinke. Izkazala seje tudi Sonja Roman, saj je v teku na 600 m s časom 1:36,26 zasedla prvo mesto in naslov državne prvakinje, v teku na 800 m pa je bila peta. Kljub poškodbi Sonja Roman še vedno računa na sodelovanje na mladinskem svetovnem prvenstvu, ki bo avgusta v Avstraliji. Pohvaliti kaže tudi nastop Daniele Žalig, ki je v skoku v višino z rezultatom 155 cm zasedla tretje mesto in bronasto kolajno. Med fanti sta najbolj izstopala Davorin Celeš, ki je skoku v višino s 195 cm osvojil srebrno kolajno, bronasto medaljo v teku na 3000 m (9:41) je osvojil Aleš Žalig, v teku na 2000 m (6:16,64) pa je bil šesti. Druge uvrstitve pomurskih atletov: 100 m - sedmo mesto Maja Šogarič (13,14), deveto mesto Polonca Horvat (14,69), 300 m - štirinajsto mesto Anita Krančič, 600 m - šesto mesto Anita Krančič (1:41,73), sedmo mesto Mojca Meglič (1:42,64). Ženska štafeta Pomurja je v sestavi Šogo-rič, Krančič, Meglič in Horvat zasedla v teku 4 x 300 m peto mesto. Med fanti sta tekmovala še Samo Pelci in Denis Šparaš. V štafeti 4 x 100 m je Pomurje v sestavi Čeleš, Žalig, Pelci in Šparaš zasedlo četrto mesto. G. G. bilo tudi kegljaške tekmovanje za pokal treh dežel. Zmagal je Monošter z 2354 podrtimi keglji pred Radensko 2334 in Fursten-feldom 2309 podrtimi keglji. Miro premagal Haryja za tri keglje Kegljaški klub Radenska je ob koncu leta 1991 pripravil tradicionalni kegljaški turnir Radenska ’92 v disciplini 2 x 200 lu- čajev. Po pričakovanju je zmagala ekipa mariborskega Konstruktorja s 5344 podrtimi keglji pred Radensko 5120 in Fužinar-jem z Raven na Koroškem 5118 podrtimi keglji. Najboljši posameznik je bil Miro Steržaj (Radenska) z 937 podrtimi keglji pred sinom Haryjem Steržajem (Konstruktor) 934 in Lastnikom (Fuži-nar) 914 podrtimi keglji. Oseminpetdesetletni Miro Steržaj je bil namreč še vedno najboljši ke- gljalec Radenske. Prvi TOP 12 dobila Marika Kardinar V začetku leta 1992 je bil v Kočevju prvi kegljaški TOP 12 za člane in članice, kije bil hkrati preizkušnja za sestavo slovenske reprezentance za svetovno prvenstvo. Najbolje se je odrezala Marika Kardinar iz Dobrovnika, članica Ema iz Celja, saj je s 464 (3O8in 156) podrtimi keglji zasedla prvo mesto. Hary Steržaj iz Ljutomera, član mariborskega Konstruktorja, na tekmovanju ni (nadaljevanje) sodeloval. osmi (858), Branko Peček deseti (886) in Dušan Korošak enajsti (49). (T. Kos) Šah - V domu učencev v Murski Soboti seje bil 5. mednarodni šahovski tabor, ki ga je odprl znani šahist Štefan Cigan. V taboru je bilo 75 mladih šahistov in 10 mentorjev. 22 vestni k, 11 ■ te zgodi se vsak dan zvezde vam kažejo Pionirji avstralskega neba Na nepreglednih avstralskih prostranstvih je letalo edini način prevoza, s katerim se v doglednem času kam pride. Zato ni presenetljivo, da se je letalstvo v Avstraliji začelo razvijati že zelo zgodaj, še v tistih »avanturističnih« časih. Takrat je nastala tudi družba OVEN Ona: Sicer si boš prizadevala slediti dobremu nasvetu, a boš že po prvih težavah vse skupaj enostavno pustila. Ali ne bi bilo bolje, če bi imela malo več potrpljenja in bi bila zadovoljna tudi z majhnim uspehom? On: Vse okoli sebe gledaš predvsem s temne strani, kar pa nikakor ni dejanska slika tvojega okolja. Stara prijateljica si bo na vsak način poskušala ponovno pridobiti tvoje zaupanje. Stopi ji nasproti - ne bo ti žal... . „ BIK Ona: Čeprav si obljubila, da boš molčala, pa ti bo vseeno ušla neprevidna beseda in že bo ogenj v strehi. Sicer boš poskušala storjeno popraviti, vendar pa boš le še zaostrila dosedanjo zmedo. Pri- čakuj posledice! On: Pričakuj obisk, ki ti lahko še dodobra spremeni tvoje življenje. Naj ti ne bo žal izdatkov, saj brez tveganja ne bo pravih rezultatov. Konec tedna te čaka prijetna avantura, le oseba ne bo tista, ki bi si jo želel. DVOJČKA Ona: Še vedno boš nihala med realnostjo in lepimi sanjami in ravno zato lahko zamudiš lepo priložnost pri osebi, ki ti sicer vzbuja spoštovanje, vendar si nikoli nisi upala pomisliti na karkoli več. On: O mnogočem si imel prav, toda sedaj pač ni čas, da bi opozarjal na svojo nezmotljivost. Za neko stvar ti bo kasneje še žal, vendar ne kaže postaviti vsega na kocko le zato, da bi dobil nekaj, kar ti pozneje mogoče sploh ne bo všeč. RAK Ona: Doživela boš nekaj nesporazumov, predvsem zaradi stalnega vmešavanja prijateljev v povsem zasebne zadeve. Proti koncu tedna se ti obeta zanimiva zabava, ki pa se bo končala na nekoliko neprijeten način. On: Po 'težkem' koncu tedna se boš zbudil s še 'težjo' glavo, zato se ti lahko kaj hitro zgodi, da ti bo šlo vse kar najbolj narobe. Raje se malo potuhni in počakaj na ugodnejši trenutek, predvsem pa na treznejšega. LEV Ona: Je že res, da sedaj nisi ravno v zavidanja vrednem položaju, toda naj te tolaži to, da bi lahko bilo vse skupaj še slabše. Tako pa ti še vedno ostaja vsaj partnerjeva podpora, pa četudi le moralna. On: Čeprav se ti bo od začetka dozdevalo, da si zašel v popolnoma slepo ulico, pa se bo kmalu pokazalo, da ni tako. Glede poslovne strategije, za katero si se odločil, pa še ne bo kakšnih večjih rezultatov. DEVICA Ona: Neki novici sicer sprva ne boš verjela, nato pa jo boš z navdušenjem sporočila dalje. Vendar pa se lahko kaj hitro zgodi, da ti bo nekdo zaradi tega postal nekoliko nevoščljiv in ti bo poskušal nagajati. On: Imaš srečo, da z lahkoto pozabljaš vse, kar je v tvojem življenju neprijetnega in preživetega. Več pozornosti pa boš posvetil radovednim očem, ki že dalj časa sledijo tvojim včasih celo smešnim avanturam. Qantas, danes ena največjih na svetu. Nekdanje hangarje te družbe so zdaj spremenili v muzej. Otvoritev pa je popestril miting oldtimerjev, ki so kljub častitljivim letom še vedno sposobni za polet. In marsikje jih tudi še uporabljajo. Tou poletje je malo čudno. Najprlš nas je sk0® vročina vmorila. Te so nas napadnoli črvi v lUki« Gda smo kumaj eden driljgomi dopovedali, ka so tej । nej smrtno nevarni, so soboški dnevi prnesli deževjer vmes so bila neurja s točof, po tiston so se začnoie poplave, zdaj de pa vročina ta do radgonskoga senja«. Zdaj se saki čas le j ko pojavi peronospora, pa nad vsen ten so pa že priprave na volitve. Te do na pa prnesle telko stroškof pa kvara, kak vse tou, _■ je prle bilou povejdano. Na konci pa haska niksog I nede pravi Bela, šteri se pijta kak tou, ka smo o’6’ I davčnivi službi ukinoli pa napravili edno, za 3t“° i nilcamo ešče idnouk več delovni mest kak do zdaj* I pa preveč si okoli toga un glavž ne tere, ka * I zna, ka je vse zopston. Tak njemi nigdar nede jas" ' I gda firma kujpi pet računalnikof, pa pravi, ka sa | nadomesti tri lidij. Te pa fčasi petnajst delo™* mest na novo odprejo. Za vse falinge, šteri je 201 Na tone zlata v morju Svila, začimbe, kava, čaj in druge dragocenosti, ki so za Evropejce od 16. do 18. stoletja pomenile pravo razkošje, je bilo potrebno v Azijii plačati z velikimi količinami zlata. Trgovske ladje so plule okoli Afrike -mimo Kapverdskih otokov - in kot domnevajo, je v ostankih šestdesetih ladij tam na morskem dnu skritih še veliko zlata. Podjetje, ki so ga pred kratkim ustanovili v Lizboni, si je od kapverdske republike izposlovalo triletno dovoljenje za iskanje zakladov. Že nekaj tednov sistematično preiskujejo čeri in obale te otoške republike. »idnouk več, je pa računalnik krif. . Dobra računica brez računalnika je pa v Soboti vjo ' ka so si eni prodajalci na tržnici napravili kse skladišče na Kocljevoj ulici tak, ka so posta stari tovornjak hladilnik na lejpi vednaki asfalt P notri majo skladišče za zelenjavo. Gda je pa *"a °. pa robe se pa ešče eden tovornjak kre njega ulici, pa tak vsi fkUp najcenej skouz prijdo. v so si pa zeli po tiston menšon tovornon vozil h šteron ma že par lejt na drUjgon kraji ulit® pločniki prodajalec skladišče suje robe, šter 0 a lejta dosledno v križišči odavle, pa ga nišče s pretesnoga križišča nemre fkraj spraviti. . pravo, ka si un zdaj eden stari avtobus v toj u pred apoteko postavi, pa de mču v njen skladlnede pouleg de pa zdravilna zelišča odavo. Konopl® j vmes. Džouži f Tveganje pri udeležbi v tem podjetju je precejšnje, toda astronomsko visoki dobiček bo odtehtal sleherno tveganje, seveda če bo iskanje zakladov uspešno, kot pričakujejo. Zazdaj so od- krili razbitine španske ladje Ss to Andre, ki se je potoP^^J stoletju in je na seznamuseS . setih ladij, za katere doinnt jo, da so potonile na t61” močju. Neuradna resničnost . Rusija je zadnje tedne spet v središču pozornosti s7®*0*116 J g^odn3.1/ da zaradi predsedniških volitev, na katerih se reformistična, P 0|,|jubljsJ*! merjenost, sooča s staro komunistično tradicijo. Vsi kaka* ^jj, V veliko, vprašanje pa je, kaj se bo spremenilo v življenju nav bijejo bitko za preživetje. Po uradnih podatkih živi pod ^^aditore' že tako postavljena zelo nizko, kar 30 milijonov Rusov. nost pa je mogoče vsak dan videti na ulicah. TEHTNICA Ona: Pogovor s prijateljem te bo tako pomiril, kot tudi prinesel sicer že zdavnaj izgubljeno samozavest. Ne trudi se, da bi ubogala 'dobronamerne’ nasvete, ampak raje delaj po svoji glavi. Presenečenje! On: S prijatelji se boste kar pošteno poveselili, za nameček pa boš ponovno spoznal še izredno privlačno dekle iz daljne preteklosti. In oba bosta ugotovila, da sta si bila že takrat zelo všeč, sedaj pa bosta to tudi realizirala. ŠKORPIJON Ona: Zaljubila se boš, ljubezen bo prijetna in globoka, ravno takšna, kot si jo želiš. Pokazala se bo možnost za spremembo v poklicnem življenju, s tem pa še! obilo drugih ugodnošti, ki so vezane na to. On: Navada, ki ti jo prijateljica sicer ne očita, je stvar, ob kateri bi se moral vsaj malo zamisliti. Nekdo ti sicer veliko pomeni, vendar ne toliko, da bi zaradi rije podiral stara prijateljstva. STRELEC Ona: Trenuten razplet dogodkov ti ne bo omogočal kdo ve kakšnega mešetarjenja s srčnimi zadevami. Drži se raje tistega, ki ga imaš, pa čeprav je nekdo drug veliko bolj mamljiv. Toda tudi veliko bolj nedosegljiv! On: Vse predolgo si se zanašal na svojo srečo, sedaj pa boš okusil tudi malo grenkejšo stran življenja. Nekdo se ti bo prav prizanesljivo smehal, a ti bo na koncu vendarle pomagal. Pazi na neprijetna presenečenja. KOZOROG Ona: S sprenevedanjem ne boš dosegla ničesar, zaigrati bo potrebno na povsem druge karte. In predvsem: kdor ni zadovoljen z majhnim, velikega vreden ni. Pričakovano povabilo pa bo prišlo za las prepozno. On: V nekaterih stvareh si vse preveč prepričan vase, kaj lahko pa se ti pripeti, da se ti bo vse skupaj pošteno izjalovilo. Malo manj govori in več delaj, saj bodo tvoja dela govorila kar sama od sebe. @ VODNAR Ona: Vsega sicer res ne moreš imeti, vendar pa lahko dobiš prav tisto, kar te najbolj mika. Našla . boš čas za popestritev ob koncu tedna, ki se bo razpletel v tvoje veliko veselje. Izkoristi ugodno priložnost! On: Še najbolje bo, da se odrečeš tveganim načrtom, saj je velika možnost, da se ti bo vse skupaj ponesrečilo. Bodi raje zadovoljen z majhnim, kaj več pa bo prišlo kar samo. Nekdo te bo prijetno presenetil ... ■ - ■ RIBI Ona: Še vedno te bo spremljala neverjetna sreča. Vseeno pa bi bilo dobro, če bi se začela počasi zavedati, da lahko to tudi mine. S prijateljem se boš zapletla v nekaj lepega, kar pa bo na žalost le prehodne narave. On: Naj ti ne bo nikar nerodno priznati narejeno napako, saj je to veliko bolje, kot pa trmasto vztrajati do še slabšega konca. Nekdo, ki si ga nekoč že ljubil, se ti bo ponovno vmešal v tvoje ljubezenske dogodivščine. Močnejši odnehajo a Slom so na prvi.pogled močnejši od ljudi, a proti clo^L v mnosti so brez moči. Dolgoletna vojna med sloni m entjski pokrajini Mwea, ki je sicer naravni park, se j® zmago kmetovalcev, ki so ga želeli preorati. Ker hrane * y nikoli m dovolj, so popustile tudi oblasti. Slone so pres^ tod« kilometrov oddaljen park Tsavo. Logistični podvig je «sPe’ za kako dolgo ? Dokler se zgodba ne bo ponovila ? ČEZ ■ ZA A julija 1996 i ,a vsakogar nekaj Proti elektriki v laseh Kadar so lasje pretirano raz-maščeni (vzor neubogljivosti), so vsi poskusi, da bi jih oblikovali v želeno obliko, podobni boju z mlini na veter. Največje preglavice delajo tanki in suhi Baloni in balončki Čudežni nedrček, tudi pri nas znan kot »wondebra«, je menda izum stoletja. Tako vsaj trdijo vsi tisti - in ni jih malo -, ki menijo, da so ženske obline (na pravih mestih seveda) pomembnejše kot karkoli. Če so morda mnenja o tem vendarle različna, pa je dejstvo, daje čudežni nedrček prodajna uspešnica, kakrše že dolgo ni bilo. In dokler bodo svet obkrožali posnetki takih »balončkov«, najbrž ne bo drugače. lasje, kj so takšni že po naravi ali pa smo jih skvarili z neustrezno nego. Pri štiridesetih, ko se zmanjša izločanje hormonov, pa se mora s labšo kakovostjo las sprijazniti kar precej žensk. S pravilno nego se da marsikaj popraviti. Z blagim šamponom, ki ste ga razredčili z vodo, umivajte lase le po površju, ne pa vse do korenin. Po pranju vselej uporabitte balzam, vsaj nekajkrat na leto pa iz rumenjaka in ricinusovega olja naredite 23 Kuhajte z nami i » j pravil za sončenje t v!n ^0 se s°ncu med 11. in 15. uro. 4 hiran j0 PitL dst^'čajno mlek Za sončen-ie ae dodatno obremenjuje kožo. 8u' sonče ° 'n kreme za obraz ne morejo nadomestiti sre-jknju nJe, ker niso odporni proti potenju, vodi in dr- začlsn "nČe,nje za telo lahko uporabljamo za obraz uWvia~?^ saj ne vsebuje toliko vitamina E Ho Obrati- e' n°.kot so sredstva za obraz. kožrnU,Z'J°’ mlek0 ali kremo? Za normalno do zmer-krem n? lzberimo emulzijo, za normalno polt mleko in X°hranitev za obraz)- Po sonč ■ Zrelosti in dodatno zaščito kože se mo-hi^vse^-11-U spet namazati z zato ustreznimi sredstvi, lego ek. Lah?° v'az*'ne učinkovine, vitamin E in imajo hladi-te*esa po k ° Uporabimo tudi naše običajno sredstvo za °Panju, če le ni preveč mastno. Lepša drža, zdrav hrbet M vodnih rastlin 1. Spustite se na vse štiri, roke imejte oprte na tla v višini ramen. 2. Sklonite glavo, hrbet pa počasi dvigujte tako dolgo, da se še dobro počutite. Vztrajajte v tej drži 10 sekund. 3. Počasi se vračajte v osnovno pozicijo, trebuh rahlo pritiskajte navzdol, glavo pa dvigujte. Vztrajajte v tej drži pet sekund. Vajo ponovite petkrat. 4. Lezite na tla s predse stegnjenimi rokami. 