PoSlnlna platana v gotovini. Uhaja vsak torek, tetrtek In soboto. Cena posametnl Številki Oin. - SO. TRGOVSKI IST ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJA -*BRT. ......._ _r___________________________________ _ ? .» uradu v Ljubljani 1 1.953. — štev. telefona >52. NaroCnina za ozemlje SHS: letno D 60 —, za pol leta D 30'—, za četrt leta D 15’—, meseH*''"^S^mozemsfvo D 90*—. — Plača In toil se v Ljubljani v\^v _________________ Uredništvo In upravnlštvo Je v Ljubljani, Gradišče štev. 17/1. — Dopisi se ne vračajo — Štev LETO V. LJUBLJANA, dne 23. februarja 1922. STEV. 23. Dvanajstine in vojni daveK za i. 192U. ud juniju lanskega leta naprej, lorej ou sprejetja ustave, gospouari-mo s takozvanhni uvanujsunauii, tu je z enomesečnimi uonouki in izuai,-ta. To je gospodarstvo brez programa in urez kontrole in je vruuiega protiustavno. Trva naloga vlade je oiia, da predloži tani tauoj po sprejetju ustave reuen proračun. Ker proračun m bil še popolnoma dokončan in ker so vsi poslanci po sprejetju ustave hiteli na počitnice, je bilo urez ugovora in brez pomislekov, vladi dovoljeno podaljšanje dvanajstin do konca leta 1921. lvied božičnimi prazniki se je z vso naglico in v skrajni zadregi riadi zopet posrečilo orez resnejše kritike in stvarnega odpora spraviti dvomesečne uvanaj-stine pod streho. Bilo je v zadnji uri in zato je prišlo k oiu mučni odredbi glavne kontrole državnega računovodstva, da se mora vsak polagalec računov zavezati z osebnim jamstvom, da bo po eventualni potrebi vrnil za 1. januar 1922 sprejet denar državni blagajni nazaj, ako bi dvanajstine ne bile pravočasno sprejete. K temu sicer ni prišlo, vendar je ta naredba povzročila mnogo pritožb nad netočnim poslovanjem vlade, ki se je cel mesec poprej imela čas pogajati za razdelitev ministrskih mest, za proračun, ki je podlaga rednega gospodarstva in discipline v državi, pa ni imela časa. Ko je po novem letu začela proračunska razprava, je bilo takoj jasno, da bo treba še nadaljnih dvanajstin. Tako imamo hvala Bogu deset mesecev že zasiguraniii dvanajstin, manjkata še dva, pa bo celo leto poteklo brez rednega proračuna. Dvanajstinsko gospodarstvo ima mnogo hib. Prva je ta, da veljajo za tako podaljšano dobo predpisi zadnjega finančnega zakona, dalje, da velja tudi stari sistem izdatkov in načrt kritja in dohodkov za vse dvanaj-stinske mesece. Mogoče so le nekatere nebistvene izpremembe, kakor so bile tudi 28. decembra odobrene. V glavnem ostanejo krediti za izdatke neizpremenjeni in tudi davki se pobirajo po neizpremenjenih predpisih naprej. Vsled tega je med davkoplačevalci nastal najprvo razumljiv strah, ta prehaja vedno bolj in bolj v ogor- tif/ona SL.bo vsled tega tudi za leto 1920 pobiralo vojni davek. Stvar je bila tein verjetnejša, ker je vojni davek po Členu 82 fin. zak 1920/21 bistven del kritja proračuna in je brez njega vsako podaljšanje dvanajstin nemogoče. Vse je pričakovalo radi tega napeto ekspoze finančnega ministra dr. Kumanudija. Njegove izjave naših krogov niso pomirile in časopisi nas potrjujejo dan na dan z novimi vestmi, da se bo vojni davek po dvanajstinah pobiral tudi za leto 1920. Predvsem moramo pribiti, da se nam skrivalnica,, katero igra finančno ministrstvo pri prireditvi davkov prav nič ne dopade. Želimo jasno, določeno in smotreno finančno politiko, ki mora prenesti javno kritiko in ki nima ničesar prikrivati. Smo nasprotniki operiranja z uradnimi tajnostmi v stvareh, ki zadenejo celokupno go- spodarstvo! Zato zahtevamo tudi v tem oziru točnega ougovora. sedanje >azmere so nevzdržne. Pomislimo samo, aa je načrt proračuna za telo TJ22 ze dva meseca v razpravi, medtem ko ga naša delegacija Unauc sploh ni dobila v izjavo, u dru-gui gospouarskih korporacijah spioli ne govorimo. Pretekli teden se je vršila v finančnem ministrstvu konferenca komisije za izjeiinačenje davkov, v kateri je Slovenijo baje zastopal dr. Eller. Z lzjednačenjem uavkov kupčujejo danes že saoro vse politične^ stranke in zato nas sestava take komisije in potek razprav tem bolj zanima. Toda niti o imenovanju članov, niti o delovanju komisije ni prišlo nikako poročilo v javnost. Tega postopanja ne odobravamo. Predvsem smatramo, da je treba razčistiti vprašanje računanja leta 1920 v vojna leta. V dobesednem zmislu zakona o vojnih dobičkih, ki je bil sprejet kot peta priloga k proračunu 192U/21 je računanje tega davka po čl. 1 za leto 1920 izključeno, ker so tam kot vojna leta našteta izrečno le leta 1914, 1915, 1910, 1917, '1918 in 1919. Ta člen po naši vednosti dosedaj ni bil spremenjen. Pač pa je davčna odme ra tako počasna, da se šele komaj se-uaj razpošilja podpise za vojno leto 1919. Vsled nastale nejasnosti je nujno potreba, da se merodajne korporacije zavzamejo za zadevo in morda v zadnjem trenutku še preprečijo, da bi se leta 1920 vtihotapilo med vojna leta. . .. -------- Nabirajte pri vsaki priliki za .TRGOVSKI DON‘l Prispevke sprejema: »Trgovski dom, Ljubljana." Breznovčani denarni promet v pošt. obratu. (Priobčuje K. P.) Poštno-čekovni zavodi naše kraljevine so prikrojeni po načelih prejšnjih, na našem ozemlju obstoječih takih institucij, k ter im se mora po nepristranskem presojanju priznati dovršenost v vsakem oziru. Breznovčani promet je bil eden glavnih smotrov za čekovne zavode, v tem oziru se strinjajo vse slične naprave v raznih državah. Breznovčani denarni promet je iz gospodarskega stališča jako važnega pomena, nudi pa osobito trgovcu in obrtniku marsiktere ugodnosti, prihrani mu mnogo truda, dela in skrbi, in je končno za državo iz fiskalnih ozirov precej koristno. Breznovčani promet, kakor ga n. pr. izvaja angleška poštna uprava, bi nam bil lahko za vzgled, če prikrojimo ondotni sistem našim razmeram primemo. v Najsrečnejša rešitev tega jako vaznega problema bi bila nekaka spojitev angleškega in nemškega