ISSN 0350-5561 9 i ÍUJ-/U za koMe tttiÉia Jutri bodo plohe in nevihte. De! bo v soboto :^utraj postopoma ponehal tei dan bo pretežno oblačno. r< 52 let števiika 34 četrtek, 25. avgust 2005 Nekdanje delavke M cluba na VIP-u Velervie - Sobotni VIP ClIP turnir v IRC Jezero je bil većkrm drugncen kol prejšnja leta. Dopoldne so nekdanje delavke M duha. kise vedno Čakajo na poplačilo lerjaiev (plač. odpravnin in tjdskiîdnin). opozorile na svojo siisko s proiesinim shodom. / avtomobili, polepljcnimi s plakati, so se peljale mimo prizorišča in nase opozorile z glasnim hupai'jem. Poicm pa so se sprehodile mimo pri-Zi)rišč. Povedale so nnm /akaj, nekdanji direku>r io likvidacijski upravitelj Marjan Cřabcrsek in minister Janez Drobnic pa sta dodala svojo piai. ■ bšf foto: vos Prestavili začetek gradnje Velerye - Gorenje iz Velenja je preložilo začetek izgradnje tovarne gospodinjski]) aparalov in distribucijskega centra v Valjevo v Srbiji na 1. marec prihodnje leto. Po poročanju agencij naj bi bU glavni razlog za lo i/delava načrta za industrijski lir, ki bo povc/al tovarna in distribucijski center za sosednje države z železniško progo Beograd - Bar. Gorenje je avgusta lani kol edijii udeleženec na javnem razpisu dobilo v najem za 99 let približno 6 hektarjev zemljiáča v delu industrijske cone blizu železniške postaje. Mesec dni pred rokom je vplačalo najem- nino v višini 47.6 milijona di-nariev oziroma približno 620 tisoč evrov po takratni tečajnici srbske centralne banke. To* varno naj bi /gradili na približno tisoč kvadratnih metrih površine. Od 250 do 300 zaposlenih pa naj bi izdelalo od 200 do 250 tisoč hladilnikov in zamrzovalnikov, ■ rp Na pripravah v Nemčiji Rukometaši Gorenja so v začetku lega tedna odpotovali na večdnevne priprave v Nemčijo. Turneja bo zelo naporna, saj bodo trenirali dvakrat na dan. odigrali pa bodo tudi več prijateljskih tekem. Dunes ht)do v Flens-burgu odigrali kar dve. in to z nemškim podprvakom l'iensbur-gom ter z najboljšim danskim moštvom Kobenhavnom. Jutri bodo odpotovali v Leipzig, kjer bodo sodelovali na enem največjih tiirnijjev tačas v Evropi. Domov se bodo predvidoma vrnil: v ponedeljek. Koncc prihodnjega tedna. 2. in septembra, pa bodo v Rdeči dvorani v Velenju tradicionalnem Jarnovičev memorial z mednarodno udeležbo- Konec avgusta lani je velenjska Era odprla v Samoboru svoj najs^ dobnejsi nakupovalni center na Hrvaškem, ki Je danes Mercator' Jev. Več na strani 3. 300 s/r irAIHO VI^IJIKJi; Varni in nevarni Bojana Špe^ef ()fy koncu ledna sju Sť na cestah v blitnji okolici zgodili dw pro metni nesreči s .smrtrn'ni izidom Mladenič, voznik niotor/a, ko/naj J7 ief Je i mel. Je umri v hlizini Siozirja, okajen voznik pa je v /.o-kovid do smrti povozil starejšo peško, Jo sta l)ili />etnajsta />; ses-lna/sta .smrtna zrlev na cestaíi celjske regije v lela^rtjem letiK V {>o-nedeljek zsečer Je neznof/i ljni)itelJ hitrosti na prehodu za i^ica (' to me yedno znova zaboli) podrl, dekle r/a rolerjih. In ušeL lak Je za! naš vsakdanjik. Pred nami pa so prvi šolski dnevi. To Je čas. ko Svet za preventim in vzgojo v cestnem pnnneti/ skujtaj s iH}lia'sli. člani '/veze šo/erjev in avtomehanrkov, pa oi^anskiii var-m>sfmkov in paznikov ter podjetjem PVP, vsako leto pripravi obširno akcip za varno pot v šolo in domov. Letos se nanjo pripravljajo že nekaj časa. /a&>uw) ste te oj>aziÍi. da so fia novo poÍ)ar\ane oznake za šole, pa prehodi za pešce, kmalu tnido v hlizini šol stale tudi opozorilne table, ki bodo voznike opozarjale na otroke na cesti, l/itos .so kupili tudi maketo policista in avtomobila, kar naj hi hHo zelo učinkovito. Ob tem sem se spomnila prifxnnbe direktorja fioiskega centra Velenje Ivča Kotnika, da hi po njegovem v okolici sredfffih n'da prineslo ze to, če bi tam postavili .mii^ačenega policista^, torej lutko. Prve šolske dtii bodo v okvlnt akcije otrokom pomagali tudi varno prečkati prehode za pešce, pi>Hcisti pa hodo pripravili predavanja o varnih poteh v šoio in domov. Kaj pa potem? Potem bodo naši malčki prepuščeni sami seiU, predvsem pa na milost In nemilost voznikov motorjev in avtomobilov, in starši ttodo zagotovo vsak dan znova v skrbeh, vse dokler ne hndo videli, da Je njihov otrok varno prispel do doma. 'lega .Ktrabn 1)1 bilo veliko manj, če bi n>z-ni ki uf^ištevaH pravila In omejitve, Kako Jih do tega pripraviti, pa ne vem. Ko se zakon na področju prometnih prekrškov spremetii in postane (vsakič) tnalo strožji, se lo nekaj časa še pozna tudi v prometu. Poleni pa vse skupaj popusti in zvodeni Večji proble/u je torej v ljudeh. Ki se bojijo le zakonov, za življenja drugih, očiitu) pa ludi svojega, pa Jim je očitno Iwlj malo mar. Tako lahko sklepam, če opazujem promet. Tudi na ulicah mojega mesta. .VELEMIE 60RDANA HLEB,sopran MATEJA KREMUAK, flavta JERNUA GREBEN$EK, klavir Velenjski grad;25r8:2005 ob 20.00 Velenjski grad, 27.8. 2005 ob 20.00 nikoli sami 107.8 O Predstavljamo. ^ NK Šoštanj ^ 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA 25. avgust 2005 lokalne novice Slovo od Mire Videčnik Ekološka sanacija termoenergetskih objektov ••• Velenje • Danes. 25. avgusta, seje v Iliaclu Paka vVcIonju pričela Ovodnevna mcdnart>dna konferenca z naslovom Hkološka sanacija termoenergetskih objektov in uporaba bioindikacijskih meto d» kaiere organizalor je I-RICo Velenje, Inštitut /a ekološke raziskave. Konferenca poteka v sklopu projekta / naslov predstavljeni vsi do sedaj i/vcdeni sanacijski ukrepi v lermoelckirami .Š<3šianj in njihova razvojna siraiegija. Strokovnjaki bodo predstavili rezu h aie opravljenih raziskav s področja bioindikacije, ki se ukvarja s spreriilja-njem vpliva razlicniii (înesnazil na žive organizme v okolju pred ekološko sanacijti Termoelektrarne Šoštanj in po njej. Več o projektu in konferenci lahkt> preberete na spletnih straneh LRlCa. Veri - nova družba velenjskega Vegrada Ribnica - Po informacijah naj bi velenjsko gradbeno podjetje Vegrad in občina Ribnica kmalu ustanovila družbo Veri. Ta naj bi v polcinigcm Iciu na zemljišču med vrtcem In zdravstvenim domom v Ribnici zgradila dom za siarejse obćane s 150 pijsieljani). V njem naj bi na začetku namesiiii 50 stanovalcev iz doma starejših občanov Kočevje, najmanj toliko pa jih čaka v tem trenutku na sprejem v dom. Naložba bo stala 1,4 milijarde tolarjev. Občina Ribnica naj bi k urcsničit\i projekta povabila šc Občini Sodražica in Loški potok, ki sodita pod upravno cnoio Ribnica. ■ Tp Velenje. [9. avgusfa - Ob smrti dolgoleme sindikalne delavke, pred up(íkojiiYijo sekretarke Območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Velenje, pred tem pa učiteljice u\ ludi ravnateljice os-ntwnc Sole Gorica, je bila v prostorih mestne občine skupna žalna seja čJanov občinskega odbora In mestne občine, »Mira je pripadala generaciji, ki ji je bilo usojeno delati in izgorevati za ideale, kol so solidarnost, pravičnost, postenost, spiištovanje socialnih in delavskih pravic, pomagali §e posebej tistim, ki so izgubljali in izgubili delo; tistim, ki jih je usoda potisnila na obn^bje naše družbe, Bila je povsod tam. kjer je bilo najte/je. Ijihko smo se nanjo zanesli in ji zaupali, pa najsi je bilo to pri našem delu v Ijubljani, Velenju ali kjer koli drugod. Ostala nam bo v spominu kot vzor, saj je bila s srcem predana idealom sindikalnega gibanja,« je ?,alnemu zboru med drugim dejal Dušam Semollč, predsednik /veze svobodnih sindikatov Slovenije. V imenu kolektiva OŠ Gorica in kolegija velenjskih ravnateljev seje od nje poslovil sedanji ravnatelj te šole Ivo Planine, »Hvala vse sledi, ki ostajajo po tvoji zaslugi na področju osnovnošol- skega izobraževanja, hvala /a neskončno število minut, ur, dni in noči, poklonjenih šoli in učencem. Hvala za odkrite človeške odrose. za vedno pravo mero strpnosti. Hvala, da smo lahko del življenja potovali in ustvaijali skupaj,^ je dejal med drugim. V slovo Miri Videčnik je zapel tudi Rudarski oktet. ■ Iz občine Šmartno ob Paki Obilna na spletu Na spletni strani htip://www.smartno-ťibpaki.si/ že nekaj časa deluje spletni portal, na katerem sc predstavlja Občina Šmartno ob Paki, Sistem jc izdelalo podjetje RR iz Velenja. Poleg aktualnih na natoćmna 1.200 sn trimd$4ćrka rarciiniro 3 460 sn polte tud rtaroćnirts 6.6&0 S^T. TĐroCnina 12.600 SIT Irsdntštvn Boris Zako^k (dîf^ktor). Stane VovK (odpovorni urednik), Miena Krstt-Ptarvnc (pvnoćnica uiBđnika), Janu PIssnfk. Tstjam PcMjmiiek, Špegel (tHvlnaijl). Miia ZaKoSek (uiednica Jainja KoUifa4peg»l tehnična urednica}. Toina26erâak( bojjši sosed' ima na (Irvaskoin ze osem večjih trgovskih centrov, /daj pa jc dobil ie 6H trgovin s skupaj 53 lisoč kvadratnimi metri bruto prodajnih povrî^ln. Od lega zavzema dobro Četrtino največji I:rin center v Samoboru. V Mer-caîorju pričakujejo, da bodo po nakupu Urinih trgovin, ki so na leto usivarile SOO milijonov kun prihodkov, imeli leios dve milijardi SfT prihodkov. Podpis pta već dr/av, za vcC projektov. T.ra se je v strategiji opredelila za intenzivni ra/voj in prestrukturiranje v Gvido Omladič: "£ra us-peétto nadat ju je prestrukturiranje dejavnosti.** smislu novih dejavnosti tako v Sloveniji kot na trgih bivše Jugoslavije. Podpisane pogodbe o prodaji našega trgovskega dela na Hrvaškem je treba gledali v tej luči. Strategija, cilji ter razvoj Mcrcatorja in Vse so zelo komplementarni. zato smo se odločili, da b(]mo sodelovali na nekaterih skupnih projekiih.* Kaj tKKiaja Jîri na irui^ .sttsednje driavc, na kalerem ste, to xte vedno poudarja H, f/sfi'ariU dobr* sen del prihodka ? »Kot sem že dejal, smo se / Mercatorjem dogovorili o razdelitvi dejavnosti in dr^.av. Idko hi Era na Hrvaškem predvsem iskala nove lokacije.gradila novetr-govske centre in izvajala še nekatere druge aktivnosti trgovske branže. Na Hrvaškem torej ne bomo sami razvijali dejavnosti maloprodajno trgovine s hrano in nehráno. Bomo pa te dejavnosti razvijali na področju Crne gore. Kosova. Albanije in Makedonije.« V enem tnl inlervjujíiv sle dejali, da je pivjekt dober za oltc drt/žhi in za Slovenijo. Kaj konkreino prinaša dobrega Eri? »Cire /a it), da se bomo z našimi potenciali (kadrovskimi, finančnimi, trgovskimi) osredotočili na posamezne dr/ave. OceniJi smo namreč, da se zaradi zelo močnega razvojnega ciklusa na trgih bivše .Jugoslavije ne bomo mogli (»sred^v ločili naenkrat na več dr/:av in uresničiti zastavljenega cilja priti med prve tri trgovce v posamezni državi. Na osnovi te ocenc smo našli partnerja, ki ima koniplemen-lamo strategijo. Mi se osredoto čamo tr)rej na že omenjene države. Tam. kjer je konkurenca irgt>vcev z^lo močna, pa bo treba povezati prodajne zjnogljivosti. To je edini porok /a uspeh v posamezni državi. Ta delitev dela hkrati omogoča tudi združevanje nabavnih virov. kollčin za vse tc irge.« Za kaj boste, porabili 5(f milijih nov cm>v kupnine? »Ptidatkov o višini kupnine ne hi želel komentirati, ker je to slvar pogodbenih strank. Glede na to. da si je lira zadala nalogo razvijali nove dejavnosti na m)vih trgih, bomo pretežni del tega de-naija namenili temu in za i)krepi-lev že obstoječih dejavnosti v Slo veniji in mdi na drugih trgih.« Je skrivnost, za ka/ere raz^vjne prff/ekte j^re? »Ne. Povedal sem že, da smo začeli ncwc dejavnosti ria področju investicijskega inženiringa, razvijali smo nove marketingške storitve, organiziramo prireditve. pred nami je naložba v družinski park na R TC }cmo Velenje, kupujemo zemijišCa. V Kranju smo pred nedavnim kupili skoraj 30 tisoč kvadrainih metrov veliko zemljišče, na katerem nameravamo zgradili trgovski center in stanovanja, v Skopju načrtujemo izgradnji) Akcijskega parka za preživljanje prostega časa. Projektov je zelo veliko.« Kaj hoste naredili s svojimi trgovina/ni po Sloveniji? ♦Projekt komplementarnosti in iskanja skupnih sineigijskih učinkov poteka- V tem duhu. v smislu delitve dela in razvoja na novih dejavnostih na novih trgih, ga proučujemo tudi Sloveniji, /ato bi biJo prehitro govorili o tem. kaj bomo konkretno storili.« S Skopskim sejmom, fijer naj bi ffradili drugi BTC- City, imate velike načrte, a ste Mercatorjti odstopili svrtje zemljišče za iť gradnjo trgovskega centra, »Projekt Skopskega sejma je velik in zelo zahteven. Ocenili smo, da za Hrti ni koristno In tudi ne potrebno, da ga razvija sama. /ato smo delček zemljišča prodali Mercatorju za izgradnjo trgovskega centra, mi pa se ukvarjamo z drugimi ponudbami. pri> jekli, dejavnostmi. Moram povedati da smo v zakJjučni fazi tudi s partneiji, ki imajo interes razvijati na tem kt>mpleksu tudi druge dejavnosti, kolje multikino. p<> slovne Zgradbe in p(îdobno. Sami bomo na sejmu /e letos uredih Akcijski park. ki bo ena od novosti ne samo v Makedtmiji, ampak tudi na trgih bivše iugosia-vije.»» ■ Erini prodajalni dobili lepšo podobo kupce, pomembna tudi skrb za stalne domače pturošnike. Obe spremembi sodita k tovrstnim prizadevatijem. /a prenovo obeh trgovin je Hra Velenje namenila blizu 200 milijonov tolarjev. Naslednji projekt bo začetek izgradnje marketa v Šmartneo] ob Paki. ■ Tp »Ko si enkrat noter, noter tudi ostaneš!« Jože Medved; kandidat za glavni odbor Mednarodne federacije RK - Že nominacija Slovenije je vredna veliko - Predsednik Območnega združenja RK naj bi bil prvi med enakimi Taljana Podgoršek .fože Medved ni Velenjčan. ampak je iz Litije, iz dru:říne osmih otrok. V mestu priložnosti živi in ustvarja že veC kol 40 let. Uglajen gosp?avc, ki nist> imele predstavnikov v ligi (Švico, Švedsko ...). Bil je v predsedstvu RK Slovenije in nekdanje Jugoslavije, sedaj je že tretje leto član glavnega odbora RK Slovenije, pa koordinator RK /a celjsko območje, kjer. tako pravi, so stvari spravili tako daleč, da v verigi nimajo već nobenega najšibkejšega člena. Od nedavnega je Jože še katiditlal l^pub. like Slovenije zagJavtii odbor in predgovc»ren pa bi bil /a 26 drŽav. Cîlede na to. da sem bil leta 1977 eden od p čcvja predstavili aktivnosti, ki so bile v zadnjih letih izvedene za reku Iti vac ij o ugrezjiijiskega območja ob jezerih in jim predstavili razvojne vizije za to območje. Ob tem so si ogledali šc Medpndjetniski izobraževalni center (MIC), konjenii^ki center ter udarila, da je izmenjava izkušenj med občinami, ki mestni stadion, ob katerem je bilo lani narejeno no- imajo podobne razvojne nacrte, zelo pomembna gometno igrišče z umetno travo. Oba župana sta ptv nadaljnje uspešngram podpira mlade za izvedbo projekta na lokalni ravni, vključuje pa tudi organizacije, ki delujejo na področju izobraževanja in uspšur, kratkih video filmov in video spotov. Ker fin' za finančna sivdstva iz livropske unije, porabljena za podporne aktivnosti mladim, najbrž ni poslovna skrivnost, koliko denarja ste pridobili na razpisih PrtfUťQtua Mladina! Pogojj za pridobitev sredstev za posanîczne projekte so strogo do- leta 200.'^ smo v Sloveniji dobih 7500 rU predvsem /ji projekt Pleme, Fvropska agencija pa nam je dodala S4001:IJ. I.anI smo skupaj dobili 8500 lili. letos pa 9800 i:u. Ob tej priložnosti vabim k sodelovanju vse nevladne organiza- Število sodelujočih v mednarodnih izmenjavah se povečuje. ločeni. Tako del denarja dobimo direktno od Zavoda MOVTU, Nacionalne agencije MLADINA v Sloveniji, del pa preko partnerskih i>rganizacij v tujini ki jih financirajo njihove nacionalne agencije. Tako smo v letu 2002 pridobili 2700 T.U v Sloveniji in 2900 l'U od evropske agencije, cije, takrda je za slabo voljo pri nekaterih krivo to, da se nismo kupili novega CT aparata. Nimamo rentgenologa, in dokler ga ne bomo imeli, je nesmiselno kupiti napravo za 150 do 200 milijonov Srr, ker prehitro zastara. Zaradi uporabe akumuliranih sredstev za zagon endoskopskega centra ter obnovo bolnišnice smo v tem trenutku v manjših iikvidmjsinih težavah, zato si ne moremo priv^v ščiti kredita. Del tega. kar smo predvideli v načrtih, bi^mo uresničili že letos, ostalo prihodnje lelo In tudi opremo bomo kupili. Mijnogrede - prejšnji mesec smo nabavili povsem novo opremo endoskopiio prebavil. / njo smo v samem vrhu na področju diagnostike v Sloveniji.« Poleti, ko je v bolnišnicah manj pacientov, običajno delo orf^ani-zirajo dntgače. Tndi pri tas? »Tudi- Vsa leta opažamo, da jc na pljučnem oddelku span kotnik, direktor Šolskega centra Velenje (.