5. Izmenoma dvigujte desno nogo in levo roko ter nasprotno. Pri vsakem dvigu štejte do deset. Vajo ponovite desetkrat. oblogo, ki mora biti na laseh vsaj pol ure. Potem si lase umijte z običajnim šamponom. Tako boste preprečili lomljenje las in cepljenje lasnih konic. Prevroči sušilniki naredijo veliko škode, pa tudi sonce in veter nista nenevarna. Zaščitite se s . slamnikom ali ruto. Vestnik Ruta je lahko kaj vec bombaž z batikom sta hit sezone). Mere: 110x180. Domiselno, praktično, duhovito. čebru??,enem loncu v ahko uredimo »o gojimo ome-'C^ern!'rastlin- Za ta H,?6Posode P^^uookra-^Pr^^Orai’ tudi kl> notranje ez barvo, ki nepre- PraProt, so lepe v namjši skodeli, ki jo postavimo na vrt, balkon ali na teraso ob sedežno garnituro. Površinsko plavajoče rastline niso pritrjene, njihove korenine dobivajo hranila neposredno iz vode. Takšna plavajoča rastlina je tudi vodna škarjica. Za majhne posode so vrtnarji vzgojili posebne vrste pritlikavih lokvanjev, ki se zadovoljijo že z dva decimetra globoko vodo. • Zaupen pogovor z vedeževalko. 090 4215 ‘’4GLX ,4 ^.?Mjenih avtomobilov $0 avtna Seimu rabljenih avtomobilov v Murski Sobo-K Om°bilOv, prodali pa štiri. V1«?6 GT Letnik prev.km. Cena 1994 30.000 950.000 SIT 1994 44.500 38.500 DEM 1994 11.000 22.000 DEM 1995 27.000 100.000 SIT 1992 47.000 26.000 DEM 1987 48.000 7.800 DEM 1991 34.000 8.200 DEM 1987 10.500 7.700 DEM 1990 80.000 6.500 DEM 1994 18.500 18.000 DEM 1994 18.500 18.000 DEM Vsako poletje vedno znova vzljubi rute, zlasti na počitnicah ob vodi, kajti ruta je lahko veliko več kot samo le ruta. Enako spretno kot Po-linezijke jo lahko ovijete okrog vra- ta in bokov, nadenete čez prsi, spredaj prekrižate in zavozlate za vratom in že imate imeniten gornji del h kratkim hlačam. Z ruto lahko okrasite poletni slamnik ah jo uporabite kot bisago, v katero zmečete potrebščine za na plažo. Potrebujete le ustrezen kos blaga (prosojen sifon s cvetličnim vzorcem ali tanek Cene sadja in zelenjave Zelenjava Tržnica M. G. Sobota Radgona Ljutomer jabolka 130 240 180 pomaranče 210 180 nektarlnke 525 450 490 banane 204 170 179 hruške 260 350 280 marelice 340 400 420 breskve 260 300 300 grozdje 820 600 650 lubenice 160 160 150 kivi 590 350 250 ananas 360 350 250 limone 250 380 250 paradižnik 197 240 250 paprika 400 380 350 krom., »liri 33 60 40 krom., ml. 80 90 60 šolala 160 150 zeleno zelje 100 120 130 fižol, stročji 180 490 460 kumare 100 160 160 cvetača 210 380 250 korenje 160 200 120 čebula, ml. 180 200 200 česen 525 500 500 jajca 18 20 19 Čas bučk -nadete bučke Domovina buč je Mehika. V Evropo . so jih prinesli Španci. V svojih zapiskih jih prvič omenja Kolumb 1. 1492. Danes omenjajo buče tudi v priročnikih zdravilnih rastlin. Veliko vrednost imajo oljna semena pa tudi mesnati deli bučk. Danes poznamo številne vrste po obliki in barvi plodov, od užitnih do okrasnih, od rastlin z dolgimi plazečimi vrežami do grmastih, ki so primerne za gojenje na vrtovih, kjer ne zavzamejo veliko prostora. Ljudsko zdravilstvo je hitro spoznalo zdravilnost rastline, ki je dobilo tudi znanstveno potrditev. V drugi polovici junija že pobiramo plodove svetlo ali temno zelene barve, dolge od 16 do 25 cm. Majhne bučke gojijo in prodajajo pod imeni zuccheti, zuchini. Pripravljajo jih na različne načine, kuhajo, dušijo, pečejo, različno ocvrejo, a vedno zelo mlade plodove predvsem kot priloge. Iz še zelenih, a starejših buč je znana zelo dobra prikuha s smetano, na Madžarskem je cenjen bučni zvitek z dodatkom mletega maka. Nadete bučke s prilogo krompirjevega pireja so samostojna jed. Na osebo računamo približno 20 cm dolgo bučko, ki jo prerežemo in z žličko previdno odstranimo mehko sredico. Mesnati del buče mora ostati. Potrebujemo: 4 ravne bučke, 50 dag mešanega mletega mesa (25 dag govedine in 25 dag svinine), 2 srednje veliki čebuli - sesekljani in prepraženi na maščobi. Ko je čebula še svetla, dodamo mleto meso, ki ga popražimo samo toliko, da se zdrobi. Ohladimo. Pridenemo 1 žlico do polovice kuhanega riža, 1 stepeno jajce, sol in poper po okusu. Preden bučke napolnimo z nadevom, jih poškropimo s kisom. Napolnjene zložimo v primerno kozico ali pekač ter prilijemo toliko vrele mesne ali kostne juhe, da so bučke do polovice v juhi. Pokrite naj počasi vrejo, da se skuhajo do polovice. Tedaj naredimo svetlo prežganje in ga razkuhamo z malo razredčeno paradižnikovo mezgo. Prilijemo k povreti jedi, bučke previdno malo premaknemo, in ko omaka zavre, polijemo po vsaki bučki (nadevu) žlico vrele ■ omake. Po želji omaki lahko dodamo žličko sladke rdeče paprike. Kuhane previdno zložimo na servirni krožnik, jih obložimo s krompirjevim pirejem in oblijemo z omako. Lahko pa omako ponudimo v posebni skodelici. Zelo mladih bučk ne lupimo, starejšim pa previdno od- stranimo kožico. Cilka Sukič Prepir zaradi soli V ugledni britanski reviji British Medica Journal ljudem z visokim krvnim tlakom priporočajo manj soljene jedi, medtem ko ameriški strokovnjaki ugotavljajo, da količina soli v organizmu nima učinka na krvni tlak. Zdravniki v Franciji zazdaj še ne predpisujejo bolnikom s previsokim krvnim tlakom diete brez soli. Mnenja izvedencev so torej precej različna in porabniki lahko samo ugibajo, ali gre pri tem zgolj za prepir med več znanstvenimi vejami ali pa imajo tudi tu prste vmes veliki proizvajalci hrane, ki nočejo izdelovati manj slanih živil. SESTAVIL MARKO NAPAST SPREMEMBA V LASTNOSTI KAMNIN STAROGRŠKI MATEMATIK IN GEOGRAE AVSWKA PREMOGOVNIK V SRBU PESNICA MUSER OKRAJŠAVA ZA NAS TOLAR ETIOPSKI GOSPOD snRt VALENTNI ALKOHOL TETRIT RRgANt V JUŽNI ITAUJI NENAGLA-SENE BESEDE S NEPOSREDEN VZROK ČEŠKA PRESTOLNICA ŠKODLJIV. ZELO MAJHEN METULJ POŠTNI PREDAL PRISTAŠ HIUAZMA AKSTOFA-NOVA KOMEDIJA EGIPČANSKI BOG NEBA SKLENITEV ZAKONA OZEK KONEC POLOTOKA - SOTOČNICA TARE RUSKI PISATELJ EKSPERT ZA F ENO LOGUO REKA V VZHODNI KOLUMBU! ZAHOD VUKAN NA HAVAJK (MAUNA) IVAN TAVČAR JAPONSKA DOLZNSKA MERA ZA CESTE UTU ČUDEŽNI NAPOJ SLOVENSKI PESNK (IVAN) REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - vodoravno: ločnica, aviatik, diploma, jek, Nen, Edam, TT, Doreč, E, Ilipia, Lac, gal, Niagara, IK, Arad, Celjani, Ankaran. 24 vestnik, 11 ■ elevizijski spored od 12. julija do 18. julija PETEK 12. JULIJA TV SLOVENIJA 1 1025 1040 1105 1300 1305 1500 1555 1655 1725 1800 1805 1830 1910 1930 2005 2040 2220 Q15 040 210 Učimo se ročnih ustvarjalnosti Denis Pokora, ameriška nanizanka Zaljubljeni Blume, ameriški film Poročila Kolo sreče Moderna mesta, švicarska serija Portret slovenskega glasbenika Kam vodijo naše stezice Komisar in kompanija, nemška nanizanka Dnevnik Moja ideja, nizozemska nanizanka Lingo, tv-igrica Risanka Dnevnik Sorodne duše, angleška nanizanka Marjanca ’96 Dnevnik Vzemi denar in zbeži, ameriški film Sova: V območju somraka, ameriška nanizanka Brane Rončel izza odra Poročila TV SLOVENIJA 2 1040 11.10 1140 1210 1300 1350 1520 1620 1650 17.15 1800 1845 1925 2005 2035 21.15 2215 2245 2310 Izobraževalna oddaja V žarišču Znanost od blizu, kanadska serija Podoba podobe Umetniški večer: Stoletje filma Hotel Amerika, francoski film Moški, ženske Sorodne duše, angleška nanizanka Svet divjih živali, angleška serija Lahkih nog naokrog Kobra, ameriška nanizanka Tv-kvadrat Denis Pokora, ameriška nanizanka V žarišču Ljudje kot mi, ameriška nadaljevanka-, zadnji del Studio City Avtomagazin Novice iz sveta razvedrila Zavrtimo stare kolute POP TV 10.00 Santa Barbara, ponovitev - 11.00 Ma-gnum, ponovitev - 12.00 POP-kviz, ponovitev - 12.30 M.A.S.H., ponovitev - 13.00 Med prijatelji, ponovitev - 14.00 Moštvo in njegov trener, film - 16.00 POP 30- 16.30 Srce na nitki, nanizanka - 17.00 Brisco County, nanizanka - 18.00 Santa Barbara - 19.00 POP-kviz -19.30 24 ur - 20.00 VR 5, nanizanka - 21.00 Highlander, nanizanka - 22.00 Srečni Luka, nanizanka - 23.00 Otroška igra 2, film - 0.30 24 ur - 1.00 POP 30, ponovitev TV HRVAŠKA 1 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Risanka - 10.35 Popolna tujca, serija - 11.00 Pax Chri-sti - 11.50 Med nami dečki - 12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezen, serija - 12.45 Razburljiva dvajseta leta, ameriški film - 14.35 Veliko pristanišče, otroška serija - 15.05 Poročila -15.10 Terra X, dokumentarna serija - 16.05 Risanka - 16.50 Piratke, serijski film - 17.50 Kolo sreče - 18.25 Razpotja federacije -18.55 Hugo - 19.30 Dnevnik - 20.10 Zaploskajte, prosim, zabavnoglasbena oddaja -21.30 Kralj Tomislav, oratorij - 22.45 Dnevnik - 23.05 S sliko na sliko - 23.35 Svet narave, serija - 0.25 Poročila TV HRVAŠKA 2 16.50 Koledar- 17.00TriIer- 18.15Besede, besede - 18.45 Morje - 19.30 Dnevnik - 20.05 Korak za korakom, humoristična serija - 20.35 Dokumentarna oddaja - 21.15 Film TV AVSTRIJA 1 6.00 Roseanne - 6.30 Otroški spored - 9.00 Alf - 9.25 Kdo je tukaj šef? - 9.50 Knight rider - 11.25 Posadka, film - 13.00 Počitniški program - 17.20 Krepka družina - 17.45 Kdo je tukaj šef? - 18.10 Polna hiša - 18.35 Alf - 19.05 Roseanne - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport -20.15 Urgenca - 22.05 Diana, njena zgodba, 1. del - 23.35 Čas v sliki - 23.35 Čas v sliki -23.50 Moker grob, triler -- 1.45 Schiejokvsak dan - 2.45 Dobrodošli v Avstriji - 4.30 V znamenju Zorra, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Schiejok vsak dan -10.15 Umori so njen konjiček - 11.05 Avstrija danes - 12.00 Čas v sliki - 12.10 Vera - 13.00 Časvsliki - 13.10 Dežela in ljudje - 13.40 Umori so njen konjiček - 14.25 Kalifomijki klan - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejokvsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodoli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki -20.00 Nepristranski pogledi - 20.15 Derrick -21.15 Naš svet - 22.05 Čas v sliki - 22.30 Modemi časi - 23.00 Emocije, New York - 23.30 Na.Bahamih - 0.25 Pokopljite moje srce na zavoju reke -1.55 Bogati in lepi - 2.40 čas za kulturo - 3.15 Videonoč RTL 5.30 Poročila - 5.32 Dobro jutro - 5.35 Bogati in lepi - 6.0®Poročila - 6.05 Sledge Hammer - 6.30 Poročila - 6.35 Dobri časi, slabi časi -7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Grozno prijazna družina - 8.00 Poročila -8.05 Springfieldska zgodba - 9.00 Poročila -9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi -10.30 Moja mala Soledad - 11.00 Vroča nagrada - 11 .30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer -15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser -17.00 Jeopardy! -18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 April, april -21.15 Zgodbe s Sylta - 22.15 Life! - Veselje do življenja - 23.10 Tropska vročica - 0.00 Dnevnik - 0.30 Grozno prijazna družina -1.30 Zlata dekleta - 2.00 Tropska vročica - 2.50 Dnevnik - 3.20 Sternov tv-magazin - 5.00 Risanke TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Kalifornijske sanje - 9.35 Dopoldne, vmes Dallas - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25Telepakk - 15.00 Poročila -15.10 Narodnostne oddaje - 16.00 Poročila -16.05 Posel - 16.30 Top model - 17.00 Za upokojence - 17.30 Teka - 17.40 15 minut -18.55 Pravljica - 19.15 Privatizacija - 19.30 Dnevnik - 20.20 Dallas, serija - 21.20 Okučani: Pop koncert za mir - 22.00 Martin Scorsese, portret - 22.35 Filmski program - 0.55 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 12.00 Siesta - 14.45 Mali lord Fauntleroy, ameriški film (čb) - 16.35 Katalin Forrai, portret - 17.20 Dandanes - 17.30 Regionalni program - 18.00'Nekje in nekoč - 18.30 Vesoljske igre - 19.05 Acapulco H.E.A.T. -19.55 Pratika - 20.00 Stoletnica filma - 21.00 Dnevnik -21.10 Policijska poročila - 21.15 Tip hop, zabavni kviz - 21.45 Kultura - 22.00 Objektiv - 22.35 Pregled tiska - 22.40 Športna stava - 23.00 Ultrarenesansa - 23.35 Gesta Madžarov SOBOTA 13. JULIJA TV SLOVENIJA 1 945 1005 1020 1050 1105 1215 1235 1300 1305 1415 1510 1600 1650 1720 1800 1805 1840 1930 2010 21.15 2210 2305 045 1.15 1150 1320 1350 1535 1600 1930 2005 2135 Radovedni Taček: Jajce Živalske pravljice Zgodbe iz školjke Učimo se tujih jezikov: Angleščina Anna, Anna, švicarsko-nemški film Slovaški komorni orkester Ansambel za staro glasbo Poročila Lingo Mode.rna mesta, švicarska serija Tednik Reka upanja, francoska nadaljevanka, 1/18 Ognjena moč, ameriška serija Operacija Strogo zaupno, koprodukcijska nanizanka Dnevnik Slovenski magazin Hugo Dnevnik Osamljeni planet, avstralska pustolovska serija Havaji, rojeni iz ognja, ameriška dokumentarna oddaja Turistična oddaja Dnevnik Misel na umor, ameriški film Sova: Večni sanjač, ameriška nanizanka Poročila TV SLOVENIJA 2 Marjanca '96 . Mostovi Dama v jezeru, ameriški film Znanost od blizu, kanadska serija Športna sobota 1830 Karaoke Na vrtu Stellyard blues, ameriški film Sobotna noč Kolesarska dirka po Franciji POP TV 8.30 Brisco County, ponovitev - 9.30 Srečni Luka, ponovitev - 10.30 Highlander, ponovitev - 12.30 VR 5 - 13.00 Obraz tedna, ponovitev -13.30 Argument, ponovitev - 14.00 Formula 1, trening - 15.00 Moštvo in njegov trener, ponovitev filma - 17.00 Imamo jih radi - 17.30 Beverly Hills, ponovitev - 18.30 Melrose Plače, ponovitev - 19.30 24 ur - 20.00 TV s mreža, film - 21.30 Razprtije, nanizanka - 22.30 Balada o mali Jo, film - 0.30 24 ur, ponovitev TV HRVAŠKA 1 8.55 Poročila - 9.00 Otroška serija - 9.25 Risanka - 9.50 Modri biser Rovnja, šov - 10.20 Mala Nelly Kelly, ameriški film - 12.00 Dnevnik - 12.20 Prizma - 13.20 Dokumentarna oddaja - 14.05 Risanka - 14.20 Mladi Indiana Jones, serija - 15.10 Briljanteen - 16.00 Svetovni reporterji - 16.50 Poročila - 16.55 Sinovi neviht -18.20 David Copperfield, serija - 19.30 Dnevnik - 20.10 Zabavnoglasbena oddaja - 21.20 Singles, ameriški film - 23.05 Dnevnik - 23.25 Polnočna premiera TV HRVAŠKA 2 16.15 Koledar -16.25 Beveriy Hills, serija -17.15 Melrose Plače, serija -18.00 Plamen vojne, dokumentarni film - 18.55 Olympica, športna serija - 19.30 Dnevnik - 20.10 Preteklost v sedanjosti - 20.45 Vidikon - 21.35 Šport -21.55 Portreti: Lovro Pogorelič, glasbenodo-kumentarna oddaja - 22.40 Od duha k duhu TV AVSTRIJA 1 6.00 Roseanne - 6.30 Otroški spored - 10.25 Sobotna igra - 10.30 Feivel, mišji popotnik in njegovi prijatelji - 11.10 Disneyev festival -12.05 šport - 12.25 Kalifornijski klic v sili -13.10 Življenje in jaz - 15.20 Blossom - 15.40 Seaquest - 16.30 Beverly Hills - 17.15 Melrose Plače - 18.00 Šport - 18.30 Tohuwabohu -19 30 Čas v sliki - 20.15 Škedenj muzikantov - 22.10 Šport - 23.30 Vrnitev satanovega sinu -0.05 Ujet v Jackson county, akcijski film -2.15 Hunter - 3.05 Melrose Plače - 3.45 Be-verly Hills - 4.30 Moker grob, triler TV AVSTRIJA 2 9.00 Časvsliki - 9.05 Halo, Avstrija - 9.35 Ob 75. letnici lise VVerner - 11.10 James Bond - 13.00 Čas v sliki - 13.100b 70. letnici Petra Alexandra - 14.35 Natakar, plačami, komedija - 16.30 Dežela in ljudje - 17.00 Čas v sliki -17.05 Pogled v deželo - 17.35 Živali iščejo dom - 17.53 Verstva sveta - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Harald in Eddi - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogled s strani - 20.15 Zapustite prosim svojega moža, film - 21.50 Časvsliki - 22.00 Dobra vila, komedija - 23.35 Časvsliki - 23.40 Sirena v belem, komedija - 1.05 Šport - 2.35 Videonoč RTL 5.30 Otroški spored - 8.45 Marsupilami - 9.45 Disneyev Aladin - 10.15 Risanke - 10.25 Di-sneyev klub - 10.30 Woody Woodpecker -11.10 Power Rangers - 11.30 New Spiderman - 12.15 Polna hiša - 12.45 Življenje in jaz - 13.15 Krepka družina - 13.45 Formula 1 -15.25Žur petorice - 7.20 Melrose Plače - 18.45 Poročila - 19.10 Ob koncu tedna - 20.15 Beli morski pes, triler - 22.30 Kako, prosim? - 23.40 RTL v soboto zvečer - 0.40 Beli morski pes, ponovitev - 2.40 Melrose Plače - 3.50 RTL v soboto zvečer - 4.40 Beverly Hills TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 8.00 Otroški program - 10.05 Severozahodni prelaz - 11 .00 Višegrajske igre - 12.00 Poročila -12.05 Ponovitve: Familija, Bršljan, Osmojena srca - 14.10 Odgovarjamo na telefone - 14.30 Višegrajske igre - 15.30 Zgodovinskse zasebne zadeve, madžarski film (čb) - 16.55 Martin Chuzzlevvit - 17.55 Za boljši jezik - 18.05 Millecentenarij - 18.10 Štorije - 18.30 Kolo sreče - 19.15 Klip mix - 19.30 Dnevnik - 20.20 Deklamacija - 20.30 Hatari, ameriški film - 23.05 Ekskluzivno - 23.25 Queen TV MADŽARSKA 2 7.00 Za kmetovalce - 7.30 Narodnostne oddaje - 10.05 Džuz - 11.00 Pravi Rembrandt -12.00 Pesem doni - 12.30 Evropski popotnik - 13.00 Prometna varnost - 13.05 Avtomagazin - 13.35 Carstvo ruskega medveda - 14.25 Živo morje - 15.00 Stiki brez meja - 15.25 Trend -15.55 Poletni tabor - 16.15 Igre brez meja -16.30 Horizont - 17.00 Šport - 19.05 Familija -20.00 Tema - 20.30 Pregled tiska - 20.35 Iz gledališča: Kavarna - 0.05 Gesta Madžarov NEDELJA 14. JULIJA TV SLOVENIJA 1 915 940 1005 1130 1200 1230 1300 1305 1435 1535 1605 1620 1800 1805 1910 1915 1930 2010 2155 2310 2345 055 1400 1450 1535 1620 1705 1745 1830 1900 2005 2155 Delfi in prijatelji, španska nanizanka Sredi galaksije zavij levo, avstralska nanizanka Glasba za umirajočega kralja Obzorja duha Ljudje in zemlja Srečanje tamburašev Slovenije Poročila Hugo Karaoke Nedeljska reportaža Dlan v dlani Ženske z obale, francoska nadaljevanka, 1/5 Dnevnik Po domače Risanka Loto Dnevnik Igre brez meja Martin Chuzzlewit, angleška nadaljevanka, 1/6 Dnevnik Športni pregled Sova: Kobra, ameriška nanizanka V območju somraka, ameriška nanizanka Poročila TV SLOVENIJA 2 Angleška glasbena lestvica Videošpon V vrtincu Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike Tv-kvadrat Lahkih nog naokrog Na vrtu SP v motokrosu National Geographic, ameriška serija Intervju Filmska uspešnica: Agatha, ameriški film POP TV 8.00 Pink panter, risanka - 8.30 Spidi in Gogi, šov - 9.30 Prigode Ani in Nejčka krpice, risana serija - 10.00 Peter Pan, risana serija -10.30 Edera, nadaljevanka - 11.30 Kuhajmo skupaj - 12.00 Med prijatelji, oddaja o narodnozabavni glasbi - 13.00 Avtodrom, ponovitev - 13.30 Nogomet, posnetek - 17.00 Rožnata strela, film - 18.30 Louis & Clark: Nove super-manove pustolovščine, naniznaka -19.30 24 ur - 20.00 Čas bele smrti, film - 22.00 Na sever, nanizanka - 23.00 Formula I, posnetek -1.00 Grdi raček - 1.30 24 ur, ponovitev TV HRVAŠKA 1 8.30 Poročila - 8.35 Risanka - 9.00 Verjetno so ponoreli - 9.25 Risanka - 9.40 Arktika, dokumentarna serija - 10.10 Za otroke - 10.45 Otroški festival - 11.45 Risanka - 12.00 Dnev nik - 12.20 Kmetijska oddaja - 13.10 Folklorni festival - 13.40 Mir in dobro - 14.15 Opera Box - 14.50 Vedno v nedeljo - 15.55 Detektivi, humoristična serija - 16.20 Šaljivi hišni video -17.10 Poročila - 17.20 Štiri oči, ameriški film -18.50 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.10 Hvarski mozaik, dokumentarna oddaja - 21.00 Splitsko poletje - 22.05 FBI, ameriški film - 23.35 Dnevnik - 23.55 Zakonski pristan, humoristična serija - 0.20 Poročila 1210 1305 1505 1605 1635 1700 TV HRVAŠKA 2 10.50 Koledar - 11.00 Nedeljska maša - 17.25 Briljanteen - 18.10 Vidikon - 18.55 Olympica, športna serija - 19.30 Dnevnik - 20.15 Glasbena oddaja - 21.00 Bravo - 23.40 Šport - 23.55 Lili, ljubljenka občinstva, ameriški film 1755 1845 1915 2010 2040 2135 Sevillanas, španska glasbena o# Sobotna noč Studio City Športni pregled . .. Sostanovalke, angleška nanizan« Miinchenčana v Hamburgu, ka nadaljevanka, 13/14 Kobra, ameriška nanizanka Sedma steza, športna oddaja Angleška glasbena lestvica Osmi dan , Dekle z zelenimi očmi, danska ma it Zgodovinska kitajska mesta, a riška serija , 2225 Brane Rončel izza odr TV AVSTRIJA 1 6.00 Prepovedano zlato - 6.25 Otroški spored - 9.35 Disneyev festival - 10.35 Formula 1 -11.00 Zapustite prosim svojega moža, film -12.35 Tenis - 18.05 Prazni naboji - 18.30 Srček - 18.30 Srček - 18.55 Kuharski mojster -19.05 Nor nate - 19.30 Časvsliki -20.15 Polna luna, film - 21.55 Čas v sliki - 23.45 Vizije -23.50 Filmski kasino, Lov na metulje, film -0.55 Vse za preživetje, akcijski fim - 2.20 Vrnitev satanovega sinu - 3.50 Zadnji ugrizi psov, akcijski film - 5.40 Mestno življenje TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Mali velikani - 9.30 Čas za kulturo - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.00 Čas v sliki - 13.05 Tednik - 13.30 Tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.30 Britanski kraljevi vrtovi - 15.00 Mornarska ljubezen, komedija - 16.30 Divje življenje - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Klub za starejše - 17.55 Lipova cesta - 18.25 Kristjan in čas - 18.30 Avstrija v sliki - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Kraj zločina - 21.55 Columbo -23.30 Čas v sliki - 23.35 ljubimec Giorgio, film - 1.20 Pogledi s strani - 1.30 Kultura - 2.00 Dober dan Hrvati - 2.30 Dober dan Koroška - 3.05 Videonoč RTL 5.35 Marsupilami - 6.05 Otroški spored - 8.20 Dobro jutro, nedelja - 8.30 Otroški program -9.40 Disneyev Aladin - 10.10 Na krilih pravičnosti - 10.35 V. R. Troopers - 10.55 Sledge Hammer - 11.50 Grozno prijazna družina -12.15 Disneyeva reportaža - 12.30 Disneyeva filmska parada - 14.05 Šport -14.15 Formula 1 - 17.45 Živali iščejo dom - 18.45 Poročila -19.10 Klic vsili - 20.15 Trudni policaji ne grizejo, komedija - 22.20 Spieglov tv-magazin -23.55 Prime Time - 23.10 Zlata mrzlica, 100 let olimpijade - 23.55 Prime time - 0.15 Tvist -0.50 Formula 1, ponovitev - 2.40 Barbel Schafer - 3.30 llona Christen - 4.20 Hans Meiser - 5.15 Ekskluzivno IV MADŽARSKA 1 7.30 Otroški program - 9.00 Nedeljski magazin - 11.00 Kako si mladi predstavljajo prihodnost? - 12.00 Poročila - 12.05 Minute za srečo - 12.30 Melodije - 13.00 Top model -14.55 Dandanes - 15.05 Znanstveni poročevalec - 15.35 Verski program - 16.00 Risanke -17.05 Višegrajske igre - 17.35 Izmislimo si Madžarsko - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Teden, vmes Dnevnik - 20.15 Film meseca -22.10 Nemogoče? - 22.55 Šport TV MADŽARSKA 2 7.35 Kje, kaj? - 8.00 Julijin program z nedeljskim kuharjem - 8.30 Zgodovina književnosti - 9.00 Vesoljske igre - 9.30 Olimpijci - 9.45 Višegrajske igre - 12.30 Šport - 14.15 Novi reflektor - 14.50 Formula I iz Anglije -17.05 Lomilec src - 17.55 Millecentenarij -18.00 Moda ’96 - 18.40 Tranzit -19.10 Deli telesa - 19.40 Pravljica - 20.00 Igre brez meja - 21.30 Simfonični koncert - 23.20 Pregled tiska - 23.30 Nočno zatočišče - 0.30 Gesta Madžarov PONEDELJEK 15. JULIJA TV SLOVENIJA 1 1020 1050 1120 1300 1305 1445 1530 1600 1700 1730 1800 1805 1825 1835 1905 1915 1930 2005 2125 2225 2255 005 035 1040 1055 11.10 1125 POP TV 10.00 Santa Barbara, ponovitev -m Gogi, šov - 12.00 POP-kviz, 12.30 Imamo jih radi, ponovitev-bele smrti, ponovitev filma -1_ «0 16.30 V družinskem krogu, nanizanka Santa Barbara, nadaljevanka -1®-50 M Ime hokej, reportaža - 19.00 POP^2 24 ur - 20.00 Otroci iz epruvete, č : M.A.S.H., nanizanka - 22.30 Spo n , - 23.30 Magnum, nanizanka - 0-J । 1 .00 POP 30, ponovitev । TV HRVAŠKA 1 5[f 7 .25 Poročila - 7.30 Santa bro jutro - 10.00 Poročila- 10y^lica/ prihodnosti, serija - 10.35 Popolna ' nja - 11.00 Pax Christi - 11.45 j3- - 12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubek' 12.45 Četrti človek, ameriški filni- . ^ sanka-14.40 Modul 8-15.10 - 15.40 Terra X, serija - 16.30 Poročila - 16.50 Malibu Road, Kolo sreče - 18.25 Obnova Hugo - 19.30 Dnevnik - 20.05 nih, dokumentarna oddaja -- 21.45 Kdo je ona, serija - 21.5 prvine, informativna oddaja - 23.00 Misery, ameriški film - 0.4S TV HRVAŠKA 2 , 17.20 Koledar - 17.30 Mestece WAfriška nadaljevanka - 18.20 Podo 1 no-18.30 Risanka-18.55* 5^ serija - 19.30 Dnevnik-20.05 serija - 20.35 Skrivnostno zivljenj«^^ rija - 21.30 V preiskavi, serija -zabavnoglasbena oddaja TV AVSTRIJA I 6.00 Blossom - 6.25 Otroški - 9.30 Kdo je tukaj šef? - 1°'0^ pW 10.50 Superman - 11.40 Keng ■ film - 13.00 Otroški spored -1» h(< sliki-15.45 Superman-1^^ 17.20 Krepka družina - 17- ., ^,0^ šef?- 18.10 Polna hiša- 18-35 "'oO M seanne - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Atlanta, 100 let ophmP^ “A v* Sovražnik v moji hiši, triler -2 .j-nijtet« 23.35 Hunter - 0.25 nalka - 1.50 Čas v sliki - 2.20 $ dan - 3.20 Dobrodošli v Avstriji - TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Sch'^Ki g5pf 10.15 Umori so njen konjiček' s strani - 11.35 Avstrija v s liki - l3 sliki - 12.35 Tedenski sliki - 13.10 Orientacija -1 ^ k|an -konjiček - 14.25 Kalifornij.vS)kh. Bogati in lepi - 16.00 17.00 Čas v sliki - 17-05 19.00 Avstrija danes - 19^30 Pogledi s strani - 20.15 Po - 21.05 Tema - 22.00 čas vs^^-jj kulture, prenos - 1.30 P« lepi-1 Kalifornijski klan - 2.20 Bog^ Kultura - 4.25 Videonoč Otroška oddaja Arabela se vrača, češka nadaljevanka Pekel nad Pacifikom, ameriški film Poročila Novice iz sveta razvedrila Utrip, Zrcalo tedna Nedeljka reportaža Intervju Dober dan, Koroška Simpsonovi, ameriška nanizanka Dnevnik Radovedni Taček: Steklenica Živalske pravljice ABC - ITD, tv-igrica Risanka Žrebanje 3x3 Dnevnik Sostanovalke, angleška nanizanka Omizje Bliskanje, ameriška dokumentarna oddaja Dnevnik Sova: Kobra, ameriška nanizanka V območju somraka, ameriška nanizanka Svet poroča Poročila TV SLOVENIJA 2 Učimo se tujih jezikov: Angleščina Turistična oddaja V žarišču Christy, ameriška nadaljevanka, 10/ 21 5.30 Poročila - 5.32 lepi - 6.00 Porom la slab 6.30 Poročila - 6'35.P3o por0ČS^ Točno ob sedmih - 7-3°^ Spn^A nami -8.00 Porocfe 'fo5^M dba - 9.00 Poročila - »■ 0 10.00 Bogati in lepi '2°'^.30^^ - 11.00 Vroča nagrada _ 1 - 12.00 Opoldanski mag® onpC^ , ih leta - 13.00 Umon so bel Schafer ; ^00 Je^A^ nam^lToo'Do^^^ Deset pred enajsto 4 p . - 0.00 Dnevnik " dekleta Hammer - 1.30 Zla42 ’32s g dan k°ncert 0^!™ plesna oddaja Tonije ®stra Slovenske filhar- zanka ne gre, angleška nani- k°bra, am^r- ,amer'ška nanizanka >naRinska nanizanka Scenskem i/ar'šču ■ ichenč Fnanadalievani/ Hambur9u nem-štuS ka’ zadnji deli Orrov0deantov AGRFT Ko|ssarSka ^nie' ameriški film (čb) ^dirka po Franciji “a,1tag , j-ai 2 Ponovitev - 11.00 Ma-SfleisAS.H pOp-kviz, ponovitev tNa - 13.00 Prigode ' 1330 ŠP°rt- N^a - 1R A30 Otroci iz epruve-SaZSl J6-00 POP 30 - 16.30 V a' l9nna’ lanizanAanka ' 1700 Ograje Santa Bar’ i A T n ' nanizL\19-30 24 ur - 20 00 C' Jj^HKanka. " 21 00 Acapulco M.A.S.H., nani- ’3n’ X n°ddaia 0 av*ofnobiliz- '3°POp ;nnanizanka - 0.00 Ma- IV^^vitev 24ur' Ponovifev- liiib0|Hi •ai’’ k°ie t;3S Popo,na tujca, se-11 -25 Risanka - '12 dc'?° Pivnik - 12.20 - n'A'oaki z železniške ?'16.&0Ter4^R^nka14.4O C' '7.80 počila J Sen)a - 16 30 Ri- u oi° srečč 16,50 Malibu R°ad. V%rtHu0o.jo6,'18'« Vaša denar-<213^ia - 2119,30 Dnevnik - 20.05 k pola? Dokumentarna od- 23-30 Portreti, SM1 ??° P^ankarak!.' ^vnoglasbe-!r.ri U 19.30 ona ' 18-55 Olympica, l5Črnob^lk~20-^ filrn, be|o v barvah: VVood- 120 ^foški spored -9430 W,45 Sdtieiok vsak dat Polnahiša ’-05 Schiejok vsak dan-S' lij^^^niiček - 11.05 Avstrija '13^ - 12-10Tema - 13.00 71??