Leto 1903.
3S5
Državni zakonik
zn
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LVII. — Izdan in razposlan dne 11. junija 1903.
Tsebina : Št. 125. Ukaz o ustanovitvi sodnega dražbališca v Trstu.
12 5.
Ukaz pravosodnega ministrstva z dne 10. junija 1903. 1.
o ustanovitvi sodnega dražbališca v Trstu.
Na podstavi člena XLI uvodnega zakona k izvršilnemu redu (zakon z dne 27. maja 1896. 1. [drž. zak. št. 78]) sc izvršujč §§. 274, odst. 2, in 280, odstavek 3 izvršilnega reda ukazuje:
sodišča v civilnih stvareh v Trstu, izvzemši svobodno pristanišče, se lahko prodajajo v dražbališču:
1.	ako predlaga prodajo v dražbališču zahtevajoči upnik ali zavezanec, ali
2.	ako bi se ob prodaji v dražbališču brez izdatno pomnoženih stroškov moglo doseči višje izkupilo, nego če bi se rečio dražbale na mestu, na katerem so.
Predlagajoči stranki (št. 1) lahko sodišče naroči, da položi predplačno primeren znesek v ugotovitev prevoznih stroškov, ki nastanejo s prevozom v dražbališče, ter stroškov eventualnega prevoza nazaj.
Fstanovitev sodnega dražbališca in njega področje.
§■ 1.
Da se opravi prodaja sodno zarubljenih premičnih telesnih stvari, ki so v okolišu mestne občine tržaške, se ustanavlja javni lokal za dražbanje (sodno dražbališče).
Sodno dražbališče je pod vodstvom in nadzorstvom c. kr. okrajnega sodišča v civilnih stvareh v Trstu.
Služba in poslovodstvo v dražbališču se uredita z navodilom, ki ga odobri pravosodno ministrstvo.
8- 2.
Sodno zarubljene premične telesne reči, ki so v izvenmestnih okrajih Barkovlju, Skednju, Rojanu in Sv. Ivanu, spadajočih k okolišu c. kr. okrajnega
§. 3.
V dražbališču se lahko tudi prodajajo:
1.	v okolišu mestne občine tržaške in zgoraj omenjenih izvenmestnih okrajev se nahajajoče premične telesne stvari, ki pripadajo h kaki kon-kurzni masi, ako teče konkurzni postopek na kakem tuzemskem sodišču, in ako naj se prodaja tako, kakor je predpisano v izvršilnem postopku (§§. 142, 145 konk. reda);
2.	v okolišu mestne občine tržaške in zgoraj omenjenih izvenmestnih okrajev se nahajajoče premične telesne reči, ki naj se sodno prodajo po §§. 145 do 148 in §. 269 cesarskega patenta z dne 9. avgusta 1854. 1. (drž. zak. št. 208) na zaprosilo razpravnega sodišča ali sodnega komisarja, kateremu je izročeno opraviti prodajo;
3.	sodno zarubljene premične telesne stvari, ki se pošiljajo c. kr. okrajnemu sodišču v civilnih stvareh v Trstu, da se dražbajo ali prodajo pod roko (§§. 268 in 274 i. r. in §jj. 390 in 393 posl. reda).
(Sluveniioh.)
85
§• 4.
V sodno dražbališče se ne sprejemajo in tam se ne prodajajo :
a)	zavoljo ognja nevarne ali lahko razpočne stvari ;
b)	stvari iz stanovališč, v katerih so ali so bile nalezljive bolezni, dokler se niso razkužile, kakor je predpisano ;
c)	onesnažene stvari in take stvari, v katerih je mrčes, predno se ne osnažijo;
d)	stvari, za katere ne zadoščajo prostori dražba-lišča, da bi se ako tudi samo deloma spravile v nje (n. pr. velike zaloge blaga, večji stroji i. e.) ;
e)	stvari, ki lahko naglo poginejo, in navadno tud* žive živali.
Prodaja v sodnem dražbališču.
§. 5.
Ali je prodajo opraviti v sodnem dražbališču, odloča izvršilno sodišče (e kr. okrajno sodišče v civilnih stvareh v Trstu, §. 272, odst. 1, 274 in 289 i. r.).1 Prodaja se lahko odredi uradoma ali na predlog, ne gledé na izjemo, ki se podaja iz §§. 2, št. 1 in 3, št. 2.
Gledé stvari pohištva in drugačnih stvari, kojih vrednost ni v nikakem primernem razmerju k višini stroškov, ki se provzročijo s prevozom teh stvari v dražbališče in s kakim prevozom nazaj, se sme prodaja v dražbališču odrediti samo tedaj, kadar se prevoz tja in nazaj lahko opravi o priliki prevoza drugih reči brez stroškov ali z majhnimi stroški. (§. 281 i. r.)
§• 6.