^CV). Želeli bi še kakšen nov program Kot zagotavlja Kotnik, si na centru vsako novo šolsko (eto pri7.adc-vajo za kakšno novost. Tokrat bti na področju i/.obraževanja nov program mehatronika. Po njem bodo izobraževali dijake na p^k klicni stopnji in studente vl^je sole, (ire za zahteven program, sestavljen iz elektrotehnike, inlbmia-tlke in strojnistva. /anj so v razpisu predvideli 30 prostih mest, /a zdaj pa Si) prcjeli 20 prijav. V sodelovanju z lokalno skupnostjo, nai-veCjimi podjetni v dolini (Premo gwnikom» (îorenjem. Uro) so načrtovali za novo šolsko leto še program s področja turizma in gostin-slva, ki naj bi ^a v naslednjih letih nadgradili še z višješolskim, a se to ni zgodilo, /eleno luč zanj naj bi dohOi v šolskem letu 2006/2007. Vsaj tako naj bi jim obljubil solski minister dr. Milan /ver na junijskem obisku v Saša regiji. »Za bregom Imamo še nekaj novosti, in sicer priigram ekotchnoU>gyc, ki naj bi ga oblikovali s pomočjo velenjskega l"!Rl('a in Regijskega študij-sktííia sredica. Pesti držijo tudi za visokošolski program instrumentalne pedagogike, ki naj bi predstavljal izhodišče za Izvajanje še kakšnega univerzitetnega programa v Velenju. Ivan Kotnik Še letos začetek izgradnje drugega objekta fcSeveda pa moramo pred kakršno koli širitvijo programov rešili prostorsko stisko. Tudi v prihajajočem šr)lskcm in študijskem letu bo ta kar precejšnja. Omilili jo bomo lahko le s Širitvijo ozlnima izgradnjo drugega objekta na področju Medpodjetniškega izobra- ževalnega centra (MIC) na Starem jašku v Velenju. /a ta namen bomo odprodali dijaški in štu* dentski dom. ki že dolgo ne sluzi svojemu namenu. Še ta mesec naj bi pristojno ministrstvo in Mestna občina Velenje podpisala ustrezno pogodbo. (îradnjo drugega objekta naj b| začeli leios In 1. septembra 200^ že organizirali ptiuk na dodatnih 1852 kvadratnih metrih površin.« Po Kotnikiv vi h besedah bodo prostorsko stisko dolgoročno rešili le z izgradnjo še tretjega predvidenega objekta na lokaciji MIC-a, ki se bo razprostiral na 5200 kvadratnih metrih. S tem se bodo v celoti približali zastavljenim prednostnim ciljem, kot so enoi/menski pouk, celodnevna šola. čim več Interesnih dejavnosti in podobno. »Kljub prostorski stiski smo sc tokrat ofgani/.irali še bolje kot minulo šolsko leto, kar pomeni, da bodo začeli dijaki pouk t^b S. uri in bo la trajal predvidoma do 16. ure. Dlje bodo izjemoma trajale kakšne labaraiorijskc vaje in praktični pouk. Študentje pa bodo lahko začeli predavanja, na žaltJSt, še vedno ob 7. uri ter ob sobotah- Tako zaradi zahtevnosti programov in boljše Izkoriščenosti drage laboratorijske opreme.» Pomembnt) mesto so pri izvajanju izobraževalnih programov namenili pridobivanju novih oziroma potrebnih znanj za odrasle. Vseživljenjsko izobraževanju snujejo z ljudsko univerzo Velenje, UPI Žalec in SIC Konjice. Za večja in manjša vzdrževalna dela 40 milijonov SIT Poleg temeljitega čiščenja površin in beljenja so na centru Izkoristili počitniške dni še za ^čja in manjša vzdrževal n končno rešili prostorsko stiske» z izgradnjo novih ttčilnic 1er nove kiiliinjc. Na osnovni šoli .Aniona Aškerca bodo letofeijc solsko (eto poučevali v 26 oddelkih in 4 oddelkih podaljšanega bivanja, l/obra/.ujcjo 539 učcnccv-tojc skupaj s Pcsjem» kjer jih je 63, Pro^amske in vsehiuske novosti so povezane v iivajanje vsebin de-vctletke v program 4. in 9. ra/reda. Cîlaviia prednostna naloga pa jc spreniemba mcdpredmetnili povezav v 3. obdcfbjii ter nadaljevanje níedpredmetnih povezav notranje dilcrenclacije v prvem obdobju, Učencem je na voljo 28 skupin izbirnih predmetov. I/vajalo se bo tudi pospescvarije ilelovanja strokovnih aktivov ter večje timsko delo učiteljev. Pri slovensčini. matematiki in tujem jeziku so bo izvajala fleksibilna zunanja ditercncia-cija. Počitnice so izkoristili za obnovo garderobe na predmetni stopnji, nekaj učilnic je bilo prepleskanih. novo pohištvo bodo dobile tri učilnice, nekaj je novih zaves ter didaktičnega materiala za 4. in 9. razred. »Ob vsem tem seveda vesln<3 skrbimo /a urejenost okolice in se (rudimo nuditi čim boljše zfianje in izobraževanje tako za učence kot tudi učitelje in strokovne delavce.« je menil raviiatelj ZJetiki» (iorišvk. Osnovna šola Gorica ima v šolskem letu 2005/201)6 skupaj s ROS Vinsko Goro 473 učcnccv in 24 oddelkov. Osnovna prednostna na-lo^ia bo uvajanje novih vsebin de-vetletke v 4. Ln razredu. Vzpodbujali bodo raziskovalno delo. saj -so bili na tem področju že zelo iispeštii. Nadaljeval bodo z govorilnimi urami za učence ter povečali čas, ki ga namenjajo dobrim odnosom med učenci, učitelji in starši. V novem šolskem letu bodo poskušali vzpostavili prijateljske i)dnbeti niso ravno najboljši. Sicer pa ravnalelj S(ar>islav [jiš-nik še sporoča, da ima Livada skupaj 23 oddelkov, v katerih je 411 učencev. Jutranje varsivo je organizirano v dveh skupinah, oddelkov podaljšanega bivanja pa je 4.9. za skupaj \2Ct učencev. Na o5inovni soli Salek bodo v šolskem letu 20(15/2006 imeli pred\i. doma 392 učencev v 18 íxldelkih. Letos so poslali dvooddelčna osnovna šola. Mdobili so še en oddelek podaljšanega bivanja^ v novem šolskem letu pa bodo organizirali še eno skupino jutranjega varstva za učence L razreda, in sicer od 6. ure zjutraj. Predn<îSine naloge h odo uvajanje programa devetletne šole v 5. in 9. razredu, nadaljujejo projekt LKO-SOLA kol način življenja ter Športna vzgoja vsak dan, pripravljajo nov projekt na področju umct-nosli z-a učence In izboljšujejo kulturo prehranjevanja ter Izboljševanje tnedpredmelnih pov^jzav. Preko poletja so na novo oprenîili računalniško učilnico, nekaj novili delovnih pripomočkov so kupili za pouk gospodinjsiva. precej sredstev so namenili učilom /a pouk H/ike in uredili garderobo za učence OPB. Hišnik jc pobelil oba hodnika. garderobe, nekaj učilnic in od poplave poškodovane stene v telovadnici. očistili so tla vnajbolj obremenjenih delih šole, obnovili lesene klopi, ki stojijo pred šolo. ter zameniali dotrajnosanitarno pohištvo in odpadle ploščice v sanitarijah. je sporočila ravnateljica Irena Poljansck'Sivka. Raviwtelj osnovne šole Miha Piri' tarja Tuled;!, Totie Skok. je kol prednostno nalogo v nc^vcm šolskem letu podal spremljanje in eval-vacijo programa deveiletne osnovne šole v 4. in 9, razredu, Ostale prednostne naloge so projekt December in maj - meseca odprtih vrat. pospeševanje delovanja In sodelovanja strokovnih arhivov, prenos informacij in izkušenj ter tin> skcga dela učiteljev. V okviru vseh predmetov, predvsem pa pri urah oddelčnih skupnosti, želijo dati čim večji poudarek vzgojnim vidikom šole, preiivsem pa osnovnim vedenjskim vzorcem. Skrbijo tudi za urejenost šolskega prostora in povezovanje ter sodelovanje z okoljem. Sicer so v času počitnic opravili sanii) najbolj potrebna vzdrževalna dela ter uredili dostop za invalide. Na nowí so opremili eno učilnico na razredni stopnji. Na ceiitrabii šoli ho v novem šolskem letu 401 učenec, število oddelkov pa ho IX. Osnovna šola (rusiavji Silili a bo v novem šolskem lelu pričela izvajali projekt HKO .ŠOLA. Sicer poteka vse tako kot pri ostalih osnovnih šolah z devetletnim programom. Izobraževali bodo v 21 oddelkih 1er 4 oddelkih OPB. Na šoU je 427 učencev ter 55 učencev na podružnici. C.cnler za vzgoju. izobrazemiOe in vzptislavljanjt ima za novo šolsko leto zaenkrat vpisanih 64 otrok v 14 oddelkih. Cire za osnovno šolanje s prilagojenim programom vzgoje m i/obra/cvanja. Novost pa je en oddelek predšolske vzgoje za otroke s posebnimi pogoju ljudska univerza ima v oddelek osnovne šole vpisanih 15 učencev in se v novem šolskem teiu vključuje v 9-leino osnovno šolanje za odrasle. Pričakujejo, da bo izobraževanje potekalo v dveh oddelkih. Ctre /n brezplačno šolanje t)draslih. vanj pa se še lahko vpišejo zainteresirani . Šmartno ob Paki Na osnovni Šoli Bratov Letnrija se bodo učenci lahko veselili predvsem prostora, ki se bo povečal z dokonČatK^ izgradnjci štirih učilnic ter nove kuliinje. Problematiko prostora so delno rešili tudi z novo učilnico na prostem, kjer se ho lahko učilo 25 do .^0 učenccv» s tempa Jim ponujajo Šc bolj razjio-vrsten pouk. «Tudi otrt^ko igrišče pred šolo kmalu služilo svoji Tunkciji. Nasploh smo na šoli usmerieni v ureditev okolice in varčevanje z energijo s pomočjo shler. Glavni namen štiridnevnega obiska svetega očeta v tije-govi domovijiije udeležba na letošnjem dnevu mladit v Kolnu. Še pred prihtîdom v Koln je pape/ dejal da je zanj srečanje z mladimi verniki v Nemčiji "simbol miru". Ministrstvo za okolje in prostor je z ministrstvom za zunatîje zadeve pripravilo predlog zakona o zaščitni ekološki coni in epikomi-nenialnem pasu v Jadranskem tnorju in ga danes posredovalo v vladno procedures. Predlog zakona ugotavlja, da je Slovenija naslednica sporazuma med Sl'RJ in Italijo o razmejitvi epi kontinent al-nega pasu iz leta I96X. Ob prisilnih izselitvah judovskih naseljencev i/Cîazc so se razmere začele Zaostrovati, prisilo pa je tudi do spopadov. Izraelske varnostne sile so vdrle v sinagogi v naselbinah Neve Dekalim in Klar Darom. kamor so se zatekli nasprotniki umika iz (îaze. Ker protest-niki niso Želeli zapustili sinagog prostovoljtio. so jih zaceD (Odstranjevali vojaki in policisti. Petek; 19. avgusta Obrambni minister Kari Erjavec je začel dvodnevni delovni obisk v avstrijskem Bregenzu, kjer se je srečal z gostiteljem, avstrijskim kolegom Guntherjem Platteijem in CeSkim obrambnim ministrom Kariom Kuhlom. Plalter je gosta seznanil s preJnoslnimi nalogami Avstrije med predsedovanjem tc države liU prihodnje leto s poudarkom na obrambno-poliiični komponenti. Poslanska skupina SNS jc v pisni pobudi ministru za zunanje zadeve Dimitriju Ruplu izra/ila zaskrbljenost ;;?r3di odlcKitve Avstrije. da bo za vse delavce iz novih članic Evropske unije za tri leta podaljšala prehodno obdobje in tako zaščitila svoj trg dela. Avstrijska pote/aje dokaz, da so bila opozorila poslanske skupine SNS, da se za slovenske delavce v Evropi ne bosta cedila med in mleko, popolnoma upravičena, so v pobudi poudarili v SNS. Sobota, 20. avgusta Pravosodno ministrstvo je pripra-vilcî novelo ziikona o notariatu, ki naj bi pripomc^^a k hitrej^mu imenovanju in razjtišitvi noiarjev. Novela zakt>tia naj bi zagiUavljala tudi tekoče opravljanje notarskih storitev na ceUuncm obmcKju Slovenije in povečala pravno varnost strank ter udeležencev pravnih poslov. Papež Benedikt XVI. Je po srečanju z nekalerimi nemškimi politiki v KOlnu sprejel predstavnike v Nemčiji živečih muslimanov. V eno urnem srečanju v nadškofijski palači je terorizem označil za "perverznega in grozljivega". Obenem je spiimnil na zgodovino vojn, nasilja in sovraštva med kristjani in muslimani ter pozval k dialogu med verama. Vatikanski opazovalci so papežev govor označili za ncnavadnt) angažiran. Ameriški predsednik (îeorge Bush je začel petdnevno kampanjo, s katero želi ameriške državljane prepričati, zakaj je potrebna nadaljnja prisotnost ameriških si) v Iraku. Medtem pa pnHesiniki proti vojni v Iraku nadaljujejo s shodom v teksaškem Crawford u blizu ranča ameriškega predsednika. Nedelja, 21. avgusta livropska komisija seje odzvala na navedbe nemškega časnika Bild. ki je nedavno zapisal, da se uradniki Evropske komisije lahko že s 50, leti upokojijo z visokimi pokojnijiami. Koi je poudarila komisija. se je v letošnjem letu pri 55, letih brez posledic za višino svoje pokojnine upokojilo le 40 uradnikov od skupno 22-000. kolikor jih je zaposlenih- Ce bi se določen uradnik upokojil že pri 50 leiih, bi moral računati s od-s(oiki)v ni/Jo po vlada že na današnji seji sprejela sklep o milijonih tolaijev pomoči. Ob tem nekateri kritično pravijo, da so tudi občinam Kozje in Potičetriek takoj /x) pr^šnjih fieurii/i ob iju bili pofnoč, poje dolfio ostalo le pri ob^uhi. iokrat največje škode niso piwzroc aie reke, bolj hudourtJiki in ostali po-toki. Nekateri pravijo, da zato. ker niso očiščeni, so zaraščeni inje v njih veliko vejevja. Seveda, ko pa je težko zadeti, kakšno bo vreme. V sušnem obdobju pa nekateri pravijo, daje prav to dobro, da se voda mah dalj čojia zadržuje in ne odteče takoj dalje in jmzroča še več težav zaradi pomanjkanja vode. O letošnjem i)ole^}i bo %otovo še veiiko strokovnih razprav O pomladanskih nafmedih nekaterih iujih meteorolo^w da nasčaJia izredno sušno vroče poletje, je nek(^ kritičnih razprav strokovnjakov že bilo. A glavnem sele junem, ko se je pokazaki da ni tako. /daj je že Jasno, da je letošnje poletje te napovedi [Xislavih prav na ^lavo, saj tako slabega in nutkrega poletja že dol^o nismo imeli Zadnje deževje je tudi vpifvah na začetek obiranja hmelja, katerega mgvečji nasadi .so prav na našem olnnočju. Zal prve žice hmelja niso »t>adle^ zaradi samega obiranja, anijwk zaradi r/euria. Niso padle le /x?samezne žice, padle so kar cele Učnice. Jem lasinikiuu so seveda pfikyarile dokaj obetavne napovedi o letošnjem hmeljskeni pridelku. Nasploh sicer velja, da ^a bo tnalo manj kot lani, a pridelovalci so kar zado^-oljni. li^di z^tradi cene. Pa ludi zaradi spoznanja, da naš hmelj v svetu še vedno cenijo. Po letih manjšanja hmeljišč naj bi .se krivulja vendarle obrnila navzgor in ta dejavnost naj bi dajala hmeljarjem znova l)oljši kos kruha. Pa Uidi od države pričakujejo pomoč pri novih na.^adili, urejanju žičnic in namakanef,a sisiema. V teh dneh so oči mnogih uprte ludi v naš kos morja. Ne zaradi tam-kajšnjei(a turizma, zato, ker se je končno tudi sloven.ska »oblastih odí(y čila. da zaščiti naš del Jadrana. Dali smo nekakšen odgovor Hrvatom in itaUjanom ter pripravi h zakon o razglasitvi slovenske ekološke cone in epi kontinentalnega pasn. Odfiovor s hrvaške strani je bil pričakovan, čeprav je res, da se uradni Z Šel predlog v nadaljnjo proceduro, lahko tudi pričakujemo večji odziv predvsem s hrvaške strani. Sicer pa naj hi se bila včeraj J^na u t temo« sestala državna sekretarja obeh držav. Naše območje žal prepogosto pieire.sajo pravi krvavi obračuni. Ne le med štirimi stenami, tudi tta javnih mestih in. kot pred dnevi Celju, sredi belega dne. Kar blizu vhoda ene^a od nakupovalnih centrov Zaradi takih so ljudje še bolj zaskrbljeni, saj hi lahko v takem obračunavanju »padle« tudi povsem nedolžne žrtve. Zaskrbljeni so tudi zaradi orožja, ki nepridipravi v takih spopadih uporabljajo. Ne le navadne pištole, v rokah imajo celo avtomatske puške, kakršne vidimo v filmih. Stvari se očitno pri nas spreminjajo na vseh področjih In deželica na južni strani Alp še zdaleč ni več Usta idilična oaza miru. za kakršno smo jo dol^o imeli. Belo Mesto Katja Oiljak Tokrat se bom s svojim pisanjem odmaknila iz Velenja in oddaljila od Slovenije, saj sen\ del počitnic preživela državi Srbiji in C rni ^ori. Ker več kot dva tednu nisem imela pojma, kaj se ^tdi po svetu, in sem se samozadostno ter z nostalgijo v srcu potikala po Balkanu, mi ne i)reostane druy,e%u. kot da vam {x>nudim refleksijo svojega potovanja. Vendar .Slovenije ni tako enos(a\'no izpusUti oz. težko jo Je bilo zapustiti zaradi dolgih štirih ur. ki sva jih potrebovala, da sva v jekleni kači prilezla do meje s firvaško. Uja. doma so naju zadrževali Uiristi in ceste. Ko .KO minile naslednje štiri ure, so nama dobrodošlico že izrekala veliča.una A i. zahodna vrata Beograda. Od tam je .slo vse .samo še navziior: slan pasidj prehranac, rdečkaste sudžukice in kajmak. Pisane tržt/ice z wlikanskimi "oddelki", sj>eclaliziranimiza širin mlečne izdelke. Kako fitm Je bilo krožiti od ene Imnjevke do dru-gei^a hranje^ra in pri vsakem poskusiti košček ali dva sira! ^festo okusov, nedvomno. Potem ko sva kak dan odprtih ust občudovala Beograd, sva se končno privadila. Naučila sva se izo^iihati tramvi^em in voziti po levem pasu, ker je des?n p<)vsem legitimno brezplačno mesto za parki' ran je (medtem ko te na pravih parkirnih tnestih ob neplačihi parkirnine takoj kaznujejo j Spretno sya izsiljevala prednost, huinila in na ves slas jeziio od^art/ala "itmivalce" vetral>nwskei(a stekla. Ktnalu .ívtí zftala ignorirati mamice z dkavov. tako presneto turistično praktična! Jetn pico in pijem /»vo. ker ne maram beo^irajsklh čeva/m\ Nedelja je in mesto je za odtenek mirnej.^e, a daleč od tega. da bi bilo tmzno. Satno več sproščenosti je v zraku. Muzej modert^e umetnosti je zaradi obnove zaprt. Odprt pa je sknmten muzej -stK>inlnska hiša Nikole Teste. FotograriraJa sem se ob Teslovi posmrtni maski. Je to sploh dovoljeno? Pomislila .