^ L0 $Poma vprašanja - 13.40 - 14.25 Kalifornijski S' I7.fe 'n lepi - 16.00 Schiejok M'' 1š r^°as'< sliki - 17.05 Dobrodošli -19 -30 Čas v a® s strani - 20.15 Skrivnostni televizijski spored od 12. julija do 18. julija primeri FBI-a - 21.05 Reportaža- 22.00 Časv sliki - 22.30 Na kraju dogodka - 23.00 Sedem smrtnih grehov, ples - 0.45 Katja Troer, film -1.00 Nepristranski pogledi - 1.05 Kalifornijski klan -1.45 Bogati in lepi - 2.30 Čas za kulturo - 3.05 Videonoč RTL 5.30 Dobro jutro - 5.35 Bogati in lepi - 6.05 Sledge Hammer - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih - 7.35 Med nami -8.05 Springfieldska zgodba - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Moja mala Soledad - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin -12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopar-dy! - 18.45 Poročila - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 SK-Babies - 21.15 V imenu zakona - 22.15 Quincy - 23.15 Miami Vice - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers - 1.00 Sledge Hammer - 1.30 Zlata dekleta - 2.00 Barbel Schafer -2.55 Dnevnik - 3.20 llona Christen - 4.10 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Kalifornijske sanje - 9.35 Dopoldne, magazin, vmes serijski film - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Telepakk -15.00 Poročila - 15.10 Počitniški program za otroke - 16.00 Poročila - 16.05 Domoznanstvo - 16.15 Pop glasba - 16.30 Top model -17.00 Vklopi - 17.30 Don Ouijote - 17.55 Katoliška kronika -18.15 Posel - 18.30 Kviz - 19.00 Pravljica - 19.15 Avtomobili - 19.30 Dnevnik -20.25 Osmojena srca, serija -21.15 Studio '96 - 22.05 Stoletnica filma - 23.20 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 15.30 Pokaži kaj znaš - 16.30 Turistični magazin - 17.05 Trije doktorji, serija - 18.00 Regionalni program - 19.05 Magnum, kriminalka -20.00 Kultura - 20.10 Novinarski klub, okrogla miza - 21.00 Dnevnik - 21.15 Torek 21, kviz-21.45 Klip mix - 22.00 Objektiv - 22.35 Pregled tiska - 22.40 Čar športa - 0.10 Gesta Madžarov SREDA 17. JULIJA TV SLOVENIJA 1 1005 1020 1050 1140 1230 1300 1305 1335 1500 1515 1605 1635 1705 1800 1805 1835 1910 1930 2005 2035 2250 2320 O čudovitem povodcu Mladi Picasso, španska nadaljevanka, 3/8 Roka rocka National Geographic, ameriška serija Srečanje tamburašev Slovenije Poročila Kolo sreče Zgodbe iz školjke Dlan v dlani Svet na zaslonu Slovenski utrinki Ljudje in zemlja Gimnazija strtih src, avstralska nanizanka Dnevnik Pod klobukom: S Kazino do novih plesnih korakov Kolo sreče Risanka Dnevnik Erikini cilji, angleška nanizanka Film tedna: Čast Prizzijevih, ameriški film Dnevnik Sova: Kobra, ameriška nanizanka V bran, ameriška nadaljevanka, 1/8 V območju somraka, ameriška nanizanka Poročila TV SLOVENIJA 2 1330 Bajke na Slovenskem 1400 V žarišču 1430 Filmi študentov AGRFT 1520 Ženske z obale, francoska nadaljevanka, 1/5 1650 Erikini cilji, angleška nanizanka 17.15 Ljudje kot mi, ameriška nadaljevanka, zadnji del 1755 Kobra, ameriška nanizanka" 1845 Reka trave, švicarska dokumentarna oddaja 1915 V vrtincu, oddaja o filmu 2005 V žarišču 2035 Nogomet: Predkolo za pokal UEFA 2230 Slike na robu, plesna oddaja 2330 Koncert simfoničnega orkestra ORF 025 Kolesarska dirka po Franciji POP TV 10.00 Santa Barbara, ponovitev - 11.00 Magnum, ponovitev - 12.00 POP-kviž -12.30 M.A.S.H., ponovitev - 13.00 Kuhajmo skupSl ponovitev kulinarična oddaje - 13.3® fcaphl-co H.BAT., poftowtev 4 T4.3*-8*»»eB Hope, n 30 - to.ee nanizanka - 17.00 Ograje našega ni^ta, fflm - 18.00 Santa Barbara - 18.5£> KpmMsJioli-days, turistično okno - 19.00 POP-kvv -. 19.30 24 ur - 20.00 Dvojčka, film - 22.00 Obraz tedna, nanizanka - 22.30 Dosjeji X, nanizanka - 23.30 Magnum, nanizanka - 0.30 24 ur-1:00 POP 30, ponovitev TV HRVAŠKA! 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15DO-bro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Deklica iz prihodnosti, serija - 10.35 Popolna tujca, serija - 11.30 Otroška serija - 11.30 Svet Marka Tvvaina - 12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezen, serija - 12.45 Divjak, francoski film - 14.30 RF sanka - 14.40 Prvič: Sprejemni izpit - 15.10 Vrnitev: Zimski prazniki - 15.40 Terra X, serija - 16.30 Risanka - 16.40 Poročila - 16.50 Mali-bu Road, serija - 17.45 Kolo sreče - 18.20 Dokumentarna oddaja - 18.50 Hugo - 19.30 Dnevnik - 20.05 Poslovni klub - 20.40 Kultura - 21.45 Seinfeld, serija - 22.15 Mojstrovine svetovnih muzejev - 22.45 Dnevnik - 23.05 Sherlock Holms, serija - 23.55 Poročila TV HRVAŠKA 2 15.25 Koledar - 15.35 Woodstock, ameriški film - 18.35 Folklorni festival - 18.55 Olympica, športna serija - 19.30 Dnevnik - 20.05 Aline, kanadski film - 21.35 Walker, serija - 22.25 Kontakt, glasbena oddaja TV AVSTRIJA 1 6.00 Roseanne - 6.25 Otroški spored - 9.00 Alf - 9.25 Kdo je tukaj šef? - 10.40 Superman - 13.00 Otroški program - 15.45 Superman -16.30 Knight Rider - 18.35 Alf - 19.05 Roseanne - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport, - 20.15 Macgyver: končna postaja-Pekel - 21.50 Na kraju dogodka - 23.30 Nič osebnega, film -1.00 Čas v sliki - 1.30 Schiejok vsak dan -2.30 Dobrodošli v Avstriji - 4.20 Psy, komedija TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Schiejok vsak dan -10.15 Umori so,njen konjiček - 11.05 Avstrija danes - 12.00 Čas v sliki - 12.10 Univerzum -13.00 Čas v sliki - 13.10 Na kraju dogodka -13.40 Umori so njen konjiček - 14.25 Kalifornijski klan - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Ljubezen v stolpu, film - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Šport in religija - 0.30 Pogledi s strani - 0.55 Kalifornijski klan - 1.35 Bogati in lepi - 2.05 Čas za kulturo - 2.40 Videonoč RTL 5.30 Poročila - 5.32 Dobro jutro - 5.35 Bogati in lepi - 6.00 Poročila - 6.05 Sledge Hammer - 6.30 Poročila - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Springfieldska zgodba -9.00 Poročila - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Moja mala Soledad -11.00 Vroča nagrada 11.30 Moja mala Soledad - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 16.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.45 Poročila -19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 To je tvoj konec, drama - 22.10 Sternov tv-magazin - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers - 1.00 Sledge Hammer - 1.30 Zlata dekleta - 2.00 Barbel Schafer -2.55 Dnevnik - 3.20 llona Christen - 4.10 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno TV MADŽARSKA! 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Kalifornijske sanje - 9.35 Dopoldne, vmes serijski film - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 VVeolcome to Hungary - 12.55 Telepakk - 15.00 Poročila- 15.10 Narodnostne oddaje- 16.00Po-ročila - 16.05 Potepanje po deželi domači - 16.30 Top model - 17.00 Vklopi - 17.30 Szatmarcserke -17.55 Karitativni program - 18.05 Televideo -18.10 Iščemo izginule odrasle - 18.15 Posel -18.30 Brooklynski most, serija - 19.00 Pravljica -19.15 Mojstrovine - 19.30 Dnevnik - 20.20 Lepi novi svet - 21.00 Stoletnica filma -22.15 Pirati -vzdrževanje reda na odprtih motjih - 23.50 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 15.20 Zamejski Madžari - 15.50 Alpe-Donava-Jadran - 16.25 Pokaži kaj znaš - 17.25 Rin-Tin-Tin, serija - 18.00 Regionalni program -18.15 Madžarska s kamero - 19.00 Olimpijske zgodbe - 19.30 te športne dvorane - 21.00 Dnevnik - 21.10 Policijska poročila - 21.15 Parlamenti sveta - 21.45 Kultura - 22.00 Objektiv - 22.35 Pregled tiska - 22.40 Skrivnost Elis-se Rhais, francoski film - 0.15 Gesta Madžarov ČETRTEK 18. JULIJA TV SLOVENIJA 1 1045 1100 1130 1200 1300 1305 1525 16.15 1705 Ciciban plava Samo za punce, ameriška nanizanka Svet divjih živali, angleška serija Po domače Poročila Kolo sreče Bliskanje, ameriška oddaja Omizje Gimnazija »trstih src, avstralska nani- 1800 1805 zank? . Dnevnik ' , hanrzankš 1830 ■ IftIG 1930 ^n«^^ 1 2125 £ slovenske'T -SjO. a.Slove PF j p^Dtunt: 05.45 JUTRO NA MURSKEM VALU- 2230 2310 015 1315 1345 1415 1505 Dnevnik SevaS7*' Kobra, ameriška nanizanka V območjuSomraka ameriška narii- zanka Poročila Reka trave, švicarska dokumentarna oddaja V žarišču Havaji, rojstvo iz ognja, ameriška oddaja Umor v hotelu Savoy, švedski film 1635 Seinfeld, ameriška nanizanka 1700 Martin Chuzzlewit, angleška nadaljevanka, 1/6 1755 Kobra, ameriška nanizanka 1845 Svetovni poslovni utrip 1915 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 2005 V žarišču 2035 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka 2120 Pisave 2155 Umetniški večer: Slikarska galerija v Berlinu 2245 Kolesarska dirka po Sloveniji POP TV 10.00 Santa Barbara, ponovitev - 11.00 Magnum - 12.00 POP-kviz, ponovitev - 12.30 2,4 otroka, nanizanka - 13.00 Edera, ponovitev -14.00 Dvojčka, ponovitev filma - 16.00 POP 30 - 16.30 V družinskem krogu, nanizanka -17.00 Ograje našega mesta, nanizanka -18.00 Santa Barbara, nanizanka - 19.00 POP-kviz - 19.30 24 ur - 20.00 Beverly Hils, nadaljevanka - 21.00 Melrose Plače, nadaljevanka - 22.00 Argument - 22.30 Dosjeji X, nanizanka - 23.30 Magnum, nanizanka - 0.30 24 ur, ponovitev - 1.00 POP 30, ponovitev TV HRVAŠKA 1 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Deklica iz prihodnosti, serija - 10.35 Popolna tujca, serija - 11.00 Otroška serija - 11.30 Drava in Mura - 12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezen, serija -12.45 Zabavljalci, ameriški film - 14.15 Risanka - 14.10 Za otroke - 15.10 Videoklasika - 15.40 Terra X, serija -16.30 Risanka - 16.50 Malibu Road, serija - 17.50 Kolo sreče - 18.25 Moč denarja - 18.55 Hugo - 19.30 Dnevnik - 20.05 Naše malo mesto, dramska serija - 21.15 Folklorni festival - 22.35 Dnevnik - 22.55 Grozljivka - 23.55 Poročila TV HRVAŠKA 2 16.50 Koledar - 17.00 Kultura - 18.00 Za pest dolarjev, serija - 18.30 Risanka - 18.55 Olympi-ca, športna serija - 19.30 Dnevnik - 20.05 Reševalna 911, serija - 21.00 Serijski film - 21.5 5 Willing to Kili, ameriški film TV AVSTRIJA 1 6.00 Roseanne - 6.25 Otroški spored - 9.00 Alf -9.25 Kdo je tukaj šef? - 11.30 Macgyver - 13.00 Otroški program -14.15 Drevo življenja, risanka -15.10 Bugs Bunny - 15.40 Superman - 16.25 Knight rider - 17.15 Krepka družina - 17.40 Kdo je RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHŽ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PODt 05.45 JUTRO NA MURSKEM VALU - 05.45 POZDRAV IN NAPOVEDNIK - 06.10 VREME, CESTE - 06.25 OBVESTILA- 06.30 HOROSKOP - 06.45 PESEM TEDNA - 06.50 DNEVNI ČASOPISI - 07.00 DRUGA JUTRANJA KRONIKA-07.20 KRONIKA UNZ-07.30 INFORMACUE V TREH JEZIKIH - 07.45 MARIBORSKO ZVOČNO PISMO -08.00 DOPOLDNE NA MURSKEM VALU - 08.00 POROČILA - 08.05 OBVESTILA - 08.10 POZDRAV IN NAPOVEDNIK - 08.30 MAU OGLASI - 09.00 MENJALNIŠKI TEČAJI BANK - 09.15 ZAMURJENCI -10.00 POROČILA -10.05 OBVESTILA -10.10 MENJALNIŠKI TEČAJI AGENCIJ -10.30 KINOVENTILATOR - i 1.15 OD PETKA DO PETKA -12.00 POROČILA BBC -12.05 OBVESTILA -12.30 DEŽURNI NOVINAR V1. OSEBI EDNINE -13.00 POPOLDNE NA MURSKEM VALU -13.10 POZDRAV IN NAPOVEDNIK -13.30 POROČILA-13.35 OBVESTILA-14.30 ROMSKIH 60 -15.30 DOGODKI IN ODMEVI -16.25 OBVESTILA -16.30 OSREDNJA POROČILA NA MURSKEM VALU -17.00 KULTURA IN ŠPORT OB KONCU TEDNA -18.00 MV-DUR -19.00 DNEVNIK RADIA SLO -19.30 SIPU Ml -22.00 ŽEUMO VAM LAHKO NOČ. SOBOTA: 05.45 JUTRO NA MURSKEM VALU - 05.45 POZDRAV IN NAPOVEDNIK - 06.10 VREME, CESTE -06.25 OBVESTILA- 06.30 HOROSKOP - 06.45 PESEM TEDNA - 06.50 DNEVNI ČASOPISI - 07.00 DRUGA JUTRANJA KRONIKA-07.20 KRONIKA UNZ-07.30 INFORMACIJE V TREH JEZIKIH - 08.00 DOPOLDNE NA MURSKEM VALU - 08.00 POROČILA - 08.05 OBVESTILA -08.10 POZDRAV IN NAPOVEDNIK - 08.30 MAU OGLASI -09.15 PREDSTAVLJAMO VAM -10.00 POROČILA -10.05 OBVESTILA -10.10 MENJALNIŠKI TEČAJI AGENCIJ -10.30 POTEPAJTE SE Z NAMI -11.10 SOBOTNI GOST -12.00 POROČILA BBC -12.05 OBVESTILA -12.30 DEŽURNI NOVINAR V1. OSEBI EDNINE -13.00 POPOLDNE NA MURSKEM VALU -13.10 POZDRAV IN NAPOVEDNIK -13.30 POROČILA -13.35 OBVESTILA -14.45 EVROPA V ENEM TEDNU -15.30 DOGODKI IN ODMEVI -16.25 OBVESTILA -16.30 OSREDNJA POROČILA NA MURSKEM VALU -17.00 KULTURNI KOLEDAR -17.05 RADIJSKI KNJIŽNI SEJEM ■ 17.30 MAU OGLASI -18.00 NAJLEPŠE ŽELJE S ČESTITKAMI IN POZDRAVI -19.00 DNEVNIK RADIA SLO -19.30 DOBER VEČER, BENO -22.00 ŽEUMO VAM LAHKO NOČ. NtDHJA: 08.00 ZAČENJAMO NOV DAN - 08.00 POZDRAV IN NAPOVEDNIK - 08.05 HOROSKOP - 08.15 PA NONSKI ODMEVI - 08.50 ZAMURJENCI -09.15 MISEL IN ČAS - 09.30 SREČANJE NA MURSKEM VALU -10.25 OBVESTILA-10.30 NEDELJSKA KUHINJA-12.00 PO-. .ROČILA-12.05 OBVESTILA -12.30 MINUTE ZAKMETO- J. VALCE -13.00 POPOLDNE NA MURSKEM VALU -13 00 JS^JLEPŠE ŽEUES ČESTITKAMI IN POZDRAVI (VMES JAVLJANJA S ŠPORTNIH IGRIŠČ)- 19.00 S^EVNIK RADIA | 05.45 POZDRAV IN NAPOVEDNIK-06.11! VREME, CE- STE - 06.25 OBVESTILA - 06.30 HOROSKOP - 06.40 ŠPORT- 06.45 PESEM TEDNA- 06.50 DNEVNI ČASOPI- Sl - 7.00 DRUGA JUTRANJA KRONIKA - 07.20 KRONIKA UNZ - 07.30 INFORMACUE V TREH JEZIKIH - 07.45 PO RABSKO/NEMŠKO ZVOČNO PISMO -08.00 DOPOLDNE NA MURSKEM VALU - 08.00 POROČILA - 08.05 OBVESTILA - 08.10 POZDRAV IN NAPOVEDNIK - 08.30 MAU OGLASI - 09.00 MENJALNIŠKI TEČAJI BANK -10.00 POROČILA-10.05 OBVESTILA-10.10 MENJALNIŠKI TEČAJI AGENCU -11.15 VONJ PO BENCINU - ODDAJA O AVTOMOBILIZMU -12.00 POROČILA BBC -12.05 OBVESTILA-12.30 DEŽURNI NOVINAR V1. OSEBI EDNINE -13.00 POPOLDNE NA MURSKEM VALU -13.10 POZDRAVIN NAPOVEDNIK-13.30 POROČILA-13.35 tukaj šef? - 18.05 Polna hiša - 18.30 Alf - 18.55 Kuharski mojster-19.05 Roseanne - 19.30 Časv sliki - 20.15 Alarm za Cobro, nadaljevanka - 21.50 Tobogan, triler - 23.40 Čas v sliki - 23.45 Mehiški Jackpot, film -1.10 Čas v sliki - 1.45 Schiejok vsak dan - 2.45 Dobrodošli v Avstriji - 4.25 Profesor, komedija TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Schiejok vsak dan - 12.00 Časvsliki - 12.10 Reportaža- 13.00 Čas v sliki -13.40 Umori so njen konjiček - 14.25 Kalifornijski klan- 1510 Bogati in lepi- 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 18.50 Kuharske mojstrovine -19.00 Avstrija danes - 19.30 Časvsliki - 20.15 Narodnozabavni vrtiljak - 21.05 Nori par - 22.00 Čas v sliki - 23.00 Nočna straža - 23.50 Veleposestniki, nadaljevanka - 0.50 Pogledi s strani - 0.50 Kalifor-nijskiklan- 1.40 Bogati in lepi-2.20 Modemi časi-2.50 Čas za kulturo - 3.35 Videonoč RTL 5.30 Poročila - 8.05 Springfieldska zgodba - 10.30 Moja mala Soledad - 11.30 Družinski dvoboj -12.00 Točno opoldne - 12.30 Zlata dekleta- 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer -15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 18.45 Poročila - 19.10 Eksploziv -19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Dr. Stefan Frank -21.150 Nedelja & partnerstvo - 22.15 Straža -23.15 Magnum - 0.10 Poročila - 0.40 Cheers -1.10 Sledge Hammer! - 1.40 Zlata dekleta -2.10 Barberi Schafer - 3.05 Poročila - 3.30 llona Christen - 4.20 Hans Meiser - 5.15 Ekskluzivno TV MADŽARSKA! 