Prodaja se v dražbališču z dražbanjem. Dražba se lahko po izvršilnih (konkurznih) masah ali po skupinah stvari, tako da se enakovrstne stvari iz različnih mas dražbajo hkratu, pa posamezno. V zadnjem primeru je za vsako maso pisati poseben zapisnik.
Za dražbanje določenih skupin enakovrstnih stvari se lahko naprej ustanovč posamezni dnevi vsakega tedna ali vsakega mesca.
§■ 7.
Ustanavljajo čas za dražbanje se lahko namesto ure začetka določi čas, v katerem naj se
dražba, na primer: v četrtek 10. dne septembra 1903. 1. predpoldne v času med 9. do 12. uro se dražba itd.
§- 8.
Stvari, za katere se ob dražbanju v dražbališču ne podaja ponudba, dosegajoča izklicno ceno, se smejo v dražbališču prodati pod roko, ako bi se ob prodaji pod roko mogla doseči kupna cena, presegajoča doseženo ponudbo (§. 280, odst. 2 in 3 i. r.). Pri tem ni razlike, ali je največja za ta predmet ob dražbanju dosežena ponudba dosegla dopustno najmanjšo ponudbo (§ 277 i. r.) ali je zaostala za njo. Ob prodaji pod roko se stvar ne smè prodati pod polovico cenilne vrednosti, ako pa je ob dražbanju dosežena največa ponudba presegala polovico cenilne vrednosti, ne pod to ponudbo.
Izvršilno sodišče naj ob odredbi prodaje v dražbališču na predlog ali uradoma izreče, ali se smejo stvari v zmislu prvega odstavka, ako pride tako, v dražbališču prodati pod*roko. Na predlog se sme to še dodatno izreči; predlog pa se mora najpozneje dan pred dražbo vpodati na izvršilnem sodišču.
Ako se dovoli prodaja pod roko v dražbališču, naj izvršilno sodišče vselej določi tudi ceno, pod katero se stvari ob dražbanju ne smejo pritrkniti.
§- 9-
Za prodajo reči, ki se v namen prodaje pod roko vpošljejo okrajnemu sodišču v civilnih stvareh v Trstu in se prodajajo v dražbališču (§. 3, št. 3), ostanejo merodajna določila §. 268 i r. Predpis §. 8, odstavka 1 tega ukaza o prodajni ceni ne velja za take prodaje pod roko.
§- 10.
Kako dolgo se sinejo v dražbališče prinesene stvari v namen prodaje pod roko tam pustiti, naj obdobno za določen čas naprej določi in razglasi okrajno sodišče v civilnih stvareh v Trstu oziraje se na opravilno stanje in na prostor, ki je na razpolaganje. Rok za prodajo pod roko naj praviloma ne presega 14 dni. Okrajno sodišče v civilnih stvareh v Trstu pa lahko v posameznem primeru prodajo pod roko omeji na krajši nego obče veljajoči rok hranitve, ako kakovost predmeta ali drugi stvarni vzroki kažejo, da je to potrebno.
§. 11.
V dražbališču se dražba in pod roko prodaja samo ob delavnikih.
§• 12.
Za prodajo določene reči je spraviti v dražba-lišče navadno tretji, najpozneje pa drugi dan pred dnem dražbe. V sodni pisarni ali v depozitnem uradu shranjene dragocenosti in druge dragocene stvari je prinesti v dražbališče redno še-le na dan dražbe same.
Od zunaj poslane stvari, ki naj se pod roko prodajo v dražbališču, je brez odloga prenesti v dražbališče.
§. 13.
Kak izvršitveni organ naj prevzema stvari za prevoz v dražbališče in naj jih oddaja dražbališču.
Prenos v dražbališče v namen prodaje ni uvod kake hrambe (§. 259 i. r.), in zato tudi predloga za prodajo v dražbališču ni smatrati za predlog hrambe, ki je v zvezi s prodajnim predlogom.
§• U.
Ob odredbi prodaje v dražbališču (§. 5, odst. 1) je izreči, da naj pride izvršitveni organ po zarubljene stvari v času, določenem v §. 12, da se prodajo, in da naj jih spravi v dražbališče.
Poznejšemu predlogu, da bi se opustil prevoz stvari v dražbališče, se sme ugoditi samo, ako se hkratu ustavi ali odloži prodajni ali izvršilni postopek.
Ogled stvari, postavljenih v dražbališču.
§. 15.
Tistim, ki želijo kaj kupiti, je dovoljen ogled stvari, postavljenih v dražbališču, v razglašenih opravilnih urah.
Stroški prevoza in hranitve. Zavarovanje.
§. 16.
Stroške prevoza plača najprej državna uprava in udeleženci naj jih povrnejo po tarifi, ki jo je odobrilo pravosodno ministrstvo.
Povrniti druge stroške, ki nastanejo državni upravi s hranitvijo in prodajo stvari v dražbališču, niso dolžne stranke, dokler se drugače ne ukrene.