çe/;/. da sem zaradi tega vsaj malo neokusna - čeprav sva bila v muzeju popfdnoma sama, prav tako kot v muzeju afriške umetnosti... Kje sle, ljudje, ob tako čudovitih zbirkah ? Kaj res vsi turisti rinemo v Beograd zaradi kajmaka, dobrih žurov in poceni pijače? (Čeprav tudi s slednjim ni prav nič nar^tbe.) Tramvaji brez vrat. ki so kot luknje v praznih žeilih tramvajskih tirih íXibHsne upanje na Boljše. Nekdanja belina je ovita v tiho negotovo.st ter tu in tam pommo zablešči kot nova Športna dvorana, zgrajena za evropsko prvenstvo v košarki. Mesto je. ki se tiho prebuja iz sna. Trnjulčica med mesti. S čari. ki so se skrih v dogoilkih polpretekle zgcnJovine. Čutiti je, da se hliža nekaj novega, pnmica prek nminih zidov in diši po bulevarjih, Sava in I)ra ob pogostitvi s prelom. Tokrat seje U> /aradi nepredvidljivega vremena zgodilo kar pri gostiteliih, na vrtu {beri pod kozolcem) gostišča Volk. Začelo seje dt>gajaii. Naslednja dva dneva sla minila v /.namenju dela v delavnicah, nam pa bosta tištala v spominu pred- vsem zaradi sonca, ki se jc odločilo pokazali samo v sredo in četriek. Podatkov o tenj, koliko novincev zaradi živčnosti ni moglo spali v noči s četrtka na petek, zal nimamo. Zakaj hi bil kdo živčen? Morda je bil zaradi odgo-vornosli še najbolj na trni:i vodja tabora Klemen Kotnik. V petek je bil na sporedu tradicionalni grozo vzbuiaioči krst. Tudi letos je prišel že mitološki Veliki Zbi- čelj (tokrat v spremstvu Humaijc-vih polbratov, ki jih je srečal na Graški gori, kjer sia bila privezana z dvenia lednima vijakoma) in sprejel nove raziskovalce med stare. Pa da ne boste mislili, daje bilo res tako hudo! Odlične obleke h I riče v in program poln humorja sta iz nas pregnala vsak strah, da bi bil krst hud. Malcc so nas »po/egnali« med našim klečanjem na mehkih travnatih tleh, » s • V ~ V ki*' ^ . Tradicionalna večetja na taboru Je 'županov» pršut. Letošnji tabor je stkal velifio prijateljsfiih vezi, na vsakem koraku. In ka| smo na 17. raziskovalnem taboru vPlešivcu ustvarjali: Likovniki so se odločili, da bodo izdelali veliko gnezdo. Uporabljali so naravne materiale (veje, listje.,.) in nato izdelali še tri jajca iz mavca, ki so jih položili v gnezdo. Geografska skupina je raziskovala razvitost kme-lijstva v KS Plešivec In KS Skale. Analizirali so vpiiv kmetijstva na okolje s pomočjo metode energetske inlcnzivnt)Sii, namen pa je bil ludi spoznavanje geografije, meiod raziskovanja in uporabe geografskih informacijskih sistemov (CîlS) v praksi. S k upina Ke m ij a voda je op ra vij ala kvan t i t al i v ne in kvaJitailvne analize voda. Jemali so vzorce nekaterih znanih izvirov in nato opravljali raziskave na terenu, /Jíhtcvnejše pa so apraviJi v analitskem laboratoriju inštituta KRlCo. Zoologi so raziskovali favno metuljev Graške gore in Plcšivca in naredili popis na 6 lokacijah. Popisali so dnevnih in 37 nočnih vrst. Biologi s(i popisovali gobe in spoznavali različne gozdne združbe. V času raziskovalnega tabora so določili prek 50 vrst gliv in spoznali najznačilnejše drevesne, grmovne in zelnale vrste, ki tvorijo združbe, v katerih so vzorčili glive. Glasbena skupina so je ukvarjala z raziskovanjem ljudske glasbe. Obiskali so razJične informatorje na t>bmočju K S Plešivec. Ogledali so si ludi, kako je v živo videli in slišati zvonjenje z zvonovi ali »trjančenje« ob večjih cerkvenih praznikih. Zgodovinska skupina je obiskala večliu) starej-šili prebivalcev KS Plešivec. Usmerili so se predvsem v raziskovanje usode »ukradenih ouok« -otrok, ki so bili med drugo svetovno vojno odpeljani v taborišča. Geologi so se najprej seznanili z geološko opremo in se jo naučili uporabljali, Pobrali so vzorce kamnin in voda, popisovali hidrološke značilnosti okolice in terena, po katerem tečejo vodcv toki in izviri KS Plešivca. Novinarji sžnosii in poznega razpisa za organizatorja tabora. A ludi to ima svoje prednosti. Izkuieaosi organizaioóev je prav gotovo za-g(Uovilo kvalitete in strokovnosti. Ta v primeru raziskovalnih taborov pod Ericovim vodstvom in ludi pri nekdanjih organizatorjih nikoli ni bila sporna, druga pomembna stvar pa je, da se jc na taboru, podobno kot v zgodnjih časih taborne dejavnosti, bolj /a-čutila povezanost vseh udeležencev, ki so bili v majhni vasici Plešivec bolj odvisni drug od drugega. Tabor je s s"vojimi devetimi skupinami in delavnicami bolj uspel, kol smo pričakovali, Zmotilo nas ni nil i najslabše avgustovsko vreme zadnjih nekaj let (morda celo najslabše v zgodi)Vini raziskovalnih taborov). Pi)s!ovili smo se z zanimivo razstavo na podružnični osnovni šoli v Plešivcu (hvala OŠ MIha Pintaria Toleda Velenjcl). Prepričani smo. da bo letošnji tabor ostal pomemben kamen v mozaiku taborov v Šaleški dolini. In ker je vseh lepih in prijemih stvari enkrat konec, se nam je tudi letos ob slovesu naredil nekakšen ciuok vgriu in utrnila kakšna solza. Tako pačje. Stkali smo mnogo novih prijateljstev, misli in idej. bogatejši smo za preneka-tero izkušnjo. Vsi, brez izjem. Domov se vračamo z obljubo, da bomo še dolgo po taboru ohranjali niti. ki so nas v tem tednu povezovale. Ta tabor je bil za 4K udeležencev nekaj posebnega, (^isi (pa ne povsem dolxisedno). ustvarjalen, enkraten. Da, res enkraten! ■ TjaŠa Zaje, Matjaž ŠaleJ "«^AS Nastopil svetovno znani citrar Na 17. festivalu »Prešmentane citre«, ki poteka te dni v Velenju, je v četrtek, 18. avgusta zveče, v atriju Velenjskega gradu nastopil mednarodno priznani ci-trarski virtuoz Wil-fried Scharf iz Linza v Avstriji. Na dosedanjih »Prešmentanih citrah« smo slišali že različne tuje citrarje, nekatere med njimi tudi po večkrat in vse kaže, da bomo tudi prof. Scharfa še poslušali v Velenju. Naredil je izjemno dober vtis na publiko, pa tudi sam se je med nami dobro počutil. Na koncertu je izvajal šopek, kot se je sam izrazil, različnih skladb od Bacha, Mozarta, Schumanovih Otroških prizorov, do Korsakove glasbe in znamenitega violin- skega Čardaša. Zanimive so bile zlasti njegove lastne skladbe. Slišali smo njegovo Suito št. 1 za citre in orkester, ki jo je izvedel v priredbi za solo citre. Če je prvi del koncerta minil ob priredbah znanih skladb velikih imen glasbene zgodovine, je bil drugi bolj citrarsko naravnan, saj nam je Ml AL A AISIK Dogaja se! A kaj? Veliko prireditev v Velenju in okolici naj bi bilo primernih samo za mlade -Prihajajoče prireditve imajo glede udeležbe dokaj lepo prihodnost Tina Pandža Nemalokrat slišimo trditve, da se v Velenju in okolici nič ne dogaja. Poleti pa še manj kot to. To ne bo popolnoma držalo. Če že ni prireditev, so na voljo razstave v galerijah. Organizatorji se namreč zavedajo, da ljudje preživijo del poletja na dopustu, zato je na kulturnem področju v teh mesecih morda malo tišje kot ponavadi. Pa vendar se proti koncu avgusta in predvsem v septembru prireditve in dogodki kar vrstijo drug za drugim. Kakšno mnenje imajo o tem Velenjčani, pa smo povprašali naključne sprehajalce. Vikica Gračner: »Letos poleti se nisem udeležila nobene organizirane prireditve tu v Velenju. Dogajalo se je sicer precej, ampak sem bila odsotna. Če je naval konec avgusta in v septembru večji, ne vem, težko ocenim. Zdi se mi pa, da ni primerno organizirati preveč prireditev ravno sedaj, ko se prične šola, saj imajo ljudje toliko drugih opravil, v prihodnosti mislim, da se bom tudi sama udeležila kakšne prireditve, če bom sploh tu. Vikendi so namreč moji in takrat grem iz mesta!« Mojca Rožman: »Poleti se nisem udeležila nobene od prireditev. Dogajalo se je že, ampak jaz nikamor nisem šla. V prihodnosti se bom po vsej verjetnosti česa udeležila, mogoče Kunigunde.« Ivan Miklavžina: »Vsi majhni kraji imajo velike prireditve, v Velenju se pa nič ne dogaja. Ponoči je sam direndaj, pijančevanje in cviljenje gum avtomobilov. Zaradi te glasnosti v centru včasih cele noči ne spim. Pa nobene spremembe. Velenje ne »spi« poleti, glasno je, ampak v negativnem smislu. Lepega ni čisto nič. Če je že kaj veselega, je to za mlade generacije, kot na primer Kuni-gunda in Noč ob jezeru. Zdaj sem že tako daleč, da si skoraj želim, da bi bilo vreme slabo, zato da tukaj v centru ne bi bilo tako glasno. Narodu v Velenju je potrebno dati kulturo. Dokler tega ne bo, ne bo v redu. Zavedam se, da vse kritiziram, ampak se polovica meščanov po vsej verjetnosti strinja, da imajo majhne vasice prav zanimive prireditve in dogodke, v Velenju pa predvsem za starejšo generacijo ni ničesar!« med ostalimi zaigral tudi skladbi dveh znamentih citrarjev Georga Freundorferja (Pojoče citre) in fantazijo V mraku Rudija Knabla, ki je sicer ob koncu svojega življenja dvakrat zaporedoma gostoval na velenjskih »Prešmentenih citrah«. Gospod Scharf je kot koncer-tant znan po vsem svetu in je nastopal že z več znamenitimi orkestri. Pri izbiri repertoarja dostikrat poizkuša ustreči tudi lokalni publiki in tako je tudi pri nas za dodatek izvedel improvizacijo na temo popularne glasbe Urbana Kodra iz filma Cvetje v jeseni, ki so jo seveda poslušalci z odobravanjem sprejeli. Med tujimi citrarji velja morda Wilfried Scharf za nekoliko preveč populistič-nega, a prav takega si občinstvo še želi slišati na prihodnjih »Prešmentanih citrah«. Citrar, ki mu ni 'pod častjo' zaigrati tudi v gos- Uđeleženci seminarja tilni, kot se je zgodilo v soboto v Šaleku, ko smo zaradi dežja napovedano srečanje citrarjev v nekoliko improvizirani in okrnjeni obliki izvedli kar na vrtu pod ma-relami bližnje picerije. Wilfried Scharf je za člane Ci-trarskega društva Slovenije v hotelu Paka imel tudi krajši seminar, v soboto dopoldne pa si je skupaj s soprogo ogledal Logarsko dolino in obiskal Kadija Gradišnika in Franca Robana. O Sloveniji in slovenskih citrarjih si je ustvaril zanimivo sliko, saj je dejal: »Citre pri vas srečam skoraj na vsakem koraku, videl sem poročni obred s spremljavo citer, citrarsko glasbo sem slišal na slovenskem radiu, imate toliko dobrih mladih citrarjev, citre sem kot okras videl v neki gostilni - vsepovsod citre, vi boste postali še 'svetovna citrarska velesila'!« ■ Peter Napret m \ VPISOVANJE Vpisovanje učencev za šolsko leto WOb/2006 v jesenskem roku bo v času od 25. 8. do 31. 8. 2005 od 11.00 -13.00 ure in od 16.00 do 18.00 ure za: - predšolsko glasbeno vzgojo, - pripravnico in 1. razred plesa. MESTNA OBČINA VELENJE Obvestilo za javnost Javni razpis za dodelitev posojil za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Mestni občini Velenje Mestna občina Velenje obvešča samostojne podjetnike in mala podjetja, da bo v petek, 26. 08. 2005, v Uradnem listu RS in na spletni strani Mestne občine Velenje http://wvvw.velenje.si/ (razpisi) objavila Javni razpis za dodelitev posojil za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Mestni občini Velenje. Rok za predložitev vlog je do 20. 10. 2005. Vlogo za dodelitev posojila lahko zainteresirani dobijo v glavni pisarni MOV, Titov trg 1, (soba št. 10) ali na NLB Podružnica Savinjsko-Šaleška, Rudarska 3, Velenje, (soba št 304/111). ICOLOrsTA Palača federacije Kratke zgodbe Mihajla Fantiča, zbrane pod naslovom Novobeogradske priče, so bile zame odkritje poletja in dobra družba na popotovanju od Beograda do Krakova. Odkrivala sem Velenju sorodna mesta in se tako znašla v Novem Beogradu, madžarskem Dunajvarošu in poljski Novi Huti. Vendar ostanimo v Beogradu ali bolje - v Novem Beogradu, kije od teh mest vseeno specifičen. Leta 1948 smo v Slovenskem poročevalcu lahko prebrali: »Posebno poglavje je v petletnem planu posvečeno zgraditvi Novega Beograda na levi obali reke Save, kjer bodo zgradili poleg velikih monumentalnih in reprezentativnih zgradb upravnega in kul-turnega pomena tudi del industrije in stanovanjsko naselje. Sredstva, predvidena za ureditev Novega Beograda, predstavljajo eno tretjino vseh predvidenih sredstev za investicije v prvi petletki. Z razširjenjem Beograda preko Save bo izvršena tudi dejanska spojitev Beograda z Zemunom. Prehod na levo obrežje bo omogočil brez oddaljitve od današnjega središča zgraditev novega mestnega področja za 250.000 do 300.000 prebivalcev. Tu je mogoče graditi po široko zasnovanem načrtu, svobodno in brez ovir po naprednih načelih gradnje mest. Zelena površina okrog mesta in v samem mestu bo precej razširjena. Ustvarjeni bodo boljši pogoji za delo, počitek in razvedrilo delovnih ljudi. Novi Beograd bo prekrasno mesto z ravnimi in s širokimi cestami in bulvarji, s številnimi parki in krasnimi keji. Novi Beograd bo eden najlepših spomenikov slavne Titove epohe.« Res so v zagonu graditve nove domovine in s širitvijo glavnega mesta na močvirnatih tleh začele rasti reprezentativne stavbe zmagoslavne države in nova blokovska naselja, kamor pa se v večini niso naseljevali delavci, kcijti Novi Beograd je bil namenjen oficirjem in podobni družbeni smetani, torej jugoslovanski rdeči buržoaziji. Svoj ogled Novega Beograda sem začela na koncu avtobusne linije številk 16, na Pohorski ulici v Bloku 7, kjer sem prečkala ulici Luisa Adamiča in Oton Župančiča, ter prišla do Bloka 8 vzdolž idice Jerneja Kopitarja. Skozi prehode Bloka 9 sem dospela do bulevarja Nikole Tesla, prav pred hotel Jugoslavije, za katerega so med bombardiranjem Natovih letal leta 1999 govorili: »Ostavite Jugoslaviju. Ovo je dobar hotel.« In potem preko Bloka 11, kjer je bivša kitajska ambasada, do nekdanjega Leninovega bulevarja prispem prav pred čudovito Palačo federacije. Na projektante stavbe je vplivala arhitektura velikega Le Curbosierja in z načrtom zanjo so osvojili prvo mesto na tekmovanju leta 1947. Občudujem to simetrično veličino in jo skušam fotografirati, najprej od daleč, nato detajle od blizu. Užitek je ujeti v objektiv nekaj tako foto-geničnega. Odpravim se še na drugo stran, kjer je vhod. Fotografiram tudi tam, a kmalu mi varnostnik začne mahati, naj se umaknem. Zavijem nazaj proti bulevarju proti Moderni galeriji, a še zadnjič sprožim - vendar enkrat preveč. Varnostnik že teče proti meni in mi maha, naj počakam. Od mene zahteva dokumente in takojšen izbris vseh posnetkov, sicer sledita dva meseca zapora. Seveda si mislim, da me »folira« in razmišljam, kako naj ga »nadmudrim«. Razlagam mu o svojih poštenih študijskih namenih, mu kažem tisti popoldan kopirano krijigo avtorja Genex centra Mihajla Mitroviča, pametujem, kako sem že itak na drugi strani ogromno poslikala in bi lahko tudi šla, pa me ne bi nikoli dobili. Mi razloži, da meje posnela kamera in bi me ustavili na meji. »In mene bi v Subotici zadela kap«, se šalim naprej. Tako sediva v njegovi hiški pred palačo, nad katero se že spušča mrak, dokazujeva eden drugemu da je/ni potrebno zbrisati fotografije. »Če želiš, ti z mobitelom fotografiram palačo in ti jo pošljem«, popusti varnostnik, mlad fant, »vendar svoje fotografije boš morala zbrisati, drugače te ne smem spustiti.« Hja, se nazadnje predam in brišem fotografije, vsi imamo svoje šefe. »Svakog gosta - tri dana dosta«, sem si po tem dogodku razlagala, da mi sporoča Beograd. In sem jo pobrisala v Novi Sad, kjer prispem ravno pred mestno hišo na fotografsko razstavo o genocidu v Srbski krajini. A to je že druga zgodba. m Ana Kiadnili ti. Pričeli smo z vpisom v tečaje za predšolske otroke, šolsko ^^^ mladino in odrasle, ki bodo Plesna Sola z licenco # " potekali v dvorani Gasilskega šolska cesta 48, MisiiiUa doma V Velenju (pri policiji). dBvzBj@sîol.net HIP-HOP, POP, lATINO, JAZZ TEČAJI ZA ZAKUUČENE DRUŽBE ... Vpis in informacije: tel/041-649-816, do 6. septembra. 