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila -9.10 Kalifornijske sanje, zadnji del - 9.35 Dopoldne, vmes Marienhof - 12.00 Poročila - 16.00 Poročila - 16.05 Zeleni planet - 16.30 Top model -17.00 Vklopi - 17.30 Čakajoč na vlado - 17.55 Madžarska Cerkev in seta stolica - 18.15 Posel -18.30 BrooMynski most - 18.55 Za otroke - 19.30 Igre brez meja - 19.30 Dnevnik - 20.25 Sosedje, serija - 21.00 Friderikusovšov - 22.45 Mostovi -23.25 Herbie Hancock, glasbeni film - 0.35 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 17.00 Mentalna higiena - 17.30 Lestvica popevk - 18.00 Regionalni program - 19.05 MacGyver, serija - 19.55 Domoznanstvo -20.10 Ura bogov- 21.00 Dnevnik- 21.15Krimi-nalistični magazin - 21.45 Kultura - 22.00 Objektiv - 22.35 Pregled tiska - 22.40 Noč nekega blazneža, madžarski film (čb) - 23.50 Gesta Madžarov OBVESTILA -14.00 ZA ZDRAVJE -15.30 DOGODKI IN ODMEVI -16.25 OBVESTILA -16.30 OSREDNJA POROČILA NA MURSKEM VALU -17.00 ŠPORT -17.30 S KRŠČAKON, CEKRON PA Z MARELOF -18.15 BILO JE NEKOČ... -19.00 DNEVNIK RADIA SLO -19.30 MOJA MALA NOČNA GLASBA - 22.00 ŽEUMO VAM LAHKO NOČ. TOREK: 05.45 JUTRO NA MURSKEM VALU - 05.45 POZDRAV IN NAPOVEDNIK - 06.00 IZBOR PESMI TEDNA -06.10 VREME, CESTE - 06.25 OBVESTILA- 06.30 HOROSKOP - 06.45 PESEM TEDNA - 06.50 DNEVNI ČASOPISI - 07.00 DRUGA JUTRANJA KRONIKA - 07.20 KRONIKA UNZ-07.30 INFORMACUE V TREH JEZIKIH -07.45 LJUBLJANSKO ZVOČNO PISMO - 08.00 DOPOLDNE NA MURSKEM VALU - 08.00 POROČILA - 08.05 OBVESTILA-08.10 POZDRAVIN NAPOVEDNIK-09.00 MENJALNIŠKI TEČAJI BANK - 09.30 3X COUNTRY -10.00 POROČILA -10.05 OBVESTILA -10.10 MENJALNIŠKI TEČAJI AGENCIJ -11.15 MAU OGLASI -12.00 POROČILA BBC -12.05 OBVESTILA -12.30 DEŽURNI NOVINAR V1. OSEBI EDNINE -13.00 POPOLDNE NA MURSKEM VALU -13.10 POZDRAV IN NAPOVEDNIK -13.30 POROČILA-13.35 OBVESTILA-15.30 DOGODKI IN ODMEVI -16.25 OBVESTILA-16.30 OSREDNJA POROČILA NA MURSKEM VALU -17.30 MAU OGLASI -18.00 NA NARODNI FARMI -19.00 DNEVNIK RADIA SLO -19.30 DA IN NE - 22.00 ŽEUMO VAM LAHKO NOČ SREDA' 05.45 JUTRO NA MURSKEM VALU - 05.45 POZDRAV IN NAPOVEDNIK-06.10 VREME, CESTE-06.25 OBVESTILA - 06.30 HOROSKOP - 06.40 DŽOUŽI NA OBISKU - 06.45 PESEM TEDNA - 06.50 DNEVNI ČASOPISI - 07.00 DRUGA JUTRANJA KRONIKA - 07.20 KRONIKA UNZ - 07.30 INFORMACUE V TREH JEZIKIH - 07.45 ZAGREBŠKO ZVOČNO PISMO - 08.00 DOPOLDNE NA MURSKEM VALU - 08.00 POROČILA - 08.05 OBVESTILA - 08.10 POZDRAV IN NAPOVEDNIK - 08.30 MAU OGLASI - 09.00 MENJALNIŠKI TEČAJI BANK-10.00 POROČILA -10.05 OBVESTILA -10.10 MENJALNIŠKI TEČAJI AGENCIJ -10.15 NSTSNMV -12.00 POROČILA BBC -12.05 OBVESTILA -12.30 DEŽURNI NOVINAR V1. OSEBI EDNF NE -13.00 POPOLDNE NA MURSKEM VALU -13.10 POZDRAV IN NAPOVEDNIK-13.30 POROČILA-13.35 OBVESTILA -15.30 DOGODKI IN ODMEVI -16.25 OBVESTILA- 16.30 OSREDNJA POROČILA NA MURSKEM VALU -17.30 SREBRNE NITI -18.00 NAJLEPŠE ŽELJE S ČESTITKAMI IN POZDRAVI -19.00 DNEVNIK RADIA SLO -19:30 MURSKOMORSK! VAL- 22.00 ŽEUMO VAM LAHKONOČ. '■ (TTRTBfc 05:45 JUTRO NA MURSKEM VALU - 05.45 POZDRAV IN NAPOVEDNIK - 06.10 VREME, CESTE -06.25 OBVESTILA- 06.3OWROSKOP - 06.40 MLADO JUTR0-O6.45PESEMJEDNA-06.50 DNEVNI ČASOPISI - 07.00 DRUGA JUTRANJA KRONIKA - 07.20 KRONIKA. UNZ-07.30 INFLSTMACJJEVTREH JEZIKIH-07.40 KMETIJSKI STROKOVNJAK - 08.00 DOPOLDNE NA MURSKEM VALU - OB.^^OROČILA - 08.05 OBVESTILA -08.10 POZDRWLNNAPOVEDNIK- 09.00 MENJALNIŠKI TEČAJI BANK-09.15 SEDEM VEUČASTNIH -10.00 POROČILA- 10.05 OBVESTILA-10.10 MENJALNIŠKI TEČAJI AGENCU -10.30 POLETNA REPORTAŽA -11.15 MAU OGLASI -12.00 POROČILA BBC -12.05 OBVESTILA -12.30 DEŽURNI NOVINAR V1. OSEBI EDNINE -13.00 POPOLDNE NA MURSKEM VALU -13.10 POZDRAV IN NAPOVEDNIK - 13.30 POROČILA -13.35 OBVESTILA -15.30 DOGODKI IN ODMEVI - 16.25 OBVESTILA -16.30 OSREDNJA POROČILA NA MURSKEM VALU -17.30 MAU RADIO/ADOLESCENTNI RINGI ŠPIL-18.00 NAJLEPŠE ŽELJE S ČESTITKAMI IN POZDRAVI -19.00 DNEVNIK RADIA SLO -19.30 GEZA SE ZEZA - 22.00 ŽEUMO VAM LAHKO NOČ. ronika Avto nenadoma zagorel Venčeslav P. iz Logarovec se je v soboto peljal z opel kadetom skozi Veržej. Nenadoma je opazil, da se izpod pokrova motorja nekaj kadi, zato je ustavil osebni avto, da bi ugotovil, kaj je narobe. Brž je začel gasiti ogenj, na pomoč pa so prišli tudi vaščani. Škode je za 150.000 tolarjev, saj k sreči ni prišlo do eksplozije. Granata pri Markišavcih 2. julija okrog 13. ure so delavci, ki urejajo cestne jarke ob makadamski cesti zunaj Markišavec, naleteli na neznano zarjavelo eksplozivno reč. Potem je čez nekaj časa prišel strokovnjak za strelivo in ugotovil, da gre za granato iz obdobja druge svetovne vojne. Odnesel jo je in poskrbel za uničenje. Roparski napad v Iljaševcih V petek okrog 21. ure sta dva neznanca v Iljaševcih napadla in hudo poškodovala M. V. in njegovo ženo, ki je dobila lažje poškodbe. Zakoncema sta vzela denarnico, v kateri je bila večja vsota denarja. Napad je bil pred domom oškodovancev. Policisti za neznancema poizvedujejo. Š. S. ” Poroke ' V UPRAVNI ENOTI MURSKA SOBOTA SO SE POROČILI: Božidar Benkič, montažer gradbenih elementov, iz Beznovec in Marjeta Šinko, natakarica, iz Beznovec; Anton Hari, kmetovalec, iz Ropoče in Greta Marič, šivilja, s Krajne; Emir Džafič, strojni ključavničar, iz Beltinec in Nataša Maučec, gospodinja, iz Belti-nec; Mirko Telkeš, strojni mehanik, s Petanjec in Mateja Krizma-nič, višja upravna delavka, s Petanjec; Štefan Šeruga, kmetovalec, iz Bakovec in Aleksandra Perkič, delavka, iz Bakovec; Bojan Smej, avtomehanik, iz Kobilja in Darinka Tibaut, absolventka tekstilno konfekcijske tehnologije, iz Gančanov; Daniel Žižek, dipl, ekonomist, iz Gančan in Monika Štrumpf, absolventka fakultete za kmetijstvo, iz Beltinec; Miran Cvetko, inženir strojništva, iz Moravskih Toplic in Vlasta Jančar, industrijska oblikovalka, iz Rakičana; Simon Kristl, Strojni tehnik, iz Murske Sobote in Brigita Ošlaj, tekstilna konfekcionarka, iz Murske Sobote; Rešim Bijelič, tesar, iz Vučkovec in Vera Vohar, delavka, iz Murske Sobote; Bogomir Bre-skovič, policist, iz Ivanovec in Aleksandra Varga, ekonomska teh-nica, iz Murske Sobote; Dominik Kohek, likalec, iz Murske Sobote in Beti Peharda, šivilja, iz Sela pri Otovcu; Walter Johan Schne-eweis, strojni inšpektor, iz Ingolstadta in Lidija Gumilar, dipl, ekonomistka, iz Murske Sobota; Bojan Bencak, medicinski tehnik, iz Moravskih Toplic in Renata Mlaje, medicinska tehnica, iz Doliča; Robert Kar, avtoličar, iz Murske Sobote in Alison Smodiš, konfekcionarka, iz Murske Sobote. V UPRAVNI ENOTI LJUTOMER SO SKLENILI ZAKONSKO ZVEZO: Stanislav Praprotnik iz Pavlovec in Andreja Balažič iz Veržeja; Janez Štuhec iz Bučkovec in Eva Sobočan iz Zgornjega Kamenščaka; Željko Goričanec iz Ljutomera in Anka Koki iz Ljutomera; Franc Magdič iz Bučečovec in Irena Šijanec iz Bunčanov; Ivan Zelenik iz Stanetinec in Simona Bitežnik iz Stanetinec; Miran Voršič iz Mekotnjaka in Angela Plohl iz Desnjaka; Jože Fras iz Zasadov in Svjetlana Kezič iz Banje Luke; Simon Ketiš iz Biserjan in Matejka Horvat iz Berkovec; Marjan Bratinščak iz Plešivice in Renata Bedekovič iz Radomeščaka; Anton Košič iz Lukavec in Suzana Grabar iz Razkrižja; Franc Vrbnjak iz Stare Nove vasi in Mojca Markovič iz Križevec pri Ljutomeru; Gorazd Puconja iz Ljubljane in Jasmina Škerget iz Ljubljane; Zvonko Poštrak iz Ce-zanjevec in Tatjana Rozmarič iz Veržeja; Igor Marič iz Murske Sobote in Jožica Žnidarič iz Podgradja; Boris Kapun iz Veržeja in Tadeja Reiter iz Kokorič; Darko Nemec iz Nunske Grabe in Andreja Voršič iz Stročje vasi; Marjan Horvat iz Beltinec in Melita Loparnik iz Logarovec; Janko Ranca iz Maribora in Alenka Žabota iz Maribora; Simon Copot iz Stročje vasi in Andreja Pergar iz Šprinca; Alojz Pihler s Cvena in Rose Marie Špindler iz Bunčan; Jožef Brenčič s Ptuja in Sonja Rajh iz Pristave; Andrej Rubin iz Cezanjevec in Angela Meško iz Ljutomera; Dejan Brič iz Radenec in Bernarda Seršen iz Banovec; Darko Nemec iz Babinec in Bernarda Berden iz Lukavec; Igor Rozmarič s Šafarskega in Klementina Šajnovič s Šafarskega; Diljaver Azirio iz Čiflika in Marinka Rubin iz Podgradja; Jožef Stanjko iz Vidanovec in Jožica Munda iz Vogričevec; Aleksander Bukovec iz Radomerja in Jožica Sitar iz Jalšovca; Matej Kuhar iz Ljutomera in Mateja Vrbnjak iz Križevec pri Ljutomeru; Milan Pučko iz Stročje vasi in Violeta Zadravec iz Stročje vasi; Zlatko Taljan iz Krapja in Blanka Babič s Cvena; Pavel Rojnik iz Stročje vasi in Sonja Šterman iz Stročje vasi; Karol Ficko in Frančiška Ficko iz Spodnjega Kamenščaka (zlatoporočenca). Čestitamo' Zločin pri Sv. Trojici »Pokopljite naju skupaj!« V nedeljo ob 11. uri so na lenarškem pokopališču v pretresljivi poslovilni slovesnosti pokopali posmrtne ostanke 23-letne Anice Kramer iz Zgornjega Porčiča. Niso upoštevali želje njenega morilca, da bi ju pokopali skupaj. Ida Rajšp iz Maribora, ki ima že nekaj let počitniško prikolico ob svetotrojiškem jezeru, v noči s četrtka na petek ni in ni mogla zaspati. Kljub temu pa ni vzela tablet, s katerimi sicer druge noči prikliče spanec. Zdi se kot bi čutila, da se bo nedaleč vstran zgodilo nekaj nezasli-šnega in da to mora slišati. V petek ob 2. uri ponoči je vstala iz postelje in pogledala na uro, kmalu zatem pa je nekaj počilo. Šla je pogledat okrog prikolice, a ni videla nič sumljivega. Čez čas pa je le zaspala in nekaj minut pred 6. uro jo je prebudil sin, kmalu zatem pa je prišla policija. Tedaj je zvedela, kaj se je pravzaprav zgodilo in kaj naj bi počilo. Morda avtomobilske gume. Nedaleč vstran je domačija Barbare Črnosa. Povedala je, da ni zaznala, da bi se ponoči s četrtka ne petek dogajalo kaj posebnega. Tudi iz bližnjega lokala ni slišala kakih pretirano glasnih glasov. Šele zjutraj, ko je vstala in ko je prišla policija, je slišala, da natakarice Anice ni več. Ni tožila, da je kaj narobe »Klicali smo jo Ančka. Večkrat je prišla k nam in sva kaj pokramljali. Nikoli pa se mi ni potožila, da bi bilo kaj narobe. Dobro sta se razumeli tudi s še- finjo,« je povedala Črnosova. Nada Plancutič je lastnica bistroja Žaba. V tem lokalu je natakarica Anica Kramer delala z nekaj prekinitvami štiri leta. Med lastnico in delavko je vladalo polno zaupanje. Tako je bila natakarica večkrat tista, ki je potem, ko seje iztekel delovni čas, sama zaklenila lokal oziroma sklenila poslovanje. Tako je bilo tudi v noči s četrtka na petek, kajti Plancutičeva naj bi v tem času Ida Rajšp: »V noči s četrtka na petek nisem mogla zaspati. Ko je v zgodnjih jutranjih urah počilo, sem pogledala naokrog, a ker je bila megla, nisem videla ničesar. Škoda je Anice, tako dobro dekle je bila. Sama sicer nisem šla velikokrat v bistro, je pa tja hodil moj mož, pač pa mi je nekajkrat prišla povedat, da imam telefonski klic.« obiskala festival na Lentu v Mariboru. Na kratko smo se pogovarjali tudi z njo, bila je prijazna, kakih posebnih izjav pa ni mara- V ponedeljek, ko smo obiskali Sv. Trojico, je bil bistro Žaba še vedno zaprt, Nada Plancutič pa v šoku, kajti tragično je izgubila dobro delavko, ki ji je povsem zaupala. Tako tudi v četrtek, ko je natakarici Ančki prepustila, da po končanem delavniku sama zapre gostišče. Na parkirišču pred lokalom, kjer se je zgodila tragedija, ni bilo več avtov, ampak sveče. Ob našem obisku se je tja pripeljal neznec z golfom celjske registracije in se poklonil. Je bil morda tisti, ki je v četrtek Anico poklical po telefonu? la dati, češ da bo policija posredovala poročilo o dogodku, sama pa daje zelo pretresena in zato je za teden dni zaprla lokal. Bistro Žaba tik ob svetotrojiškem jezeru je bil res zaprt in zaman smo pritiskali na kljuko, saj v njem ni bilo žive duše. Nekaj deset metrov od stavbe z veliko pokrito teraso, na parkirišču, smo videli sledo- Pota in stranpota Več pripornih razlogov Smrtna nesreča v Murski Soboti Pomurske ceste so letos terjale že 16 žrtev! V soboto, 6. julija, ob 12. uri se je namreč zgodila v Murski Soboti huda prometna nesreča, zaradi katere je kmalu po prevozu v bolnišnico umrl 49-letni Štefan Šliski iz Murske Sobote. Iz operativno-komunikacijskega centra UNZ so nam sporočili, da 34-letni Sejad Muhovič iz Ljubljane, ki seje z osebnim avtom-peljal po ulici Staneta Rozmana, ni upošteval prometnega znaka »ustavi«, temveč je z nezmanjšano hitrostjo zapeljal v križišče v trenutku, ko je po prednostni Gregorčičevi ulici peljal voznik tovornega avta Štefan Šliski. Med vozli je prišlo do silovitega trčenja in oba voznika sta se hudo poškodovala, sopotnika v osebnem avtu (34-letna Safeta Muhič in 46-letni Milan Jovovič) pa sta dobila lažje poškodbe. Škode na avtomobilih pa je za milijon tolarjev. Ljudje so nemalokrat ogorčeni, ko zvedo, da je ta in ta storil hudo kaznivo dejanje, preiskovalni sodnik pa ni odredil pripora. Nekaj je torej narobe! Kaže pa, da bo prišlo do sprememb. Pravosodno ministrstvo je v predlogu sprememb zakona o kazenskem postopku predvidelo 23 kaznivih dejanj, pri katerih je glede na njihovo težo, način storitve in visoko stopnjo družbene nevarnosti vzpostavljena zakonska domneva, da je ureditev pripora neogibno potrebna za varnost ljudi. Temeljni pogoj za odreditev pripora ostaja nespremenjen. Torej je pripor dopustno odrediti samo, če je obdolženec utemeljeno osumljen, daje storil kaznivo dejanje. Novost pa je, da bi bilo po novem mogoče odrediti pripor tudi zoper tistega, ki ASFALT V LUTVER-CIH - Masikdaj se da, če ne gre drugače, izsiliti. Najnovejši zgled za to je 1.600 metrov dolg odsek regionalne ceste, ki vodi skozi Lutverce v Apaški dolini: v ministrstvu za promet so končno zagotovili denar za nadaljevanje del in prejšnji teden so delavci cestnega podjetja asfaltirali sporno cesto. Brž ko bodo »petetejevci« položili telefonske kable, bodo z asfaltom prevleki še pločnike. Tako so se za vedno znebili prahu, ki šo ga povzročali vozniki s svojimi vozili, modernizirana cesta in pločniki pa sta tudi prispevka k večji varnosti. - Fotografija: Š. S. je osumljen, daje storil katero od naslednjih kaznivih dejanj: umor, napeljevanje k samomoru in pomoč pri samomoru, huda in posebno huda telesna poškodba, ugrabitev, posilstvo, spolno nasilje, spolni napad na otroka, proizvodnja in promet z mamili, rop, roparska tatvina, napad na varnost zračnega prometa, umor najvišjih predstavnikov ve gorenja. Tam so 8°^* sveče. To je bil kr J, noči s četrtka na Pe dvoje mladih živ F >. natakarice AniceMnc^ iz Zgornjega Po5clwar;3na ga avtomehanika _ vačiča iz Slovensk Kako se je bilo Zgodilo? o tem je na ^^pove^ cu UNZ Maribor pr.Pnalist» načenik urada k k tena1’; službe Srečko Pu.^-policisti so bih v P ure obveščeni, da nj P pred bistrojem Zab .