poslovanja. V kratkih potezah hočemo razviti ustrojstveni načrt poštnega čeka, ki naj bi uveljavil in pospeševal breznovčani denarni promet v naši državi. — Vsaka stranka lahko priglasi pri pristojnem poštnem uradu otvoritev tekočega nakazničnega računa. Uotični urad ima vse za priglašeni naslov došle nakaznice pripisa-vaii otvorjenemu kontu na prejeumi strani. Stranki se izročijo obrezki nakazale. Naslovnik laiiko v okviru svoje imovine razpolaga z denarjem na ta način, da si pusti proti pohotnici izplačati poljubno količino v gotovini, ua poraoi en del svote za vplačilo lastnih nakaznic ali čekovnin položnic, ati pa aa se nakaže denar čekov -nemu zavodu v uooropis naslovnikovega računa itd. Vsako razpolaganje z imovino se vrši na podlagi pobotnic v obliki čekov na uradnem obrazcu. imetnik poštnega računa odprav-ija poštne nakaznice z odpisom iz svojega imetja, ni mu torej potreba vplačati zneske na pošti v gotovini ter sebi in uradniku prihrani štetje in se tako popolnoma izključujejo usodepolne pomote. Posebno pozornost zasluži tako-zvano poštno nakazilo, posebna vrsta poštnin nakaznic, proti izvršitvi plačljivega čeka pri pošt. blagajni naslov-uega urada. Poštno nakazilo predstavlja pobotnico vplačilnega poštnega urada na gotov znesek, ki je v gotovem roku izplačljiv pri kakem tuzemskem poštnem uradu brez označbe prejemne osebe. Oblika tega poštnega nakazila >:money ordre«, kakor je n. pr. na Angleškem uvedena, izključuje vsako poneverbo, s podiaknjenjem ali sličnimi mahinacijami v škodo državne blagajne. Obrazci so tiskani na bančnem papirju v serijah, kojih številke označujejo vplačilni urad po tajnem, samo poštni upravi dostopnem ključu. Nakazani znesek se pod nobenim pogojem in z nobenimi sredstvi ne da spremeniti. Kontrolni znaki obstoje iz sicer priprostega, pa vendar vsako ponarejanje izključujočega sistema preluknjanja. Na blankete in pripadajoče matrice se udarijo 4 luknje, ki so za vsak urad drugač« razvrščene. Nakazovalec izpolni obrazec, u-radnik ga vknjiži, zloži oba dela nakazila, da se krijeta, ter jih obenem preluknja, opremi z uradnimi podatki in žigi ter podpisom. Stranki se izroči prvi del, matrica pa se odpravi na naslovni poštni urad. Vplačitelj pošlje nakazilo upravičenemu prejemniku, ki dotično svoto lahko, ali sam dvigne pri pošti, ali pa jo pusti dvigniti po kom drugem, sploh lahko razpolaga z nakazilom, kakor z gotovim denarjem. Kdor se z nakazilom oglasi pri naslovni pošti, temu se znesek proti potrdilu in oddaji čeka izplača; kakor hitro uradnik s primerjanjem ugotovi pravilnost nakazila; v to svr-svrho mu služi matrica, ktero položi pod nakazilo, in se morajo luknje popolnoma ujemati. Tako zjedinjena nakazila služijo izplačilni pošti v blagajniško razbremenitev brez daljših vknjižb. Kontrola pošte se ima vršiti glede sigurno pravilne porabe čekovnih zvezkov, ki veljajo kot strogo zaračun-ljive tiskovine, kojih zloraba se mora popolnoma izključiti, potem je nadzorovati pripomočke v tej službi, odpravo in dohod nakaiilnih matric, predvsem pa zanesljivost osebja, ko-jemu je poverjena ta služba. Poročila postnih uprav, ki so uvedle naicaziuio službo po načnauin smernicah, povUarjajo poseono onoi-uost, ua jim tz te siuzue ne nastanejo skoraj nooeue povračilne obveznosti v skouo poštno uiagajuo, vsaj uaieč ua v tej meri, kakor iz običajne ua-kazinsko siuzue. Tostno-nakazilna služba na podlagi »a vtsta< ptacijivin pošuun čekov je v prvi vrsu namenjeno v olajšavo uenarnega ourata trgovinskih in ourunstau krogov. Nakazilo se pošlje ali izroči upniku, in s tem je puiciina ooveanost rešena. iSakuzno se tanko kot piaeue uuije oustopi ter ima veuno pome ueuarno vrednost, dokler ga posta ne honorira ni s tem razveljavi. Nepouitne prednosti ima ta vrsta nakazovanja tudi za držav, poštno upravo, že nadzorstvo v nakazovani! sluzDi je enostavnejše, breznovčani promet ji olajšava službo in koneouo se zniza odškodninski riziko prav izdatno napram navadnem nakaznie kem poslovanju. V tem smislu najdemo pri nekaterih upravah celo to nakazilno službo popolnoma brez pristojbin, kor uživa urzavna blagajna kot sreaotočje denarnega prometa ugodnosti obre-stovanja izročene gotovine, poleg tega pa seveda odklanja odgovornost za izgubljena nakazila, ki se navadno pošiljajo v priporočenih ali vrednostnih pismih, in na ta način itak pride do pripadajočih pristojbin. Tudi v preastoječih vrsticah hočemo naši poštni upravi pokazati, da bi jo čakale zelo hvalevredne naloge na neobdelanem kulturnem in gospodarskem polju, ako bi se strokovnjaki te oblasti zavzemali za napredek ter posnemali pridobitve tujih narodov. Sicer imamo v naši državi tudi neko poštno strokovno časopisje, ni pa v njem niti sledu o razpravah, ki bi podpirale napredek tega zavoda, kateremu manjka do danes sploh še predpogoj uspešnega tekmovanja s tujino — strokovno vodstvo. Pristojbine za vpis v trgovinski register. Trgovska in obrtniška zbornica v Zagrebu je oujavila v >Obzoru« določila, ki so sedaj veljavna na podlagi kompliciranega zakona z dne 27. junija 1921 o državni trošarini, taksah in pristojbinah in kasneje izdanega pravilnika ter sprememb in dopolnil, glede vpisa v trgovinski register. Ker so te določbe veljavne tudi za Slovenijo, jih v sledečem prinašamo v svr-ho informacije našim gospodarskim krogom: I. Za protokolacijo posameznih tvrdk, javnih trgovinskih in koman-ditnih družb se plača v Beogradu, v Ljubljani, Novem Sadu, Mariboru, Sarajevu, Osijeku, Subotici, Zagrebu 200 dinarjev, a v trgih in drugih krajih 60 dinarjev. II. Za premeščenje sedeža ne delniških poduzetij veljajo sledeči predpisi: ako se preseli tvrdka v mesto, ki spada v okrožje istega trgovinskega sodišča, tedaj ne plača nobene pristojbine, ako velja za obe mesti ista pristojbina, ali ako velja za novo mesto sedeža manjša pristojbina. Ake je