107,8 MHz Sejem in občinski prazniki Glasbene novičke Pa dopusiniških dneh se življenje vrača v siarc tirnice. Že spel je potrebno iskali parkirni pro slor /unaj niodriii con, ludi na ulicah je zaznali već živahnosti. V nasi redakciji ^e nisnn^ vsi »na Mitena Krstíč Planine: "O, šlt.' Pa bom sp^t kmalu tu/" (foto: vos) kupu«. V ponedeljek bo po mesecu dni sedla na svoj prosicr novinarka Mif^na Krslic • Planine, ki se je v teh dneh že vriiiia z Malega I.ošinja, kjer sla letovala ludi direktor Našega časa in odgovorna urednica Radia Velenje Boris ter \îira Za-košek. Proste dni uživa tonski tehnik Dragan Berkenjaćević. kmalu jih bo (/e odšteva) se novinarka Bojjina âpegel. So pa vse prej kol dopuslniski dnevi pred našo propagando, šefica lîPP-ja Nina Jug pravi, da so pred njimi EriJc projekti. Najprej Mednarodni obrtni sejem v Celju (od 7. do 14. septemhra). Ob lej priložnosti bodo pr«kusali na straneh naseda in upamo, rudi vašc^ja tednika, predstavili čim več razstavljaIcev. nekaj sejemskega utripa pa naj bi zaznali ludi poslušalci Radia Velenje. V teh dneh sta skupaj z Juretom Beričnikom 7^čcla poáiljali ponudbe /a sodelovanje v Časopisu, ki bo IzSel 1.5. septembra, in sicer ob prazniku Mestne občine Velenje in prazniku Občine Nazarje. Do konca septembra sta na koledarju ^e dva občinska praznika: mozirski in šoslanjski. Seveda so (i prazniki prilo/nosi /.a ogjaSevanje v obliki česUike ali rekJamnega sporočila, zaio verjamemo. da se bo ponudba /a sodelovanje dotaknila čini večjega števila podjetij, podjetnikov, obrtnikov... Številka naše propagande /a liste, ki bi radi sodelovali na taki>en načinje S98 17 55. m 17 57. m 17 ■ tp začetku prDiodnjega leta. /a odpoved oziroma prestavitev seje odločil bend sam oziroma njegov mencdžment zaradi novih neodložljivih obveznosti v ZDA, je sporočil organizator ljubljanskega koncerta. Novodobna rock skupina, ki je v Križankah že igrala leta 2003, naj bi se v Ljubljani ustavila po Uologni in pred Zagrebom ter predstavila novi album l.uHabie&To Paralyze. Jure Pukl osvojil Jazzon Strokovna komisija in občinstvo šestega festivala in delavnice Jaz-zinitv. ki že šest lei poieka v Novem meslu, so za naboljso jazzov-sko skladbo izbrali skladbo Hub Schraubcr mladega velenjskega jazzovskega saksofonista Jureta Pukla, Avtor si je / jazzimom prislužil denarno nagrado in 50 sne- Máfo ••• na kroflco ••• MANCASPIK Mlada Gorenjka. kije opozorila z letošnjem nastopom na MMS-u, kier sa ie predstavila s skladba Solze z neba, se lahko pohvali z novo sptetno stranjo. Vse o nj^ lahko po novem izveste na www.mancaspik.com. TRIIIPLE Komaj 15-letni velenjski raper Trl-llple.ki se je doslej predstd\^l s singlom 6eibe. za konec poletja napoveduje izki svojega prvega albuma. Hkrati z albumom bo predstavil tudi svojo novo spletno stran. ALYA Ot^utek je naslov novega sinila z Alymega istoimenskega albuma Glasbo in besedila za skladbo je napisal Gu§ti. v kratkem pa lahko poleg originalne izvedbe pričakujemo tudi njen remiks. PIDŽI Milan Pečovrtik - Pidzi je izdal svojo §esto pioščo z naslovom Tiho v noč odmeva pesem. Na njei je deset skladb, narejenih v slogu koroškega kavboja, med njimi je tudi uglasbena Zdravljica in priredba skladbe Gartha Bro-oksd. BIG FOOT MAMA Jesení nameravajo pfazrK)vati petnafsto obletnico detovania. ob tej priložnosti pa naj bi izšel tudi poseben album s priredbami njihovih skladb v izvedbi drugih slovenskih Izvajalcev. Madonna počasi okreva Sliîviia i^evka Madonna je minuli torek, na svoj 47. mjstni dan, med ježo v Wiltsliireu na jugiiza-hodu Anglije padla s konja, zaradi česar sojo morali odpeljali v bolnišnico. Tam so ugotovili, da si je zlomila iri rebra, ključnico in roko. Domnevno je jezdila m> vega konja, ki ga ^e ni bila vajena. Po padcu sojo prepeljali v bolnišnico Salisbury, kjer so tamkajšnji zdravniki povedali, da se morajo À kosti same pozdravili, Madonna pa bo morala najprej nekaj časa počivati 1er zaenkrat ie ne bo smela uiti peli niti plesati. Madonna je rojstni dan v družbi moža, režiserja Guya Rilcliieja, ter hčerke Lourdes in sina Rocca praznovala na družinskem posestvu v Wilishireu. Níghtwísh pri nas Finska skupina Nightwish je eno zveneče ime iz tujine, ki bo dopolnilo septembrsko kon- certno ponudbo v domači prestolnici. Peterica bo nastopila 18. scplembra v Križankah v okviru leto in pol irajajoče sveiovue turneje Once Upon A lour 2004-2005. na kateri predstavljajo album Once. Nightwish bodo na svoji doslej najdaljši turneji odigrali kar I5Û nastopov. Skupina je delo začela leia 1996, po prvih akustičnili skladbah pa so objavili debilatitski album Angels FalJ Brst. Plošča kritikov sicer ni navdušila, a lo skupini ni vzelo poleta. Od leiH 199S. ko so dokončno formirali zasedbo, so nanizali se šest albumov in si s svojim hibridom metala in opernega vokala nabrali veliko privržencev v domovini in lujini. Prestavljeni Queens Of The Stone Age Kalifornijska skupina Queens Of The Stone Age je preložila končen v Ljubljani, ki je bil napovedan za 5- septembra v Plečnikovih Križankah. Zaenkrat je nastop prestavljen na se nedefmi-ran datum konec letošnjega ali v malnih ur v studiu. Drugo nagrado je strokovna komisija prisodila skladbi A. G. in avtorju Ig{>îju l.underju. Trmasto Gwen Pevka Ciwen Stefani, nekdanja ikona in zaščitni znak skupine No Doubi. se ne namerava udeležiti letošnje podeliive MlV-jevih glasbenih nagrad v Miamiju. Čeprav je Gwen nominirana za nagrado v več kategorijah, se je za neudeležbo na pri redil vi odločila zalo. ker je organizatorji niso pf> vabili, naj na podelitvi nagrad tudi nastopi. Privlačna blondinka se letos poteguje za nagrado v kategorijah videospoi ieta, najboljši pop video, najb Jih zaslugah, po tem, kakdo odvisne od števila prebivalcev v občini. čistilne Nekateri se čudijo posameznikom. ki mečejo odpadke kar v iravo ali grmičevje. V bistvu ne mislijo slabo, le stvari ne razumejc^ najbolje. Slišali so namreč za rastlinske čistilne naprave! Veliko Skorno v Skornem težko pričakujejo merilno napravo. Prepričani so namreč, d» bo potrdila, da je pri njih ozjačje izredno močno onesnaženo. Bolj kot n? Vehkem Vrhu. Mi^rda jim je zdaj bolje, ko ne vedo. Golaž /adnji čas je bilo pri nas veliko prireditev, na katerih so ^pani kuhali golaž. Čeprav je do volitev ^ kar nekai časa. je ireba trenirati! luknje Pri nas je i?olf vse bolj priljubljena Igra najrazličnejših inienitnežev. Kako tudi nc bi bila, ko pa jc pri nas veliko takih, ki so obo gaieli, ker so se spoznali nia luknje. Brez brige Poročilom o lem, da pri nas število brezposelnih upada, so sledila poročila o stotnijah delavcev, ki bodo po raznih ilrmah v teh dneh (^siali brez dela. Mnogi odgovorni se zaradi tega nc sekirajo preveč, ker da je to nekaj pričakovanega. Za tiste, ki imajo za-gon)vljeno delo. ze. Proti Šoštanju Bojda so se velenjski policisti dobm pripravili na močno povečan promet» ki ga v lem mesecu pričakujejo meU Velenjem in Šoštanjem. /aradi zaprte velenjske knji2mce si bodo hodili sposojali knjige v Siišlanjsko! Razgibana Slovenija Slovenija je res zelo razgibana. Žal ta ocena zanj« velja predvsem zaradi Številnih plazov. / njimi je « ena podobnost. Drsijo ndv-zdol! REPORTAŽA »Naj se vidita blišč in beda« Tako je pred protestom nekdanjih delavk M cluba na sobotnem VIP CUP teniškem turnirju rekla ena od delavk, plakati na avtomobilih pa so bili še bolj ostri -Marjan Gaber šek pravi, da bo denarja za poplačilo njihovih pravic dovolj, minister Janez Drobnič pa, da se take stvari ne rešujejo na cesti Boja rta Spe^ef Veleiije - Na prizorišče 18. VlP CIJP icniškcga lurnirj« v TRC* Je-/.ero. ki i^a je ietos pr^č organiziralo novo podjetje (îrupa Lura, ki je, Rena/adnje, odkupilo Masovno znamko M club in deluje v prostoriji tega podjetja, so v soboto /ačeli prihajali povabljenci že pred 9. uro. Takrat so prve dvojice že zasedle IgrišCa In začele igrati tenis, 'Usti, ki se vabilu odzovejo predvsem /.aradi driižc-nja in dobre postrežbe, pa so se začeli zbirali v zaprtem prostoru nad jgrisîîi- Malo za leni so se na parkirišču pri velenjskem stadionu zaceli zbirali bivše delavke in dciavci M cluba. Tisti, ki so sedaj prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, še vedno pa čakajo na po plačilo bivše firme, ki je v likvidacijskem postopku. Tako seje zame letoî^nje spremljanje VIP CUP turnirja, ki vsako leto zbere številne pomembne Slovence, od politikov do gospo darstvenikov in medijskih zvezd, začelo med delavci, ki so se pripravljali na obisk lurniija VIP. Vodil jih je Antlrej Krajne, predsednik Območne zveze svobod-nDi siiidikalov Slí»venije v Velenju. Ker sploh še nismo vedeli, kaj pripravljajo, sem ga prvega povabila pred mikrc^fon. Povedal je: f^me delavke M cluba želijo prav daues. ko se odvija VIP turnir. opozoriti na zelo težek položaj. v katerem so se znaMe po likvidaciji podjetja. Koje šlo p(v djct jc v likvidadio» jim je bilo obljubljeno, da bodo poplačilo plač, odpravnine, regresa in odškodnine dobile v celoti in da to zagotavlja samo likvidacija M cluba. v skoraj y mesecih seje od tega realiziralo le malo. Zalo delavke Izgubljajo upanje, da bo od tega, kar jim pripada iz naslova minulega dela. zakona in kolektivne pogodbe, spi oil kaj realizirano. Današnji spontani protest je namenjen lernu. da se nekdanjega direktorja in sedanjega likvidacijskega upravitelja Marjana Cîaberska in skupnost opozori, da zaktmodaja zelo slab<ï varuje upni kc.íf Zauimalo nas je, koliko Krajne ve o tem. kako poteka llkvidaci> ski postopek; »Kol predstavnik sindikata in sekretar sindikata za tekstilno industrijo sem v navezi z Marianom Ciaberškom. Ves čas izmenjujeva infgi namreč niso poznali težav po Andrej Krsjnc je vodii protestni shod še pripravljale na protest. »Sem Bojana Vogrin. V M clubu sem delala 29 let. šesl mesecev in 16 dni. Bila sem šivilja. Sedaj sem prijavljena na zavodu za zaposlo vanje. Današnji shod smo organizirale zato, ker bi rade, da do bimo. kar nam pripada. Po lem. ko smo po dolgih letih zvesltîhe podjetju ostale brez službe. 'lo pa so regres za letos, plače za januar, februar in marec ter odpravnine, nekatere pa morajo dobili tudi odškodnino, tipanje, da bomo to dobile, ostaja. Širšo javnost bomo s pohodom mimo prizorišča VIP turnirja optizorile nase, in tudi, da se b medijsko hišo najprej komentiral dogodek, ki je precej zjičinil letošnji turnir, »Mislim, da živimo v demokratični družbi in daje pravica vsakega posameznika, da javno izraža svoje strinjanje ali ncstri-njanje. Mislim, daje današnji shod legilimna pravica, ki jo bivše delavke M cluba vsekakor imajo. Želel pa bi opozíírili, da je med temi delavkami 32 lakšnili. ki niso bile odpuščene, ampak so novembra dale same izredno odpc^ved delovnega razjneija. Vsem torej M club ni zakrivil nezaposlenosti, ene so odšle same, Ko so dale odpiwedi» so takoj vložile tožbe za odšktv dnine in odpravnine. Cq bi njihov scenarij uspel, bi že lansko leto 100 delavcev M cluba ostalo d<^be-sedno na cesti brez vseh sretfstev. Da sem to preprečil, sem lastni-koQj predlagal, da skličejo skup- Minister Janez Drobnic: *'Treba se je usest in pogovorit Tone Rop in Marjan QaberŠei< v zaupnem pogovora. ščino podietja. Na njej smo se odločili zii likvidacija podjetja.« (ilede na lo, da likvidacijski postcjpek teče že nekaj mesecev, delavko pa šc vedno čakajo na denar, ki jim po zakonu pripada. nas je zanimalo, kako daleč je likvidacijski postopek, kdaj bodo poplačane? »Mo ram povedati, da imamo pri poteku likvidacijskega postopka pravne svetovalce in da poteka po zak že nakazali regres za lansko leto in del odškodnin. Dolžni smo jim še plačo za januar, delno februar, posameznikom pa še za mesec marec ter odpravnino. Sialno plreb(j po delavcih za zaposlitev za določen čas. pa se nobena od nekdanjih de- lavk ni prijavila. Tega pa sedaj ne razumem.« »Tako se ne bo nič rešilo« Minbler za delo, družino iii socialne zadeve Janez Drobnic je bil ob protestu delavk kar malo presenečen, saj ni pcjdrobno poznal situacije. Ker je igral tenis, seje z njimi za trenutek tudi srečal, saj se je šel mimo njih preobleči v pnistorc restavracije Jezero. »Ja, srečal sem se z njimi, ludi z vodjem sindikata. Imajo pravico, da opoz.arjajo na nepravilnosti ludi s takšnim shodom. Ampak lako se ne bo nič rešilo. 'Ireba se je usest in pogovorit. In izpeljali ludi vse. kar je v skladu z zakonom. Mene pa predvsem zanitna, kako bo z novimi delovnimi mcsfi, kaj bo s pobudami in novimi zaposlit-vajîii. Tu bo sodelovalo tudi ministrstvo za delo in zavod za zaposlovanje, Bomo pa. kar se liče državnega denarja, v bodoče ravnali zelo preudarno. Zahtevali bcmio trdne garancije pri odpiranju novih delovnih mest, kijih fmančno podpira ludi država. To ue bo slo več tako kot v preteklosti.« Zmagal ;e Rop Pravzaprav je večina udeležencev sobotnega VIP-a zgoraj opisani dogodek zamudila. Največ se jih je namreč na prizorišču zbralo sredi dneva, ko seje na igriščih že odvijal poHlnale. Povabljenih je bilo okoli 7DD ljudi, prišlo jih je, vsaj za nekaj časa, manj koi 400, Meni se je zdela udeležba slabša kol prejšnja ieta. pa tudi vreme letos ni bilo tako nakltmjeno kot nekaj zadnjih let. Kol vedno je prišel tudi nekdanji velenjski župnik Janez Fnrriian. »V Andražu nad Polzelo, kjer sedaj službujem, se počutim krasno. Ljudje so zelo povezani in dobri. Pred kratkim smo uspeli kupiti nove orgle za našo cerkev - verniki so zanje sami zbrali 15 milijonov lolafjev. To se tni zdi velik dog<»dek. Sam pa si bom letošnje poletje zaponinU tudi po odličnem koncertu skupine Bijelo Dugme, ki sera ga obiskal v Zagrebu,« mi je povedal na hitro, saj je bilo tudi letos na priztírišču veliko takih, ki jih že dolgo ni videl, pa jim je želel stisnili roko. Med njinti je bil tudi predsednik LDS Tone Rop. ki je ludi letos prišel ne le zaradi druženja, ampak tudi zaradi tenisa. Na leniškem igrišču je bil zelo uspešen, saj je v fmalu skupaj z gospodarstvenikom Stoj a nom Tomov ičem premagal dvojce Slobodan Šiijlea (izvršilni direktor NKbM) in najboljšega soseda Zorana Jankovtóa. Ta se je dru/il ludi z direktorjem LRL Gvidom Omladicein. s katerim sla prejšnji dan sklenila velik posel. Era je Mercaiofju přivdala velik del svojega pre- moženja îia ozemlju nekdanje Jugoslavije, Od doniačini>v je bilo na VrP-u še kar nekaj predstavnikov. Takoje bil najboljši v streljanju PlJPov Marjan Brodnik, direktor liri ca Marko Mavw; je zjtiagal v golfu, nekdanji bančnik, sedaj upokojenec Raflco Bf rločnik pa je žogico z enim udarcem spravil najbližje k luknji... Tudi v VIP prostoru je bila zasedba Šalečanov lepa. liasploh pa je bilo letos med vipovci manj politikov kot prejšnja leta. Udeleženci so zvečer I2-članski družini Hostnik iz Cmega Potoka pri Litiji podarili 750 tisoč t<îlarjcv. Smrine že drugič niso dočakali - čakali sojo že lansko leto - zato pa so prišli Atomik Harmonik. In tisti, ki so kljub deževnemu večeru osiali do konca, so bili nad njihovim nastopom navdušeni... ^HjlS Prehitra voxiii dovala. V bolnišnico Slovenj Cîra-dec so ju odpeljali / reševalnim vozilom, tam pa so ugotovili, da sla lažje telesno poškodovana. Prometno nCssrečo so obravnavali policisti prometne policijo iz Celja, ki bodo napisali obdol/iini predlog zoper povzročiteljico. Pazite no obiralce limelja Vieh dneh se je v Savinjski dolini pričelo obiranje hmelja. To pa. koi vsako leto. pomeni. da bo v okolici hmeljišč na ccstah več irakiorjev in pešccv. /aio bodiie pozorni. up opevajte promemo signalizacijo. Ko bosie vozili mimo hmeljišč ali za traktorji. ki prevažajo obrani hmelj, pa nikar ne hitite. Ne maro šole Veleiýe. 17. avgusta - Čas počitnic je i/koristîl nepridiprav, ki jc vlomil v proslore OŠ Cîorica. Vio milje skozi okno. veni od učilnic jc porisal stene In v njej opravil tudi malo poirebo. Zakaj jc za svoje po četje izbral prav šolo. bomo morda izvedeli, ko ga pt>licisii iz ledij o. Umrla motorist in peška Mozirje. Lx)kovica, 20. avgusta - /aradi posledic prometne nesreče na cestah širšega celjskega območja sta ob koncu Ledna umrla mlad moiorisi in peška. Letos sta to že petnajsta oziroma šcsinajsia žrtev naših cest. Prvo življenje je ugasnilo v petek ob 18.55 uri na lokalni cesti zunaj naselja Radegunda v občini Mozirje. Tam je 17-letni voznik neregistriranega motornega kolesa med vožnjo iz ^ekovca prai Rečici ob Savinji izgubil oblast nad motoijem. tako da jc ?. njim zdrsel preko levega roba vozišča ven z vozišča in trčil v žično ograjo. Po trčenju je padel pn vozišču in se lako hudo poškodoval, da je/aradi poškodb umrl. Drugo življenje je ugasnilo v soboto nekaj po 21. uri na regionalni ccsti zunaj naselja Lokovica v občini Velenje, 42-letm voznik osebnega avtomobila, vozil je iz smeri Smannega ob Paki proti Velenju, jc trčil v 76-letno peško, ki je vozi- šče prečkala / njegove leve sirani. V irčenju se je peška, ki ni uporabljala kresničke sli kakšnega dnigega od soj nega kosa oblačila, tako hudo ranila, daje kasneje v celjski bolnišnici umrla. Vozniku so pri preizkusu alkoholiziranosti namerili 0,5X mg/l. alkohola, opravili pa so ludi strokoven pregled. Sledi ka/enska ovadba. OkolisČine obeh nesreč ponovno opozarjajo, da ce motoristi ne uporabljajo varnostne čalade. pešci ponoči pa ne kresničke oziroma so zaradi oblačil slabo vidni in čeje sopotnik upravljalcev vozil alkohol, jele korak do tragedije. Prijeli dolgoprste mladeniče Veleitie- Policisti policijskih postaj Velenje ter Šentjur pri Celju in kriminalisU so ob koncu tedna prijeli štiri osebe, stare od 19 do 2.^ let. V poletnih mesecih so v Šoštanju vlomili v prostore Matrice Unihit in odnesli računalniško opremo vredno 2.500.000.00 sit. V podjetju Surovina Šoštanj in v Premogovniku Velenje so si med vlomom nabrali za okoli 1,7 milji-jona tolarjev bakrenih izdelkov. Vlomili so tudi v podjetje Cîorcnje IPC in v športnorekreacijski center Rdeča dvorana v Velenju. Policijska preiskava je pokazala, da omenjeni niso kradli samo v domačem kraju. V mesecu avgusiu so dvakrat vlomili tudi v kiosk v Previdno na bankomatih Na bankomatu v t-rankolovem so pred vhodom prodajnega centra Mercator prejšnji teden odkrili t. i. skimming napravo. Neznanci so na bankomat namestih dw napravi, in sicer napravo za prikrito čitanje bančnih kartic (tj. magneuiega zapisa na bančnih karticah); plošča z odprtino je bila nameščena na desni su'ani bankom a ta, kamor uporabnUci vstavljajo bančne kartice za dvig denarja. Namestili so tudi napravo (miniaturno kamero) za sne-manje tipkovnice na bankomatu ter s tem snemanje vnosa PIN kode, kije bila nameščena nad zaslonom bankomata. Napravi sla sicer za odtenek drugačne barve, sicer pa na prvi pogled popolnoma neopazni za običajnega uporabnika ban ko m a tov. ■ Šentjurju pri Celju, kjer so odtujili večjo količino cigaret. Policijska preiskava v zvezi sumov storitve kaznivih dejanj vlomov in taivin se še ni zaključila, saj obstajajo določene okoliščine in indici, ki kažejtJ na to, da je omenjena skupina storila še več kaznivih dejanj, Med drugim lahko omenim še tatvino motornega kolesa, ki sojo storili pred Rdečo dvorano v Velenju v letu 1999. Mamila na vsakem koraku Velenje. 