Nevarnost stvari, ki naj se prodajo v dražbališču, nosi od trenutka, ko so se prevzele v prevoz, državna uprava.
V dražbališče prinesene stvari se morajo zavarovati zoper nevarnost ognja, in se lahko po potrebi zavarujejo tudi zoper vlom in tatvino.
Povračilo prevoznih stroškov.
§. 17.
Prevozni stroški (§. 16) so stroški sodne prodaje in po §. 286, odstavek 2 i. r. (§. 288 i. r.) jih je plačati iz izkupila prodaje.
Ako se izvršilo ali prodajni postopek ustavi, je te prevozne stroške izterjati od zahtevajočega upnika. Več upnikov, zahtevajočih prodajo, naj plača stroške po razmerju svojih izvršilnih terjatev.
V tem preračunu se je na izvršilne terjatve ozirati vedno samo v številki, ki tvori deset kron ali mnogokratnik desetih kron; pri tem naj se okroži na bližnji večji mnogokratnik. Terjatve pod deset kron se ne jemljejo v poštev. Preračunja se seštevaje glavnico, obresti in stroške.
§. 18.
Prevozne stroške, ki se ne poravnajo z odbitkom od izkupila prodaje, je izterjati po predpisih, obstoječih za izterjevanje sodnih komisijskih stroškov.
Skiadnrina za stvari, ki jih ne prevzame zdražitelj.
§. 19.
Zdražitelj ali kupec naj kupljene stvari prevzame takoj ali najpozneje dan po dražbi ali po prodaji. Za stvari, ki se ne prevzamejo pravočasno, naj plačuje zdražitelj od začetka drugega dne po dražbi ali po prodaji skladarino. Z istim časom mine odgovornost državne uprave za kupljeni predmet (§. 16, odstavek 3). Izvršilno sodišče ima razen tega pravico, dati stvari na nevarnost in stroške zdražitelja kakemu tretjemu v shrambo.
Višina skladarine se določi s tarifo, ki jo odobri pravosodno ministrstvo.
Prevoz neprodanih stvari nazaj.
§. 20.
Stvari, ki se ob dražbanju ali v dobi, dovoljeni za prodajo pod roko, niso prodale, je vrniti zavezancu (shranitelju).
Vračilo se odredi in izvrši uradoma.
Stroške prevoza nazaj mora plačati zahtevajoči upnik (§. 17, odstavek 2 in 3).
Ko so se stvari vrnile, mine odgovornost državne uprave (§. 16, odstavek 3).
Hramba v dražbališču (prostovoljna hramba).
§• 21.
Kolikor zadostuje prostor, ki je na razpolago, se lahko sodno zarubljene premične telesne stvari oddajo dražbališču, da se uvede hramba. Za to hramb ' veljajo predpisi §. 259 i. r.; hramba v dražbališču velja za hrambo v zavodu, ki je pod javnim nadzorom.
V §. 4 oznamenjene stvari se ne vzprejemajo v hrambo dražbališča.
Najdaljšo kdaj dopustno dobo hrambe naj obdobno za določen čas naprej ustanovi in razglasi okrajno sodišče v civilnih stvareh v Trstu, oziraje se na prostor, ki je na razpolago. Izjemoma se more doba hrambe v posameznih primerih iz tehtnih vzrokov na predlog podaljšati.
Za take hrambe je plačevati pristojbine. Višina pristojbin se določuje po tarifi, ki jo odobri pravosodno ministrstvo. Gledé pobiranja in prednostne
pravice teh pristojbin veljajo določila §§. 17 in 18 tega ukaza.
Pristojbine za hrambo, ki se prekliče pred dražbo, je poterjati od zahtevajočega upnika po §.18 tega ukaza (§. 259 i. r.).
Gledé stroškov prevoza (prevoza nazaj) teh stvari v dražbališče veljajo zmislu primerno določila §§. 16, odstavka 1, 17, 18 in 20 tega ukaza.
Posebna določila za prostovoljne dražbe v dražbališču.
§. 22.
Da se pride po predmete, in za prevoz (prevoz nazaj) v §. 3, št. 2 oznamenjenih reči v dražbališče, da se dražbajo, da prevzame in porabi izkupilo teh reči, zato je skrbeti sodnemu komisarju, kateremu je izročeno dražbanje.
Prevaža (prevaža nazaj) se na nevarnost in stroške udeležencev. Nevarnost v dražbališče vzpre-jetih reči nosi državna uprava od trenutka, v katerem so se reči izročile dražbališču. Določila §.19 se uporabljajo.
Začetek veljavnosti.
§. 23.
Sodno dražbališče v Trstu se otvori 1. dne julija 1903.1. v Trstu, Via della Sanità št. 6.
Določila tega ukaza stopijo v moč z dnem, katerega se razglasi.
Koerber s. r.