pristojbina v novem mestu večja, piaca iviuKa samo raziiKO ouen pn-aiujuin. ako pa lezi mesto novega se-ue/.a iviune v OKrezju urugega trgovinskega souisca, se piaca v vsakem slučaju popoma pristojunia kaKor za novo pouuzetje. Ul. protokoiacijo obrtniške tvrdke posamezne ter javne uu ko-manuiuie trgovinske druzue se plača ou umarjev orez ozira na mesto seue-za pouuzetja. iv. protokoiacijo gospodar- skin, konzumnih, oortniškin iiu. za-arug se piaca 'Lu ainarjev. V. z,a protokoiacijo trgovinskega, industrijskega an novcanega pouuzei-ju, osnovanega ua uenusKi oazi, se piaca iuuu uinarjev, za ne uennsko uaiiKOvno pouuzecje ali menjalnico zuuo umarjev, a za zavod za uajanje zajmov prou ročnemu zaiogu duuu dinarjev. V i. Pritojbina za vpis agenturne ali komisijske trgovine za izvoz znaša 4uo dinarjev, a za isto trgovino za uvoz, ali tako, koja se bavi z uvozom in izvozom, bOO uinarjev, meuteui ko plačajo posredovalne in mešetarske agenture 60 dinarjev. Za posredovalne ali mešetarke agenture se smatrajo samo take, koje se bavijo s posredovanjem nakupu in prodaji blaga v tuzemstvu, meutem, ko piaca vsaka firma, koja posreduje posie z inozemskimi lamami, označeno višjo pristojoiuo od 400 dinarjev ,odnosno £>oo uinarjev. Pristojbina se piaca v vsakem slučaju poseoej za agenturni in poseoej za komisijski posel, ne o-ziraje se ua to, daii se ooe vrsti poslovanja protokohrajo skupno ali posebej. Vil. Carinski posredniki plačajo pri protokolaciji svoje tvruke pristojbino kakor trgovsko ne uelnisko pod-uzetje, a vrli tega za ooobrenje obrata takso 200 dinarjev za vsako carinarnico, kjer želijo poslovati. Vlil. Mesto takse za odobritev pravil plačajo delniške družbe v področju Hrvaške ob priliki protokoiaci-je, razen že označene pristojbine še 1% od predvidene delniške glavnice, a za vsako izmenjavo pravil 50 dinarjev. Ako se z izpremembo pravil istočasno poviša delniška glavnica, se plača predpisana odstotna pristojbina od iznosa poviška. To pristojbino plačajo tuui inozemske delniške družbe od svojega kapitala pri protokolaciji svoje tvrdke v tuzemstvu. JlX. Za vpis izpremembe tvrdke kakega ne delniškega poduzetja se plača polovica pristojbine, ourejene za vpis nove tvrdke. Kot izpremein-bo firme se smatra vsak izstop jedne-ga ali nekoliko članov tvrdke, bodisi tako, da poduzetje vodijo dalje ostali člani, bodisi tako, da namesto izsto-pivših članov pristopijo k tvrdki eden ali nekoliko novih članov. Za izpre-membo firme je smatrati tudi slučaj, kadar se posamezna tvrdka s pristopom jednega ali nekoliko držabni-kov izpremeni v družbo. Samo ako pri družbenih tvrdkah izstopijo iz njih vsi dosedanji člani in v njo vstopijo nove osebe, se ne smatra to za izpremembo ampak za novo firmo, za katero se pobira pri protokolaciji cela pristojbina, ne oziraje se na to, ali je naziv tvrdke ostal isti ali ne. Izdelovanje pelinkovca iz navadnega vina. (Predpisi o trošarini.) Pojavilo se je vprašanje, kdaj se mora plačati na pelinkovec trošarina po postavki za fina vina in kdaj le za navadna vina. lo vprašainje je zelo važno za naše vinotržce in gostilničarje, ker znaša trošarina na fina vina 600 dinarjev, na navadna vina pa le 35 dinarjev za hektoliter, zato se hočemo z njim nekoliko natančneje pečati. Po točki 2., člena 108. novega trošarinkega pravilnika (Uradni list št. 133/322 iz leta 1921) se smatrajo za fina vina nekatera vina že zaradi njih imena, druga zopet zaradi pene-nja, tretja zaradi njih sladkobe in končno, nekatera zaradi njih alkohol-nosti, Za fma vina se smatrajo: a; zaraui imena: šampanjec, ma-laga, peinikUvec ^verniuc>, suerry, ci^tcau, kseres, maivazija, mostvai, kupsivo, ponsivo, lučiuejia, marzaia in uruga pououna vina ne gieue na vse-oino aiKonoia in sladkornega izviec-ka) b) zaradi penenja: vse tekočine, ki imajo v seoi vmo ali saujevec, pa imajo nau i stopnjo aikouom in sc pii oupnunju enano penijo kakor šampanjec j cj zaraui aikonolnosti: vsa vina, ki imajo u oustotkov ali vec aikouo-ia, ne gieue na njin ime, ceno m izvor in , c) zaraui sladkobe: vsa vina, ki imajo u ousiuikov an vec siauttorja, ne gieue na njin ime, ceno in izvor. Vsako vino, ki se prouaja poti imenom »šampanjec«, se smatra torej za nuo vmo, ne gieue na to, au je 10 vino res šampanjec an ne, nasprotno pa se smatra za lino vino zopet vsa-ko vino, ki se peni kakor šampanjec, četudi se to vmo ne prouaja pou imenom šampanjec. l'ouuuno ui se moral vsak pelinkovec, ze z ozirom na njegovo ime, smatrali za lino vmo in plačati bi se morala nanj trošarina po oub uumr-jev za Hektoliter To je uo i septemora 1921 tudi v resnici bilo, odtlej pa velja ta določba popomoina le za pelinkovec, ki se uvozi i'i inozemstva, mej tem, ko se piaca na peimkovac, izaelan v državi saini, oo goioviu pogojin trošarina le v izmen za navadna vina po oo uinarjev za nekiouter, ounosno po uo para za vsako steklenico, ki ne urzi več nego /l0 litra. Točka d. ciena 106. novega tro-šarinsKega pravilnika določa namreč, ua se pouira trošarina v izmen za na-vauna vina ^v sodili ali steklemcan) tudi na ona navauna vina, ki niso šampanjec ali, ki niso naravno močna ali siauna, a se naknauno pod nadzorstvom iinancnin organov zacinijo ali oslade (a. ,yr. pelinkovec). Pelinkovec, ki se pod nadzorom iinancnin organov izdeia iz navadnega vina, piaca potemtakem trošarino za^iavadna vina, četudi bi jo moral ze zaradi svojega imena plačati v izmeri za fina vina. Ali pa sme pelinkovec, izdelan iz navaunega vina, imeti tudi 15 odstotkov ali več alkohoia, odnosno 5 odstotkov ali več sladkorja? O tem vlaaajo med trošarinskimi organi različna mnenja. {Nekateri mislijo, da se nanaša izjema pri pelinkovcu, izdelanem iz navaunega vina, le na ime in da mora zato pelinkovec, ki ima 15 oustotkov ali več alkohola ali pa 5 oustotkov ali več sladkorja, četudi je izdelan v državi sann, plačati