20. avguita - ves avgust so velenjski policisti zelo uspešni pri zasegih mamil občanom in občankam Velenja. V noči s petka na soboto so bili dvakrat uspešni. Malo čez polnoč $o na Velenjskem gradu zasegli iri pakete neznane posušene rastline. veijetno konoplje. Lastnik jo je zavil v alu folijo. Ljubiteljico opojnih substanc so prejšnji teden ob 1. uri zjutraj prc-seneiili na Koroški cesti pri APS-u. ko jc imela pri sebi dva paketa /acnkrai še neznane posušene rastline, po vsej verjetnosti maru-huane. Ce to drži, bo pokazal sLa')ko^ni pregled, sledil bo obdol-žilni pnidlog za oba lastnika posušenih r;>ž. Zbil rolarko in zbežal Velenje, 22. avgusta - V ponedeljek zvečer, ob 22.08 uri. so bili policisii obveščeni, da je v križišču Tomšičeve in Koroške ceste v Velenju prišlo do prometne nesreče s telesno poškodbo. Voznik avtomobila je na prehodu za pešce /bil dekle na rolerjih in pobegnil, ne da biji nudil pomoč. V torek voznika osebnega avtomobila znamke reanult clio (vedo, daje u leiníkl997 in da se regis-irskâ številka začne CH - l'.v). še niso i/sledili. Zlorabe VISA in MC kartic V zadnjem času se v Sloveniji pojavlja precej goljufij s plačilnt)-kreditnimi karticami VISA in MAS lTiRCARD. Pokliče vas neznanec po telefonu in se vam predstavi kot zaposleni v pn)ccsncm centru • VISA ali MASTLRCARD. Pove, da je opazil neobičajno transakcijo z vašo kartico, ter želi preveriti Številko kartice. Ta oseba pozna številko vaše kartice in vam jo tudi pove, da bi vzbudila zaupanje vase. Od vas želi potrditev številke kartice, nato pa še ?-mesino Številko, ki se nahaja na hrbtni strani kartice, za 16-mestno številko kartice. Nikar ne povejte teh ireh številk! Pridobljene podaike lahko upcjrabijo za plačilo preko Interneta ali /a izdelavo ponarejene kartice. Ce prejmete taksen klic« prosile osebo, ki vas je poklicala za telefonsko šteňiko« in recite, dajo boste poklicali naz^. Takoj pokličite policijo in procesni center PlASiS na tel. 1 430 26 62 (24 ur na dan) ter jih opozorite, da goljuf) razpolag^o s številko vaše kartice. Krožišče čaka še na skulpturo Mozirje - Dela pri ureditvi prvega krožišča v /gornji Savinjski dolini, v Mozirju v teh dneh počasi zaključujejo. Po predvidevanjih naj bi ureditev kiožišča veljala bli^ iOO milijonov tolarjev, a je zaradi nekaterih dodatnih del vrednost slednjih porasla na približno 115 milijonov SO". Tretjino denarja bo za naložbo primaknila Občina Mozirje, ostalo država. Krcižišče bodo predali svojemu namenu ob letošnjem prazniku Občine Mozirje, dt> takrat pa naj bi ga opremili še s skulpturo sv, Jurija. zaščitnika Mo/iija. Načrt zanjo je i/delal Celjan Narcis Kanda rdžič. ■ Tp Urejeno krožišče bodo predali svofemu namenu ob tetoš^ ttlem občinskem prazniku. Ignacij Zavolovšek - splavar in lastnik žage (?) Plie: Toni Boršnak Zapisali smo, da je moral biti Ignacij član /gornjesavinjske plavičarskc in plovbcne zadruge, če je želel splavariii in trgovati. Najprej je bil član zadruge v Radmirju in nato na Rcčici ob .Savinji. V njegovih vestnih in obsežnih zapiskih je tako tudi okrožnica, ki jo je po občnem zboru N. maja 1914 i/dala radmirska zadruga. V njej so zapisani obvezujoči sklepi o splavarjenju v tistem letu. Prvi sklep: »sklene se, da se ho flos rezal od sv. Jurija naprej. In sicer: 8/4 50 komadov, 6/4 60 komadov, 5/4 100, gmajnšče 100, švigel 400, remi 100, remi 2/3 160. rcmi 2/2 300. štuki .V7 70 komadiw: 2. Cena za žaganje je od flosa pri hrani .^^0-40 kron, ob svojem 60-80; 3. Kdor se ne ravna po tem sklepu, plača globo, ki jo določi odbon 4. Za vez se plača od flosa .TO-40 kron, ^a vožnjo nt)sa se plača: Ljubno-Celje 30-60 kron, od Krope do Celja 30-50, od Vrbovca do Celja 20-40, od ljub nega do Rugvice 200-260. od Vrbovca do Ku-gvice 150-200, od doma do nižje Rugvice za krmanosa 400 do ^00, za druge flosarje 300-700 kron; drvarjem plača pri hrani 8-15, pri svojem 20-30 kron na dan; vlaka s konji: za par konj na dan 80-100 kron. vožnja s konji 100-120 kron na dan,« V okrožnici so zapisane tudi »plovne pravice« na Savinji. Dreti in pritokih. V pravilih je zapisanih kar 18 različnih odsekov od l.ogarskc doline do l-ctuša, tudi po danes zelo majhnih pritokih, kar kaže, da so bile vodne razmere takrat bistveno boljše kod danes. Vsak gospodar je seveda imel plovno pravico za dolo- čene odseke, na dovoljenju pa je bilo za vsakega posebci napisano., kdo je in od kod je doma, njegovo znamenje na lesu, količina in odseki ali odseki, na katerih bo plovil les. Pravila so bila natančno zapisana na zapisniku in jih je moral vsak strogo upoštevati, moral pa je poravnati morebitno škodo in popraviti objekte na sen zapisnik o plovni pravici '\2 leta 1893, koje bilo na spisku kar 75 upravičeno*v. Ignacij pa je imel plovne pravice na Savinji in Dreti za 9.000 plataiic. Iz tega leta, pa tudi ostalih, so ohranjeni ludi zapiski o njegovih poteh po vsej Zgornji Savinjski in !>aleski dolini, kjer je kupoval les za svoje flose. Vsi li zapiski so ročna mmt, romviTEy spotika v vcjhi padlim vo/akoii, ŠMARTNO OB P»l TISKOVINA Ignacija so kot dobrotnika vabili z vseh koncev In krajev^ kar priča tudi zanimivo vabilo Iz teta 192S, vodi, če jih je morebiti poškodoval. Tako je imel Ignacij plovno pravico na Savinji od Logarja v Logarski dolini do LetuSa. na Dreti od Tiroseka do izliva v Savinjo pri Vrbovcu v Nazarjah, pa po pritokih Savinje Klobasa v Solčavi, po Beli. Lu-čnici. Ljubnici. po S tu de nč niči, Viiežnici in sievilnih drugih potokih, ki so se zlivali v Savinjo in Dreto. Zanimiv je tak- pisava v lepem slovenskem jeziku, ki se mu Ignacij ni odrekel niti v času najhujšega ponemčevanja, vrednost teh zapiskov pa je toliko večja, ker so stari ludi preko 100 let in niso bili še nikjer objavljeni. K Ignacijevemu posestvu je sodila tudi žaga na stnjgi, poleg nje je bila tudi mizarska delavnica. Žaga in delavnica sia obratovali s polno paro še nekaj let po prvi svetovni vojni, leta 1927 pa seje Ignacij že začel pogajati s trgovcem i/ Kamnika, da bi ju dal v najem. lesnega trgovca je bila takrat /aga velikega pomena, saj je lahko na žagi razrezal. kar jc kdo potreboval, torej tudi po naročilu. S tem je veliko prihranil, pri kupcih pa krepil zaupanje. /a nimi voje, da sije kamniški trgovec Josip Keri>manc žago ogleiîidikuiîsika. priJalO' Ijica. mali. zena Íd preih^em Človek. Qííu je \yíián/ veselje do življenja, ki ju je razdajala, je izkoriiiila ob iiudiju na učiteljišču v Celju in nato na Pedagoški ukadentiji v Ljubljani, svoje prve pedafcoške izhiš/ije kol maiemaiik in /izik pa je pri-dobila v f.očah pri Poljvanah. na Osnovi šoli Aniona A.\kerca v Velenju ter nato še na Osnovni šoli Brakn' Mravlja kov (sedaj Gorica), ki jo je dobesedno zgradila od pedagoških In gradbenih temeljev do vrhunskih dosežkov celotnega šolskega kolektiva in ene največjih šol v /Šaleški dolini. Njen nemirni duh in kadnn'ski pf^t^nrial fia jo p» ^še.'ilih letih ravnateljeva-nja (od mi do mS) vodih do najuglednejših funkcij v Zvai sindikatov Slovenije, Mira Je če kmalu po prvi zaposlitvi poslala članica .sindikata vzgoje, izobraževanja in razisk(n'alne deja^^ nosil, ncprofeûonalno pa je od leta 197! do 198} opravljala funkcije predsednica sindikalne organizacije osnovne šole Aniona Aškerca, predsednice konference sindikata Vzgojnrhizobratevalnega zavoda Velenje, v letih 19H0'I9H{^ pa je biia Vidi članica sveta in predsedstva občinske organizacije Zveze sindikatov Slovenije Velenje ter predsednica komisije za izobraževanje in kuilHTO^ Zelo občuilpa je bila na krivice, ki so jih doživljali drugi. .%aj jih je močno podožh'ljala ludi sama. Člo- veka takšnih vrlin bi bih lezko spregledati, še zlasti v slndikaiih. zalo je bila leia l9ni ravni, predvsem kol predsednica in nazadnje kot sekretarka Ob' močne organizacije v Velenju, Svojo zavzetost za sindikalno delo in pravičnost je prenašala na svoje sodel(r\re in hiiu pri icm dobra uateljica in svetovdka. S svofim požrtvovalnim in .'strokovnim odnosom je veliko prispevala k razvoju in iix'eija-vljanju Swbodnih sindikatov na vse/t ravneh organiziranosti. Zaradi njenih lastnosti 5i> p kot obetajoč kader vabili k sodelovanju ludi v druga delovna okf>lja. vendar pa je bila zapisana .\lndikalnfm vrstam in delovanju v sindikatih, zato Je ostala zve.sla Obint?čni organizaciji Z.SSS Vç'lenje i^.íť do upokojitve lanskega ju-lija. Za .svoje uspešno poklicno, družbeno in sindikalno dehnaujeje Mira Videčnik prejela pomembna priznanja: priznanje Temeljne izobraževalne skupnosti za h'aliieino in uspešno pedagoško delo v ielu 1969: Sili-how značko v lelii l9S4i srebrni znak Zyeze sindikatov Slovenije 1980; bivnasti znak Oť; občinsko priznanje Zveze rezer\'nîh voJa.^kih starešin in v letošnjem maju najvišje priznanje v sindikatih, plaketo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Neizbrisen pečat njenega vsestranskega angažiranja je ostai tudi v drugih insliUKijah in zawdih na lokalni. regionalni in državni ravni. Kljub tako močni predanosti delu je Mira živela tudi za dom in družino. Zelo ponosna Je bila na hčer Matejo in sina Marka. Rada je itneia ljudi ob sebi in okrog sebe. Ob rojwu vnukinje /j>je v lanske/n letu je pričela načrtovati tudi vlogo prijazne in ljubeče i*ha-bike«, ki bi ji lahko kot mlada upi)kojenka posvetila veliko časa. Toda tudi njena močna volja in energija nista bili dovtilj v boju z zahrbtno boleznijo. Odšla je veliko premlada, z mnogf> nemesničenimi željami in cilji, Ponosni smo. da .smo delih del niene življenjske in delovne poti. saj Je Itila lako drugačna in po.^ebna, pa vendar vedno in povsod naša prijateljica. Zelo jo b/nno pogrešah. Mira. ohranili te bomo v najlepšem spominul ■ Območna organizacija Zvaze svobod» nih sindikatov Slovanifa Valanja Dragi Miri v slovo Težko je verjeti, da naše drage Mire ni več med nami. Ko nas jt spomladi obiskala na šoli, srno skih paj z njo verjeli, da je zahrbtna bolezen, s katero se je bf>Jť\'ala. le še eden izihw. kiji ga bo uspelo premagati. Ob pogledu na pre.wrno na.wiejuno In opii-misiično Mirt) nismo mogh slutiti, da je to naše slovo, naš zadnji oi^etn. Ko je leta 19HI prevzela wdenje Osnovne šole bratw Mravljakav. je bi! pred njo velik izziv. Najpr^ se je morala .spopasti ' dograditsijo in opremo šolskih pr^>sto-fvv. nato še z t biro članov kolektiva. Z \ťliko mero zaupanja si je :a .rvoje Sitdelavce Izbrala kar štirinajst mladih, neizhišefiih i/čHelJet\ ki .so pr^ič .\iopih na poklicno pot, njhn ob bok pa .še dobro sirokoino podkovane starejše kolege mentorje ter .sodelavce, ki so skrbeli za dobro pfKUtJe vseh nas. 7.e na prvi konferenci nam je povedala, da se bomo v.^i tikali, in s tem je vsem ja.sno pokazala, da Je trna le pn-a med (enakimi. Kmalu smo spoznali, da nas vodi ženska s karizmo, da je zelo vedozeljna In delavna. suj je b'l dan za njo \'edno prekratek. Vsak dan bolj smo t}idi spoznavali, da je njen ivlnos do ljudi izjemno spoštljiv, Za njosnto bili vsi v enaki meri vredni spo.ilovanja in zaupanju To smo čutili na vsakem ko-raku in zaradi lega si je vsak izmed nas prizadeva! po s)H)Jih najboljiih močeh prispe\'ati k dobremu vzdušju in odličnim rezultatom Pri njenem odločanju so veljali le skrbno pretehtani argitmenti. Bila je odločna in pravična, a hkrati tudi mulerif7sko njzumewjoča. Kadar i;mo se znašli pred strokovnimi dilemami ali smo se z njo želeli potvořili o osebnih stiskah, nas je vedno poslušala in nam nevsiljivo s-vetovala. S swjim večnim optimizmom in dobro voljo je med nami posejala seme, ki {io tnno-gih letih šc danes plenumiti naš kolektiv, Mira Je imela ruda svoj kolekiiv. Ob vsaki prilot-nosti. v šoli ali zunaj nje. Je rada s ponosom poudarjala uspehe, ki .smo jih dosegali. Kljub mnogim odgovornim ft uikcijam, kijih je opn/vljala že v času ravna-teljevanja. pa se je znala tudi veseliti in iz srca nasmejati dobri šali, Večknn nam je ludi z veliko mero l/u-bežni pripo\'eda\'aia o svojan mozu Stanku, hčeri Mateji in sinu Marku. !z njenih osebnih pripowdi sta veli toplina in brezpogojna ljubezen do bliinjih. Ko Je letu 198H odšla na deUrvno mesto sekretarke Območne organizacije Z.veze svobodnih sindikatov Slovenije Velenje, ni za zmeraj prekinila .Uikov z nami. Rada nas je nbishnv/la. nax rarvvfifljuvala s sladkimi pozornostmi In z nami po.'iedela 1erpokramljala. 7. radostjo in ponosou, Je spremljala naše uspehe. Hkrati pa nas Je še vedno presenečala s syojo neusahljiv ví'-doželjnostjo in mnfm optimizmom, ki ga je izžarevala kljub delu. ki ji je nalagalo skrbi za mnoge tegobe da-našnjiiga častt. Njena odgowrnost do soljudi Je bila neizmerna^ lu zdaj. ko se poletje pni\'eša v Je.sen ter bi lahko užila jesen življenja v krogu sviy'di najdražjih, je mit-rala oditi. Zm vedno. Draga Mirai Spt>šíovala in sprejemala si vsakega človeka, flvala Ti. ker smo imeli čast bili Svoji sodelavci. Spoštovani g(/.spe mami. možu Stanku, hčeri Mateji z Oiiandom in Zojo. sinu Marku s Sonjo ter vsem njenim najdražjim izrekamo iskreno in globoko sožalje. ■ Kolaktiv Osnovna ěoia Gorica Mnenja in odmevi Bo v Stari vas blok? Bralcc bi rada seznanila dejstvom. da želi zasebnik žc od Icu 2003 /gradili na območju med Cesio pod parkom in Koroško cesto večji blok / lokali in ne individualne ali vrstne hi^, kar je po veljavnih odlokiii možno in jih /a ta ni potrebno spreminjali. CÎ, Vučina v članku Nai^cgií Casa zavaja bralce z izjavo in sliko, da bo na niesiu Gorjano-vega maroťa zasebnik (marof sploh ni v lasti omenjenega zasebnika) zgradil stanovanjski blok. Ta blok naj bi stal na bivši parceli g. Kvartiča» ki pa je umeSćena med samimi enodružinskimi hišami. Gre za večji objcki tlorisne velikosti cca 31m x 16m in visine cca Mm od kote priiljičja. kar pa jc občuino višje :n večje od oki> liških objektov, saj od njih tie bo locejî s cesto. To naj bi bil blok s šestimi luksuznimi stanovanji po I30m2 in s kletnimi prostori višine 3 m, kar odgovarja višini za lokale ali trgovine. Za omenjeni objekt je meseca aprila zasebnik podal vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Upravna enota Velenje mu gradbenega dovoljenja na pt^dlagi veljavnih odlokiw ni mogla izdati. Urad za okolje in prostor Velenje pa sedaj skusa z argumentom »težave investitorja pri pridobivanju gradbenega dovoljenja« spremeniti sedaj veljaven odlok, kar pa je nikakršen vzrok za takino spremembo, Na prÉiišnjojavno razgrnitev (1. 6. 2005) sem poklala 16. 6. 2005 tudi Strokovno utemeiiene argumente proti omenjeni gradnji, vendar šc do danes nisem prejela pismenega odgovora od Urada za okolje in prostor Velenje. izjava in osebno mnenje g. Vu-čine glede okoliških sosedov tkot je navedeno v članku) je zelo slab in aroganten komentar na vse očitane po manj kij i VOSI i in nestrokovnosti pri vodenju samega postopka. Tudi krajani imamo svoje osebno mnenje o tej zadevi, vendar o tem ne govorimo, čc za to nimamo trdnih dokazov. Javne razprave v KS Stara Vas (2X. 6. 05), na katero je prišlo n^imanj 53 krajanov, sia se g. Vučina (predstojnik urada za okolje ii3 prostor MOV) in g. Kac (projektant iz projektivnega podjetja Arhena) udeležila zelo slabo pripravljena, oz. na pričakovane reakcije krajanov nepripravljena. Manjkale so strokovne podlage umestitve bloka v prostor med C. pod parkom in Koroško cesto (brez situacije objekta, brez prerezov in pogledov glede ua okoliške objekte ...). G. Vučina je izjavil. da ^krajani niso stranke v postopku in ne morejo vplivati na vsebino odloka, o leni naj bi odločal le župan, in sicer na predlog Urada za okolje in prostor« (torej g. Vučine), čeprav smo kol krajevna skupnost upravičeni do svojih pripomb, ki smo jih^e pi^sre-dovali županu. Višek popolne nepripravljenosti na javno razpravo in sporazumevanje s krajani pa je bila izjava, da je zasebnik prišel v Staro vas zalo. >»da bo delal red«, l.e kakšen red neki? Arogantno se je g. Vučina obnašal do nekaterih razpravlialcev, spraševal jih je po njihovi izobrazbi. saj po njegovem mnenju »lahko o prostorskih ureditvenih pogojih razpravljajo le arhiiekil.