^^ avtomobila. Od 1 osebii* na kraj dogodka ' avtu Škoda nasl J P kovnJ gleneli truph, Petl nekaj posodo z gorivom, o^sebg in torbico zAn> ob dokumenti. V a^m^^ plih, so našli sredU (nož) in cev hidra Ostanki Aničinega ficka in t|jtrSkot'J kateri so našli zogleneli trupn- P . ljub® jj posodo z gorivom ... Vse kaze, $ ^ci fant ubil, nato pa njo in sebe P A sežgal. - Fotografija: Večer države, terorizem, genocid, vojna hudodelstva zoper civilno prebivalstvo, ranjence in bolnike ter vojne ujetnike, vojno hudodelstvo z uporabo nedovoljenih bojnih sredstev, pobijanje in povzročanje ran sovražnikom, mednarodni terorizem, ogrožanje oseb pod mednarodnim varstvom in jemanje talcev. To so torej hujši delikti, ki jim je skupno to, da jih je mogope storiti zgolj naklepno in nasilno, posledica obdolženčevega ravnanja pa je največkrat smrt oškodovanca ali njegove hude telesne ali duševne poškodbe, obenem pa so za vsa ta kazniva dejanja predpisane hude kazni. Kdaj bodo razširili krog pripornih razlogov ni znano. Za zdaj pa bi preiskovalci, tožilci in sodniki že veliko naredili, ko bi hude primere hitreje reševali. Š. S. Vlomilci okrepčevalnic Predzadnji torek med 10. in 13.30, torej sredi dneva, je nekdo vlomil v potujočo okrepčevalnico, ki je stala na mestnem kopališču v Murski Soboti, in iz zamrzovalnika ukradel 195 sladoledov. Lastnik je oškodovan za 46.500 tolarjev. V noči s sobote na nedeljo pa je nekdo vlomil v okrepčevalnico na radenskem letnem kopališču in iz nje odtujil glasbeno opremo, cigarete in pijačo ter tako povzročil škodo, ki so jo ocenili v skupni vrednosti 330.000 tolarjev. Orožje v Lucovi in Trnju Očitno je, da imajo nekateri ljudje radi orožje. Kot Š. K. iz Lucove na primer, ki je imel malokalibrsko puško, ne pa tudi dovoljenja zanjo. Policisti so mu jo odvzeli, ravno tako dva naboja, zdaj pa ga bodo prijavili še sodniku za prekrške. Lendavski policisti pa so opravili hišne preiskave pri Jožetu R. in Jožetu B. v Trnju. Prvemu so zasegli malokalibrsko puško in 22 nabojev, pri drugem pa so našli in prav tako zasegli avtomatsko puško in tri naboje. Š. S. ob zg0^6®^^ je bila nata^ško zabodena. M ,o Zato raj povsem zg gOtoVi dom niso mogl upta tete, vendar obstoj J p domneva, da so ostanke Marj poZneJW liko bolJ- ke ovaPr' hiši v vasici kjer sta nekajke ti, nje? e zakonski skup nje^Ln"’ slovilno pism • ))0prost drugim z^L^ Pokopljite naju« m M pa, kot smo zve0 pov6 / občanih m k oVJJj k0^^ novinarski s tega< Anici nib^ ^JdK naprej živela jnlla P bi nom dni. jelo- ’izt/i to močno P z dš6li .■ večkrat Žaba.Naza^,^^ 21 uri, ko Je zvakdr ujil Zaradi i" ' vzkipel- Sice 23- %£< zaklenila lo pa P sti in krinki vavih made domne k^ bližini bis«^ta6pa in jT(mrtvo?)^ žgaL Fotografiji' a« MERK 99OM 31.990,00 15,00/® 17,0?/® 990^00 990,00 mere: 78x98 59,0^3 59,00/M 26.990,00 6J9M0 5.650^ 499,00 790^0» 640,00 1.490,00 990,00 290^00 730,0° 3.390,00 5902“ 690,00 9902“ samokolnica za kmetijstvo, LI V Postojna nasajena macola, BIZOVIČAR, teža 5 kg 9902“ inštalacijska cev, INDE, flexi, 016 mm, podometna, siva aparat za rezanje ploščic, AVSTRO, do velikosti 32 cm zalivalna cev s priključki, CLABER, art. 9033, dolžina cevi 15 m klinker ploščice, LJUBEČNA Celje, glazirane, rjave, mere: 240 x 11 x 130 mm, A kvaliteta aluminijaste podstrešne stopnice, ELLES, PS110, mere: 110x70 cm porolit opeka, OPEKARNA Novo mesto, art. 12, mere: 290 x 120 x 245 mm toplotno - izolacijska fasadna obloga, TIM Laško, Demit plus, timstiropor plošča debeline 5 cm, malta za lepljenje, prvi sloj malte, armaturna mreža, udarni vijaki, drugi sloj malte, timprednamaz, dekorativni fasadni omet aluminijaste podstrešne stopnice, ELLES, PS120, mere: 120x70 cm porolit opeka, OPEKARNA Novo mesto, art. 6, mere: 290 x 60 x 245 mm zidarski škripec, MEGLIČ, nosilnost 240 kg, premer 180 mm porolit opeka, OPEKARNA Novo mesto, art. 8, mere: 290 x 80 x 245 mm zidni trezor, PRIMAT, ZT-7, na ključ, mere: 250 x 290 x 195 mm voziček s cevjo, CLABER, art. 8864, dolžina cevi 30 m prenosni reflektor, MULLNER, PRO 3L, 500 W, z žarnico varnostni ščit s kljukama, TITAN kosilnica, ALKO, SunLine 480 BR, štiritaktni motor 4 KM, širina reza 46 cm, višina reza 2,5 • 7 cm, izmet trave v 65 litrski koš, za površino do 1400 m2 žarnice, TUNGSRAM, 10 kosov, 40 W, 60 W, 75 W ali 100 W kosilnica z nitko, SKIL, art. 546, moč 250 10000 vrt/min, širina reza 25 cm, teža 1,6 kg aluminijasta lestev, ALPOS, 31.03, tri stopnice vrtalno kladivo v kovčku s priborom, ISKRA ERO, EK 114, moč 550 W, za vrtanje, vibracijsko vrlanje in dletenje; pribor: stranski ročaj, adapter za vrtalno glavo in vrtalna glava o 13 mm s ključem, sveder SDS plus o 6 mm, križni izvijalni nastavek 1/4” betonsko rebrasto železo, 012 mm betonsko rebrasto železo, 0 10 mm betonsko rebrasto železo. 08 mm bando, bd 620 it betonsko rebrasto železo, 0 14 mm inštalacijska cev. INDE,flexi, ' 0 13,5 mm, podometna, siva kopalniška garnitura. MERKUR 60B, širina 60 cm. bela, plastificirana omarica z lakiranimi stranicami. keramični umivalnik, plošča iz naravnega kamna Carrara, brušeno ogledalo, dva reflektorja' ®/INOPlas^^ in senčili' Mostnin-/ ^RO M e Mirovnicami stabilna krožna žaga. STAYER, SCE1600. moč 1600 W, 2500-4000 vrt/min, premer lista 250 mm, teža 18 kg električna verižna žaga, BLACK&DECKER, GK 440, moč 1500 W. dolžina meča 400 mm oblič, SKIL.1506HA, moč 450 W, 15000 vrt/min, širina rezila .82 mm, globina reza od 0 do 0,6 mm, globina utora od 0 do 14 mm plinska svetilka, OXYTURBO, art. 507300 plinski kuhalnik, 0XYTURB0, art. 508300 cilindrični vložek, TITAN, PLUS K6.66 mm, vitek specialni "W" profil v jedru, ki otežuje posege v mehanizem, 6 zapornih elementov otežuje tipanje in odpiranje brez pravega ključa, vrtanje v profilni cilinder je oteženo zaradi kaljenih dodatkov v jedru in ohišju, odporen je proti nasilnemu potiskanju cilindričnih zapornih elementov v ohišje, več kot 200.000 zapornih kombinacij, vsak profilni cilinder je opremljen z varnostno kartico in kakovostnimi ključi iz novega srebra MOŽNOST VEC ZA UGODNEJŠI NAKUP: BS J^iSnepiošcice štiritaktni stranski Adolfe Pri takojšnjem plačilu so z Merkurjevo kartico zaupanja vsi izdelki še najmanj 4 % in največ 8 % cenejši. Pri nakupu na Merkurjevo posojilo na 5, 6, 9 ali 12 mesecev velja z Merkurjevo kartico zaupanja osnovni 4 % popust. Obiščite Merkurjev trgovski center v MURSKI SOBOTI: TC Merkur ter Merkurjevi franšizni prodajalni v CANKOVI: KZ Zadružni center in v ORMOŽU; Merkur v Hardeku. Vroče cene veljajo od 4. do 27. julija 1996, za takojšnja plačila, pri nakupu na 2,3 ali 4 čeke ali pri nakupu na Merkurjevo posojilo. 28 vestnik, 11. juljja.1^ motorna vozila JUGO 45, letnik 1987, registriran do junija 97, rdeče barve, cena 2000 DEM, prodam. Tel: 68 566. m8379 RENAULT 18, letnik 1984, prodam. Tel: 48 637. m8382 R4 TL, letnik 1986, prevoženih 90.000 km, prodam. Cena po dogovoru. Informacije na naslov Gerlinci 39. Ogled vsak dan. m8405 RENAULT 18, letnik 1983, neregistriran, in skobeljni stroj, poravnalka, debelinka in vrtalka, prodam. Gornja Bistrica 153a. m8420 ZASTAVO 750/850, obnovljeno, registrirano do decembra, prodam. Tel.: 41 632. m8432 OPEL KADETT TIP D, zelo dobro ohranjen, prodam. Puconci 187. m8440 OPEL KADETT 1.4 life, letnik ’90, reg. do avgusta, bele barve, prodam. Informacije po tei: 24 661, od 9. do 19. ure. m8441 R4 GTL, letnik 88, prodam. Tel: 22 542. m8444 LADO, letnik 1973, neregistrirano, vozno, ugodno prodam. Informacije po tel: 46 725. mtu OSEBNI AVTO FIAT Panda, letnik 1995, prodam. Tel: 62 458. m8451 VISO 1.1 RE, letnik 1986, dobro ohranjeno, prodam najboljšemu ponudniku. Tel: 65 107, Simona Vogrinčič. m8453 FIAT PANDA CLX, letnik 1995, kovinsko rdeče barve, 12.000 km, na-prodaj.Tel: 62 458. m8459 RENAULT 5 five, letnik 1991, prevoženih 28.000 km, in 126 P, letnik 1990, prodam. Tel: 46 635. m8471 JUGO 45, letnik 1987, registriran do 13. 6. 1997, prodam. Tel.: 81 786. m8475 KAWASAKI ZRX, 750 KM, prevoženih 4.500 km prodam. Na ogled v Avtocentru Lepoša ali po telefonu 22 119, po 16.00 uri 23 526. mtu R 5, letnik 1991, črni. LADO karavan, letnik 1989, in več rabljenih vozil prodam. Rogašovci 6, tel: 57 171, 57 330. m8477 LADO KARAVAN, letnik 1987, registrirano do 30. 12. 1996, prodam. Tel.: 45 372, po 20. uri. m8478 GOLF RABBIT, letnik 1989, model 1990, ugodno prodam. Tel.: 87 641. m8479 JUGO 55 KORAL, 1988, registriran do aprila 1997, prodam, tel.: 41 696. m8459 RAČUNALNIŠKI tečaji INTERNET, Računalništvo za začetnike, Windows 95, Word za Windows, Excel za Windows,Quattro Pro,... V počitnicah otroški tečaji že od 4.590 SIT naprej! Možno plačilo naj^čekov brez obresti, 32 d.o.o .pisarna Murska So^ota^Slovensiot nas vodi tja, kjer tihi dom le rože zdaj krasijo in drobne lučke ti r spomin gorijo. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo, hudo boli. ............. VSPOMIN 0. julija je minilo najdaljše leto, leto globoke žalosti, odkar nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustil naš dragi Robert Geratič iz Lastomerec Vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu, prinašate cvetje m prižigate sveče, prisrčna hvala! Žalujoči vsi njegovi Odšel si za vedno na novi svoj dom, za tabo ostala je praznina, a za nas še večja bolečina. Tvoj grob je s cvetjem zdaj pokrit in vedno znova s solzami zalit. K tebi prihajata zdaj vnuka dva, ki rada bi imela te oba. .. _ ,n VSPOMIN 1 L /■ 1996 mineva dve žalostni leti, odkar nas je nenadoma m mnogo prezgodaj zapustil dragi mol, dedek in tast Jožef Zver v iz Lendave . „?nl sem, ki se ga spominjate in prižigate sveče na nje?0 grobu, iskrena hvala! Tvoji najdražji Skrb, delo in trpljenje bilo je tvoje življenje. ZAHVALA j,o V 74. letu nas je nepflca brat zapustil naš dragi moz, in stari ata y _ Anton | iz Gornje Bistrice«2* Z žalostjo in bolečino v srcih se zahvaljuj^ pičili sosedom, sorodnikom in znancem, ki so navseIn, ki trenutkih stali ob strani in pomagali. Hvala ^ei®, nam izrazili sožalje, darovali vence, cvetje. njegoV sveče ter ga v tako velikem številu posprem' pogreb1” zadnji poti. Zahvalo izrekamo g. kanoniku ^Z*1 obred, društvu upokojencev ter gasilcem m ^0^” odpete žalostinke. Posebno zahvalo izrekam ^fUrske g. Žižku za poslovilne besede in kolektivom* Sobote - Gozdarstvu in PAN-A Vsem - iskrena hvala! t nacZ^’ Žalujoči: žena Terezija, sin Anton, sin Ig . hčerka Trezika z družino iz Kanade, ses Rozalija ter drugo sorodstvo^^^' Dragi stari ata - pogrešajo te tvoji vnuki Dejan, Robert, / in Stefani Skromno, tiho sta ,a za nas sta delala, s 'r w srci ljubeči zdaj v grobt‘1' Junija je minilo os®^ d^1 let, odkar nas je ^ et mož, oce, brat Štefan izD0ldkarn«sje Avgusta bosta minili dve žalostni leti- ” taSt zapustil dragi mož, oče, dedek, bra 11 • julija 1996 Kako daleč si!... No, kaj razdalje njim, ki srca so in duše jim bogate! Jaz gledam v zvezde in Jaz mislim nate in z zvezdami in s tabo govorim. V SPOMIN Danes, 11. julija, mineva 8 let žalosti, odkar nas je v cvetu mladosti tragično zapustil naš ljubljeni Branko Nedeljko iz Stare Nove vasi ojem preranem grobu se sprašujemo, zakaj ti ni bilo dob0-6110 ž'vet*’ zakaj s> moral tragično umreti. Vso pla Ioto 'n ljubezen ti lahko vračamo le s cvetjem in enom sveč. Hvala vsem, ki obiskujete njegov mnogo prerani grob. Z ljubeznijo vsi tvoji Tiho in brez slovesa nas je v 85. letu zapustil naš dragi oče, dedi, pradedek, tast, svak in stric Rado Gačanovič policist v pokoju ZAHVALJUJEMO $6 Vs^ni L ■ Pot, . ’ Kl ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji °bred ^na hvaIa g- kaPlanu Ediju Vajdi za pogrebni ^dreju Pevsk-emu zboru in zborovodji g. Posl T*’ za ganljive pesmi, g. Avgustu Farkašu za Hvaia °V1 ne besede in Matjažu za odigrano Tišino. naniob^ Pr’jateijem, sorodnikom in znancem, ki so °lečini stali ob strani, darovali cvetje, sveče in u nam v tolažbo stisnili dlan. ala tudi pogrebništvu in cvetličarni Jurič. Žalujoči vsi njegovi Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA V 62. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, tast in brat „ Franc Krauthaker h °lečii-, ■ iz Bratoneč 136 , ni, se 'sltreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, '^kii, ’tre Sedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh i^lja ter d Sta'' °b stran'' nam izrazili ustna in pisna a r°de|n, arovuli za svete maše, vence, cvetje, sveče in v n Negovi in ga v tako velikem številu pospremili krivljen ot> ' Pot*- Zahvaljujemo se č. g. duhovnikom za pevcem za odpete žalostinke in govorniku Wertlega S PVesa- Posebna hvala dr. Hauzerjevi in osebju $ v Račanu za nesebično pomoč. Hvala beni službi bolnice v Rakičanu. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči tvoji najdražji Zaman je bil tvoj boj, Zaman vsi dnevi,- leta tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 86. letu starosti nas je po dolgi in hudi bolezni zapustila draga mama, stara mama in babica Marija Gomboc roj. Kerčmar iz Andrejce 40 evtež&biSe ‘skreno zahvaljujemo vsem, ki so Vnce- Pos lrenut,rih stali ob strani ter darovali cvetje ^evi, pm ,na bvala dr. Šerugovi in patronažni sestri a a tudi g. župniku za obred in pevcem za Z , v odpete žalostinke. l'tiača hče ^ Še en^rat " iskrena hvala! rka Marija z možem Jožetom in vnukinja Silva z družino ZAHVALA V 77. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in brat Leopold Flisar iz Skakovec 40 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi poslednji poti, darovali cvetje in sveče, za svete maše in druge namene. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Še enkrat vsem - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi Čeprav čas gre svojo pot, nam nihče ne more odvzeti bolečine. V naših srcih še živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini mirno spiš. V SPOMIN 10. julija je minilo leto žalosti, odkar nas j% zapustil dragi Alojz Lutar iz Hraščic Prisrčna hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA V 96. letu nas je zapustila draga mama, babica, prababica, sestra in teta Marija Rojko šivilja roj. Praši s Cankove Zahvaljujemo se vsem, ki so jo pospremili na njem zadnji poti, darovali vence, šopke, sveče ali za gradnjo ambulante na Cankovi ter nam izrekli pisno ali ustno sožalje. Zahvaljujemo se g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi OSMRTNICA V 68. letuje umrla draga sestra Čila Mihajli roj. Kohek Dolnja Bistrica, 3. 7. 1996 Za njo žalujejo bratje Tobija, Martin Jože, Terezija, Stefan, Slavi, Tomi m J alka Ko v ranem jutru ptički so zapeli, oznanjali so lep pomladni dan, nihče takrat še slutil ni, da to bo dan, ko umrl bo tvoj smehljaj, zastal korak, ugasnil tvojih oči sijaj. ZAHVALA V 84. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, tast in ujec Koloman Ružič iz Satahovec nh boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom , nriiateliem in znancem, ki so ga pospremili n "SS SS™ * J maše ter izrekli sožalje. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem in govorniku Štefanu za besede slovesa, družinama Martinec in Kumin ter pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi, ki smo ga spoštovali in imeli radi Šel si vedno daleč proč od nas, da nam vsem bo jutri boljši. Usoda kruta iz življenja te iztrgala je od nas. Delo, skrb, ljubezen za tvojo ženo in otroke, le ti bili so tvoja čast. Tvoje zadnje je bilo slovo, nam vsem podal si utrujeno roko in rekel si, oj zbogom, zbogom ... ZNHNMA Tragično in nepričakovano nas je 24. junija 1996 v 59. letu mnogo prezgodaj zapustil predragi mož, oče, dedek, brat, sin in dober prijatelj Alojz Čerpnjak iz Trdkove 68 K večnemu počitku smo ga v velikem številu pospremili 2. julija na domače pokopališče. Vsem, ki ste mu izrazili zadnjo čast, darovali cvetje, sveče, za gradnjo mrliške vežice, sv. maše, prisrčna hvala. Lepa hvala vsem sosedom in prijateljem za pomoč v teh težkih trenutkih in vsem, ki ste nam izrekli besede sožalja, nas tolažili in nam stisnili dlan. Iskrena hvala župnikoma g. Ficku in g. Kuharju, pevcem za odpete žalostinke, godbi iz Murske Sobote, pogrebništvu Banfi, sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi! Žalujoči: žena Olga, hčerka Elizabeta, sin David z Anico, vnukinja Ingrid in mama Gizela V SPOMIN 13. julija bodo minila štiri leta, odkar nas je zapustil naš dragi mož in oče Alojz Ferko iz Dolnjih Slaveč 56 Vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo, postojite ob njegovem preranem grobu, mu poklanjate cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo ga imeli neizmerno radi Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, ljubila si svoj dom, a tiho in brez slovesa odšla si v večni dom. Sedaj v grobu mirno spiš, a v naših srcih še živiš, ZAHVALA Tiho, brez slovesa je v 73. letu starosti mirno zaspala naša draga mama, mamca, pramamca, tašča in sestra Barbara Zver iz Nedelice 119a Z žalostjo in bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše, dobrodelne namene, za mrliško vežico ter nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se sodelavcem Planike Turnišče, Mure Ljutomer in Murska Sobota ter samopostrežni trgovini Univerzal Turnišče. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Jožetu Zveru iz Turnišča za besede slovesa, društvu upokojencev in pogrebništvu Ferenčak. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni Na grobu, kjer svečka zate gori, in cvetje zate cveti, je bolečina, ki jo poznamo le mi. V SPOMIN 12. julija mineva leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustil dragi Peter Kranjec iz Lončarovec 27 Tvoje roke, ki nas je vodila skozi življenje, ni več, še vedno in vedno boš živel v našem srcu. Vsi tvoji 30 estnik 50 let LD Dolina 24. julija 1946. leta je v Uradnem listu LRS izšel prvi povojni zakon o lovu. Letos torej mineva petdeset let, odkar delujejo lovske družine. Med prvimi so jo ustanovili v Dolini in tam je bila pred kratkim proslava zlatega jubileja. Začela se je z zvoki lovskih rogov, slavnostni govornik pa je bil starešina Ernest Novak, ki je predstavil prehojeno pot lovcev in orisal sedanje stanje na loviščih ter vzroke za upad staleža nekatere divjadi. Lovska družina Dolina je ob obletnici izdala zbornik. Lovcem je k jubileju čestitalo več gostov, tudi državni sekretar za kmetijstvo g. Obal. Na slovesnosti so podelili več odličij. Prejel gaje tudi Ernest Bransberger, kije po idejni zasnovi Ferija Poredoša izdelal naslovnico zbornika. Sicer pa so v kulturnem programu sodelovali (poleg rogistov) oktet LD Prežihovo na Koroškem, Gorički klantoši, F. POREDOŠ recitatorki Mojca in Andreja ter drugi. IWEA Pol stoletja malopolanskih gasilcev Dvakrat je (za)gorelo Slovesnost ob 50-letnici gasilskega društva Mala Polana je bila v zaselku Bukovje. Na prireditev je prišlo kakih 80 gasilcev in s seboj so ponesli 16 pra-porjev. Prebrali so kroniko društva, v kateri piše, da sta bila v kraju doslej le dva požara. Slavnostni govornik je bil župan Občine Črenšovci Anton Tor-nar. Pripravili so seveda tudi primeren kulturni program, na katerem so sodelovali ljudski pevci, pevka Jožica Semen, tamburaši iz Žižkov in najmlajši člani domačega gasilskega društva. Ob jubileju je bilo GD Mala Polana odlikovano z gasilsko plamenico tretje stopnje. Plamenico druge stopnje pa je prejel Jože Balažič. Gasilska odličja tretje stopnje so dobili: Jože Zver, Jože Hozjan, Franc Hozjan in Štefan Špilak. Trem najzaslužnejšim članom malopo-lanskega društva pa je priznanja podelila občinska gasilska zveza. S priznanji tudi ni skoparilo društvo samo, saj jih je podelilo t o 70-svojim članom za. 40-, in 50-letno delovanje- Sl snosti so se udeležili tud g iz Hrastnika in v znak »j sodelovanja izročili skr darilo. ZLATA HARMONIKA LJUBEČNE Guelte trgovina IVANKE ROŠKAR avstrijska Radgona < [0®^ 70 % Cenjene stranke obveščamo, da trgovino zapiramo 31.7.1996 ___________________________________Hvala za zaupanje! MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT v skladu s 23. členom Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju objavlja RAZPIS ZA VPIS V POKLICNI TEČAJ V ŠOLSKEM LETU 1996/1997 UVODNA POJASNILA I. Programi in vpisni pogoji Programi poklicnih tečajev so enoletni in omogočajo pridobitev poklica tehnik na stopnji srednje strokovne izobrazbe. V šolskem letu 1996/97 se bodo v te programe lahko vpisali kandidati, ki so uspešno končali četrti letnik gimnazije in temu programu ustrezne srednješolske programe po prejšnjih predpisih. Izobraževanje po programih poklicnega tečaja, ki se bo v šolskem letu 1996/97 izvajalo eksperimentalno, se bo začelo 18. novembra 1996. •>. II Informativni dan Sole bodo v svojih prostorih organizirale informativni dan v soboto, 5. oktobra 1996, ob 9. uri. Pred tem datumom pa lahko dobijo kandidati vse informacije o programih na posamezni šoli. III. Prijava za vpis Kandidati za vpis se prijavijo s pisno prijavo na izbrano šolo do 18. oktobra 1996. V prijavi je treba poleg izobraževalnega programa, v katerega se nameravajo vpisati, navesti ime in priimek, datum in kraj rojstva, državljanstvo ter naslov stalnega bivališča. Prijavi je treba priložiti fotokopijo spričevala četrtega letnika gimnazije oziroma ustreznega programa po prejšnjih predpisih (pri vpisu bodo morali kandidati predložiti izvirna spričevala), za_programe poklicnih tečajev gostinski tehnik, turistični tehnik in konfekcijski tehnik pa zdravniško potrdilo, s katerim kandidat dokaže ustrezno zdravstveno stanje za opravljanje izbranega poklica. Če se za vpis v posamezen program poklicnega tečaja ne bo prijavilo najmanj 25 kandidatov, bo šola do 25. oktobra 1996 obvestila kandidate, da izobraževanja v šolskem letu 1996/97 ne bo organizirala. - JE Omejitev vpisa in merila za izbiro kandidatov Ce se bo za posamezne programe prijavilo več kandidatov, kot je razpisanih vpisnih mest, bodo šole s soglasjem ministra za šolstvo in šport sprejele sklep o omejitvi vpisa. O tem bodo srednje šole pisno obvetile kandidate do 25. oktobra 1996. Pri izbiri kandidatov za vpis v programe poklicnih tečajev, za katere bo vpis omejen, bo odločalo število doseženih točk. Število doseženih točk je seštevek ocen splošnega učnega uspeha, uspeha pri slovenskem jeziku s književnostjo, matematike in I. tujega jezika od prvega do četrtega letnika srednje šole. Obveščeni kandidati bodo morali do 4. novembra 1996 poslati šoli originalna spričevala vseh štirih letnikov. E Objava sprejetih kandidatov in vpis V5e šole bodo 8. novembra 1996 objavile na oglasni deski seznam sprejetih kandidatov. Vsi sprejeti kandidati se bodo lahko vpisali (ne glede na to, ali je bil vpis omejen ali ne) v dneh med 8. in 12. novembrom 1996. . VI. Pogoji za zaključek izobraževanja Kandidati bodo končali izobraževanje po programu poklicnega tečaja, ko bodo uspešno opravili zaključni izpit. RAZMESTITEV IZVAJANJA PROGRAMOV IN OBSEG VPISA 1.SREDNJA EKONOMSKA ŠOLA MARIBOR. Trg Borisa Kidriča 3, 2000 Maribor, tel.: (062) 23 461 j _ razpisuje 30 vpisnih mest za izobraževanje po programu ekonomsko-komercialni tehnik - poklicni tečaj za pridobitev poklica ekonomski tehnik. 2. SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM MARIBOR Mladinska 14a, 2000 Maribor, tel.: (062) 211 010 razpisuje 30 vpisnih mest za izobraževanje po programu gostinski tehnik - poklicni tečaj za pridobitev poklica gostinski tehnik; 30 vpisnih mest za izobraževanje po programu turistična dela - poklicni tečaj za pridobitev poklica turistični tehnik. 3. SREDNJA SOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM LJUBLJANA Preglov trg 9, 1000 Ljubljana, tel.: (061) 1407 098, 1409 240 razpisuje 30 vpisnih mest za izobraževanje po programu gostinski tehnik - poklicni tečaj za pridobitev poklica gostinski tehnik; 30 vpisnih mest za izobraževanje po programu turistična dela - poklicni tečaj za pridobitev poklica turistični tehnik. 4. SREDNJA ŠOLA ZA FARMACIJO INZDRA VSTVO LJUBLJANA Šaranovičeva 5, 1000 Ljubljana, tel.: (061) 313 924 razpisuje 30 vpisnih mest za izobraževanje po programu farmacevtski tehnik - poklicni tečaj za pridobitev poklica farmacevtski tehnik. 5. SREDNJA STROJNA IN TEKSTILNA ŠOLA MURSKA SOBOTA. Šolsko naselje 12, 9000 Murska Sobota, tel.: (069) 32 640, 32 652, 32 653 razpisuje 30 vpisnih mest za izobraževanje po programu tekstilni tehnik - poklicni tečaj za pridobitev poklica konfekcijski tehnik. /WW Radio Murski val 94,6 MBz GASILSKO DRUŠTVO branost^ srečanje^arnonikarjb 14.00 TEKMOVANJE HARMONIKARJEV voditeljica OB GAJŠEVSKEM JEZERI^ sodoben poslovno stanovanjski center v center lokali trgovske, gostinske in □služnostne dejavnosti poslovno pisarniški prostori stanovanja višjega standarda pokriti parkirni prostori in garaže klimatska urejenost prostorov Za vse, ki želite več, za vse, ki želite kupiti, najeti, za vse, ki vas le zanima, za vse, ki imate idejo... Investitorja: FECTING (061) 168 73 46, 168 73 4 ’ (069) 22 770 LB HIPO (061) 212 212, 125 31 33 Mi smo svojo idejo znali uresničiti - uresničite tuo vestnik, smo se dogaja v Kmetijski zadrugi Panonka k res> daje bil v Panonki izveden puč? Presodite sami. Glč daje skupina delavcev v KZ Panonka pozabila opravljati delo in se je rajši posvetila sklicu izrednega občnega zbora, seve-Peščico članov. Ko so prvič oddali upravnemu odboru zahtevek “s Ho izrednega občnega zbora s podpisi, so si nekatere podpise ^pali ponarediti. Ko so to ugotovili na upravnem odboru zadru-stvar za sklic propadla. Sklep upravnega odbora je bil, da se T^jpreda organom pregona. Vendar so iste osebe ponovno P°dpise in pri tem zbrale zadostno število za sklic izrednega iedni °bčni zbor je bil sklican, ne da bi zahtevo za sklic sploh Ijoval upravni odbor, kaj šele občni zbori zadružnih enot. it n.,2r^ občni zbor je kar na slepo razpravljal o nekih sklepih, ki na zmanjševanje in sestavo upravnega odbora. Tako je vs^a nezakonito spremembo 30. člena zadružnih pravd ^gla zmanjšanje in novo sestavo upravnega odbora, kije hi J?' ‘[^oraj 1/3 sedanjih in prejšnjih delavcev. Kje so kmetje. o'10 vzeta vsa legitimnost zadružnim enotam, da odločajo tifo j predstavnikih v upravnem odboru. Člani zadruge imajo pra-Pudnn .ost, da »na občnih zborih zadružnih enot obravnavajo sprejemajo predloge za občni zbor zadruge ter volijo odbor Wru jenole m člane v upravni odbor zadruge in v nadzorni odbor zbor je bil sklican in je potekal na neligitimen način. Memo kršeni zadružna pravila in zakon o zadrugah. Naj za-i lSo nekateri delavci dvajset in več pooblastil arugm ^nanh-0 So ‘meb triie zaposleni skoraj tretjino vseh navzočih gla-^nariPCnem zboru- Verjetno so bile te nezakonitosti tudi vzrok, da Na ten niso Pust‘li na občni zbor. _ sijeu,) / ,zrednem občnem zboru smo predsednika spraševali, kako i na glasovanje in potrditev bilanco stanja in zaključni "Jemni,0 ko tega ni pregledal noben nadzorni organ niti o ^ikso^j^ai m sklepal upravni odbor zadruge. Sicer pa predate “obro ve in je bil na to tudi opozorjen, daje bilanca za ^šalilnPL°narejena. Na upravnem odboru zadruge smo večkrat-^daniLK,° Predsednika zadruge kot g. Škulja, kam je šel denar od r nic in za koliko so bile prodane delnice Slovenske ^tudi^^ke banke (nad 100 milijonov tolarjev). Prav tako e,at vprašali, za koliko so se povečale obveznosti do ao-^‘n,kmetov. ^tu l99'blIanco nekaj narobe, dokazujejo tudi podatki, daje bila s^ktafTealizacija v KZ Panonka za 50 % manjša glede na prejel Stmu 'n kjer se je ustvarjalo 200 do 300 milijonov izgube ^išali SJP°sl°vanja KZ Panonka se v letu 1995 v ničemer niso ^mP..,kakšen način bi se lahko potem v zadnjih sedmih, dnhC!, krnskega leta poslovalo pozitivno in naj bi se celo ^iiprn^’ 0 katerem se je glasovalo in ga celo razporejalo. Hi Hpr^r”, ^Imru smo že dolgo opozarjali, da vlada v KZ -01,1 ob s jolska in vodstvena anarhija. Kjub zelo jasnim og m sprejetim spojitvenim aktom se ni naredilo nic. Kršijo se zadružna pravila, zakon o zadrugah in drugi zakoni. KZ Panonka še do danes nima sanacijskega programa. Nima pa ga najbrž zato, ker se ga ne da narediti. Zato se forsira samo prodaja zadružnega premoženja brez jasnih ciljev in namenov. Do danes še nihče ni predložil programa dezinvestiranja po zadružnih enotah, pač pa nekateri težijo k prodaji zadružnega premoženja za vsako ceno in na vsak način. Program g. Škulja je, takoj prodati vse deleže, ki smo jih dobili na podlagi Zakona o zadrugah v živilskopredelovalni industriji za sramotno ceno 600 milijonov tolarjev, dočim je realna vrednost tega premoženja dvakrat večja. Tako bi se nekaterim zadružnim enotam prodalo več premoženja kot imajo vseh dolgov (M. Sobota, Beltinci, Cankova in Martjanci). Ali so to bili cilji spojitve? Je cilj sanacije samo prodaja? Očitki in celo obtožbe, ko smo s tožbo zaščitili svoje zadružno premoženje in s tem onemogočili nerazumno in neutemeljeno prodajo premoženja, so neutemeljeni. Le na ta način smo lahko preprečili neodgovorno barantanje z našim kmečkim zadružnim premoženjem. Danes