trošarino na fina vina, drugi pa so mnenja, da se nanaša izjema tako na ime, kakor tudi na aikohoinost in sladkobo. Po našem mnenju imajo prav zadnji. Ako bi hotel zakonodajalec omejiti izjemo le na ime (pelinkovec, moškat), bi moral na kancu točke 3. člena 108. izrecno pripomniti, kolikor pri tem ne dosežejo 15 odstotkov alkonola ali 5 odstotkov sladkorja, in predvsem finančnim organom naročiti, naj se tudi po izvršenem začinenju ali oslajanju prepričajo, ali nima pod njih nadzorstvom začinjeno ali oslajeno vino 15% alkohola ali 5% sladkorja. Tega zakonodajalec ni storil, zato je točka 3. člena 108. trošarinskega pravilnika razumeti pač tako, da se pobira trošarina na navadna vina tudi na ona vina, ki niso naravno močna (ki nimajo vsaj 15% alkohola) ali slauka (ki nimajo vsaj 5% sladkorja), a se pod nadzorstvom finančnih organov naknadno začinijo (ojačijo) ali oslade tako, da postanejo močna ali sladka. Pod začinenjem ali oslajanjem ni torej po našem mnenju razumeti vsako pridajanje raznih ingredijenc ali sladkorja temveč le ono pridajanje ingredijenc ali sladkorja, kjer se pri-rodno vino izpremeni v lino vino. (Dalje prih.) 0M!e v .Trgovskem Listu'! Fr. Zelenik. Organizacija trgovske pisarne. Knjigovodstvo. bjudski pregovor pravi, da žena poupira pn nisi m vogie, moz pa enega, aii ce oa svojega ne urzi, se zruši vsa lasa. — la pregovor izprumeiuino in rečemo: in ueie poujetja tvori vousivo, Kiljigovoustvo pa enega. in e pomaga pa tuui uajooij-se vousivo, poujetje ne napreuuje prav, ce ni v reuu tuui Kiijigov ousivo. ivjer ni reunega kiijigovou!>iva, m pregieua in ne Komroie, pa se premo-zciijc porazguoiju, a iusuuk 11« ve, uc Kje, ne Ai.aKo. rvjer uela in voui poujeuuk sam, tam nevarnost ni tako veinca, mi v poujetju, katerega ne voui poujeuiiK sam, au je lasmiK Kaka trgovska zuruzoa, tam mora om urejeno kiijigovoustvo ni z njim spojena stroga Kontrola. * Svetujem vsakemu trgovcu, tudi malemu, ua si uveue amerikanski načni knjigovoustva. la nacui zanteva najmanj ueia, pa nuni vsaki lup naj-lepsi pregled. Vj»aKa, tuui najobsežnejša trgovina potrebuje najmanj nastopne poste-' ve vkonte): ^.agajna, Čekovni urad, riaiiKa, uiago, upniKi, i/oizniki, Upravni troski, z-aseom račun (ako je last-niK sam) m nazni računi. ivieu razne račune uvrščam take račune, ki se meu letom ne raoijo ali pa poreukoma, kakor poštev izgube ni uooicka, uiiance, giavnice. Te razne račune vouun v posebni knjigi, kakor je v navadi pn italijanskem uacinu za giavno knjigo aii aakorsno raoimo za saiua konti. ovetujem nadalje, ua se poleg dnevnika se raei -zaključna knjiga«, io je ravno taka »iijiga koi unevnik, samo ima le uckuj pui. v nnevmk se VKujizuje sprou, v zukijucuo Knjigo pa se prenaša iz unevniKa v uoioce-nui rokiu, vsekakor pa enkrat na mesec. Tri podjetjm z močnim prometom in mnogimi vknjizoami se naj prenaša dnevno. Zaključek in bilanca se dela v zaključni knjigi, ne v dnevniku. Ako bi se delai zaključek v dnevniku, bi morali čakaii s tekočimi vknjižbami, ker ni mogoče dognati vselej takoj vsen bilančnih postavk. Tudi ni potrebno, da imajo uslužbenci zaključne številke veuno pred nosom. Da se število vknjižb v dnevnik koiikor mogoče omeji, se vpisujejo dosti in odposlani računi v poseoni pomožni knjigi in iz teh se potem prenese koncem meseca v dnevnik v enem znesku. blagajniška knjiga se naj vodi v obliki unevnika, ua se tudi iz nje lahko prenaša sumarično v dnevnik. Naurobna trgovina se naj vodi v knjigovodstvu ouvojeno kot odjemalec, ki se obremenjuje za prejeto blago in razbremenjuje z oddajo svojin dnevnih izkupičkov. Praktiki bodo popolnoma razumeli pomen tega nasveta. Dobro lizvedena organizacija o-lajša delo in nudi veliko korist. Marsikateri trgovec bi ne propadel, če bi imel redno knjigovodstvo, ki bi mu kazalo, kako napreduje. Tega pregleda ni imel, pa je živdl dražje, kot Di po svojih dohodkih smel, ali pa se je prehitro hotel razširiti, pa mu je zmanjkalo obratnih sredstev. Knjigovodstvo industrijskega podjetja je bolj zamotano in več zahteva od knjigovodstva kot trgovina. Za poštev »Blagoc v trgovini ima industrijsko podjetje najmanj tri pošteve in sicer »Surovine«, »Fabri-kacija«- in »Fabrikati«. Na poštevu »surovine« se obračunava zaloga surovin, ki se rabijo v fabrikaciji. Ta poštev izkazuje le izgubo ali dobiček, ki nastaja vsled naravnih vplivov, n. pr. pšenica izgubi na teži vsled vsu-šenja ali raztresenja. Poštev »fabri-kacija« obremenjujemo za prejete surovine, izplačane mezde, ki nastajajo direktno pri lu^rikaciji in za vse pomožne predmete, ki se rabijo v fabrikaciji, n. pr. embalaža itd. Razbremenjuje pa se za izdelane fabrikate ali po lastni ceni ali pa prodajni ceni. — Razbremenitev po prodajni ceni bo mogoča le, če imajo fabrikati določeno prodajno ceno. Navauno se oddajajo labnkati po lastni ceni in se izkazuje dooicek iz prodaje na poštevu raurikatk. Kaziika je tudi v obračunavanju troskov. i\a raorikacijo spadajo na vsak način mezde tistega delavstva, ki je zaposleno naravnost v fabrikaciji. Vsi stroški za osobje, ki ni zaposleno v fabrikaciji, n. pr. vozniki, paz niki, nadzorovalno osooje, pisarniško osooje, troski kurjave, razsvetljave itd., spadajo na poštev spiošmn troskov in ti se v določenih rokih pri-kalkulirajo v odstotkih k ceni faori-katov. Kazlike obstoje tudi v zaključku in sicer tedaj, če je lastnik podjetja kaka združba. Urejeno knjigovodstvo je potrebno tudi radi davčnih oblasti. iNi vedno in tudi ne bo ostalo tako, da bo v podjetju le dooiček. Prišli bodo tudi casi izgub in teh ne moreš verjetno dokazali brez rednega knjigovoustva. liirokrat si ne more misliti, da zadene trgovca in podjetnika tudi izguba, birokrat misli, da ima trgovec vedno le dobiček, kakor je mnenja, da je vse zaslužek, kar se dobi za blago. Takemu moreš do živega le s sistematičnim knjigovodstvom. Proti moratoriju. 