« Na koncu razprave pa smo krajani izvedeli, da naj bi tukaj stali ne le en. temveč trije bloki V krajevni skupnosti Stara vas snm krajani zbrali preko 100 podpisov, da se ohranijo v veljavi sedanji odloki PIJ? in po teh lahko omenjeni zasebnik tudi irradi. kar smo g. Vučini tudi izročili. ■ Majda fučfk, MUan Hna* žavič In ostali sosadja Bo V Stari vasi blok? v prejšnji številki Našega časa sem v pogovoru z niesinim urbanistom Markom Vučino pisala tudi o spremembi PUP-a. ki bi v Stari vasi omogočil gradnjo vila bloka, /"^al pa sem naredila napako, saj se je ves čas govorilo o Goijanovem klancu in parceli na njem. Kot nekdanja Slarova-ščanka je zame Gorjanov klanec tam. kjor še vodno sloji Cîorjanov »marofA, kjer bi tudi lahko bila prccej velika parcela, zato sem žal lokacijo narobe ra/utnela. Načrtov pa nisem videla, ker jih je nekdo odnesel s panoja v prvem nadstropju občine, kjer so bili razgrnjeni. Napaka je torej moja in nc arhitektova, zalo je tudi tb-tografija, ki smo jo objavili v članku, zavajajoča. Parcela, na kateri bi rad zasebnik gradil sporni objekt, je locirana za Gor-janovim »»marofom*, saj gre za ne-kdajijo Kvartičevo parcelo, ki leži pod kar nekaj individualnimi hišami v Cesti pod parkom, /a napako se opra\ičujcm. ■ Bojana Špegel ? ALU In PVO «tavbno EMhlitvo - liRisld vrtovi FRANC MAIORANC, f.p. C. L. Dobrotinška 21,3230 Šentjur E-mail: franc.majoranc@siol.net Tel.: 03/746 12 97 Fax: 03/ 746 12 95 Gsm:041 629 572 ZELO UGODNA PREDELAVA ZE OBSTOJEČIH OKENSKIH KRIL! proizvodnja termopan stekla zimski vrtovl-fasade ALU - PVC stavbno poliištvo vliodna vrata * razne zasteklitve dodatne zasteklitve TRADICIJA - KAKOVOST - VARÍNOST - STEKÍARSTVO MAJORANC! Ko je vsak grm že drevo Velenjčani so bili nad Islandijo šokirani, sploh, ker so zakoni zelo strogi, cene visoke, zelene barve pa zelo malo Velenje - Kol smo žc poročali, jc delcgacija Vclacjskega mladinskega centra delček avgusta preživela med vrstniki na islandiji. Prejšnjo nedeljo so se vrnili dtv mov, nam pajc večo tem, kako je bilo. povedala mladinska delavka Lotka Maric. Najprej nas jc /Zanimalo, kdo je sploh sestavlja! dclcg«cijn. dV Islandijo $0 naši prostovoljci. Ib jc ekipa mladih, ki so v lanskem solskeni letu pripravljali (časopis, sodelovali pri ulični košarki in v drugih projekih Mladinskega centra Velenje. Skupa] nas jc bilo 12, goji/a delo izboljšali in rezultati so šU na bolje, To nama daje velik zagon in zaradi lega pri športu vztrajava,* je dejala hunskega športni}:a In tako potrebujeva samo petdeset odstotno udeležbo pri vajah. Tudi obveznih izpitov jo manj,« Zjutraj torej Iren ing, nato predavanja. potem kosilo in popoldne spel trening. Tako potekajo dnevi, ko sla v polni sezoni. Se jima zdi. da »pravo« življenje zamujata? -Odrekanja jc zagotovo ogromno. Prostega časa ni čisto nič. /.al lije takrat, ko si zunaj s prijatelji in moraš predčasno /ji-pustili kakSno zabavo, ker imaš naslednje jutro trening ali tekmo. Takrat se li zazdi, da morda zamujaš lista lepa leta. Res pa je, da kasneje poteni vidiš. da tudi njim ni ostalo prav nič od ponočevanja in da nisi z.a-mudil ničesar.« Maja in Nina bosta zagotovo ireiiirali še nekaj let. Iz sezi">ne v sezono je cilj predvsem ta. da na tekmah zaplavaš normo, ki (i omogoči udeležbo na kakšni večji tekmi. V prihajajoči sezoni je lo evropsko prvenstvo, ki si ga obe močno želita. Tudi olimpijske igre 2008 rojijo po glavi predvsem Nini, ki si, če nič drugega, želi nasiopiti vsaj v kateri od šlafel. «To je vse daljna prihodnost, bomo videli. Je še čas za razmislek,« pravita. Maja pa meni. da se zagotovo želi po študiju zaposlili in delati nekaj v zvezi s kakšnim športom. «Ampak ne plavanjem?« pravi. Trenutno sla si privoščili oddih. /elita si spočili od napornih treningov, odmislili vse ob-veznosii in probleme, ponovno navezali stike s lislimi, za katere med sezono nista imeli časa. pa ludi na morje sc odpravljata s prijateljicami. Septembra se spet pričenja plavalna sezona in trdo delo se bo nadaljevalo vse do naslednjega poletja. ■ Kje so pocitnikarji? Velenje - Počitnice sc ne/adr^o iztekajo, v šolah se učiteljski zbori že pripravljajo na novo šolsko leto. Na Medobčinski zve/j prijateljev mladine Velenje so ob koncu počitnic želeli organizirali še eno Otroško mesto v Vili Mojca in lako ta teden p'5peslrili tistim oirokom, ki st> doma, pa se dopoldne dolgočasijo. Medlem ko je prvo <)tr<íško niesio takoj po koncu šolskega leta lepo uspelo, tokrat zanimanja ni bilo. Prijav jc bilo premalo, zalo so dnevne tabore odpovciUli. Vsak danje odprla le spletna kavarna <»d 10, do 18. ure. Sicer pa so to poletje polepšali številnim šolarjem iz Šaleške doline. V kolonije oh morju so na tri lokacije popeljali skupaj kar 225 oirok. Največ, kar U^. jili je lelovaio v Savudriji. od tega 29 brezplačno. Morje in sonce so užili s pomočio akcije Pomcžik soncu. ■ bé Kolesarski turizem zaživel Žalec - Na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalcc pravijo, da jc pri njih kolesarski turizem zaživel. To naj bi med drugim poka/a la ludi zadnja večja kolesarska akcija, na kateri jc sodelovalo več kol kolesarjev iz raznih krajev. Sicer pa je v Sp^xlnji Savinjski dolini več kolcsarskili poti. ki so med rekreaiivnimi kolesarji vse bolj priljubljene. Sploh zanimiva je kulesarska pol številka I. ki V(xli po vseh šestih občinah Spocbje Savinjske doline. Dolga je 50 kilometrov, doslej pa jo je prevozilo kar nekaj kolesarjev tudi iz drugih slovenskih krajev. ■ Tp é. SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA CEUE Ipavčeva 10.3000 CEDE IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Vpis v solsko leto 2005/06 V solskem Istu 2005/2006 bomo vpisovali v nasladnje programe za izobraževanje odraslih: 1. Prpffim ďBdqjeffi itroknvneffi Izpfaražronja Štiriletni program tehnik zdrav«tvene nege 1. PrpDfam «adn^a ookltoie^» iabrAvanja triletni program bolničar - negovalec 3. Pfogfam poMleno tehfMŽkega izobrsfavanja tehnik zdravstvene nege (3 + 2) s predhodno izobrazbo bolničar - negovalec Programa izvajamo skupinsko ali v obliki konzuNacijsko izpitnega načina, odvisno od števila vpisanih kandidatov. 4. Pmyantt ^riyave a preva^arja in yrtriavanja padonalna ftoMIcnekvalifikBciía čaroma -tečaj maaer(140ur) -tečaj pediker{140ur) 5. Potrjevanje nacionalne poklicne kvalifikacije, rok za potrjevanje objavi Državni izpitni center. Izvajali ga bomo v jesenskem roku, od 24.10.-10.12.2005. Pnjave za vpis bomo sprejemali ob petkih od 10.00-15.00 ure do 16.9,2005. V^ informacije dobite na Srednji zdravstveni soli Celje na Številkah: 03 426 6910 ali 03 426 69 00, vsak petek od 10. do 15. ure. iNFORMATIVNI DAN BO V PETEK, 26. 8. 2005, OB 16. URI, NA ŠOU V UČILNIC11. ABITURA Podjetje za izobraževanje d.o.o. SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOU - PRODAJALEC Vpis v t. In 2. letnik, PREKVALIFIKACIJA - EKONOMSKI TEHNIK Pn PROGRAM (po končani tcQovski Soli) PRIČETEK BO V ČETRTEK, 15. SEPTEMBRA 2005, OB 16. URi v POSLOVNI STAVBI INGRAD, Lava 7, Celje VIŠJA STROKOVNA SOLA -KOMERCIALIST (vl stopnja] Informativni dan bo v sreclo> 31. avgusta 2005. ob 17. uri - POSLOVNI SEKRETAR (vi. stopnja) Informativni dan bo v sredo. 31. avgusta 2005, ob 16. url PRIJAVE: ABITURA d.o.o., Lava 7, Celje Tel.: 03/ 428 55 30 In 03/ 428 55 32 ŠPORT IN REKREACIJA Nogometni klub Šoštanj Štajerska liga združuje klube z območja medobčinskih nogometnih zvez Celje, Maribor in Ptuj v igrajo ludi nogomeuši So Manja glede na lo. da so i/padli \7. lige. Prvciislvo so /ačeli zelo spodbudno. V prvib d veli krogih so zmagali in so skups^j s Pcco na vrhu prvenstvene lestvice. Njihova želja je vrnitev v 3. ligo. Zanimivo. predlani so hili prvaki 3. lige. vendar sc zaradi neurejenih finančnih in drugih razmer niso odločili za na pred o va nje. ostali so v isli ligi ifi za nekatere, presenci Ij Ivo, pris:ali na repu. Taksna uvrstitev predsednika kluba Marjana Vrtačnika ni presenetila: »To je normalno v nogometu. Če si navrhulji nimaš llnanćnih možnosti, ti pač drugega ne preostane. kol da osianeS v ligi. v kaleri si cekinoval. Ko pa ne napreduješ, čeprav si z ign) lo zaslužil, je razočaranje med igralci preceji5njc. Nekaieri greda drugam, v boljše klube. Ostanejo pač listi, ki niso veliko igrali. Vseeno verjamem, da ho ludi tekmovanje v štajerski lige zelo zanimivo, po moje ni nič manj kakovostna kot tretja liga. Začeli smo dobro, in če bomo Drsgoslav DonUil X 10.1975 obrambni Simon řoršfner 21.1.1984 vratar Nikola BulojU 9.5.1977 obrambni En ver Ko(a 7.12.1984 vezni Primož Kurník 32.5.1984 napadalec Bil š kim Hajdarî 18-4.1986 obrambni Marjan Vertačnikr pr«rfs«tf- Ratko Sievančevič, direktor Amel Johlč Uroš Rošer nikMuba kluba «.7.1986 7.6.1986 obrambni napadalec Alen Nikola Rajkovi< 30.71986 napadalec Moti« Hudarin 19.9.1982 napadalec Midhed Redži< 19.11.1985 vezni Ke[( Pokleká 12.6.1986 vratar ^^ Faik Hoca, trener rako nadaljevali, mc ni strah, da se to ne bi zgodilo. Poleg tega moram poudariti, da znova tesneje sodelujejo z velenjskim prvoligašem Rudarjem, saj je nekaj Uroš Bo v ho 9.5.1986 obrambni Dušan Ursnik, 11. 8.1967, pomočnik trenerja in vratar njegovih nogometašev dvojno registriranih in hik {59K1:5- HuJdrín(68), 1:6 0anicic {70} Izidi 2. krood' Paca - Kungota 2 : l Brunsvik - Šoštanj 2:6. Dornava - Oplotnica 3:1. Tshnolim Pesnica • Šentilj Jatsnina 3.2. Gexscja vas - N^ali Šampion 1:0. Zreće - Šentjur 0:0. Mons Claudius-Bistrica 3:0. Vrstni red po 2. krogu: 1. Šoštanj 6.2. Peca 6.3. Zreče 4.4. Gerečja vas A. 5. Mons Clauilios 3.8. Šampion 3.7. AJM Kungota 3.8 OorndVd 3.9. Oplomics 3. 10. Žentjm 2.11. Šentilj 1,12. Pesnica 1. !3. BrunivikO. 14. Bistrica O V nedeljo s Peco v tretjem krogu bodo šo^tanjcanl gostili (v nedeljo ob 17.00) Peco, ki je v uvodnih krogih pravtako zmagali Po vodi ni šlo Včeraj znova v Ajdovščino - V soboto v Velenju gostuje Maribor (20.00) v 5, prvenstvenem kri»pj Si.niobil lige so odigrali le štiri tekitic, saj so v Aj JovSiini p nrjvinci v ligi, oogtioietai^: Nafte, niso tako razmišljali. Najbrž so bili prepričani, da imajo točko že v žepu. zaigrali manj zbrano in v sodnikovem podaljšku so domači srečno zadeli ter i^vojili vse tri ločke. To je bila šele prva let<»5Dja zmaga Maribora. V Celiti je domači Publikum stri meino /vezo Slovenije. Po površini so tretji največji v Sloveniji, tijene meje pa segajo od Ljub nega do Rogaške Sla line in do Brežic. Izvršnemu odboru /veze predseduje Celjan Jože Rajh, v njem pa sta člana tudi Velenjčana Zdravko (îolob (podpredsednik) ter Matjaž Begič (predsednik mladinske komisije). V svojem članstvu imajo kiube velikega, uialega iii ženskega nogometa, kiubi pa tekmujejo v državnih in mcdtibčinskih ligah, /elo uspešna je tudi medobčinska reprezentanca, kije letos osvojila državni naslov v kategoriji d» 1? let. njen trener pa je prav tako Velenjčan Milko Verboten. V tekmovanjih, ki jih vodi celi ska zveza, bodo letos sodelovale IO.'^ ekipe vseh kategorij od osmega leta dalje. Največ ekip bo v skupini do 12 let (kar 23) in do 10 lei (21). najmanj pa v članski kategoriji, le pel. Te Sfr Laško. Liubno, Ko>ge. Rogjtška Crystal in Šmartno 1928. lekmovali b(îdo po šiirikmžnem sistemu. Prvi prvenstveni krog bodo odigrali to soboto, para pa sta Ijubno • Šmartno 192K 1er Kozje - Rogaška. I.aško bo prosto. ČETRTEK, 25. avgusta PETEK, 26. avgusta SOBOTA, 27. avgusta NEDEUA, 28. avgusta PONEDEUEK, 29. avgusta SLOVENIJA 1 m\} IWn^íivi Q/,3ô Prvi oirnlt na \m. igrsni lilni 0?.6CI Prusirim m ya Arnmndo, igrani filir nS.Qô ílipďinhpdka, IB/26 n8.3fl Oussrski oiokJ8/26 08.b5 Risanka 09.DÔ SkipinSkiLnsćjnb ng.in PodUobuhmi Og,bO VruÙwfiLfiad. in.?5 Prnl/arofiiKiont gied. predstava 13.iin PuoftlaJpnri NTSfiie 13.2S OruiiivA«/godb« ll.lb Vifieopisina ll.'lû Pesonikamna, IVKnpsjr 15.00 Porodila, pmnmt ISJlb Mosiovi 16.40 Cwlnk,33/r32 1b.50 Risiinks IS-bb PtgiSCspnljijbljenihpravljic, Rd^či) k3p)ca 16.10 NoyijniiJini/apijnr;i;jyrRnif. 16.7b Inaisia^l» U.OD Nwicy. SporLvrKnm \}M Jasnomy^iJsíiD 1870 Ouhovnuunp 18.35 M(]|sh!r Miha. risanka 19.00 Dncviuk.vrsini!, ^uil 70.DD řiivlDViívoifiaVi 2136 UsHiirian ?2,10 Ulm&vi.&pí/awiBiiu 23.Db CIssbHfii veřRr 00.2. Dnijvnik. špori 01.20 Dncvitik/aniE!|Skslv 01.^6 Iniokdnai SLOVENIJA 2 06.30 lnlok»nal 10.D0 OlioSki infokanai 11.0ÍI rvpioilaja 11j3D ZabRvm inioki^nal 13.3Ô Sciraniioili(!nRsiiiiseHQja;/a M.bb Marivainvt 1/.3D SQuihpflik,3/14 17.Sn SIrivKnski mags/in 1C.2b Mosiw 16.5b Pokal UF.f-A v "ogniyiRiu ?0.nn D[jBrntj ()nlflt|B 22.1S U^eh. arL drflira 23.b6 Jasno m gladim 00.4b Krog, (spotiski lilm 02.^b Inlokanal 06.b5 ?4UH.|iufiovilev 0/.ôb Riki Lake 08.^6 Materina pnL nad. 09.^D Vila Manja. pon. 10,40 Tvprodaja 11.00 Probveini. pnii. 12.DO Prava l|ubH7en, nad 12.4b M(mk,m8li.naM.poa 13.bn Iv prodaja 11.10 Ri^ I ake. pog. nrid. 1b.1S Igrava l|ubK7ijn. nad. 16.00 Prati vairij. meh. rad. r/.On Vila Martiia, nad. ÏÏ.65 21 Nf 18J]0 MaiBnnapQLnad. 19.00 24 Uf 20.no IfRiifa 21.46 Na kraiu rlntm. nanizanka 22,40 XXI preiïïierB lîAh Mitnlcyi|Hvn|nc2v?Mdok.«ld, 23.40 ledeno srœ.arnur.lilm 01.26 24 Uf. ponnviíev 02.25 Noùna pannraiiia © 09.00 S0wd2aûLrûkH.posn.8. èla: lupina ûrlsk, A. Mshsk, Rud'ifb-rfiid, Rgs NiiIIius 09.50 Vabinro k ogledu 09.66 Qrlpruisnia, pon. iny.; Kako dts^a bo bal ni pfi nrivem? 11.20 Naispoidnpva 11.00 VifiBOSIrnni, obvestila 1/66 VabiiimktjglBtiu 18Í10 Qilknuipavninaglas ovirah III verstvih, mfadinska oiiriaia 18.40 Regionalne nuviLB 18.46 NudEljSknzIfiUfškiVimgai, potopisno dokuni. nddaia lO.bb Najspoidnwa 19JI0 Vi rifřos m obvestila 19.S6 Vabin^o k ti[)lBdii 20,00 PogavfjrzNaiášnTiřRalijan 20.36 140 Ipl [juta ^gen? liitbnm dnkum. oddaia 20.60 Regionalna novir^ 20.b6 Nai spol dneva 21.00 CinlKosirae-pisaiHlj bis/mč|ns dolinavosrčju svRla, (Ifjkijiiieniama oddaja 21.26 VabmiokoglHdu 21.30 MLDř^ARUOWlIlílPOLlTJA 2005. kíjni oddaja, vodili Ij Vinko Šfin«k 22.46 Vabimokaril^du 22.60 Najspoidnova 22.66 Vi doos ira ni. obvestila SLOVENIJA 1 0/.Q0 Odmevi (17.30 Dekhi:a m plešoči koni. igrani iiim 0/.46 Ital. iilin Fliperiniopak», 19/26 Gusarski oioki. fran. nanizanka Enajsta inla Noyorictni;apuncK VriiCkarii. nad. Ml SMIO..Wil Šadv9 ledna, dr^.tjdd. Pofibd i;/a oglcriala, dnbirn. oddaia Osmi litin Porotjii. Sport, vreme IJb^oqa duha Duhovni uirip. dokniii. oddaja Poruùla, promet Mosiovi hnnitiijlBidlvS[jlo.21/2B I/ popntns tod)R SvBt?ivafi, )1/I3 Novice.vremfi. šport National Onographic. //12 Asbanje d^iiiljice Liika m I uika. osanka Celei>lin. n sanka Onmik. vriinie. Ipori Slovnnskj vfrnCck Slaeeniu. 10/20 Odmevi.^por L. vri^me PoIrtuCiu klub Rrann Rončel i^/a odra 01.10 OnDvnik, vrcmu. Iport 0ZD6 lunsuta 0276 Dnuvnik/anieiskti iv 02.60 Iniokanal SLOVENIJA 2 0630 Iniokanal 10.00 air(;^ki fiManal 11.00 Tv prodaja 11.30 /abavn; intokanRi 13.86 Tvproilaja 13.40 Glasnik. IV Mbnbor 11.20 Jasmingfasnu.knnLmiil. 16.15 ^vnjgrijë m ^hsi sodnika Roia Roan». ainor. filrn 1/.16 Oroya godba 20n4 18,20 Mosiovi 18.66 ntprs^jvetff?. ?/8 20.00 Alpe. Donava, jariran 2036 Supcpokal UEFt 2236 South park, 4/14 23.00 llipno/a.amer.lilm 00.40 SkijjHmMIilm 03.60 Ininkanal 08.66 09.16 0930 10.06 1036 11.76 12.20 13.00 13.16 13.46 16.00 15.06 16.10 16.06 113.26 i;.Ofl 17.36 18,30 18.40 18.46 19.00 20.00 21.00 22II0 22.60 06.46 24 ur, ponovitev 0/.46 MaiorinapoLpoit. 08.16 Vfla Marije, pon. 09.40 Tv prodaja 10.10 Pfou viiini, ponov. 12.00 R-ava liubiSfiii, nad. 11.6b îrenja.pon. 13.60 Tvproflaja 11.10 liiki lak?, pon. 16.15 Pnva ljub e/an, nad. 16.00 FVoli Vftinj 1/.00 ViluMsrij», hrva,naii, 17.B6 24 ur-vmniH 18.00 Maienna pol nad. 19,00 24 uf 20D0 Vojna/VB;dJpi/Ddal. amer. Mm 2730 )0a premmra 2236 Velika prii^akovanj». Riii^r. fili 0030 21 iJf, fjonijvitev 01.30 Nočirrf panorama © 10.00 10.06 11.20 14.00 17.66 18.00 18.40 18.46 19.16 19.20 19.66 20.00 20.60 20.66 21.00 2130 22.16 22.60 Oûhrojuirn. inlorrnativno rs-'Vfidnlna oddaja VabimnknglRdu MLDNAnuDNIHIIPOlEOA 2006 zabavne m naroilno^abavnc glasbe. 3. ÍV nuefa, vnrliielj Vinko ^irnek Naj spot dneva VidR05tr?ni. obVQiPljIa Vabimo k ogledu Miš ma§. oiroSke oddaja. 3. IV ritre^a Regionalna novice Rad igram nogomel Finale 3 na 3< posnetek \i Celja,oiroSka športna oddaja. 3. TVmrEj^a Naj sj^nt dimva Vidcostrani, obvestila Vabininkigledu boddafe Dobrojutro. ininrmćtiivnnramdfilna oddaj s Regionalne novice Naj spot dneva Vredno js stopiti notër;Mii^i^ novejše zgodovine Celje frns Festival, posnsu^k 2. dela.3.IVr(ir8ia Vabimo k ogledu Naj spot dneva SLOVENUA 1 06.30 Udmavi 07.00 fliper inInpalk^.nsanka 07.26 Hiisarsij otok 07.M /fjodhei/SkaljkR 03.2b teika 08.36 Pnl[ubtmH^ab«c.nRni.lilin 09.60 Slovenski veniek 1Û.M1 Polnninikliib I2.0b Onkraj nove dobe. dok. senia 13.00 Pnrrjíilí. Spod vreme 13.20 Tonstika 13.40 Slovanu v Italiji l4JJb Minute fulio ^ urla nič 14.15 Mali nii^mh, 3/16 16.00 ietui^a uCilno. nimiSki iilm l/.fKl PoroiikSjiofLvreme I/.16 U^are 17Í6 Snhtja, tv Manbor 18.06 Ídnfska6[^7l]06 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme. Sport 20.00 ÍQkolarinHsanje,9/1D 20.36 Vákainicna malega ekrana 21.30 Po svem naokoli, B/8 22.00 Poroiila, šport vreme 22.3b HTigada.8/1b 23.30 Monikaveksta/i.