48. številka. Ljubljana, soboto 28. februarja. XIII. leto, 1880. UJi.ii* vBHk dan, izviemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejemali za a v str o-oper sk e dežele za celo leto 16 gl., za pol leta 8 fi s» četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 »rld. .)0 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliku več, kolikor poštnina i/.nafta. — Za gospode učitelje na ljudskih 'šolah in M dijako velja znižana ena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta ti jrld. .r>0 kr., po posti prejemati za četrt leta 8 tfold. — Za oznanila so plačnja od četiriHtopne petit-vrst« »> kr., če se oznanilo enkrat tiska, f» kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. - Rokopisi se no vračajo. — U r eii n i ft t v o je v Ljuhljani v Frane Kohnanovej hiši št. 3 „gledališka stolba". Opra vn iš t \ o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „N'arodnej tiskarni" v Kohnanovej hiSL Slovenski poslanci pri ministrih. Z Dunaja 25. febr. [Izv. dop.J Slovenski poslanci: dr. Poklukar, dr. Vošnjak, pl. Schneid, knez VVindischgriiz, Klun, Pieifer in Obreza so se denes predstavili novemu učnemu ministru, g. bar. Konradu, da mu priporočajo skromne slovenske terjatve glede šolstva. Poudarjali so potrebo kranjske gimnazije, čemur je g. minister pritrdil in izrekel upanje, da se bode dala ohraniti. Potem se je govor sukal o vpeljavi slovenskega jezika na srednjih šolah in prepa-randijah. G. minister je izrekel, da on nij bil niti tačas, ko je bil na Kranjskem, niti nij zdaj prijatelj germanizatoričnih tendenc pri šolstvu. Šole imajo namen ljudstvo izobraževati in temu podloga mora povsod biti domači narodni jezik. V srednjih šolah je pač želeti, da se učenci popolnem nemščine nauce. G. poslanee Sehneid je potrebnost slovenskega kot učnega jezika na srednjih žolah posebno z ozirom na Bosno in Hercegovino nuglašal. Celi pogovor z g. ministrom je pokazal, da on hoče tudi nam Slovencem pravičen biti in da ne pozna tiste animozitete proti slovanskemu življu, s katerim se je bivši naučni minister Streniavr o vsakej priliki ponašal. G. minister je svoje posebno veselje izrazil, da na Kranjskem nij zapustil slabih spominov na sebe, ampak da se tudi od strani Slovencev zaupa v njegovo dobro in pošteno voljo. Popoludne so poslanci dr. Vošnjak, dr. P o k i u k a r in K1 u n Sli k g. ministru grofu Fnlkenhav nu , da so njegovo pozornost obračali na dogodjaje v Idriji, kjer nekateri uiuilniki, odkar poznajo odgovor na in- terpelacijo, tako ravnajo z delavci, kakor da bi hoteli nalašč kak nered provocirati; potem pa lažnjivo vest po svetu trosijo, da so delavci od narodne strani hujskani. G. minister je obljubil, da se hoče natanko informirati, kaj se je zgodilo in kje da je krivda. razgled« Politični \4>«rilllj4> «l<»žcl«». V Ljubljani 27. februarja. Novi naučni minister je C eliom uže j'edno narodno željo izpolnil. Na njegov predlog je nemški gimnazij v Valaškem Mezeriči iz-preinenjen s cesarskim odlokom od 25. t. m. v 6ešvk gimnazij z narodnim učnim jezikom. /,<'l«-/iuO.i oclMok državnega zbora je sklenil resolucijo, v katerej se vlada pozivlje, naj dela na to, da Ogerska odpravi vse ovire, ki avstro-ogerski promet tako škodujejo, in da se zagotovi še pred izvršenjem zakona o Arlbergskej železnici grajenje železnice Zagreb-Sisek, potem da se avstrijska železniška proga sklene so srbsko pri Kikindi. Hrvatska ima tedaj novega bana; s cesarskim ročnim pismom je sprejeta ostavka M a Z uran i ća, banom pa je imenovan grof Pejačevid. „Narodne Novine" pravijo pri tej priliki, da upajo, da se bode zdaj tudi hrvatska aristokracija jela udeleževati javnosti. „Agramer Ztg." pa meni, da sprememba na banskem stolu ne pomenja premembe v sistemu, ker je tudi novi ban P ej ače vi ć ud narodne stranke, ki naj bode skrbel za duševni in gmotni razvoj Hrvatske, ter za „bratsko" sporazum ljenje - z Magjari. — Prav znamenito je, da magjarski listi smatrajo odstop MažuraniČev in nastop Pejačevičcv na banovanje kot svoj dobiček. .Posti Nuplo" je zapazil, da je ton v kraljevem ročnem pismu, s katerim se Mužuranič odpušča, hladan in