1‘ravosouni minister dr. Laza iviar* kovic je predložil zakonski načrt o >od-goditvi inozemskih dolgov« — načrt o moratoriju. Vsebina načrta je v kratkem sledeča: Vsaka protokolirana tvrdka, ki je dokazala, da je plačala davelc in ki se noče poslužiti koristi tega zakona, mia pravico, da v roku 16 dni p* objavijenju iega zakona predloži irgov-ski zbornici prošnjo, kateri je treba priložiti: izkaz o stanju trgovine in o plačilih v inozemstvu ter uoKaziia o tem, da se je dolžna vsota v resnici porabila za kupljeno blago. Trgovska zbornica imenuje komisijo petih članov, ki ima nalogo, da pregleda predloženo prošnjo in dokumente. Ako ta komisija prošnjo odobri, se jo izroči trgovinskemu sodišču, ki jo znova prouči. Prosilec je dolžan položiti dolžno vsoto v štirih obrokih in sicer 60% od dnevnega kurza upravi fondov v Beogradu. Država ne prevzame nobenih obveznosti. Uprava fondov bo sama kupila tuje valute, ki jiii morajo trgovci odplačevati skozi dve leti vsakih fiest mesecev. Ako bi naš« valuta še nadalje padala, morajo trgovci tekom petnajstih dni založiti zadoatuo vsoto dinarjev za pokritje kupovanja novih deviz. Ako trgovec tega ne stori, se mu napove konkurz. Uprava fondov bo za pri ujej položene zneske plačevala 5% obresti. — Ker je prevladalo p*'ne-nje, da ta zakonski načrt ne b,j q sladkorne repe, 1200 q sode. Uvozilo se je iz Madžarske v Jugoslavijo: strojev in Strojevih delov 'ii.ouO komadov, ‘2000 q moke, G580 q različnih železnm predmetov, 2800 komadov matejijala za električn* instalacije in sodov. Narodno gospodarske zadeve. Trgovina. Velesejmi v mesecu mareu. Važnost velesejmov za razvoj narodnega gospodarstva se razvidi že iz tega, kako močno se je ta ideja razširila po celem svetu. Med tem ko se pri nas tako neumorno deluje za naš jesenski sejm, imamo že prihodnji mesec celo vrsto zelo važnih velesejmov in to na najsolidnej-šm mešali sveta, 'v' sledečem navedemo velesejme in razstave tekom meseca marca, o katerin se nam je sporočilo natančen datum otvoritve: od J. do lo. marca v Lionu, mednarodni sejm vzorcev, ocl 1. do 25. marca v jloiiuouu, razstava vzorcev za hišne instalacije; od u. do 11. marca v Draždanih, razstava pohištva; v Uižonu od 7. do 13. marca razstava življenjsKili potreošCin; od lu. oo 12. marca mednarodna razstava v Posen-u; od 10. marca do 31. julija mednarodna razstava miru v Tokio; od vi. uo lu. marca velesejm za galanterijsko blago in dragulje v Stokiioimu; od 16. uo i5. marca mednarodni vzorčni velesejm v Barceloni; od 19. do 2ik marca meunarodni velesejm vzorcev v bresla-\iji; od 19. do 27. marca 2. mednarodni vzorčni velesejm na Dunaju; od 26. marca do 8. aprila v Londonu 3. razstava pohištva in trgovine z volno; od 31. marca do 30. aprila razstava predmetov notranjega paroplovstva v Essenu. Kakor nam je že znano, se tekom marca o-tvori velesejm v Magrebu, razun tega se bo vršila tekom prihodnjega meseca razstava za južno Italijo v (Jataniji, nadalje bodo otvorjene mednarodne razstave v Bradiordu in (Jolonibo. Trgovinska pogodba z Humunijo. Ministrstvo trgovine in industrije ouve-šča, da je veljavnost pogodbe med kraljevino Srbijo in Humunijo z dne 23. decembra 190«, ki ni bila odpovedana, raz-širjeuu na vse območje kraljevine SllS. Po tej naredbi se ima za uvoz blaga iz Uumuiuje računati pri nas minimalna tarna. uugoditev trgovskih pogajanj z Italijo. i\aui italijanske kabinetne krize so trgovinska pogajanja z Italijo preložena. ItalijansKi aeiegali so odpotovali v Rim. h a svooouuo iuko. iigovD.u krogi so siuicali v Trstu veliK snou, ua katerem sta govorila ravnatelj »Lloyda« in predsednik trgovske zbornice, da je edina rešitev za Trst, ako se proglasi za svobodno luko. Razglas o monopolni taksi na cigaretni papir. Uprava državnih monopolov, odelenje administrativno v Beogradu je z odlokom z dne 28. januar. 1922, M. broj 10(59 odredila, da se bode v bodoče, ker so sedanje zaloge cigaretnega papirja pri prodajalcih v smislu odredbe te Uprave z dne 3. 12. 1921, Pov. M. broj 220 popisane in banderolirane, izdajal iz tovaren v promet in prodajo le banderoliran cigaretni papir, za kojega je že plačana nova monopolna taksa. — Obenem opozarja uprava državnih monopolov na kazenske posledice, ki In zadele prodajalce cigaretnega papirja, ako bi se v njih zalogi našel nebande-rolirau papir. Prodajalci cigaretnega papirja, katerim se je izdalo dovolilo za nadrobno prodajo od 1. 9. 1921 dalje imajo ista opremiti s podpisanim kole-kom v smislu začasnega zakona o drž. trošarini, taksah in pristojbinah II. del, člen 10 tarif. post. 235 (Uradni list dne 22. 8. 1921, štev. 100.) Izvršitev te odredbe bo izvrševala finančna kontrola. Industrija. Pridelek alkohola v Čehoslovaški. Računa se ,da bo znašal letošnji pridelek alkohola 800.000 hi, s 400.000 hi se bo krilo domačo uporauo; 100.000 hi se bo uporabilo za fabrikacijo denaturira-nega špirita za kuhanje in razsvetljavo, 50.000 lil se bo uporabilo pri fabrikaciji jesiha; 150.000 hi se bo obdržalo za rezervo. Ostalo bo tedaj le 100.000 lil za izvoz. Cene so sledeče: 4.120 čehoslova-ških kron za hi čistega alkohola (v ceni je vključeno 1.200 kron za davek in 200 kron za doklade); 700 kron stane hi de-naturiranega špirita; 1.200 kron alkohol za fabrikacijo jesiha in za znanstvena dela; 1.000 kron stane hi alkohola za industrijo. Denarstvo. Sprejem in zamenjava 5 dinarskih novčanic. Delegacija ministrstva tinanc javlja uradno: Petdinarski (dvajsetkron-ski) bankovci državne izdaje se bodo do 5. marca t. 1. od davčnih uradov in finančne deželne blagajne brez nadaljne* ga sprejemali v plačilo, zamenjavali pa le v krajih, kjer ni podružnice Narodne banke in kolikor dopuščajo razpoložljiva sredstva. Pozneje, in sicer do 5. ju- nija t. 1., bodo pa ti organi samo še posredovali zamenjavo potom Narodne banke. Pourobtieje