špan. n^'m.lilm OO.bb Dnevnik, špofLvfeme 0136 Dnevnik zamejske tv 02.01) Ininkanal SLOVENUA 2 06.v'^0 Ininkanal 11.00 ivpmrlaja 1130 infokanal 12.46 Iv prodaja 12.40 Sko/iC« 12.60 Španski špi|on. dn^nia 14.bO Kristalno dnjvo. tv Koper 16.60 Ailetika./lata liga 17.66 Morartio SI pomagati, £tiš.iilii 20.00 Glavni osuiriljenRc, 2/2 21.4n SagaDíor?ytih,1/10 22.60 Mm? posludni» biika. dokurn. oddaia 23.46 Dmyagudb:{2004 01.16 ininkanal jT-V — 0/30 iv prodaja 08.00 MnipniatnliRoki.ns.senja 08.20 Katke m Oriii, os.sHri|a 08.40 /elwiiavtkf, ris.sHřijd 09,2b Main Kitty. ris.s8nís 09.50 JagodksseprndKlavi, ns. iiln 10.40 ioiTi inJurry, nsanka 10.^ Upojebiti milijonar 12.00 /spuščeni oiroci 13.00 Diaynma umor. anmr. nam. 13.6b Na da^li jR Ispo. 14.^ [«teL2/4 15.60 Mn^o ?dravilo. nan. 16.40 21iir 16.4b Praznik pod rušo, am^r. film 19.00 21iir 20.00 7řtlini $i te, aniKr. Iilni 22.00 Kako rtobiLi noyo, srner, lilm 23.40 7imavBallifnoTu.amflf. film 01.56 21 ur. pnnovitev 02.66 Nn^j^a pannrama © 09.00 Miš maš. otroSkâ oddaja. ponovitev 09.46 Rsd igram nogomei Finale 3 posnuteki/ Culiď.olnaŠka ^purina oddaja 10.16 f^j^poidneva 14,00 Virteoiirnni, obvestila 17.66 Vabimo k ogliTdu 18.00 iJdknto pove] naglas. mladinskanddeja ovmbin vijrstviii 18.40 Najspotdneva 18.16 PtkmanedpJja. otruška lutkovna ignca 19.16 Viiteostrani, nbvosuia 19.66 Vabimn k oglodu 20.00 Pop ouiiškii ra2g I ludnice. dokurnmití^rna ucfriats: Indija in Nepal 20.66 NajSpotrinyva 21.00 %skivcfior. posnetek 2. dels pnrnditve r^ Oledu 22.30 Vabimo k ogledu 22.36 Najiipotdneva 22.40 Vii]Ri£uani, obvesti ia SLOVENUA 1 n/30 ?iv;av 09.60 MedvedL-ksladkosnerfek, olrt)štQ3 pesmice 10.20 Mlariinski pihalni nrkister Piran 1Q.6b Oe^eic.k|8r so (loma legende. 4/13 11.20 O^ars 11.26 Ubzonaduha l?i]l} Ijiirljein^emlja 13,00 Poročila, šport, vrtjinc 13.10 Pn,la?ovi:u;Nai3li|n 14.1D igrebre/meia 1b.6Q Nikoli nb desetih: Oan D 17J)0 Poroćila, špuri vrisne 17.20 llnbar. prmwitťv Í8.16 Slovanski olimpijir.Maiko {'Isner, nogomet 1030 /rsbanjelota 1B.4I1 Hupla, risanka 18.46 Čarii inMiino, nsanka 19.00 Orisvmk. vrume. špoit 19.26 /rcalotedna 2m Kruh m mleko, slov. hini 2).05 VuAiiiiiki. fiok. Iifni 27.00 Poročila, šport, vreiiiD 22.40 Bosanska komi!di|a. pori film 01.06 Dnevnik, vrijnic. šport 01.16 Di)evnik/ajiio|sketv 02.15 Iniokanal SLOVENUA 2 0630 Ininkanal 07-66 Ivprodaja 0830 Sko^iCas 11J?6 Velika imen^iiialags ekrana 12.20 i^n^aMjûtamhiira^liin misríir^kihskiipin 13.10 Sko/ičas.slov.mladíiím 13.30 Aile lika. ;a! ta liga. pQsnf{U>k 14.20 Piitopl;enidaruviEki)me.pon. 16.10 Superpokal il^FF 17.05 Manama 2006 19.26 Vrioglava višina, nem. Iilm 20.00 Naši řasí. dok. odd. 21.06 Naše sknviio življenje. 20/22 2Î.1D Umetnost glasbe m plesa 2330 Atletika. ?latali{ja 01.16 Inirjkanal K-^TV i 0730 Ivprorlaja Oti.OO I {till ijevo moštvo, ns. sen |8 O Bib Action man, ris. senja 08.60 tJoi|íivHdniš(!ina, ns.scnia 09,10 Oenis pokora za volanom, ns. film 10.30 Supe(punct',,ns.SRnja 10.66 Lepu Ie biti million3r 11.66 Maclntyri! fa/kriva:Nř»paileni staral, dok. oddaja 12.66 Miss SlovenifB 2006 13.26 Oiagno^a umor. ar če bi si kdaj pmnali, da stezakakžno stvarvživli^iti krivi tudi vi in neledtugil Bik od do 21. ' N Poletje bo izgubljalo svojo mt, vi pa se boste poćutili vse bolj iz-^^^ gubljeno. Sploh ne boste več vedeli, kai si želite in kaj naj storite, CA de bi se poi^tili bolje. Življenje se vam bo k naprej zdelo precej ^ prazno, će ne boste tudi sami ukrepali. Na to. cfa bodo drugi post& rili vse namesto vas. ne morete računan. V^siti je res najtelje premakniti miselnost, še težje pa je spremeniti ustaljene navade, Pojdite korak za korakom, pa bol Predvsem pa ne preživljajte prosrih dni v samoti. DvoKka od 22. 5. do 21. 6. Poslovno si boste teden bolj slabo zapomnili, pravzaprav bi ga na^ raje izbrisali. Potem, ko vas |e ze nekaj casa močno strah, kako bo v prihodnje, se vam bodo naenkrat vremena zjasnila. Kaže, da se bo vse steklo tako, kot si želite. Tega pa žal ne boste mogli trditi za ljubezensko in nasploh čustveno življenje. Najprej boste le sumili in sa tolažili, da vfdite in slišite preveč, potem pa boste ugotovili, da tokrat niste delali panike za prazen nič. Preden boste začeli ukrepati, krepko premislite. Zvezde vam fe kakšen reden ne bodo najbolj naklonjene._ Rak od 22. 6. do 22. 7. Prav sentimentalni boste v naslednjih dneh. Velikokrat se vam bocte orosile oči. ko boste videli kaj lepega ali le obudili kakšen to* pel spomin. Kar utapljali se boste v njih. Vaše razpoloženje bo zato močrti nihalo, od Ačutij srače se bosœ hiiro spet znašli med ot> ĎJtki žalostí. Čez vikend si boste sicer vzeli nekaj več časa le zase, sicer pa boste v teh dn^ precej obkroženi z ljudmi, ki vam bodo tokrat godili. Zdravie bo solidno, finan&io stanje pa bolj klavno. A le še nekai dni. Uv od 23.7. do 22.8. ■ ^ Kar nekaj presenečenj vam bo življenje v naslednjih dneh pnneslo ©na pot. Večina jih bo prav prijetnih, kar vam bo dalo nov elan in še več volje do dela. Neverjetno učinkoviti boste, dnevi pa se vam bodo zdeli zelo kratki, kar bo kar držalo. Tudi krajši dnevi in dalj^ ^^^^ noči vas bodo zai^li motrti. Noči bodo mirne, spali boste kot ubiti. Vendar se boste zbujali zelo spočiti. Knv bo tudi amor, saj se čez ljubezensko življenje res ne boste mogli pritoževati. Sploh ob koncu lega tedna boste lenarili, kolikor se da! Devica od 23. 8. do 22. Maní^alo vam bo predvsem vztrajnosti. Ko boste že na lepi poti. da ?vam uspe. boste zapadli v malodušje. Izgubili boste voljo ne le do dela. ampak se vam kakšne dan ne bo dalo prav nič. Še najraje boste v samoti, ne da bi vam kdorkoli poskušal kaj povedati ali do ^^^^ povedati. Počutje ne bo čisto nedolžno, zaro pazite, da ne bo kriza IZ dneva v dan večja. Žal bo K^čutju podrejeno vse ostalo, zato bo teden precej naporen. Zagrenil vam ga bo tudi partner, ki bo našpičen m tečen. Tehfiiica od 23. 9. do 22. 10. Dogajalo se vam bo. da se kakšen dan ne boste počutili dobro. OcF ločili se boste, da se spiemenite in da naredne več zase. KakSen dan ali dva boste še vztrajali pri svoji odločitvi, potem pa se boste vrnil v stare tirnice. In spet vas bo pekla slaba vest, še najbolj zato. ker se boste k/epko zavedali, da vam bo življenje spolzelo skozi prste, če boste svoje početje nadaljevali. Pokušajte se prostrti in partnerju nikar ne pokažite, da vam njegovo pasivno obnašanje do vas seže do srca. Trenutno ima preveč dela s seboj, da bi sploh opazil, kako občutite vi!_ ikorpi|on od 23.10. do 22.11. ^ Da prilika dela tatu. je sicer že zelo star pregovor, ki mu niste vedno povsem verjeli. Sedaj ga boste, ne da bi se tega zavedali, izkoristili ^■p^ tudi sami. Ob tem vam bo kiepko žal. saj se bo izkazalo, da je bila ^nw^ pr^li^û neprava m da si lahko z narejeno potezo naredite več škode ^^^^^ kot koristi. Poskušajte popraviti, kar se popraviti da. najbolje pa bo, če se naredite močno nevednega, Kar pa se ljubezni tiče. bosie lahko zelo zadovoljni. Vsi okoli vam bodo zavidali vaSo srečo, tokrat brez kančka nevoščljivosn._ Sfroloc od 23.11. do 21.12. ^^^^ Vsak človek se kdaj kaj zlaže, morda Is zamolči kakšno dejstvo, Vi fl^s. pa ste tokrat svoja t^čutja v jezi zlili v iskren govor, ki bo Imel ša n^ajtedenske posledice. Najprei se bosta počutili slabo, čez nekaj ^ časa pa boste opažih, da morda vse skupaj ni bilo tako napačno. Vse. kar vas lako moti pn partnerju, nikoli ne bo Opravljeno, zagotovo pa se bo trudil, da se vsaj malo spremeni Denarja bo manj. kot pričakujete, zato previdno zapravljajte, da si ne boste že kmalu prisiljeni spH^sojati. Koiorog od 22.12. do 20.1. ^ V naslednjih dneh boste spet v središču pozornosti Po svoje vam bo godilo, po drugi strani pa se boste na trenutke v svojih občutjih povsem izgubili. Sploh, ker bo partner v strahu, da vas ne izgubi, ^P včasih prav nemogoč. Poskusite se kdaj postaviti v njegovo vlogo. ^^^ pa boste videli, da mu sedaj ob vas res ni lahko. I^edvsem pa mu nikar ne dajajte občutka, da vam je čisto vseeno, če se obnaša do vas. kot da mu je za vse vseeno. Čeprav se dela trdnega kot skala, v resnici niti malo m takšen. Vodnor od 21.1. do 10.2. Jeseni se letos nič kaj ne veselite. Predvsem zato, ker ugota^jate. da fň se je leto prevesilo v zadnjo tretjino, vi pa niste uspeli postoriti še skch J^L raj nič od tis^a. kar ste ž^eii in imeli v trdnem načrtu. 2aio boste v J^^ naslednjih dneh kavali načrte, da rešite, kar se rešiti še da. Ob tem vam bo v vtíiko pomoč iskren prijatelj, ki mu res lahko zaïçate. in mu tudi boste. Le enomalo težavo boste še ^eli-denarja za vse. kar želire uresničiti do konca leta, nikakor ne bo dovolj, zato pazite, kje si boste izposodili. Se najbolj varno je na banki. Ribi od 20.2. do 20.3. Izkoristite dobre položaja planeic^^ in zvezd, saj vam bodo ša nekaj dni mcéno naklonjeni. Sedaj ni čas za mencanje in iskanje izgovorov, zagotovo pa je časza akcijo. Če se tokrat ne boste pravilno od* ločili, vam bo še lep čas krepko žal. Zavedajte se, da pogum ni vedno vse, da mora za njim brii še kaj bolj konkretnega, otipljivega. Tcé;rat u3 imate. Sorodniki vam bodo pripravillkar nekaj velikih presenečenj, ki jih vsekakor morate z navdušenjem sprejeti. Sicer bo zamera v hiši. Za tiste, ki že imaie otroke, velja, da vas bodo vteh dneh zelo potrebovali. Vzemite si čas zanje Četrtek, 25. avgust 17.0Û-21.00 KotalkalisceVeleflje Poletje na kotalkatišču Športne in družabne iQra. košarka, frizbi, namizni tenis 2,0.00 Velenjski grad 21. Poletne kulturne prireditve K oncer I: Gord ana Hleb (sopran), Mateja Kreinljak (flavta). Jerneja Grebensek (klavir) Petek, 26. avgust 16.00 Ljudska univerza Velenje Informativní dan PredstavitBv studija v visokošolskem strokovnem programu Poslovna ekonomija 20.00 Prostor pred MC Velenje 8. festival mladih kultur Kunigunda Odprlje festivala - Ceremonial 3. fastival mladih kultur Kunigunda bo potekal do sobote, 3. septembra. 20.00-02.00 TfiCJezero-pod dežnikom pri ïqûîiïh Summer disco D J Podgy 20.30 Prostor pred MC Velenje 6. festival mladiii kultur Kunigunda Premiera arnmiranega filma Janka Mandica Prostor pred MC Velenje 8. festival mladih kultur Kunigunda Koncert: Sedef, eino glasba Balkana {Slovenija} Sobota, 27. avgust 10.00 Središče mesta Velenje 17. ciU'arski festival "Prešmantane citre« Cilrs na vsakem koraku 16.00 Vila Mojca Ta vesdi dan - otroški živ zav 2P-0ÍI Mestni stadion Velenje Nogometna tekma -1. liga Sijncbil Vodafone NK fíudaf:fJK Maribor Pivovarna Laško 2D.0O Velenjski grad 21 Poletne kulturne prireditve in 8. festival mladih kultur Kunigunda Kortcert: Big band NOVA. jazz (Nova Gorice) 20.00>02.00 TRCJezero-pod dežnikom pri igriščih Summer disco DJTomtrax 21.15 Prostor pred MC Velenje ^.festival mladih kultur Kunigunda KcrKert: Zenc Tornado (říhe Bcney Google Brothers, country. (Švica) 23.00 Prostor pred MC Velenje 8. festival mladih kultur Kunigunda Film; Produkcija luksuz festivala Filmi: Bratski ples (najboljši film lestivala). Traffic (nagi a da za najbcijii $olt porno) in Primero de Mayc (najboljši film o vključevanju Slovenije v EU) Nedelja, 28. avgust ?1.0Q Prostor pred MC Velenje 8. festival mladih kultur Kunigunda Filmi; Animateka na Kunigundi Program • 21.00. Animateka /Tekmovalni filmi I. • 22.00: Animateka/Slovenska panorama • 22.15; Animateka / Tekmovalni filmi II. Prikazani bodo kratki animirani filmi tako profesionalnih producent o v kot tudi neodvisnih avtorjev ter studentski in diplomski kratkometražni frlmi. Ponedeljek, 29. avgust 15.00 AvlaMestnsobČineValenja 6. festival mladih kultur Kunigunda Odprtje ra?$tave: Videoart 21.30 Prostor pred MC Velenje 8. festival mlscfih kultur Kunigunda, Velenje Koncert: Digger and the Pussycats, rock and roll. (Avstralija) Torek, 30. avgust 16.00 Ljudska univerza Velenje Predstavitev studija na daljavo Predstavitev študija na daljavo v višješolskih strokovnih programih Poslovni sekretar rn Komercialist ter visokošolskem strokovnem programu Poslovni asistent 20.00 Mladir>ski center Velenje 8. festival mladih kultur Kunigunda Odprle razstave del udeležencev likovne kolonije premog.si In odprtje raïstave Video tapeta II 21.00 Prostor pred MCVelonja 8. festival mladih kultur Kunigunda: Filmi •21.00: UvodvPlffpoPiffu - 22.30. Pl ff po Pi-ff-u / programski blok Destination Sreda, 31. avgust IÇ.QIJ SkateparkVelenjecbRdeči dvorani Vela nje 8. festival mladih kultur Kunigunda Grafitiranje skate parka - delavnica m revija 20.30 Mladinski center Velenje 8. festival mladih kultur Kunigunda GledaiiškO'plesna monoloŠka predstava: Skrivnosti 71.30 Prostor pred MC Velenje 8. festival mladih kultur Kunigunda: Filmi - 21.30: Pl ff po Pi-lf-u / programski blok Consume. 82' - 23.00: PI ÍÍ po Pi-lf u / programski blok STrufigle. 50 Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turističnonnfor-macijski m promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60). Predavanja društva diabetikov Velenje v septembru nadaljujemo cikius predavanj, ki smo ga začeli junija. Vsa predavanja so ob četrtkih ob 18.00 v sejni sobi Zdravstvenega doma (3. nadstropje - dostop možentudi z dvigalom pri reševalni postaji). 01.09. dr. Alojz Žiiikar Diabetes in oči 16.09. vms Slavica Šumnik Pogoste napake pri terapiji diabetesa 29.09. vms Darja Vučina Diabetična noga Vabljeni člani in drugi občani! Tudi psi potrebujejo šolanje Vťlťnjť - Konec avguiila in v zaCctku septembra priCcnjajo sv. avgusta, od 17.00 do 19.00 ure na vadišču Kinološkega drušiva. Informacije laliko dobite na telefonski številki 04l/624-.Vi8. Kravji mimohod in konjski galop v soboto Gsilwrlcc' - Slabo vreme je minulo nedeljo krepko zagodlo tu Ji organizatorjem tradicionabic prireditve Kravji mimohod in konjski galop, (lani Kiiliiirno^Tirisiičnega društva Kulturniea Gaberke bodo (ako prireditev, ki privabi vsako leio mno/jco ljudi ob blizu in daleč, lako organizirali v soIm>I<». 27. ďvt^usla« ob 15. uri tia (^venkovem Iratiiiku ob stari cesti imi-iiuïwrkii. Najboljši Golaž 2005 (iohe ' To soboto bodo na Gol teh pripravili tekmovanje v kiilianju gola/a. Vabijo gostince in posameznike, da dokažejo, da /najo pripraviti naj« boljši golaž v regiji. Hkrati pa vabijo tudi jjtibitcj jc te enolončnice, da pridejo poskusit mojstrovine iz kotla. EMredilev bo pori. /acela se bo ob 10.(J() im. Prisiojhine za tekmovanje ni. potrebno je zgolj poskrbeli za sestavine. Golaž se bo kuhal ua prostem, kotle bo zagotovil organizator. Ciolaž vseh tidele/encev bodo po končanem Tekmovanjit prodajali po enotni ceni 700 SFI. ki jih bodo dobile ekipe, ki bodo goIaz skuhale. ■ bs Družina poje 2005 v Andražu nad Polzelo ho v nedeljo. 28. »vj^usta. znova odmevaj o družinsko petje. Organizacijski odbor E>fužina poje. ki deluje pod okriljem tamkajšnjega kulturnega ilrustva, bo namreč pripravil 22. prireditev Peli so jih mali moja. Nastopilo bo blizu 20 družin iz vseh slovenskili pokrajin. Prireditev btnlo na igrišču pri tamkajšnji podru^ični šoli zaceli ob 14. uri. Dan prej. v s(»boto oh 20. uri. pa bo v tamkajšnji dvorani nastopila mladinska sekcija domaČega kulturnega društva s kotnvdijo Vinka Moedern-(lorferja Na ktnelih. ■ Tp Zgodilo se je ... ^r ^ od 26. avgusta do 1. septembra - 27. avgusta 1929 je na Dui\aju umri pionir raketne in vesoljske tehnike Herman Potočnik - Noiîrdung: Potočnikíwa starša sia bila doma v naših krajih; mati iz Vitanja, oOe pa iz Spodnjega Razborja; Icj.a 1929 Je Potočnik v Berlinu izdal knjigo ?. nask)-vom »Problem vožnje po vesolju«, s katen) je prestal eden od uie-meljiteljcv vesoljske tehnike; v knjigi v kateri je razgrnil načrt za prodor v vesolje, je veliko izvirnih misli, dosedanji dosežki vesoljske tehnike pa so v veliki tucri potrdili Potočnikove daljnovidne napovedi; • 21. avgusta 1962 je Velenje skupaj s številnim spremstvom obiskal jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito: • 27. avgusta 1976 se je pri gradnji 230 metrov visokega dimnika sosianjske termo elektrarne zgodila huda delovna nesreča, v kateri so zaradi padca / višine 72 metrov izgubili ?.iv|jcnjc trije delavci zeniške Vatrostalne; • avgusta leta 1956 je na udarniškem delu pri urejanju otroških igrišč, športnih naprav in poti okoli Turističnega jezera v Velenju sodelovalo 4075 prostovoljcev, ki so skupaj opravili 16.054 delovnih ur povprečno je na dan na udarniških akcijah sodeln-valf} »d 200 do 250 ljudi; - 29. av^ttsta 1956 sta Velenje in velenjski premogovnik obiskala tedanja visoka jugoslovanska politika lidvard Kardelj in Franc Lesko še k I.uka; • 29. a^çtLsia 2001 je na evropskem atletskem prvenstvu specialne olimpijade v madžarskem Debrecenu varovanec VDC Je-^.ek iz Velenja Sebastijan /upanc osvojil srebrno medaljo v teku ua 800 metrov; • nova občina Šoštanj, ki je nastala avgusta leta 1955 iz bivših občin Velenje. Šoštanj in Šmartno ob Pakije obsegala 19.233 ha in je imela 18.311 prebivaiccv; v industriji je bilo zaposlenih 5763 ljudi, v kmetijstvu pa 4905; občinski ljudski odbor je šiel 40 odbornikov, imel pa je še II različnih svetov, v katerih je bilo 84 članov; v upravnem aparatu občine je bilo skupaj s krajevnima uradoma v Velenju in Šmarinem ob Paki zaposlenih 35 uslužbeticev; - 30, avgusta 1963 je Velenje že tretjič obiska) jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito, tokrat v spremstvu s<îvjciskcga predsednika Nikitc IlrušČova in njegove soproge Nine; • temeljni kamen za novo osnovno šolo v Velenju, ki se danes imenuje Osnovna šola Miha Pintarja Toleda Je v ponedeljek, 31. av-gasta 1953 položil predsednik Ljudskega odbora občine Velenje Traiic Hudobrezjiik; - L septembra 1977 sc je pričel pouk na novi osnovni šoli v Vclc-Tiju. ki jo je sicer uradno odprl LVanc l.eskošck Luka šele 6. oktobra. Šola seje najprej imenovala IV. osnovna šola. nato osnovna šola Veljka Viaho^ca, danes pa se ta osnc^vna šola imenuje Livada. ■ Pripravlja: Damijan Ktjajič Velenje v petdesetih letih 20. stoletja, ko so &i ga hodile ogledovat številne tuje delegacije (Arhiv Muzeja Velenje) 18 r à Družba za strojno, elektro in gradbeno dejavnost Lesarska 10.3331 NAZARJE. SIO Objavlja RAZPIS la prodflio 1. Kompleks proizvodne dejavnosti: -posiovnastavbe- proizvodna hala brutotiorisnepovrSne 762m2 •poslovna stavba »upravna zgradba bruto tlorisne površine 190 ml •pripadajoče funkcionalno zemljišče (dvoriši^e) v izmeri 1.791 m2 Proizvodni prostori so primerni ze kovinskopredelovaino dejavnost. 2. Kompleks protivodnje toplotne energije: - poslovna stavba • kotiovnica z pomožnimi obje^li bruto tlorisne površine 1.666 m2 •pripadajoče funkcionalno zemljišče (dvorišče) v izmeri 8^30 m2 Kompleks je namenjen dejavnosti oskrbe s toplotno energijo. vse zemljiškoknjižni vložek št. 739« Prihova. Kompleksa s funkcionalnim zemljiščem se nahajala v industrijski coni GUN. V postopku zbiranja pisnih ponudb lahko sodelujejo pravne In fizične osebe, ki bodo do vključno 9. septembra 2005 poslale pisno ponudbo s priporočeno pošto na naslov: GUN GRIF, d.o.o., Lesarska c. 10,3331 Nazarje, s pripisom na ovojnici fV^IS. Prodajalec na podlagi tega razpisa ni zavezan skleniti pogodbe o prodeji nepremičnin z najboljšim ad katerimkoli drugim ponudnikom. Ogled nepremičnin je možen po predhodnem dogovoru z Vodovr^ik Božidarjem ali Mavrič Miletom (tel. 03 Ô39B 650). MESTNA OBČINA VELENJE Župsn Na podlagi 31. Člena Zakor^a o urejanju prostora (Uradni list RS §t 110/02,8/03 popravek in 58/03) Mestna občina Velenje, Urad za okolje in prostor organizira JAVNO RAZPRAVO o osnutku odloka o spremembah In dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za Gorico, območja urejanja S4/21. S4/22, S4/23, S4/24 (del), S4/25. C4/7 in R4/10 v Velenju. Javna razprava bo v ponedeljek, 29. avgusta 2005, ob 18. uri v prostorih Krajevne skupnosti Gorica, GoiiŠka cesta 45. Velenje. Na javno razpravo so vabljeni vsi zainteresirani občani, zastopniki nosilcev urejanja prostora, lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti. Župan Srečko MEH. I.r. nikoli sami 107.8 GOZDARSKI VmJ MthoAako dl «I«lctre4ildravtt6>0 vpravijonl« odSShM-aOIMCS.St St) Vabimo voi, da mu obUitt* ao 43. KMETWSKO-ŽMLSKEMSCJMU v GomJI ftodgoni (S7.a. • 2.9.2005) na rtoton rasftovMm proitofv pnd HALO K It. K>06. Prtclilavfli Vom bomo: •GOZDAfiSKEVTTU • ^LMŒ ZA OffVA • DRUGO GOZOAfiSKO OPBEMO Zo v« m pripfovlll ZiMlMfVE SEJEMSKE AKCkCI Untferwt. d-o.»., Dobřila v« 14. SSCI PTmOVĆE ToLt 03/ TO 14 >0. wm/.urůhféM MESTNA OBČINA VELENJE Župan Na podlagi 31. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS §t 110/02, 8/03 popravek in 58/03) Mestna občina Velenje, Urad za okolje in prostor, organizira JAVNO RAZPRAVO o osnutku odloka o spremembah in dopolnitvah odloke o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja S4/5/ Stara vas v Velenju. Javna razprava bo v sredo. 31. avgusta 2005, ob 18. uri v Domu krajanov v Stari vasi. Koroška cesta 40/b. Velenje. Na javno razpravo so vabljeni vsi zainteresirani občani, zastopniki nosilcev urejanja prostora, lokalne skupnosti, gospodarstva« Interes niti združenj ter organizirane javnosti. Župan Srečko MEH, i.r. Nagradna križanka Pošta iner d.o.o. ^poštajner m e • « '«o »«A "<»• •«)«•» ^ d,0-0. POSTAJNER d.0,0. Trgovina z oradbenim materialom Ravne 21, Šoštanj Tefefon;8970 990 www. po staj nercom ObI. čas: od pon. - pet. 7.h - 19.h, ob sob. od 7h - 13.h (v nujnih primerih tudi i?ven delovne 63 casa) Odlično založena trgovina 2 GRADBENIM MATERIALOM - od temeljev do strehe. Zanesljive NAJUGODNEJŠE CENE daleč naakolil Ne spreglejte akcijskih cen izdelkov skupine TOPOOMI ^ Dtopdom NOVOST!!! MONTAŽNE HIŠE »Rduter« -pozanimajte se! Rešeno križanko pošljite na naslov: Mai čas d.o.o., Kidričeva 2/a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Poštajner čila; 16.00 Kdaj. kje. kaj: 16.30 Poročila: 17.00 Glasbene novosti: 18.00 Mladinski boom; 19.00 Na svidenje. SOBOTA. ?7. avgusta: 6.00 Dobrojutroinveselovnovdan;6.30 PoitJčila: 6.45 Na današnji dan; 7.00 Koroskop; 7.15 Cestne infomiaciie - poročilo Av^ moto 2ve?e Slovenije: 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip: 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro: 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon: 9.30 Poročala: Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 V imenu Sove; 17.45 Lunin kaleidoskop; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NEDELU, 26. avgusta: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan; 700 Horoskop: 7.15 Cestne informacije * poročiio Avto moto zveze Stovenije; Gla^a razvedri življenje; 8.00 Duhovna iskanja, 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utnp; 9.30 Poračila; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 13.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONtPeiJEK. 29. avgusta: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 700 Koroskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročita; 7.45 Današnji kulturni utrip: 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00107.8 Avtoher-cov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 14.45 Kino vabi; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj. kje. kaj: 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena les^íca; 13.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 30. ovgustu: 6.00 Dobro jutro in veselovnovdan;6.30 Poročila; 7.00 Koroskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kuHurni utnp; 8.30 Poročila: 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Ponsčila: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan: 14.30 Poročila; 14.45 Kino vabi: 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj. kje. kai; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila 19.00 Na svidenje. SilEDA, 31. ovgusia: 6.00 Dobfo jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Koroskop; 7.15 Cestne informacije Avto mo^ zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša: 8.30 Poročila; 8.50 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan: 14.30 Poročila; 14.45 Kino vabi; 15.00 Aktualno: 15.30Šport; 16.00 Kdaj. kje. kaj: 17.00 Vi in mi; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA Vtednu od 15. avgusta 2005 do 21. avgusta 2005 niso povprečne dnevne koncentracije S02. izmerjene v avtomat^ih postajah (AMP) na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Pakt nil^er presegale mejne 24Hirne koncentracije 125 mikrobi S02/m3 zraka. MESTNA OBČÍNA VELBNJe URAD ZA OHOUE iN PROSTOR MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 od 15. avgusta 2005 do 21. avgusta 2005 (v mikfo^ S02/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikroii S02/m3 zraka [218. JVfl S16, avg e 17. avo DIS. dvg a 19. avg 3 20. avQ 521. âvgj OBVESCEVALEC ZDRAVSTVENI tehnik - z^ poslitev za nedoločen čas s poskusno dobo 3 mesecev, na mestu zobne asistentke. Idr sebnd zobna ambulanta. Romana Lah. dr. dent. med.. Ve-len(B. Gsffl: 041/796414. SriKI-POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE za vse starosti, brezplačno za mlade ženske. Gsn»: 03 V50&495. gsm: 031/836-378, tel m faks; 5726-319. NiPRiMIČNINI PRODAM-ODDAM V CENTRU mesta oddam opremljeno dvoposteljno sobo. 6sm 041/969-210 ali telefon 5869-558. ŠTUDENTOM oddam trisobno std* novanje v Ljubljani (Nova Jarše). 6sm 041/600-640. DVOSOBNO stanovanje na Stante-tovi Ô, 3. nadstropje z dvigalom, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 03/5868-558 ali gsm: 041/804-071. V CENTRU Velenja prodam stanovanje. 86 m2 v bloku, 2. nadstropje. Gsm. 031/651-950. ZAZIDLJIVO zemljišče v Velenju. Gorica. 1000 n)2. prodam. Gsm 041/812-848. ZAZIDAUyO zemljišče. 5000 m2 z gradbenfm dovoljenjem, mali vrh nad Šmartnim ob Raki, prodam. Gsm: 040/876-633. GRADBENO parcelo. 550m2 na mali OGLASI zelo lepi lokaciji v Zgornjem Šaleku, prodam. Gsm: 041/299-919. NOVO dvodružinsko hišo. 260 m2 s 750 m2 zemljišča, na lepi lokaciji v Rečici ob Savinji, ugodno prodam. Gsm; 041/299-919. MANJŠI vikend. 40 m2 s 750 m2 zazidalnega zemljišča v Kavčah prodam ugodno. Gsm 040/876633. PODARIM PROSIM, če mi kdo podari regaiza dnevno sobo. Gsm 041/943-876. JOGI 140x190 podarim. Gsm: 041/426-019. RAZNO SESTAVUlVI regaL 360 x 247/104/176 X 58 cm in omaro. 162 X 90 X 36 cm. bele barve z modrimi roiiaji. prodam. Telefon S869-253. MLIN za sadje, nov in alu platišča za Mazdo 6. z gumami Dunlop 215-45-17. prodam. Gsm: 041/818-899. popoldan. PRALNI stroj, kopalniški blok z umivalnikom in ogledalom širine 70 cm, ter tuš kabino 90x90 cm. prodam. Telefon 5863-393. NOVO posteljo iz masivnega smrekovega lesa. prodam. Gsm: 031/344-180. CENTRALNO kurjavo na olje- peč. cisterno, raztezno posodo in črpalko ugodno prodam. GSM 041 657-635 ali tel. 583-40-84. NEMŠKE ovčarje, samčke, čistokrvne, z rodovnikom. stare 2 meseca. cepljene, z rdečkasto masko, prodam. Telefon 03/5869-299 ali gsm:041/966-252. BREJO telico. 7 mesecev, prodam. Telefon 5895-231. KUPIM visoko brejo telico ali mlado kravo po telítvi. Telefon 589-3281. POLOVICO prašiča, krmljenega z domačo hrano in rdeče vino izabela, prodam ter kupim rabljen betonski meša}ec.Telefon 5869-835. ŽREBIČKO staro 18 mesecev prodam. Telefon 5863-379. PRODAJA nesnic bo 28. avgusta od 8. do 8.30 v Šaleku. Telefon 02/8761-202. 107 MHz FM ..' !.. lililUfilll'JJil '.IJ!!. ^ NUMERO UNO trgovina z inotornlml vozili Robert Kukovec s.p. Mlin$kd uiica22 Maribor Ugodni avtomobilski In gotovInsU KREDITI do 7 lel, za vse zaposlene In upokojence tudi 09. do SO % obremenitve, elar kitóň nI ovira! Če nisle kreditno sposobni nudimo kredite na osnovi vaiegs vozila, ter lessinge za vozila stara do 10 let. Pridsmo tudi na dom. m: 02/252 46 M 041 750 560, 041 331 991 Fax: 02/252 46 23 www.numerouno "sp.sl NIVI6, Nizke in visoke gradnje Josip Petrak s.p., obvešča vse udeležence v prometu, da bo na podlagi dovoljenja, ki ga je izdala Občina Šoštanj, zaradi izgradnje vodovodnega sistema za ves promet zaprta cesta GABERKE-VELUNJA V Času od 17. 8. 2005 do 22.10. 2005. Obvoz bo urejen preko Plešivca in bo označen z ustrezno prometno signalizacijo. Za avtobusni in tovorni promet je dogovorjen obvoz Velunja - Konovšek - Ravne, ki pa ne bo posebej označen. - Vse udeležence v prometu prosimo za razumevanje in opozarjamo na postavljeno cestno prometno signalizacijo. POPOLNA ZAPORA OBVOZ GABERK f^a ^oe A S o o> <0 X/} s o /PLEŠIVEC BRANKO APSNER 1953 • 2005 Imeli smo Tc radi. Te imamo in večnci Te bomo imeli! Minilo je fJvlfefíje. skrbi in Irpljeiijh Danica, Dejan. Branko DEŽURSTVA Zdravstveni dprnVelsnie OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spostovani 28-varovancL obvalčamo vas, da jetai.: 112 re2ervirana 2a slu!bo nujne medicinske pomoči. Ma to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko ja zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogc^ vore na t^ Številki $nemamo. Za inlorma- oije v Tvezi z reševalno službo kličite ns telefonsko številko 8996478, dežurno službo Dd na 6995-445 lekarno v V«len ju: Lekarna Center Velenje. Vodnikova Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in dr lavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.GQ do U OD. tel. 8981880. Zobozdravniki: 20. in 21. avgusta - Miroslav Pavlovic, dr. stom. v dežurni zobni ambul^^nti vZO Velenje. Veteriaorskft postaja $oif anj: Od 26. do 28. avgusta • Tibor Stupar. dr. vet. med., gsm 03 V67V203. Od 29. do 31. avgusta - Franc Blatnik, dr. vet mad., gsm 041/618H7 Đebvni cas: ponedeljek-petek od 7 do 14. ure. Ambulanta za male Živali -ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrte od 13. do 17 ura; Izdaja zdravil in zdravstvenih spričeval • od ponedeljka do petka med 7 in 10. uro termed 13. in 14. uro. AGqiMNr GARANT iÀ. Polzela, industrijska prodajalna Delovni čas prodajalne: pon^pet od 8. • 18. ure, sob od 8. * 12. ure informacije na telefon; 03/ 70 37 130,03/ 70 37131 E-mail: info@gdrant.si, spletna stran: vvww.gdrantsi offgo^qna'powubèà meus^^^^^ à tf C? en^meOifl POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOMI Štorman Vm kupce nad 70.000.00 SIT 6astimo • slastno pliM v 9 vanja pozdravil z besedami: »Bog nas že ima rad, zat<ï nam bo dal lep<» vremc'«. In tako je tudi bilo. Vsaj na tekmovalnem delu prireditve. Pravico do udeležbe so imele enri vseeno odigrali nekaj pesmi, pa tudi Nuša Derenda je zapeia eno rundo, tako da čist brez fešte pa res ni bilo,« je še dejal. V Šoštanju je biio veseio. Stari trg je bil prazničen Bogato dvodnevno praznovanje v Starem Velenju le malce zmotil dež - Obisk dober, sejemski dan odličen - Naj godec je letos postal IS-letni Nejc Pačnik Velerýe - Vreme je letos največji sovražnik organizatorjev prireditev na prostem. Le en sam vikend v letošnjem poletju je namreč bil suh tako v petek kot soboto zvečer, zato je treba bili skorajda že vedeževaiec, da za prireditev izbereš pravi dan. V KS Staro Velenje jim je to letos uspelo, /a Leden dni prestavljeno praznovanje seje začelo v lepem petkovem popoldnevu, ko najprej pripravili delavnico najmlajše, ljudje pa so se v večjem številu začeli zbirati, ko seje na za to priložnost piv stavljenem odru pričelo lekniova- Na petkovi prireditvi ob prazniku KS Staro Velenje so podelili tUdI priznanja Turis-tičnega društva Velenje za lepo urejeno oki)lje v letu 2005. Priznanja prejele drii-žine For^fner, Švener« Zagradi sni k« Koželj. Petrič. Mihelak, Bajda. Zapušek in Lukatic. Srebrni priznanji sta prejeli družina Krištof in KS Staro Velenje, zJati priznanji pa družina TruF^j in Policyska postaja Velejye. Priznanje je prevzel novi komandir PP Velenje g. Aíeá U pus. Zaživele so stare obrti, tudi predenje. '^odcif** Nejcu Pačniku je čestitat predsednik KS Branko Meti. nje harmonikaijev za Naj godca Starega Veletija. "lokrai se je za naziv Naj godca poiegovalti 12 harmonikarjev z diatonično harmoniko. Tričlanska komisija priznanih glasbenikov (Med njimi tudi profesorja na velenjski glasbeni šoli Diisan Krajne in Zmago Stih) je za abs(v lutnega zmagovalca tekmovarîja ob koncu razglasila 15-letnega Nejca Pacnika iz Škal pri Velenju , ki je kljub svoji mladosti ž.e prekaljen glasbenik. Potem so krajanom razdelili še nagrade za lepo urejeno okolico hiš, pozdravni govor ob prazniku pa je imel predsednik sveta KS Staro Velenje Branko Vleh. Zabava ob dobri pijači in jedači je trajala še pozno v noč. Sobotno jutro je bilo obsijano s soncem. Jn to je bilo zagotovo najbolj všeč direktorju Muzeja Velenje Damijanu Kij aj le u in njegovim marljivim sodelavcem. To je namreč pomenilo, da bo sejem na Starem trgu živ, kot je bil nekoč. Ali pa še bolj. Stojnice so se začele polnili že pred 9. uro. obiskovalci pa so tudi kar zgodaj prišli po številne dobroie, ki so sicer le redko naprodaj. Prireditev, ki ima namen prikazati, kako je včasih v Šaleški dolini izgledal »se-manji dan», je bila letos vsaj tako pestra kot lani. Razslavljalci in mojstri so prišli od blizu in daleč, za razpoloženje so skrbeli tudi poulični muzikanti (sicer člani SFK Kiileda) ter lajnar. Mojstri so izdelovali koše. pa lesene zaboje, kovači so sredi trga prikazali. kako težko in zanimivo je njihovo delo. Spoznavali smo lahko tudi zdravilna zelišča, opazovali kuhajîje šnopsa in polente, kupjv vali kmečke dobrote iz vrta in pečiVse skupaj pa je zanimivo iji hudomušno povezoval del dueta Strašnih Jožetov Jože Krajne. Najbolj živahno je bilo okotí 11. ure. ko so Šaleški likovniki pripravili tudi razstavo glinenih izdelkov, ki so jih uspeli naredili v kratkem času ... Tisli. ki so na sejem prišli bolj pozno, so našli le še malo od blaga, ki so ga ta dan ponujali na stojnicah. Kar pomeni, da so bili zadovoljni vsi, tako obiski»valci kot tisti za stojnicami. ý[al pa je vreme popoldne spet pokazalo svoje zobe v obliki dežja in strci In zmočilo drugI zabavni del prireditve. A ta je po {^cenah organizatorja - K S Staro Velenje - vseeno lepo uspela. ■ Bojana Špegel, foto: Stane Vovk Trg je bil poin, obiskovalci zadovoljni.