da se odstopajoremu ne izreka nobena zahvala, niti ne da nobeno odlikovanje. — „Kllenor" pa spremeni bo v Hrvatskoj z „radostjo po- zdravlja" in hvrli energično postopanje ministra Tisze. — To vse kaže, da Hrvatje ne pridejo na bolje. Vii-.»ii1<» dr/ue. lliiHlii listi očitajo nemškim novinam, osobito „Norddeutsche Allg. Ztg.", da delajo politiko na hipotezah. Ali ta organ Bi »markov piše na novo, da naj vprašanje o ruskih utr-jenjih na meji tudi časopisi sosednjih dežel prično temeljito motriti. Temu nemškemu listu dobro pomaga pri hujskanji neka karta, ki jo je izdelal neki Nemec o razpoloženji ruske armade. Na tej nemškej karti se trdi, da je Rusija dejala v okraje: Vil no, Varšavo in Kijev osem armadnih korov, mej tem ko je v ostalih (J okrajih evropske Rusije samo i) armadnih korov. Posebno na zapadu da je Rusija silno namnožilo svojo vojsko. V Peterburgu se je baje odpravilo mesto glavnega guvernerja, na njega mesto pa je stopila komisija za najvišje vodstvo, katerej je na čelu grof Loris- Melikov. Hoče se namreč z vso energijo nihilističkim rovarjem nasproti stopiti. Glede napada na carsko rodbino se poroča, da nje vsi udje stanujejo v istih sobah, kakor preje. Car je še le druzega dno svojej soprogi povedal o napadu. Sploh pa vse nij res, kar se je pisalo, da je zginilo več častnikov iz zimne palače. Dinamit je neki mizar polagano znosil v sobo, sumi se, da je bil ta delavec neki tehnolog. Dokazano pa je, da so peterburgski napastniki v zvezi z nihilisti in socijalisti v Parizu in Genfu. V Carigradu se turški diplomatje še na dalje šalijo s črii«>gror.«*kiiii mejnim vprašanjem. Dobro jim je znano, da albanska liga sama vlada v Albaniji, a vendar Črnogorcem ponujajo zdaj en kos na mesto Plave in Gu-zinja, zdaj drugi kos zemlje. Italijansko posredovanje v tem vprašanji je Turkom prav prišlo, ker jim daje čas, a Črnogorcem to posredovanje nij po všeči, ker namerja Italija pri Albancih samo svoj upliv utrditi s tem, da zanje govori. Potovanje iz Ljubljane v Sarajevo. (Pisal Pr, Podgorski.) Bila je svečuica, in ta večer priredila je narodna čitalnica v Šiški besedo na spomin Val. Vodnika. Sklenil sem torej zadnji večer mej domačini veselo dopr■ nesti, kateri pa mi je še sedaj živo v spominu. Posebno mi je vrla narodnjakinja v deklamaciji „Soca" vedno pred otmi in njen mili glas doni mi še denes na ušesa. Tukuj sem se torej poslovil od svojih in nastopil daljni pot v Sarajevo. Do Siska nij bilo daleč, ker me je želez-nični vlak v malo urah tja pripeljal, a od tu začelo se je takoj težavno potovanje. Sava bila je zamrznena in pokrita z dva črevlja debelini ledom, torej vsak promet zaprt. Brez dolzega premišljevanja sklenem do Broda peš iti, in kakor dober brzopetec res v treh dneh v Brod prikorakam. Mej potom pa sem marsikaj zanimivega videl. Bilo je one dni (od 5. do 8. t. m.) še juko mrzlo in povsod zemlja z najmonj pedenj debelim snegom pokrita, pa v Vojniškej krajini in Slavoniji bil" je goveja živina kakor konji povsod na prostem, na mrazi, prašiči pa so se pasli po šuma h in ob cestah. Pa kako, če je bilo še pedenj snega povsod V Uboga žival /rije sneg tlo znuzuene zemlje in iz nje puli vsakovrstne koreninice. Taka je pasa po zimi! Akopram pa je tu večjidel revno ljudstvo, ima vendar tudi svoje veselje. Kar sem videl pustno nedeljo, ne pride mi nikdar iz spomina. Celi popoludan skozi velike vasi ob velikej cesti kodivši, videl sem, kako so se povsod devojke zbirale, ter pred vaško cerkvijo ali pa sredi ceste „kolo1' plesale. Bile so nekatere mej njimi jako krasne po obličji, kakor tudi v narodnoj noši in kljubu hudemu mrazu so se krasotice do trdega mraka prepevajoč in radovajoč po cesti vrtile. Najbolj čudno se mi je pa zdelo, da nikjer niti jednega mladeniča nij bilo mej njimi, ampak so, kakor tudi možje, /ene in otroci le od daleč gledali. Tako sem došel v Brod. Tu vse mrtvo, kupčija spi, delo počiva in čaka boljšega vremena, govorica po gostilnah in tudi sploh je le: Da se led otaja in Sava odpre, potem bo zopet vse dobro. V podjetji je tu mnogo zidanja in črez poletje bo dosti posla. — Ker si se uže od Siska do Broda privadil peš hoditi — mislim si — hodi še od tu peš naprej, da boš lahko kak zanimiv kraj iz zadnje bosenske vojske bolj natanko ogledal, in laglje ljudi spoznal v njihovih šegah in običajih. Spustim se od Broda proti malemu mestecu Derventu (5 ur hoda*), ki se razteguje ob cesti po nizkem holmci, in tu sem videl prvi 2 turški ženski s pokritim obrazom. Od tod v Kotorsko (5 ur), kjer pa je le železnična *> Kdor hoče v orno ijeneiu časi od kraja do kraja priti, mora biti z Iravih in čvrstih nog. Tis. Tudi mej gospodi dacarji so se taki eksem-plari dobili, da jih je ravnateljstvo užitninskega zakupa moralo iz službe odpustiti, gotovo ne zavoljo možatega in poštenega obnašanja in službovanja. Ta tudi taki se od ravnateljstva še sedaj zopet v službo vzamojo. Ali bi veljal tedaj zgoraj omenjeni nauk le oštirjem in mesarjem na Kranjskem? Ali ne tudi nekaterim gg. d ae ar jem/ X idob r a v i. I.ImIuI«* ur««ltii*t»u. Of, Z. in P, v K. Poslu n poduk o lokalnih razmerah smo ni zapomnili in bomo pazili. Sicer je pa menda bolje, da dopis z O. odložimo, drugače se od druge strani spet rekla-maejo začno in tem se radi ognemo. — (J. K. v x. To so čisto osobne reči, ne spadajo v časopis. — Ponavljamo tižo večkrat i/.rečeno prošnjo, naj se naročnina, inserati in poštne reklamaeije pošiljajo našej administraciji, no uredništvu. Eksekutivne dražbe 28. februarja: Janez <'ehovin (2) iz Malega otoka (2470), Anton Markovčič (3) iz liukovja, Matija I<-• iz Slavine (940), Janez Rebec (2) iz Radohovo vasi (1050), vsi v Postojni; Marijana Pcrko (2) iz Bruhane vasi (358, V Laščah; Hroliliovi dediči (1) iz vnanjih (.ioric (6688 v Ljubljani; Lorenc Kregar (it) iz Podlukovico (1838) V*LjublJMiii; Andrej Kljun (1) iz /ngorja (1050) v Bistrici; .laka Kanjec (1) iz Travnika (4oT») v Itibnici; France Malnar (1) iz Hudega konca (2510) v Kibnici; Janez Zailnik (1) iz spodnje Planine (9106) v l.ogatci; Janez Klanoar (1) iz Vrha (1040) v Laščah; Jože i'jliha (1) iz srednjih Goric (4454) v Ljubljani. Javna zahvala. Slavno društvo „Kranjska hranilnica" je darovala „Glasbenej Matici" slovenskej v podporo svoto 50 gold. Odbor tega društva se „Kranjskej hranilnici" za ta blagodušen dar s tem iskreno zahva\juje. V Ljubljani, dno 25. februarja 1880. Odbor Glasbene Matice". VIII. Izkaz. Opravništvu „Slovenskega Naroda" 10 za strada-joče v srednjej Istri došli nadalje ti-le mili darovi: Prenos VII. izkaza . 404 gld. 81 kr. G. dr. A. Mosehe, odvetnik v Ljubljani ..........15 „ — „ Pri g. župniku in g. županu v Scl- cah nabrano....... 8 „ 50 „ O. Sr. Ferk, zdravnik v Mariboru . 2 „ 50 „ V Radovljici nabrano .... 15 „ — „ Skupaj . SSo gld. — kr. Op avništvo „Slovenskoga Naroda" prevzema fio nadalje darove strndajočim I stranom, bodi - si novce ali tudi različno obleko. II. Izkaz za stradajoče Notrnnjco postonjskega okraja: Prenos L izkaza . 107 gld. — kr. O. Ferk Sr., zdravnik v Mariboru . 2 „ 50 „ V Radovljici nabrano .... 10 „ 70 „ Skupaj " 120 gld. 20 kr. _____ - ____ 25. februarja: Pri Klonu: Dr. Berger, Goldborger iz Dunaja. — Stare iz Kamnika. — Maidio iz Kranja. — Ptigel iz Maribor . Pri Malici * VViiste, W- If. Baller I« Dunaja — Neumeister iz Monakova. — Frank iz Tista. — Limit rman iz Grad-a. Pri avMrijMkem ecNarjl : Boieič iz Cemšenikn. Umrli . za katarom v želodci in črevah. — Janez Matozelj, železniški delavec, 73 let, sv. Petra cesta št. 37, za otrpin-njcm pljuč. V deželmj bolnici: 17. februarja: Marija Bončar, gostaška, 70 let, za Blabostjo. Dunajska borza 2G. februarja. (Izvirno tcifgrafičiio poročilo.; Enotni drž. dolg v bankovcih . . 71 gld. '20 kr. Enotni drž. dolg v srebru ... 71 w 95 „ Zlata renta.........85 „ 45 „ 1860 drž. posojilo......h9 „ 60 „ Akcije narodne banke .... 818 „ — „ Kreditne akcijo....... 304 „30 „ London..........117 „ «55 „ Srebro..........— „ — Napol...........9 . 40 C. kr. cekini........5 « 54 »rt*'rT»#» marke . Kislo zelje na prodaj. O-ra.3<_!___. P,ako-™tillc pri Šentrupertu na 1 »olcnjsk«m ima okolo Mo lil |m><<1 <■-(■< ceiiioi ne izvrstnega kislega zelja ~*m na prodaj. Vse natančneje se izve pri graščinskem, oakrbništvti v Rakovniku, pošta: Št. Rupert, Dolenjsko. (o2—2) salonsk premog in (44—17) po najnižje j coni pri iJ^T A. Debevci, rimska cesta (Gradišče) 19. Dve njivi, jedna za sv. Krištofom, ilruga za smodnišnico (Pulver-tbnruri so prodasta po nizkej ceni. Pogoji izvedo se v KravJeJ dolini nt. 1. pri siiuinenji. (70—1) Stev. 2G15. Hazfflas. (63-2 Mestni magistrat v splošno znanje razglasiT da izkaz prostorov, ki so se na podlagi postave o nastanovanji vojakov dne 11. junija 1870 izmerili, od 24. februarja do 4. marca 1880 v magistratnem ekspeditu zarad reklamacij v očitni pregled razpoložen leži in da se imajo pritožbe v 8 dneh po zadnjem dnevi razpolage podpisanemu uradu izročiti. Mestni magistrat v Ljubljani, dno 20. februarja 1880. Župan: L a s c h a n 1. r. Le jedenkrat podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro. Velikanska razprodaj a. Politično razmere, ki so nastale v celej Evropi, zadele so tudi Švico: vsled teh razmer se je na stotine delavcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi najvekša fabrika za ure, katero smo mi zastopali, se je zaprla začasno, ter mm jo zaupala prodajo svojih ur. To tako zovane aepue ure so najboljše ure celega sveta, kojih okrovi so izdelani iz najfinejšega arebr-nega niklja, bo izredno elegantno gravirani in giljoširani, ter so amerikanskoga sistema. Valed neke vlnittue konstrukcije ne mor« tte titka ura nikdar »okvnrlti, pade .eliko un 41», kine »e atittnlti, a teutlar ura pri tem nI« ne trpi. Proti povzetju, ali vpošiljatvi male svote, katera je pri vsakej bazi ur zaznamovana, s katero je plačana lu pridelana zlata doublu urna verižica, baržunasti etui, glavni ključ za ure in delavska plača, dobi vsakdo najfinejšo repasirano uro skoraj na polovico aaalouj. Vse ure so natanko repasirane, ter Karantujeino u vsako uro pel let. V didtuz |roto-ve|ru iiihikI va lu fe»ti*0(;o soli), 2o. —24. marca v Ljutomeru (007), 80. marca do 3. aprila v Radgoni (823), 5.—12. aprila v Lipnici (1315) in 14. do 30. aprila v Slov. (Jradei (963). — (Okolica celovška) z mestom vred šteje 22.055 Slovencev, a samo 72114 Nemcev, ali vendar bili so nameščeni 3 zaporedju okrajni sodniki slovenščine nevešči. — (Slovensk tolmač v Trstu.) V tržaškem listu beremo, da je advokat dr. Bizjak pri tržaškem višjem sodišči bil zaprisežen kot tolmač za slovenski jezik. — Ko bi avstrijska vlada hotela Rkrbeti za tako uradnike kakoršni hi morali biti, ne bi bili v Trstu pri višjem sodišči taki Lahi uradniki, katerim treba še le tolmača za Slovence. — (Iz Zagreba) se nam piše 20. febr. Denašnji „Slovenski Narod" št. 40, kateri je prinesel v listku izvrsten članek „Besedira o stitrčevičijanskej sekti", je ukraden v narodne) kavarni precej opoludne, tako da ga navadni čitatelji nijso dobili v roke. Ta okolnost dobro karakterizira „stranko prava". — Vreme imamo denes najlepše, včeraj je še sneg padel in zima je migala z repom. Razne vrsti. * (Napadi na vladarje.) V zdanjem Btoletji so se vrstili ti-le napadi drug za drugim : V prvem letu tekočega stoletja sta Arena in Cereassi (24.doc.) segla po življenji Napoleona I. L. 1801 (11. marca ) je bil zadavljen car Pavel II. L. 1804 februarja meseca Oadoudalova zarota proti N a p o 1 e o u u. L 1801) je dijak Staps napulel Napoleona I v Schbnhrunnu. L. 1832 Itcindlov napad na Fer d i na n d a V., 1835 Fiescbi-jev na Loui s Philip p a. Leto kasneje je bil isti kralj pet- sprojel. Kmalu za menoj pa so jeli Turčini drug za drugim copati v ban (^ostivno), kjer pa se druzega ne dobi, ko črna kava. Kaj pisano so me od strani pogledovali, in žal mi je bilo, da som se predr/nil mej Turčine. S časoma začnemo so pomenkovati in kmalu sem zapazil, da nij nevarnosti. Ponujali so mi kave in duhana in prav prijazno se proti meni obnašali. Mej drugim som jih tudi vprašal, če so zadovoljni z avstrijsko vlado; a splošen odgovor je bil, da ne, ker poti turško vlado nijso imeli druge kazni ko zapor, zdaj pa morajo za svoje prestopke tudi denarno kazen plačevati in to je vsem najhujše. Tako sem prišel v Sarajevo; kakšno je to mesto, bilo je uže mnogo pisano. Katje lansko leto pogorelo, je precej u/,<> dodelano, vendar pa je se veliko veliko, ki le/i tako, kakor prvi dan po požaru, a ljudje ne-majo novcev, da bi se dela lotili. — Vreme je tukaj toplo, sneg se vidi le še na visokih hribih. krat v nevarno.ti, stregli so mu po življenji Alihaud, Meturer, D..i.nos, Lekomte in Henrv. 1840 je napadel natakar <)xford, 1849 tesarski pomočnik Krancis kraljico Viktorijo, is U župan Tsrhech kralja Friderika VII-belma IV. pruskega,, 1849 napad na cesarja Vilbelma v Ingelbeimu. 1850 zopet na Friderika Vilbelma, 1853 na kraljico Izabelo. L. 1853 je z nožem napadel Libenvi našega cesarja Fran .1 osipa. Napoleon III. je bil napaden I. 1852 in 1853, Karel III. v Parmi I. 1854. Napoleon zopet 1855, leta 185«; zopet, kraljica Izabela, istega leta kudi kralj neapoljski. I,. 1858 jo Orsini napadel Napoleona II!.. 1. 1861 pa Becker kralja Vilbelma in 1803. 1. je pretila morilčeva roka zopet Napoleonu. 1805. 1. je bil umorjen Lincoln. L 1866 in 1807 je bil v Parizu napaden zdanji ruikl car Aleksander, 1800 Napol eo n , 1872 kraljica angleška in kralj špan j s k i; 1878 Hodel in No-hiling n e m š k e g a cesarju in Moncasi š p a n j-skega kralja v Madridu, Passanante i tal i janskega. L. 1870 je napadel Solovjov ruskega carja, istega leta se je dogodil napad v Moskvi, v Madridu pa < Mero na spanj-skega kralja. :f (D a u d v o r 1 j i v os t, n i i še popolnem zginila so sveta) dokazuje zanimiv dogodek v Berlinu na Marijnem trgu zadnji četrtek, ko je silno deževalo. Ženili in nevesta sta se baš peljala v cerkev k poroki, a nesreča ja zadene in os voza se zlomi. Ž enih in nevesta sta bila oba v silnoj zadregi, lepa deklica se je pričela plakati, ker o takem vremenu nij upanja na pomoč od katere strani. Zdajci se mimo pripelje lepa kočija, notri pa je sedel star mož, vojak. Komaj je opazil, kaj da se je tu zgodilo, ukazal je ustaviti, stopil z vo/a in notri peljal mlado nevesto in nje ženiba. Starec je peš korakal za svojim vozom, blato ga nij strašilo. Tržno porodilo. Ik Truta 23. februarja. |Izv. dop.| Kakor hido v svojem zadnjem poročilu prav omenili, oživila noje kupčija na MikajŠiicm trjru i.nliij nm hčiii /.oprt, tor ho povprašajo posebno boljo po kavi vach vrat. Kava. — K ljubu temu, da no jo zadnji holaud-flki semenj zaključil /, malimi padci, nagildjejo ho •VOjol v nemških lukah tako, kakor tudi tukajšiii holj višjim zahtevam cen, no ndiicliljajcin, in ker je povpraševanja živejše, mogočo ho nekoliko povišane ceno. — TB dni ho cene tudi resnično nekoliko poHkočile, in VHo kaže, da postanejo šo višje. 100 K Ig. Kava Kio navadna . . po gl. 00,— do gl. 72.— „ srednja, . . „ „ 74 — „ „ 78,— „ „ ■rednjeflna . „ „ 70.— „ „ 85.— „ „ lina .... „ „ Hli.— „ „ 1)1.— „ naj line j Sa . . „ „ 0».— „ „ 102.— n Kabin.....„ „ 05.— „ „ 78.— „ Santo« ....„„ 8s.— „ „ 108.— „ St. Ibuiiingo . . „ „ HO.— „ „ 96.— „ dava ..... „ „ KM).— „ „ 110.- „ Malaluir nat. lina i u najfinejša . . „ „ 1»H.— „ „ 105.— Mahihar plaut.. . „ „ —.— „ „ — .— n Cvlon nat. 80.- n „ 109.- n ('e> ion plaut. ired* njelina .... „ „ 110.— „ „ 191.— n Cevlo > plant. lina in 'najliiiejša . . „ „ 121.— „ „ 149.— „ G vlou blier . . „ „ Ilo.— „ „ 150,— „ Moka.....„ „ 120.— „ „ 196.— „ Portorlooo . . . „ „ 130— „ „ 196«— „ Costaiieea . . . „ „ 106.— „ „ 119.— „ Manllla .... „ „ 8.").— „ „ 98.— „ Gumtomala . . . „ „ 109,— „ „ 114.— Olj 0 se še vedno malo povprašuje, a cene ho um stalne in trdne, znamenje, da DOđo svojci /si šali cene, kakor hitro se pomnože naročite i/, notranjih deiela. 100 K Ig. Olje oljkino delano čisto ulelai.......po gl. 47.60 do gl. 49.— n oljkino LOOOO jedilno )iol lino „ „ 4(1. — „ „ 47.— ,, oljkino LOOOO j«^- dilno Inki in najlin. „ ,, 48, - „ ,, 61.— „ oljkino nami/no M. si Angolo pol lino „ „ Uli.— „ „ 68.— ., oljkino namizno VL si. Angelo fluo . . n n 70-— n n 79.— ., oljkino iiaini/.no .M. si. Angolo najflnejo „ , 74.— „ „ 77.— „ oljkino d1 Aiv . . „ „ 71».— „ „ 81.— ., bombaitlO ameriško naj lin« je očiščeno . „ „ 41.50 a n 4.1.— 106 Klg. (Hji> lxinih:i>.no ameriško navadno .... po gl. 3ti.50 do gL 38. n rihje haiiihurško .'l knmno origin. sod l7o Klg.....m m 64.— , „ iu».— , laneno ..... n „ 40. • , g — .— Sadju — je trgovina holj mlačna, mm ravno «e pomča i/. prid«'lovalnili kraiev o ohčutljivem pomanjkanji sadja. Cene vsesko/.i nespremenjene. RoihM po kakovosti . . Smokve ('alamata v vencih ....... Smokve puliieske ▼ io«> gl- 7.— do g|. 8.— 18.— n 18.50 n n IBM n n 18.50 t n 34 — n n 42 — n n 110.— n 1 18.— ■ n 5.50 n 1» 7.25 » n r>.— ■ 7.25 n n .'10.— n 37.— n n :u.— n i» 11.150 »» 11 27.50 ii 11 :io.— n n 81.— n n 84,— " n .11.— » i» 32.— n n :ir».— n « ;{«.— n n 80.— n »» 89,— it i« 02.— ii ,, 100,— Kazno hI ago: 1 . u kalrin. . ii ii 11.— ii n 14.50 M j ilo (!anea..... it n —.—. it ii —.— „ Candia .... ti ii 4(5.— ti ii 47.— . ('orlVi..... ll ti 27.— ii ii 37.— Kiho nlanike (hiiringe) Varmoiith orig. nodček _ n 21.— ii 21.50 Kiho polenovke (stock- n n 24.— _ i. .'14.— Kum Jamajnki . liler ii ii 1.— 1.45 Vino Ciprsko . hcktl. n n ;i8.— n u «5.— „ M a lan a . arohit n n n.— n n 14.— n Ket'ošk istr. hotiljii ii i. - it ii 1.10 Kiž — ima šo vodno stalne ceno o nekoliko lioljšem povpraševanji. 100 Klg. Kiž italijanski «1ah . . po gl. 20.— do gl. 20.50 „ „ navaden . „ „ 21.— „ „ —.— n n Hiednjelin „ „ 21.50 „ B —.— ti".....89— „ „ -.- - najfinejši . „ „ 98.60 „ „ 21,— . Kangoon !■», . . . n H 17 50 „ „ —.— H»; • • . mm 16.60 „ , 10.75, Slanina iti mast. — ž Angleškega ho poroča o padlih cenah; ker so pa tukajšnje eette še vedno nižjo od angleških, ne upliva angleški pad na naš trg nič, ler se trgajo to tvari ne tu po nespremenjenih trdnih cenah. Slanina hrhtauoe v orig. zabojih z znamenjem „Aiičor" z 10 do 12 kosi....... Slanina hrhtanee v Orig. zabojih z znamenjem _8quireM i ll do K» kosi....... Slanina hrhtanee v ori^. zabojih z znamenjem -Sauiro" i 11 do 16 kosi....... .Mast svinjska angleška Bancrofl la .... Masi svinjska angleška Wllcox 1»...... boj dalmatinski _ tržaški..... 100 Klg. po gl. 15.— do gl. 40.— 44.— 48. — 61.— 49, — 40. -41.60 41.50 43.50 „ 50.— n II — . 49.60 Petrolej. —- Kakor urno opomnili zadnjic, je to blago novejši čas zopet trdnejše 0000, ker se nali ijajo vse BOlOgO v trdnih rokah; ilrži si! cena u>.6 11 dni j na 10 1 j gld,, UtOgOO le nekoliko poskočiti; 0 naglej, močne j rasli ceno «e vendar ne more govoriti, 100 Klg. Petrolej točne izvršbe . po gL 10.10 do gl, —.— Pomači pridelki. — Trgovino Sloni le postala zadnji čas Ropot živalmeiša, itn' ho se pouralilo posebno Btiejse vrste, ker v notranjih dolelsh pomsnj- k 11 j i ■ koks, biilnu,«' Itd., in se možno povpr&SUJO pu njein — Maslo čisto -/.aiieiuni jeno o zatitevanji le za tukidlno rabo; eene ujiadajo \edno. — Za slive nij se nikake kupčiji', cene se jim tedaj vedno znižujejo. — 1'Senii i in kotuzi Jo trgovina vedno mlačna; ravno tako tiueJMiiii mokaui, katerim so 0800 zadnji čas pale. 100 Klg. Fižol kokn (novi) ... po gl. 11.75 ilo gl. 16.96 „ boliinjoc .... „ „ 13.— „ „ HJ.'J.'i „ beli...... „ 12.50 „ „ 18.— - Hvetlordeči . . . „ _ 12.— n _ 12.25 Iz Londona se piše v „Hamb. Nachr.", da je mej Rusijo in Anglijo neki dogovor glede azijatskega vprašanja. Po tem dogovoru naj M Rusi začasno zasedli Mrv, a kolikor rasa bodo tod nitki vojaki, bodo pav Ih*ratu ali angleški ali perzijski vojaki, Glede Perzije pa sta se ti dve državi dogovorili, da v Perzijo ne smejo ni angleški ni ruski vojaki stopiti dotlej, dokler bode Perzija neodvisna država. — Vse to nij kaj verjetno. Iz H< 11 u n.« se poroča, da zahtevajo roparji za polkovnika S\ nga 80.000 gld. odkupnine. Turška vlada se baje trudi, da bi prišla roparjem do kože, ali — prevelik sneg je, in tako no morejo priti do njih v gorovje. V Solun je prijadrala angleška vojna ladija „Antilope". Dopisi. ■z I/jiiItlfaiM* 26. febr. [Izviren dop.j Članek v denašnjem broji „Slov. Nar.", ki osvetljuje nesramno s t r a n k a r s t v o tukajšnjega brez štemplja izhajajočega nemškega , uradnega časopisa „Laih. Zeitg.", je bil povsod potrjen, da resnico govori in da pove le še premalo! Pogrešali smo vprašanja do slavne deželno vlade, ki je vendar vrhovni nadziratelj uredovanja tega lista, kako more ona dopustiti, da se v „Laib. Ztg." Sčuje zoper narodne terjatve in poslance, ker je nje načelnik vendar objektivnost obetal? Če hoče g. Suppantsehitsch na vsak način svoj „furor teu-tonieus" na prodnj iznesti, naj si ustanovi svoj list, če ima zakaj, vladni list pa bodi Tsaj nevtralen, če užo nehčeš patrijotičen biti! Na stroške nafiih davkov mi ne »lamo nemčur-Bkc politike tirati in renegatske misli zagovarjati, to pa še tem menj, ker sami ministri uže nam narodne pravičnosti obetajo, kaj se bodo torej n o m s k u t a r s k e male šribarske duše tu repenčile! Iz Nodrnžlc«* 24. febr. flzv. dop.] Ne morem si kaj, da bi se nekoliko ne spod-taknil ob dopis v štev. 40. „Slov. Naroda". G. dopisnik obžaluje, da se je minoli predpust veselica dvakrat vršila, pa — ne jedenkrat, to hoče toliko reči: kakeršen zadaj, tak po hrbtu. Vprašal bode kdo, kako je to, da „ bralno društvo" v Sodražici tako hira? Na to bi jaz prav lehko odgovoril. Kakor udu, odkar se je društvo ustanovilo, to je uže jednajsto leto, ho mi razmere lehko znane. Zal mi je, če se zmislim na prva leta nazaj. Rekel bi, da skoraj gotovo nij bilo društva na Kranjskem, enakega našemu. Od koder koli je človek k nam prišel, postaja in nekaj lesenih barak, in od tu 1 ure hoda je Doboj. DobOJ leži na trdem skalnatem hribu, naravna tvrdnjava, a bolj proti turškoj ko av-strijskej strani obrnena. Nad trgom na visokoj skali pa stoji tvrdnjava kakor mogočni grad in gospoduje črez roko Bosno in njeno obrežje Solnce je prijazno posijalo črez gore in jaz se napotili) proti Maglaja (4 urah). Kake pol ure pred Maglajom ugledam poleg ceste neobeljon brezov križ, pod katerim gotovo kak odlifineji vojnik nase velike domovine počiva. Ne morena knj, da ne bi vzel klobuka raz glave in zdilmil : Bog ti daj večni mir! — Četrt ure dalje je v breg pri malem virčku vzidana ka-monena plošča z napisom: „Husnreiupielle"; tudi tu se popotnik rad ustavi in s pnžirknm hladno vode ugasi žejo. Še malo dalje in ugledam strašni — Maglaj, gnezdo, čegar prebivalstvo je naše hu-zuje tako Častno sprejelo in potem zavratuo je rekel: kakor v Rodražico pridem, zdi se mi, kakor bi v kako večje mesto prišel. In če pomislimo nazaj, kako so se poprej veselice pogostoma vršile, in pri vsakej se je sešlo i mnogo osob od vseh bližnjih krajev, in sicer 1 osob većjidcl omikanega stanu: kje je tisto < petje! kje so igre! kje deklamacije, in kje i govori! Marsikdo očita, kako je to, da nij več takih veselic, kakor prva leta, a kdo je tega vsega kriv V Jaz mislim: če je pred Slo, zakaj bi zdaj ne V Vprašal bodo kdo, kako pa to, da je preje šlo, — zdaj pa ne? Jaz mislim, poprej je šlo lehko, pomagali so nam duševno < in materijalno naši sosedje Kibničanje, Ložanje j in Lnščanje; poleg tega pa tudi sodelavali v ; petji, igrah; z eno besedo rečem : takrat smo | poznali, kaj da je jedinost in sloga, in koliko i se da z združenimi močmi doseči. Kako pa, j da zdaj nij take edinostiv Na to je prav lehko odgovoriti. Dopisnik v št. 40. „Slov. Naroda" i ribniške „maske" tako traktira, da sloge no i podpira. (Tega namena mi nijsmo videli, sicer bi bili dopis v koš vrgli. Ur.) (i. dopisnik gotovo ne pozna, kaj so „pustne burke". Vrli | Kibničanje nas slednje leto obiščejo o tem i času, ravno tako so nas tudi letos in to k veselju vseh Sodražanov, (čeravno ne g. do- ] pisnika). ■z Koftfniifcvlcc na Dolenjskem j 25. febr. [Izv. dop.] (Tombola v korist Notranj cem.) Tudi mala Kostanjevica nij hotela zaostati za družim i mesti in je položila po moči darilce stradajočim. To prizadevanji obče priljubljenega okrajnega sodnika gospoda dr. Gestrina in gospoda Samse nabralo se je mnogo lepih prostovoljno donesenih dobitkov za tombolo, da se vsi dohodki tombole brez vsacih odbitkov porabijo in odpošljejo stradajočim Notranjcem potom deželne vlade. Tombola vršila se je preteklo nedeljo, 22. februarja, v pričo mnogobrojnoga občinstva v nalašč v to svrho prepuščenih prostorih, primerno okinčanih, gospod Kuntarieovcga doma. Na-vzočnih bilo je ljudij vseh stanov, gotovo geslom „sloga jači," in videti je bilo gospodov duhovnikov, uradnikov, meščanov in druzih posestnikov iz okolice prišcdših več ur daleč, in tudi zastopnic krasnega spola, želeCih po moči pomagati sobratom Notranjcem. Tombola donesla je lepo svoto 73 gld., kateri se odpošljejo na dotično mesto. Pred tombolo in po tomboli pele so se po domačih napalo! Skoro bi me bilo strah Črez most v J trg iti; čeravno je ljudstvo uklonjeno in pohlevno, vendar tvrdnjava in zidovje ponosno na skalovji stoji, kakor bi hotelo reči : Jaz sem nepremagano 1 Pri velikoj cesti pred trgom je pokopališče, kjer porivajo tukaj padli buzarji, prav lepo je vrejen in nekateri grobi okinčani, kar je tukaj nenavadno. Da pa Ma-glajčani ne bi kmalu svojega zločestva pozabili, pustili so jim en oddelek huzarjev v spomin. Štiri ure hoda sem potreboval v Žebee. Tudi tu na prijaznem holmci pred trgom vrsti se mnogo grobov, in lep kameniten spomenik vabi potnika bliže, da si ogleda njegov napis, ki naznanja, da tu počiva Viljem K u bin, nadporočnik 47. peš-polka Bartung, Da so taki slučaji za tujcu v nekdanjej turškej zemlji jako ginljivi, verjami vsakdo. Zebče je mej vsemi dozdnj imenovanimi kraji največji, in leži v ravnini poleg železnice. I Od tu je dobrih G ur hoda v Vranduk, in nekaterih tujih pevcih domače pesni, da S9 je veselica poveličevala. Hvala omenjenima gospodoma za njihov trud, hvala gospodom pevcem za poveličevanje blagim namenom odredjene veselire, hvalit vsem darovateljem dobitkov in vsem nežnim udeležovalkam in dobrosrčnim udeleževnlcem, ki so pripomogli k tnkej lepej svoti, z željo, da bi našli mnogo posnemovalcev in posne-movalk. Domače stvari. — (Organ kranjskih nemškutar-skih uradnikov), kateri so v ,.konstifuci-jonalnem društvu" in v ljubljanskoj kazini zbrani, vrlo nadaljuje o p o z i cij o n n 1 n o politiko proti vladi. Vladno politiko imenuje na pr. 2f>. februarja v drugem Članku: „die politik der vvid e rs p r (I che ", z m e S n n o t in deva ministre zelo na rešeto. Mi nemarno nič zoper to. Svoboda! Ali to hočemo pa vendar lo spet ponoviti, da jo bilo narodnim uradnikom nekdaj prepovedano „Slovenski Narod" le čitati, ako je bil na sumu, da bi rad zoper Auerspergovo vlado pisal, kajti res pisati niti nij smel, zato je g. Peršo skrbel« — (Imenovanje.) Pravni praktikant Franc Vedernjak je imenovan avskultantom na Kranjskem. — (Fresku8 nje) učiteljske za ljudske in meščanske šole se bodo vršile v Ljubljani dne 1!>. aprila in prihodnjih d nij. Vsak, kdor se hoče preskušnji podvreči, mora se do R). aprila oglasiti pismeno pri deželnem šol. nndzornistvu. — (Premembe pri učiteljstvu na Kranjskem.) Definitivni so postali: Franc Lunder, nadučitelj na Tlaki; Franc Kalin, učitelj v Vremu in Marija F ran cel j, učiteljica v Št. Vidu nad Ljubljano. Josip Bez! a j postal je stalni učitelj na meščanskej šoli v Krškem; Ivan Žirovnik, stalni prvi učitelj v /gorenjih Gorjah. Franc Papa iz Kočevja za nadučitelja v Metliko, začasno vodstvo fiolc v Koč.evji pa je dobil Josip Spin tre. Na mestnej dekliškej Soli v Ljubljani je postala pomožna učiteljica gospica Marija Rod re kar. — (Odbor društva „Triglav") t Gradci uljudno vabi gg. članove k IX. rednemu zborovanju v soboto 28. t. m. v gostilni nzur Paštete" (Sporgasse, 28. I. nadstr.) Na dnevnem redu: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem zborovanji. 2. Slovenščina kot predmet na J ki je zopet na strmem skalovji in pod katerim je velika cesta prekopana, pri vhodu nad prekopom je napis: Tunnel Franz-Josef L; od tu se v 'A urah dojile v Zenico, kjer je zadnja žoleznična postaja, in mesto jo nekoliko ve'je ko Zebče. Iz Zenice se pride po velikej cesti v <>, po stezi črez hrib pa v 8 urah v Buzovačo, od Buzovače pa v 6 urah v Kiseljak, katero ime izhaja najbrže od tod, ker je v okolici več kislih izvirkov, in dve uri nad Kiseljakom uže sem kislo vodo pil. Dalje se v petih urah pride v Blažu j, kjer ima tople rudninske kopeli (vvanne mineralhiider) in od tu se uže vidi Sarajevo, kamor je pa lo Se 2 uri peš hoditi. Po tem poti jo mogoče od Broda v 4 dneh v Sarajevo priti, ki meri 242 kilometrov, a mora se vsak dan 12 ur dobro hoditi. i Naj še omenim, kako sem prenočeval. Zadnjo noč ostal sem pri nekem Turku nad i Kiseljakom, kateri me je še dosti prijazno