določbe so razvidne iz razglasa delegacijo od 20. februarja t. 1., št. 255/V./Val., ki se priobči v Uradnem listu. .Spekulacija z zamenjavo 5 dinarskih novčanic. Delegacija ministrstva financ objavlja uradno: Ker se dogaja, da špekulanti z raznimi mamljivimi obljubami ponujajo ljudem svoje posredovanje pri zamenjavi petdinarskiii bauKOv-cev, kakor luui pri zamenjavi poškodo vanili banKovcev, se opozarja po razpisu generalnega inšpektorata finančnega ministrstva z dne 13. februarja 1922 j., br. 14o/, da Narodna bunka in njene podružnice vrše zamenjavo poškouova-nih bankovcev po zakonu z odbitkom, ki odgovarja manjkajočim delom, kakor tudi zamenjavo petdinarskiii bankovcev, ki se zdaj jemljejo iz prometa, lsio-ia^o sprejemajo petdinarske bankovce vse državne blagajne še do vštetega ;j. marca 1922 v piačilo. Potemtakem je vsakomur dana prilika, da svoje bankovce brez težkoč sam zamenja, ne du i>i potreboval tujega posredovanja. lNove 10 dinarske nočanice. Poroča se, oa so došle iz Amerike v Beograd nove 10 dinarske novčauice. ugotovljeno je, da so nove novčauice zelo dobro izdelane, ter da je osobho papir izvrstne kakovosti. Nove novčanice se dajo v promet o priliki izmenjave 5 dinarskih novčanic, koje se vzamejo iz prometa. Uirkulacija bankovcev naše državne Karodne banke. Po izkazu Narodne bau-ke tihi. z dne 8. februarja, je uarastla množina bankovcev v prometu od 1. do 8. februarja za vsoto 69,345.775 na 4„64U.241.615 dinarjev, dočim je koviu-ska podlaga padla za vsoto 958.9(31.Ib na 398,225.435.00 dinarja. izvoz valut v obmejnem prometu. Finančni minister je z naredbo 1 Br. 347, ki je stopila 11. februarja v veljavo odredil, da se člen 3 pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami z dne 25. septembra 1921 nikdar ne more nanašati na potnike v obmejnem prometu, ki prehajajo v inozemstvo v svrho obavljanja kratkih poslov. Takim potnikom se sme dovoliti po zadnjem odstavku čl. 3 izvoz do maksimalno 3 tisoč Din ua osebo, nikakor pa ne tri tisoč frankov ali odgovarjajočo vrednost v kaki drugi inozemski valuti. Obmejni potniui smejo v obmejnem prometu namesto 3000 dinarjev vzeti za lastno potrebo seboj v inozemstvo odgovarjajočo količino valute one države, v katero potujejo. — Tudi se ne smejo potniki posluževati v obmejnem prometu čl. 12 pravilnika, ki določa, da smejo pooblaščene banke dovolili enkrat na mesec brez dovoljenja devize v znesku do 3000 francoskih frankov. Ponarejeni italijanski denar. Te dni so prišli v promet etolirski bankovci, ki so tako fino ponarejeni, da jih more le vešče oko razlikovati od pravih. Tako je tudi z najnovejšo izdajo deset-lirskiii komadov. Tudi petaki so izvrstno ponarejeni. Nadalje so ponarejeni tudi zeleni petdesetllrski komadi. C«.rina. Obmejni promet z avtomobili. Za avtomobile, ki prevozijo našo mejo z namenom, da se zopet vrnejo v državo, ni treba od sedaj naprej pri izhodu iz države položiti kavcije. Dovolj je, da se lastnik ali šofer javi pri obmejni carinarnici ter tam izpolni deklaracijo s točnim popisom avtomobila, s točno navedbo označbe in s pripombo, da se avtomobil vrne v državo. Ako se pri povra-tu pri poljubni carinarnici na podlagi predložene deklaracije (kojo hrani šofer pri sebi in jo pri povratku predloži), ugotovi identiteta automobila, ni treba plačati nikake vozne carine, ampak le tlakarino in manipulacijske stroške za deklaracijo, ki znašajo skupno okoli 20 dinarjev v papirju. Davki. Prijava vozil. Kakor nam javlja delegacija ministrstva financ v Ljubljani, je dovolil g. minister za finance, da so rok za prijavo vozil in plačanje letne takse na vozila za tekoče leto izjemoma podaljša do 15. marca 1922. Promet. Promet Maribor—Ljutomer. Tranzitni promet na železnici Maribor—Ljutomer preko Špilja in Radgone je otvor- jen. Vozili bodo nastopni vlaki: Odhod iz Maribora ob 0.20, prihod v Ljutomer ob lo.lfi, oahod Iz Maribora ob 20., prihod v Ljutomer ob 23.34. Udhod iz Ljutomera ot> 9.30, prinod v Maribor ob 14.U0, odhod iz Ljutomera ob 10.47, pri-uod v Maribor ob 20.52. Prometne izpremembe. Za vse postaje zagrebške direncije se sme z enaindvajsetim t. m. spiejemati in odpošiljati v voz. nakladni živad, sveže meso, zaiUane živali, ribe, jajca, sol, sanitetni materijal, iekarmsKo ulago, led, omaro za led, potrebščine za kurjavo in razsvetljavo, tobak in tobačni izdelki, embalaže za dopuščeno blago, selitveno blago, prazni in naloženi pohištveni vozovi, časopisni papir, nakladalne potrebščine, vsakovrsten les, potreben za premogo-kope, razstreli vne potrebščine za pre-mogokope, državne, režijske in vojaške pošiijKe. Za postajo Zagreb d. k., je dovoljeno sprejemati in odpošiljati samo živad, brzopokvarljivo biago, sanitetni materijal, tobak, selitvene, državne, režijske in vojaške pošiljke. — Za dovla-čilnice, ki se odcepajo od postaje Zagreb d. k., se sme sprejemati in odpošiljati vsakovrstno blago, brez omejitve. Za ocarinjenje v postaji Zagreb d. k., veljajo še nadalje določbe, navedeno v objavi štev. 2., pod točko >Državna železnica A 3.