se v KZ Panonka spet uporabljajo stare metode (izključitve članov, ignoriranje novinarjev in javnosti...). V KZ Panonka si prizadevajo za sprtje članov zadruge, mali kmet - veliki kmet, gorički kmet - ravenski kmet, prašičerejec - govedorejec. Vse to pa, ker se »v kalni vodi lažje ribari«. Danes KZ Panonka celo pošilja posebne izterjevalce za izterjavo dolgov kmetov zadrugi. Tudi za oderuške obresti. Pozablja pa na izterjavo pri podjetjih, kjer je marsikateri odpis vzrok malomarnosti zaposlenih v zadrugi. Ko smo g. Škulja na upravnem odboru vprašali, koliko obresti plačuje bankam, nikoli ni bilo konkretnega odgovora. Čeravno je KZ Panonka sedaj enovita zadruga, menda še vedno izplačuje 14 direktorskih plač, razlike med plačami za isto delovno mesto pa so tudi do 30-odstotne (največ delavci Zveze zadrug, Semenarstvo, Cankova). Skoraj enoletno bivanje g. Škulja v Hotelu Diana v Murski Soboti je menda prav tako plačevala KZ Panonka. Ob koncu tedna, ko se g. Škulj vrača domov v Portorož, si vzame službeni avtomobil KZ Panonke (za prvi maj je bil s službenim avtomobilom celo 10 dni na dopustu). Ali bo lahko upravni odbor šel mimo teh nepravilnosti? Ali je zato bilo potrebno menjati upravni odbor, ker si upamo nekateri na vse to opozarjati? Ali se potemtakem mora takoj prodati zgradba v Kocljevi ulici, da bodo lahko nekateri še dalje imeli take plače in koristili razne ugodnosti. Ali bomo morali kmetje ob vsem tem še dalje čakati na plačilo živine in drugih pridelkov 60 in več dni? Ali smo s tem namenom šli v spojitev? Že pred njo smo nakateri opozarjali in zahtevali sanacijo po pravnih osebah. Takrat so nas prisilili v spojitev. To pa je v nasprotju z interesi zadružništva na našem območju. Bomo kmetje dovolili, da nas s prikrojenimi podatki še dalje zaslepljujejo in zavajajo? Zato vidimo na zadružnih enotah Murska Sobota, Beltinci in Martjanci edino možnost obstoja in nadaljnjega razvoja zadružništva na tem območju samo kot samostojne pravne osebe oz. samostojne za- druge. Po naši oceni je bilo zgrešeno, da smo se uklonili pritiskom iz Ljubljane in nekaterim domačim kratkovidnežem. Tudi po zakonski osnovi, da je zadruga prostovoljna organizacija kmetov, kmetom iz teh zadružnih ^not nihče ne more preprečevati, da si ne bi ponovno vzpostavili samostojne pravne osebe oz. samostojne zadruge. Jasno pa povejmo, da smo za sanacijo - prodajo zadružnega premoženja -vendar ob jasno določenih ciljih in namenih. Odbori zadružnih enot M. Sobota, Martjanci, Beltinci Marijanske odplake v potoku Že dalj časa opažamo, da se iz greznice, ki je zgrajena na obrežju Marijanskega potoka in je sestavni del kanalizacijskega sistema v naselju Martjanci, pod priprto loputo v strugo potoka izteka temna, gosta in smrdljiva tekočina. Ker ne bi želeli ostati na ravni domnev in ljudskega natolcevanja, postavljamo JA VNA VPRAŠANJA - projektantu kanalizacije (VG Mura, g. Oto Tušar, direktor), - investitorju (KS Martjanci, g. Franc Gomboc) in - inšpekcijskim službam soboške izpostave (g. Tonček Ošlaj) o tem, kakšna je tehnična osnova gradbene rešitve zbirališča (greznice) ob Marijanskem potoku, kakšen je njen namen v sedanji fazi in v končni rešitvi kanalizacijskega odvoda? Kako je mogoče dovoljevati »prosto« odtekanje neprečiščenih odplak naravnost v potok? Območje greznice v Martjancih sodi v širši varovalni pas vaškega vodovoda v naselju Noršinci, zato so vprašanja za nas bistvenega pomena. Postavljamo jih tudi, ker smo prepričani, da je povsem nedopustno izpuščanje odplak v vodo,toke. Predsednik sveta KS Noršinci, Ludvik Sočič Gasilci so tekmovali Gasilsko poveljstvo Občine Moravske Toplice je priredilo v nedeljo v Martjancih občinsko tekmovanje, na katerem je sodelovalo 6 članskih, 4 pionirske, 4 mladinske in 3 ženske enote. Po tekmovanju so najboljše enote prejele kipce gasilca. V tišinskem sektorju so se gasilci zbrali na letnem sektorskem tekmovanju. Pomerilo se je 12 moških, 1 pionirska in 3 mladinske enote. Prvouvrščeni so dobili spominske pokale. Enaka tekmovanja so že imeli v Večeslavcih, kjer je sodelovalo 15 gasilskih enot; v Gornjih Petrovcih je nastopilo 6 enot; v Krplivniku pa seje pomerilo 10 moških in 1 pionirska enota. Gasilci so na vseh dosedanjih tekmovanjih pokazali veliko spretnost v delu z motorno brizgalno in v teku brez ovir na 450-metrski progi. F. GOMBOC ponudba SKB banke CHEROKEE is Cii S štirikolesni pogon servo volan zapora diferenciala bočne ojačitve zračna blazina (US full size) električni pomik oken in zunanjih ogledal električni pomik antene zatemnjena stekla priprava za radio in štirje zvočniki centralno daljinsko odklepanje m osvetlitev notranjosti prostor za tovor (max): 2.033 1 1 leto garancije za neomejeno število km 2 let garancije na karoserijo * Motor 2,5 L Cena: 41.738 DEM * Motor 2,5 TURBO DIESEL Cena: 45.237 DEM chrysler LEASING D+8% CHRYSLER KREDIT D+6% Pooblaščeni prodajalec: BRANSBERGER E. s.p. ^°lga ulica 79, Černelavci 9000 Murska Sobota tel- 069/ 21 238, faks 069/ 21 238 AVTODELI IN OPREMA odslej tudi v MURSKI SOBOTI tel.: (069) 31 043 Sef SKB take 'ata Stadion Mura Kopališče °^i‘ka ulica PARK MIRU Prednost dobrega nakupa NEMŠKI TILOŠ .LESNINA ’.KZ PANONIJA Železniška postaja f I Prepričajte se o veliki izbiri in konkurenčnih cenah! BMW & ROVER ZDAJ TUDI V POMURJU c/ -3 ■g c E o - najprestižnejši avto v svojem razredu - popolna aktivna in pasivna varnost - tehnološka popolnost in vrhunska kakovost izdelave - klasična eleganca športnega avtomobila in neprekosljive vozne lastnosti Pooblaščeni prodajno-servisnl center AVTOHIŠA MEŠKO, MURSKA SOBOTA, Trg zmage 5, tel.: 28 111 IZREDNO UGODNE CENE -POSOJILA - STARO ZA NOVO - BMW serije 3 že za 37.000 DEM - ROVER 414 novi model že za 27.000 DEM odpre samo vaš ključ j Sodobni tatovi so Iznajdljivi In se ® običajnim oviram, kot so dvoj-- U ne ključavnice, samodejno pri-| žlgajoče se luči in alarmi, ne pustijo več tako zlahka zmes-’ tl. Malo nepazljivosti In že se pritihotapijo v vaše stanovanje. Potem pa... televizorji, vldeorekor- derji, zlatnina, dokumenti - prav nič ni varno pred njimi! Še zlasti ne v času poletnih počitnic, ko radi vsaj za teden ali več odidemo zdoma. Lahko se zgodi, da čez noč ostanete brez težko privarčevanega denarja, najljubših dragocenosti, ki jih v vaši družini hranite že več rodov, ali pa ste ob staro srebrno verižico, ki vas vedno znova spomni na prvo ljubezen. Morda pa so vam najbolj pomembni dokumenti, ali računalniške diskete, na katerih ste hranili zaupne podatke. Vprašajmo se, kaj je bolje, stvari prepustiti naključju ali pa dragocenosti shraniti v varnih sefih SKB banke? Gotovo-ste na to pomislili že prej, vendar v vsakodnevnem hitenju niste našli časa in še niste zakupili sefa. Predlagamo, da to storite še danes, saj bo morda jutri že prepozno. Postopek je namreč zelo preprost: pokličite SKB-banko, PE Murska Sobota, Ekspozituro Murska Sobota, Agencijo Lendava in Ekspozituro Ljutomer ali zeleni telefon SKB-banke na številko 080 15 15. V omenjenih enotah SKB-banke vam namreč julija in avgusta ponujamo brezplačen zakup sefov. Tako bo vaše poletje še lepše. Če pa se boste odločili za varno shranjevanje dragocenosti v sefih SKB-banke, vam lahko prišepnemo, da je letna najemnina odvisna od velikosti sefa. In ne pozabite, sef SKB-banke lahko odpre samo vaš ključ! PE Murska Sobota Kocljeva 6 Tel.: 069/32-495 Ekspozitura Ljutomer Stari trg 7 Tel.: 069/83-312 SKIIMUM. Agencija Lendava Mlinska 5 Tel.: 069/75-810 Ko pridejo arheologi, se čas ustavi in zavrti nazaj Kančevci - arheološka izkopavanja v cerkvi V kančevski cerkvi sv. Benedikta so ob prenovi cerkve, ki bo v naslednjih dneh praznovala stoletnico obnove, naleteli na tri ali celo štiri faze prejšnjih cerkva. Izkopavanja vodi Zavod za varstvo naravne in kultur- ne dediščine (ZVNKD) Maribor. Kot nam je povedal pater Do-nat, so sprva hoteli naročiti samo nove klopi, vendar jih je mojster opozoril, da bo vlaga tudi nove klopi hitro načela, če ne bodo naredili talne izolacije. Rečeno -storjeno. Ko so naleteli na zid, so poklicali na ZVNKD. Prišli so arheologi in odkopali zidovje, ki pripa- Človeške kosti, ki so jih našli v posameznih grobovih, spravljajo v PVC-vrečke. Kosti bodo pozneje pokopali bodisi nazaj v grobišča ali pa zakopali na pokopališču v bližini cerkve. Pod glavnim oltarjem so arheologi odkrili večjo grobnico. Za lobanjo, ki leži v njej, domnevajo, da je bila v grobnico vržena pozneje. biti ostanek trdnjavskega^ Glede na velikost grobo lahko bili tam pokopamo tančnejše datacije zidov' l bov, ki pokrivajo pov „ rkve. Arheologi so nas 't novce, najstarejši je lovice 17. stoletja' .... se prvič omenja ze leta 1208, i $ kralj Andrej II. grofu N g Železnega podaril zemljan dvo (Gornjo stoletju so imeli tuk J . j nediktinci, ki so kolo J tukajšnjo pokrajino. , rott formacije se je tu zas stantizem. i,evst Evangeličanska c tukaj omenja v vizit pisniku iz leta 169 . . $ pa so dobili katol’ca :eSoji rkev nazaj. Leto po $ obnovili, njena pod . spremenila pred s o cerkev temeljito pren ^li na to, da so te krajI Tartari, obstaja moz" sedanja cerkev ze J . stjo. Od leta 199 J nedičke župnije« V kamor so ga preseli"^ Trgovina z orožjem tudi v Pomurju Odkod mu puškomitraljez? Med tistimi kaznivimi dejanji, ki na pomurskem območju naraščajo, je tudi trgovina z orožjem. Sicer ne gre za velike količine, ampak za posamezne kose, pa vendarle. Kaj so odkrili preiskovalci? V sredo, 3. julija, v popoldanskih urah so delavci uradov kriminalistične službe UNZ Murska Sobota in Maribor poostrili kontrolo na cestah, ki vodijo v Buko-vnico pri Bogojini, saj so že prej zaznali, da bo ta dan J. G. iz Bukovnice prodal večjo količino orožja nekemu kupcu iz Maribora. »Zaseda« se je splačala, kajti istega dne ob 21.15 so v bližini lovskega doma v Bogojini zaznali prihod dveh vozil, ki pa sta potem, ko sta njuna voznika opazila v gozdu parkirano službeno vozilo, odpeljala z veliko hitrostjo proti Bogojini. Službeno vozilo je zapeljalo za njima in po petih kilometrih vožnje dohitelo eno od vozil - osebni avto Golf. Izkazalo se je, da ga je vozil F. B. iz Lucove. Tega so prijeli, ampak ne z lahkoto, kajti uporabiti so morali silo, pri čemer je dobil telesne poškodbe. Prepeljali so ga k zdravniku, ki mu je dal zdravniško pomoč, hospilitacijo pa je odklonil. Sopotnik, za katerega so poznje ugotovili, da gre za J. G., doma pa je v Bukovnici, pa je iz avta pobegnil in čez dve uri so ga prijeli doma. Vas zanima, kaj je bilo v avtu? Zasledovalci so pod zadnjim sedežem našli puškomitraljez, model kališnikov, in vojaško polavtomatsko puško. To pa še ni vse! V gozdu, nedaleč od ustavljenega vozila, so našli torbico, v njej pa so bili štirje okvirji, v njih pa 150 nabojev za omenjeni orožji. Pozneje so naleteli še na pištolo znamke browning, kaliber R da morda trem ali celo štirim fazam cerkve. V zakristiji so naleteli na obokani grob, v katerem leži lobanja. Najstarejši široki zid, ki so ga odkrili pod korom in se morda nadaljuje zunaj zidu, je more- 9 mm, in 9 nabojev zanjo. Pri obeh so opravili še hišni preiskavi in našli ter zasegli plinsko pištolo in več nabojev. Za zdaj pa še niso izsledili »Mariborčana«, ki naj bi vse to orožje kupil. Zoper trgovca z orožjem bodo podali kazensko ovadbo. š. s. Orožje, ki so ga odkrili in zasegli pri dveh pomurskih trgovcih z orožjem. - Fotografija: UNZ Murska Sobota FOT^J NATAŠA^ Glede na velikost grobov obstaja domneva, da so v njih pokopani otroci plemičev. > 090^ FINANCE ■ Moja domača banka < J /O Pomurska banka Murska = . _____""''S . ,, veljaj°,°a । Menjalniški tečaj Pomurske banke 9. julija 1996. Tečaj^ julija 1996 od 14.30ure. Srednji tečaj Banke Slovenije vej od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Avstrija 100 1.273,4356 1.23^00 Francija 100 2.648,5847 2.536J*O Nemčija 100 8.961,5452 8.670j)0 Italija 100 8,9105 8,45 Švica 100 10.851,0870 10.393J0 ZDA 1 137,1296 132,0° 13^ Stvarnik in Meško z žrebom Kot smo že poročali, je prišlo v tretji volilni enoti mestne četrti Center do zanimivega primera, ko sta dva kandidata prejela enako število glasov. Posebna ponudba 850 Mb, 8 Mb RAM, 3.5", CD NEC 4x, SB 16, zvočniki 120W, monitor AD114" LR NI, miška, tipkovnica, 1 Mb gr. kartica. 2 leti garancije. Vega P100 ...149.990 + p. d. Vega K5/75...139.990 + p. d. • Internet vstopne točke • Možnost ugodnega posojila (TOM + 5 %) To sta bila Anton Slavic in Jože Stvarnik. Zato je morala občinska volilna komisija opraviti žrebanje. Več sreče je imel Jože Stvarnik. Po pregledu glasovnic v mestni četrti Ledava pa so ugotovili, da se je z dodatnimi glasovi na predčasnem glasovanju Maksimilijan Meško po številu glasov izenačil z Rudijem Košmr-Ijem. Z žrebom je bilo odločeno, da bo nov član Maksimilijan Meško. M. JERŠE POSREDNIŠKA HIŠA Tiara, d. o. o., Slovenska 39 INFO CENTER 9000 Murska Sobota PE MURSKA SOBOTA • Akcijska prodaja matričnih tiskalnikov EPSON Na zalogi celotna ponudba računalnikov MDM: Vega, Tesla, Mariušavska 10 Obrtna cona Tel.&faks: 27 155 Da Vinci, tiskalnikov HP in EPSON, monitorjev ADI, Sony, EIZO, skenerjev, multimedijske opreme, potrošnega materiala in drugih dodatkov. ačunalniška hiša svetovnih imen nakup in prodaja hiš, počitniških hiš, poslovnih prostorov, posesti ureditev celotne dokumentacije ob nakupu ali prodaji cenitve in vrednotenje premoženja Uradne ure: od ponedeljka pravna pomoč do petka od 9.00 do 14.00 svetovanje Telefon: (069)21 156, nakup in prodaja Živah ga. |rena Mecilošek OBRESTNE od 1. julija 1 996 d3 ■ lij j®^'9 Temeljna obrestna mera - TOM - za * mesečno, oz. 11,16 % letno- Sredstva na vpogled Nominalna letna obrestna mera Hranilne vloge Tekoči računi Žiroračuni Kratkoročna Rok vezave Od 31 do 90 dni Od 91 do 120 dni Od 121 do 180 dni Nad 6 mesecev Na 181 dni Nad 9 mesecev 2,00% 2’00% 1,50% vezava tolarskih sred«*®* l5,60%d° ]7'()5% 15,72% ’ 0 17,38 Obrestna mera od TOM +3.8% do TOM * 5% od TOM + 4% do TOM + 5,2% od TOM + 4,1% do TOM+ 5,3% od TOM * 5,1% do TOM ♦ 5,8% TOM * 6% od TOM ♦ 5,6% do TOM + 6% Depozit z valutno klavzulo Skupna Val. ki. + 6.8J' Rok vezave Na 12 mesecev Depozit s premijo Rok vezave Na 12 mesecev lotna ob^^ Skupna letna 601? TOM +7.W/0