« — Blagovni promet za Bosanski Brod, trausit, ostane še nadalje ukinjen. Za postaje direkcije Zagreb in preko njenih prog je dovoljeno sprejemati in odpošiljati kosovno blago kot sledi: pospešno blago do 250 kg teže, brzovozno kosovno biago do 250 kg teže, toda en pošiljatelj sme istemu naslovniku dnevno le po eno pošiljko poslati, sporov ozno kosovno biago je brez omejitve prosto. Vse medpotne pošiljke se smejo dalje odpremiti. — Ker avstrijsko železnice ua Jesenicah ne prevzemaj) za postajo Passau loko in transit nika-kih drugih pošiljk kakor samo živad, dočim zavračajo vse pošiljke, ki so bile radi stavke v Nemčiji zadržane, se zadrži vnovič vse vozovne naklade za Passau in Passau trs., razen živadi in se stavijo ponovno pošiljateljem na razpolago. — Ukinjeno je sprejemanje in odpošiljanje robe v vozovnih nakladih za postajo Kiralhaza, sprejemanje brusnega lesa za tvornice papirja za postajo Frautschach, St. Uertroud, sprejemanje in ponovne predaje pošiljk v medsebojnem prometu dunajskih kolodvorov. — Sprejemanje vsakovrstne robe za postaji Dečin prekladišče in Laube, prekladi-šče. uovoijeno je zopetno sprejemanje pošiljk za postajo Wien Kaiserplatz in Wien Zwischenbrlicken, uko so naslovljene na Siiddeut9che Donaudampfschif-fahrt. V postaji Bohumin (Oderberg) so reekspeuicije prepovedane. Direktni tovorni promet s Češko. Med češkim in jugoslovanskim ministrstvom se vrše pogajanja glede direktnega tovornega tranzitnega prometa preko Avstrije. Pisma v Avstrijo. Po odredbi ministra za pošte in brzojave, se morajo vse pošiljke (pisma, dopisnice in razglednice), ki so naslovljene iz naše države v Avstrijo, frankirati. V našo državo iz Avstrije naslovljene pisemske pošiljat-ve se ne bodo vročile naslovniku, ampak jih bodo pošte vračale odpošiljate-lju in ako ne bo to mogoče, jih bodo predložile predpostavljeni direkciji. Pošiljke na Rumunsko. Pri vsaki pošiljki, ki je namenjena v Rumunijo, mora biti tovornemu listu priložen tudi seznamek, v katerem je treba navesti točno oznako, število, način vklada, vsebino in nečisto težo tovorkov, kakor tudi ime prejemnikovo, njega priimek in točni naslov. Znižanje potnih pristojbin na Švicarskih železnicah. Administrativni svet švicarskih železnic je sklenil znižati s 1. majem t I. železniške pristojbine za 20 odstotkov za vse potnike, ki potujejo več kot 300 km. Kmetijstvo. Poljedelske Sole v Dalmaciji. V kratkem bosta otvorjeni v Dalmaciji dve poljedelski šoli in sicer na Glavici pri Kninu in v Blatur na otoku Korčuli. Iz noSlh orsnnlMtll. Za olajšanje davčnega položaja. V seji finančnega odseka trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani se je razpra- vljalo o prekomernih predpisih davka na vojne dobičke. Sklenilo se je, da je vspešna akcija proti nepravilnim ocenam m odmerjanju davkov le takrat mogoča, če so predloženi konkretni po-dauu. Da olajša gremij trgovcev v Ljubljani težaven davčni položaj, je sklenil v svoji od borovi seji dne 17. L m., da se izvoli poseben davčni odsek. Člani se torej pozivljejo, da vse svoje pritožbe, seveda 'temeljito opremljene, predlože gremijalni pisarni, kjer se bo o njih razpravljalo ter jih predložilo davčnim komisijam ter drugim pristojnim mestom. Ker se v smislu novega finančnega zakona plačilni nalogi za različne uavke ne bodo več izdajali, je dolžnost vsakega člana, da zahteva pri davčni administraciji izpisek svojega predpisa ua davke, ki se mu mora po gorinave-denem zakonu izdati proti mali odškodnini. ^ i isarna za železniške reklamacije in transportna posredovanja. V Knafljevi ulici št. 9 se je otvorila konces. pisarna za železniške reklamacije in transportna posredovanja. Na čelu podjetja stojita dva gospoda, ki sta vsled dolgoletnega praktičnega službovanja v stanu, vsa v delokrog pisarne spadajoča vprašanja stvarno, strokovno, pravilno in uspešno izvršiti. Zato gremij svojim članom v slučaju potrebe pisarno najtopleje priporoča. — Načelnik. Naznanila trgovska In obrtniška zbornice v Ljubljani. IV. medaarodai vzorčni velesejm v Pragi se bo vršil od 12. do 19. marca 1922. Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani je bilo doposlanih nekaj na Ul sejem se nanašajočih informativnih brošur, ki so interesentom na razpolago. Dobava, prodaja. Razpis nabav železniških pragov. Železniško ministrstvo razpisuje otertai-no licitacijo za nabavo 1,320.000 hrastovih ali bukovih impregniranih pragov za potrebe državnih železnic. Licitacije se bodo vršile pri posameznih direkcijah v sledečem redu: za Beograjsko direkcijo 27. februarja t. 1., za 5oO.o00 kosov 'i‘A m dolgin in 25/15 cm močnih pragov; b) za direkcijo Zagreb 28. februarja t. 1. za 132.000 komadov iste kvalitete kot zgoraj, 18.000 komadov 2.70 m dolgih in 26/16 močnih ter 250 tisoč komadov 2.20 m dolgih in 20/14 cm močnih pragov. Oddaja teh količin se lahko izvrši na vseh postajah zagrebške in sarajevske direkcije, kakor tudi direkcije južne železnice v Ljubljani; c) za direkcijo Subotica celotno 300.000 pragov in d) za direkcijo v Sara j e v u 120.000 kosov. Licitacija sa Subotico se vrši 1. marca in za Sarajevo 2. marca t. 1. Najmanjša ponudba, ki se sprejme, je določena na 3000 komadov. V ponudbi mora biti točno naznačena količina pragov, kraj in rok oddaje ter komadna cena franko vagon. Licitacija se vrši na naznačene dni ob 11. uri v ekonomskem oddelku železniškega ministrstva v Resavski ulici. Razno. Letošnji trgovski shod se vrši dne 30. aprila v Celju. Dan poprej se vrei občni zbor Zveze trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo. Po občnem zboru dne 29. aprila se vrši koncert vojaške godbe in veselica v vseh prostorih Narodnega doma. Potovanje v Švico. Pristojbine za vizum za potovanje v Švico ali skozi Švico se ne plačujejo kakor dosedaj v švicarskih frankih po uradnem tečaju, ampak po dnevnem tečaju. Noviii živinski potni listi. Te dni je izročena prometu nova emisija živinskih potnih listov in sicer po 0.20 dinarja, 0.50 dinarja in po 1 dinar. Stari živinstki potni listi se smejo uporabljati do konca meseca marca 1922, dodati pa jim Je u-strežno tqkso, ako zadostni kolek ni vtisnjen. Ugarsko-Hrvatsko dioničko pomorsko parobrodarsko društvo je preneslo v zmislu sklepa svojega 29. rednega občnega zbora, ki se je vršil na Reki dne 6. januarja 1921, svoj sedež iz Reke na Sušak, kjer je registrirano pod novo tvrdko: Jadranska Plovitba, dioničko parobrodarsko društvo. Istočasno j« osnovala družba na Reki zastopstvo, ki je registrirano pod imenom: Jadranska Plovitba, dioničko parobrodarsko društvo — Sušak, Generalno zastupstvo — Rijeka. Posredovalnica za delo. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Lju bljani. Sprejme se: 8 knjigovodij, 4 kontoristi, 3 potniki, 3 skladiščniki, 4 pomočniki mešane stroke, 3 pomočniki železninske stroke, 2 pomočnika manu-fakturne stroke, 3 pomočmki špecerijske stroke, 1 pomočnik modne i>i ga-lanter jske stroke, 8 kontoristinj, 2 blagajničarki, 16 prodajalk, 14 učencev, 2 učenki. Službe išče: 2 knjigovodji, 1 korespondent, 3 kontoristi, 2 poslovodji, 3 potniki, 2 skladiščnika, 33 pomočnikov mešane stroke, 1 pomočnik železninske stroke, 2 pomočnika manu-fakturne stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke. 27 kontoristinj, 10 blagajničark, 29 prodajalk, 15 učencev, 16 učenk. Posredovalnica posluje za delodajalce ln člane društva brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Gg. trgovce prosimo, da se pri nastavljanju trgovskega in drugega osobja vedno poslužujejo naše posredovalnice, ki bo skušala željam kar najnatančneje ustreči. Trtno porodili. Maribor: Na mariborski živinski sejem dne 14. febr. je bilo prignano: 7 bikov, 180 volov, 250 krav, 5 telet, 4 konji. Cene (za kg žive teže): debeli voli 26 do 32 K, poldebeli plemenski voli in biki za klanje 18 do 25 K, krave za klanje 20 do 25 K, plemenske krave 18 do 20 K, krave za klobasarje 13 do 16 K, mlad* živina 18 do 20 K, teleta 15 do 23 K. Poljski pridelki. Pretečeni teden so notirale žitne vrste pri nas in v glavnih centrih inozemstva sledeče (cena za 100 kg v dinarjih): Srbija: pšenica 410, rž 390, ječmen 290, oves 296, koruza 320; Vojvodina: pšenica 420, rž 330, ječmen 315, oves 310, koruza 325; Dunaj: pšenica 405, rž 340, ječmen 310, oves 315, koruza 300; Berlin: pšenica 390, rž 325, oves 290; Praga: pšenica 410, rž 350, oves 320, koruza 300; Anvers (Antwer-pen): pšenica 390, ječmen 330, koruza 330; Newyork: pšenica 390, oves 290, koruza 220; Argentinija: pšenica 315, oves 235, koruza 215. Kovine. Berlin, dne 14. t. m.: elektrolitični baker 6078, ralinadni baker (99 do 99.8 odstotka) 5500 do 5550. svinec 1900 do 1950, cink 2125 do 2175, aluminij (98 do 99 odstotkov) 8500, cin (najmanj 99 odstotkov) 13.300 do 13.400, banica-, strait-, austral-cin 13.700 do 13.800, čisti nikelj 12.500 do 13.000, an-timon-regulus 2000 do 2050, srebro v palicah okoli 900°/oo za 1 kg 3725 do 3750 za 100 kg v markah. Cene vinu na Štajerskem. Vina kažejo 12 do 14°/o alkohola. Kupčija zvinom je precej živahna in se giblje cena litru med 30 in 32 kronami. Za sortirana, posebno rizling in druga vina pa ponujajo kupci od 36 do 40 K. V ljutomerskih goricah je že nad polovico letošnjega pridelka prodanega. Borza. Zagreb, devize: Berlin 1R7—141, Bukarešta 243, Milan 1580—1605, London izplačilo 1414, ček 1390—1400, New-york ček 321, kabel 322.50, Pariz 2930 do 2960, Praga 594-600, Švica 6200 do do 6225, Dunaj 4.95—5.025, Budimpešta 47 —47.75; valute: dolarji 315—320, rublji 25—30, napoleoni 1180—1195, marke 146-150, leji 240-242, lire 1580 do 1595, turške zlate lire 1250. Jadranska banka 1125—1170. Ljub. kreditna banka 920—925. Slov. eskomptna banka 625. Ljub. strojne tovarne in livarne 885. Beograd, valute: dolarji 77, marke 38, leji 60, levi 50; devize: London 342, Pariz 720, 2eneva 1580, Praga 148.25, Dunaj 1.25, Berlin 36.50, Milan 396, Budimpešta 11.8®. S oajboljii anurikauki pisalo! strel sedanjosti razmnoževalni aparat, razmnožuje strojno in ročno pisavo potom ne-Izrabljive steki, plošče Glavno zastopstvo za Jugoslavijo The Rex Co. Ljubljana, Gradiiie io. Moderno urejeno poproolinico oseh pisalnih stroleo. Curih, devize: Berlin 2.20, New-york 5.13, London 22.48, Pariz 47, MilaD 25.70, Praga 9.50, Budimpešta 0.75, Zagreb 1.55, Varšava 0.14, Dunaj 0.11, avstrijske žigosane krone 0.09. Praga, devize: Berlin 22.72 'A — 23.531/2, Curih 1058—1062, Milan 275 do 277, Pariz 500.50-503.50, London 239.50 do 241.50, Newyork 54.25—55.25, Beograd 66.75-67.75, Sofija 34.971/3 -35.77 H, Dunaj 0.74—0.94, Varšava 1.13— I.73, Budimpešta 7.32y2—7.92*4; valute: marke 22.72%—'23.52MS, švicarski franki 1053-1057, lire 272-274, francoski franki 498.50—500.50, funti 238.50—240.50, dolarji 54.55, dinarji 63.75-64.75. niš za [ uoelute Tovot Seseiiiii žebljev Tncen pod karno goro pri UuMinni. /VVV Veletrgovine m 1 kontiolne trakove, Sekovne zvitke, barvo itd. dobavlja ANTON RAVHEKAR, Ljubljana, Pred škofijo 20. Glavna zal. pridatkov NRK. / \ / \ Šarabon v Ljubljani a* •• «8 ■ t es as •a » «• p. t: ■ B IB • I ■ O BI BB Bi B« BS BB BB BB B« BB II n •B H Bil »t .SJ (Slovenija) priporoča svoje izdelke, kakor politi-rane gostilniške in kavarniške stole, vrtne in zaklopne stole, mize itd. itd. Ceniki na razpolago. prlporoCa Špecerijsko blago / raznovrstno žganje \ \ / \ / S / \ / moko in deželne pridelke raznovrstno rudninsko 22, vodo, La*tna pratarna za kavo tai mlin za dllave 1 eiektriinlm obratom. Ceniki na razpolago. V ✓ / \ / \ < \ / \ / \ < < / S \/\/\/\/\/\/\/ Vse vrste umetnih gnojil ima vedno v zalogi po riajnižji ceni Anton Tonejc In drug, Maribor. Uvoz in prodaja raznovrstnega inozemskega manufakturnega blaga. LJUBLJANA Posebni oddelek za pletenine, trikotažo in perilo. Telef. Sl. 75. Brzojavil Hediet $$$£&&$£*&&$$$£££$ xxxxxxxxxxxxxx Manufakturna trgovina na veliko xxxxxxxxxxxxxx UHEedžet ^©ritniDs: — XXXXXXXXXXXXXXX rra^čiš^a^LSlca -ulica 4= XXXXXXXXXXXXXXX Tel. št. 261 in 413. - Brzojavni naslov: „Banka“, Ljubljana. Delniiha glavnica 50.000 000 H. ■■ Rezervni zablodi 45,000.000 K. Xj Ju. "bi 3 eu n. s Ds:©, kreditna banka LJUBLJANA, Stritarjeva ulica 2, se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Podružnice: Split, Trsi, Sarajevo, Gorica, telit. Maribor, Ptuj, Bnflu. Prodaja srečke razredne loterije. Lastnik : Konzorcij za izdajanje Trgovskega »Lista.« — Olavni urednik: Peter Kastelic. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. — Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani.