List za šolo in dom.
Izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca, ter velja /a celo leto 3 gld.« za pol leta 1 gld. (»0 kr. Posamezne številke dobivajo se p« 15 kr. —Na anonime dopise- se ne ozira. — Rokopisi in na oceno poslane knjige se ne vračajo. — Spisi in dopisi naj se blagovolijo pošiljati (frankirani) uredništvu; naročnine, oznanila in reklamacije pa upravnistvu: Keiserstrasse S v 31 ur i boru. —Za oznanila plačuje se od navadne vrste, če se
enkrat natisne 15 kr.
Vsebina. Kako se goji v šo'i sočutje. — Marka Fabija Kvintiljana govorniški pouk. — Botanični listi. — Fizikalni poskusi v narodni šoli. (Priloga.) — V zadevi »zaveze slovenskih učiteljskih društev". — Poročilo o pošiljatvali itd. — Dopisi. — Razne stvari. — Inserati.
Kako se goji v šoli sočutje.
Das ist die schonste, geheime Verbin-dung der Monschen, wenn jeder darauf denkt, die kurze Lebenszeit, die er hier neben dem andern zubringt, diesem, soviel er verinag, mit allem Guten und Schonen auszufiillen.	Aucrbaeh.
Ne bomo sodili pesimistično, ako sedanji čas imenujemo čas materijalizma in samopašnosti. Blagi čuti, ki človeka odlikujejo, se ne morejo razvijati, sebičnost in trdosrčnost jih navadno zadušite. Tako je iudi sočulje in milosrčnost do bližnjega dandanes kaj nenavadnega. Kako to, mi lahko kdo zavrne, ali se ne sliši in ne bere čestokrat, da je ta ali uni toliko daroval za uboge in nesrečne? „To je vse pesek v oči", pravi Stritar, „tisto nabiranje po časnikih, tiste zastave in igre vbogim na prid, sama ničemurnost in samopridnost, pravo zasmehovanje uboštva!" Mnogokrat se pa tudi brezsrčnost prav očividno kaže. Stritar očita bogatinom tako-le: „Vain gre jed še le takrat prav v slast, ko vi dite stradajoče berače v kotu. Drdrati se v pozlačenem vozu tako, da kolesa blato mečejo mimogredočim v obličje, to je še le pravi vrhunec veselja!"
Bogastvo torej ni zavetje sočutja. — Za reveža pa je v sedanjem času boj za obstanek golega življenja tako težaven, da v borbi za vsakdanji kruh mnogokrat bližnjega ne mara. V domači hiši se po tem takem za gojo sočutja malo ali nič ne skrbi. Ljudska šola! tebi zopet izročimo to lepo nalogo v zvrševanje. Tvoje delovanje bo tudi v tem obziru brez dvombe plodonosno. Da je goja sočutja za človeško življenje jako važna, o tem nikdo ne bo dvomil. Sočutje je podlaga in vir vdanosti, prijateljstva in ljubezni.
Lessing pravi: „Sočutljiv in milosrčen človek je najboljši; sposoben za vse človeške kreposti". —■
Nastane sedaj prašanje, kako naj reši šola svojo nalogo.
Da se zamore gojiti sočutje, je potrebno, da občuje človek s človokom in z naravo, ki ga obdaja, kajti le na ta način bode spoznal tuje veselje in gorje, in začel sočutiti. Naša skrb bode, da učenci, ki vstopijo v šolo, ne ostanejo samotni, da se marveč v prijateljstvu oklenejo drug drugega, da pa tudi obču-\ D^- Denfcšnji list ima 4 strani priloge. -3»H	13
jejo z naravo; da živali in rastline ne smatrajo le kot naše sužnje, ki našim potrebam služijo, marveč kot bitja, ki tudi čutijo, bitja, ki človeka razvesele.
Govorili bomo najprej o občevanju naše mladine z naravo. V tem nas učenci, posebno v prvih letih, sami podpirajo; saj se za nič ne zanimajo tako, kakor za naravo, ki nas obdaja, posebno za živali. Kako se vesele že nad podobami živali, kako natančno opazujejo žive! Poprašujejo, kako žive, kaj jim ljubi, kaj jim škoduje itd. Posebno se zanimajo za domače živali, za živali v vrtu, v gozdu. Ne motimo nedolžnih otročjih nazorov; ne govorimo prezgodaj o tem, kako služijo raznim potrebam, da nam včasi tudi škodujejo. Za to je pozneje čas. Ce se na to oziramo, moramo tudi povedati, da jih je treba usmrtiti. Izvrstno sredstvo za gojo sočutja nam podaja naravopisni pouk. Da bo dosegel svoj namen, mora nam predočevati kolikor mogoče živali žive. Otroci naj opazujejo čudapolno vravnavo in posebnosti raznih živali in rastlin. Treba je, da predočujemo živali v raznih položajih, tudi tedaj, če trpe. Pokažimo jim pri priliki ptiča, ki je vnesrečil, in ki bo brez naše pomoči moral poginiti. Ozirati se moramo tudi na one živali in rastline, koje se navadno ali prezirajo, ali celo zaničujejo. Opozorujmo učence na mravljo, na črviča, na pohlevno vijolico itd. To se najlažje godi pri izletih. Pri tej priliki hočem nekaj besedi spregovoriti o imenitnosti izletov v vzgojevalnom obziru. Šolski vrt ne bo služil (emu namenu. Pri vstanovi šolskega vrta vladalo je posebno stališče. Za mnogovrstno opazovanje, ki nam je treba, je šolski vrt preozek; če bo prilika, podali se bomo na prosto, na polje, v log, na hrib. Nevednež bo sicer vihal z nosom in rekel: „Cemu je tega treba 1 Skoda za čas, ki se potrati!" Ta ne pomisli, da se narava in bitja v naravi ne dajo opazovati iz knjig. Neposredno opazovanje rastlin in živali v naravi bolj služi našemu namenu, kakor poučevanje med pustimi stenami. Na Nemškem so takovi izleti na ljudskih šolah organizovani in gotovo z dobrim vspehom. Govori in poteguje se v novejem času mnogo za vstanovo pouka v morali.
Ne vem, če izleti v prosto naravo ne bi blažili bolje srca naše mladine, kakor vedno moralizovanje. Kaj se pri takih sprehodih opazovati da, je prav mnogovrstno, in ko bi hotel vsega omeniti, ne bi prišel do konca.
Posebno v spomladi, če narava razprostre vso svojo krasoto, je najprimernejša priložnost, mladini vcepiti čut in ljubezen do narave in njenih bitjij. Kako vplivajo krasni pomladanski dnevi na človeško srce, nam lepo izrazi Stritar z besedami:
„Oj gozd prijazni, Bog te sprimi In mehko tvoje mladovje ! Ko zrem te spet po dolgi zimi Veselo vriska mi srce.
Mlado, krepko se zopet čuti Ko vidi vse okrog živo; In mladi čuti v njem peruti
Na dan razpenjajo krepko".	(Dalje sledi.)
»T4
Marka Fabija Kvintilijana govorniški pouk.
Iz latinskega jezika preložil prof. Fr. Breznik.
(Dalje.)
Poglavje 12.
Zakaj ima prost« ljudstvo nestrokovnjake za bolj duhovite kakor učene
govornike?
Tudi tega ne bi zanikal, da imajo ljudje dostikrat nestroko vnjake za boljše govornike; to napačno mnenje pa izhaja prvič od onih, ki zmatrajo stvari brez umetnega pristavka za vplivnejše, češ, da se kaže v razlomljenju, trganju in vlačenju večja moč nego v odpiranju, razvozlanju in peljanju. Saj imajo ti ljudje orožja neveščega gladjatorja, ki v borbo dere, in borca, ki se z vso telesno težo na napaden predmet vleže, za hrabrejšega; dočim se pogostokrat tudi ta z lastno močjo porazi in roka gibčnega nasprotnika njegov silen napad odvrne. A v tej stroki se nahajajo stvari, ki neveščake čisto naravno varajo; tako zmanjšuje umetna razdelitev govora, da-si je v pravdah zelo vplivna, na videz spretnost, in nevednost se višje ceni nego olikanost in neurejene stvari se zde bolj blagoglasne nego umetno sestavljene. Vrh tega so si vrline in napake v nekem oziru sosede, zatorej se ima opravljivec za odkritosrčnega, pre-drznež za junaka, zapravljivec za radodarneža. Pa neveščak očitneje opravlja in češče deloma na rovaš sprejetega varovanca, včasih tudi na svoj. Tudi s tem si pridobi ljudi, češ da ljudje zelo radi to slišijo, česar sami ne bi bili hoteli povedati. Drugič se tudi oni manj izogiblje nevarnosti z ozirom na izraževanje, ter brezmerno poskuša; vzbog tega se včasih pripeti, da tisti kaj velikanskega najde, ki vedno pretirano išče; pa to se redkokrat zgodi in ne odškoduje gotovih napak. Tudi zaradi tega se vidijo nekaterim nestrokovnjaki boljši govorniki, ker vse povedo; učenjaki pa le izbrane stvari prednašajo in nikdar čez mero. Nadalje, ker se ne brigajo za vtemeljenje svojih trditev. In tako se ognejo nenaklonjenosti raziskavanj in dokazov pri skaženem okusu ljudstva in se le s tem pečajo, kar ugaja ušesom poslušalcev če tudi s pomočjo nepo štenih sredstev. Tudi misli same, po katerih edino hrepenijo, se bolj odlikujejo, dočim je vse okoli njih grdo zanemarjeno; kakor bliščijo lučice ne v senci, kakor Cicerox) pravi, ampak posebno v temi. Naj se tedaj le imenujejo, kakor se poljubi, duhoviti, pa to je gotovo, da si vešč govornik tako pohvalo ' v sramoto šteje. Vendar je treba priznati, da tudi olika nekaj odvzame, kakor pila hrapavim, brusni kamen tumpastim stvarem in starost vinu; a ona odstrani napake, in le za toliko se je ono, kar je olika opilila, zmanjšalo, kolikor je boljše postalo. Pa tudi s kretanjem in izgovarjanjem se poganjajo ti za dobro ime vrlega govornika. Kajti oni povsodi krite in vse, kakor sami to imenujejo, s povzdigneno roko iztulijo besneči v silnem semtertja tekanju, sopihanju, ošabnem kretanju in majanju glave. Sklepanje rok, bitje nog ob tla, trkanje na stegno, prsi in čelo, vse to čudovito vpliva na prosto ljudstvo; dočim ne razume strokovnjak samo v govoru mnogih stvarij skrajšati, spremeniti in razvrstiti, ampak posebno pri prednašanju vsaki barvi govora potreben kret telesa priličiti, in je rad skromen in hoče kot tak veljati, če je
') O govorn. III, 26.
kaj pomisleka vredno. A tisti govorniki imenujejo to moč, kar je bolje rečeno sila; dočim vtegneš včasih ne samo takih igralcev ampak tudi, kar je sramot-neje, učiteljev najti, ki se po kratkih govorniških vajah ne brigajo za teorijo, kakor jim notranjost pove, daleč okoli kričijo in one, ki so oliki večjo čast izkazali, bebce, suhoparneže, strahopetneže in slabovedneže imenujejo, kakor baš kaka grda psovka prileti. Pa jaz onim čestitam, ki so brez truda, brez teorije in brez šolanja zgovorni; a jaz, ki sem učeniški posel vže zdavna odložil in tudi foru se odpevedal misleč, da naj častneje moje poslovanje končam, dokler me še ljudje zahtevajo — jaz se hočem v moji brezdelici tolažiti z raziskavanjem in popisovanjem takih stvarij, ki bodo mladenčem zdravega razuma koristile, mene pa gotovo razveseljevale.
Poglavje 13.
Katere meje ima umetnost?
A nihče naj od mene ne zahteva takih pravil, kakoršna so premnogi strokovnjaški pisatelji spisali, da bi tako rekoč neizogibljive in neizpremenljive zakone prednašal učeči se mladini; pričenja se vsekako z uvodom in ta mora nekakošen biti, potem sledi povest, na to pravilo za pripovedovanje za tem glavni stavek ali, kakor nekaterim ugaja, opis, na to preporne točke v določenem redu in drugo, česar se nekateri tako silno drže, kakor da ne bi bilo prav to drugače napraviti. Seveda bi bila retorika čisto lahka in malenkostna stvar, ako bi se dala v eno in kratko pravilo spraviti; pa večina pravil se iz-preminja po predmetih, času, okolščinah in po potrebi. In zatorej je za govornika najvažnejša stvar premišljevanje, ker se mora mnogovrstno in po do-tičnih razmerah ravnati, Kaj? Boš li vojskovodji zapovedal, kedar bo bojni red napravil, da naj tukaj čelo postavi, tukaj krili na obeh straneh naprej pomakne, tukaj konjenike pred krila namesti? To bo morda prav pametna taktika, kolikorkrat bo mogoča; pa vzpreminjala se bo po naravi kraja, če bo n. pr. hrib nasproti stal, ali reka, če se ji bojo griči, gozdi in druge nepri-ličnosti vstavljale. Spremenila jo bo sovražnikova posebnost in položaj trenutka; sedaj se bo treba bojevati z ravnim, sedaj s postranskim bojnim redom, sedaj s pomožnimi četami, sedaj z legijo, včasih bo tudi vgajalo hrbet pokazati, kakor da bi bežali. Torej bodo stvari same učile, je-li uvod potreben ali odveč, ima li biti kratek ali daljši, naj se li ves govor k sodniku govori ali s pomočjo kake figure do koga drugega obrne, naj se-li pripovedovanje okrajša ali obširno razprede, ima li biti neprestano ali razvrščeno, naj se-li vrši v naravnem ali spremenjenem redu To isto velja o zaporednosti prepornih toček, ker se pogostokrat pripeti, da v taisti točki koristi sedaj to sedaj ono raziskavati. Saj ona pravila niso bila potrjena po zakonih ali ljudskih vkrepih, ampak korist jih je izumila. Jaz sicer priznavam, da so ta govorniška pravila koristna, drugače bi jih tudi ne bi spisoval; ako nam bo pa baš ista korist kaj drugega svetovala, se bomo te držali ne oziraje se na pravila učiteljev.
Jaz bi najbolj to-le veleval in na to brez nehanja opozarjal1): na dve stvari naj se govornik pri vsakem nastopu ozira, kaj da se spodobi in kaj da koristi. Pa dostikrat koristi v onem določenem in vkoreninjenem
') Verg. Aen. III, 436.
redu mnogo kaj izpremeniti in včasih je dostojno, kakor pri kipih in podobah vidimo, da se obleka, obraz in postava izpreminjajo. Kajti ravno stoječa podoba najmanj zanima; saj je vendar • podoba, s celim obrazom nasproti obrnjena, z visečimi rokami, se stisnjenimi nogami, nevkretno delo od nog do glave. Ona obratnost ali, da bolje rečem, gibčnost vdihne tudi kipu življenje i d čut. Zatorej niso vse roke po enem kroju vpodobljene in v obrazu se nahajajo mnogovrstni izrazi. Nekatere podobe predočujejo tek in naglost, druge sede ali slonijo na čem; te so nage, one oblečene, nekatere na oba načina sestavljene. Kaj je tako zamotanega in trudapolnega kakor je znani Mi ronov *) metalec diska? In vendar če bi kdo delo kot slabo izvršeno grajal, ali ne bi bil tak človek o umetnosti malo poučen, v katerej sta baš novost dela in težavnost hvalevredni? Tako zanimivost in prijetnost povzročujejo tudi figure, ki se nahajajo ali v mislih ali besedah; one nekoliko navadno po-spremenijo in v tem sestaja njihova vrednost, da se oddaljijo od vsakdanje navade.
Na podobi se vidi navadno cel obraz; vendar je Apel2) Antigona le od ene strani naslikal, da bi napaka zgubljenega očesa podobe ne kazila. Kaj? Ali ne bomo v govoru nekaterih stvari zakrili, bodi-si, da jih ni treba pokazati, bodisi, da se ne dajo primerno izraziti? Tako je storil, kakor menim, Timant3) iz Kitna na oni sliki, s katero je Tejskega Kolota prekosil. Ko je bil namreč pri žrtvovanju Ifigenije Kalhanta žalostnega, Uliksa žalostnejega naslikal in Menelaja v taki žalosti, kakoršno more umetnost sploh izraziti: je, porabivši vse stopinje žalosti in nezmožen očetov obraz primerno naslikati, njegovo glavo zakril in vsakemu opazovalcu prepustil očetovo žalost presoditi4). Ali ni temu podoben Salustijev5) izrek: „Menim namreč, da je bolje o Kartagini molčati, kakor malo povedati?" Zatorej sem se vedno prav malo ravnal po pravilih, ki se -mAMs/A imenujejo, t. j. (da jih tako dobro, kakor morem, preložim) uni-versalia ali perpetualia6). Kajti le redkokrat se izumi pravilo, katero se ne da
1)	Miron, rojen v bojotskih Elevterah, slaven kipar, bil je součenec Fidijev in Po-likletov pri Ageladu. Upodabljal ni posebno bogov marveč atlete in živali. Izmed kipov, ki so predstavljali metalce diska, je bil njegov kip najboljši.
2)	Apel bil je glasovit. grški slikar v dobi Aleksandra Velikega. Posebna vrlina njegovih slik je bila milota,	sploh se je on bolj odlikoval po najvišji dovršenosti v tehniki, kakor vzornosti predmetov. Najlepša izmed njegovih slik je bila ona, ki je predstavljala boginjo Artemido, obdano od žrtvujočih devic, in pa ona, na katerej se je, Afrodita iz morja dvigala.
3)	Timant iz Kitna, ali iz Sikjona bil je sovremenik Parazijev in Zevksov. Najlepša Timantova slika je bila ona, ki je predstavljala žrtvovanje Ifigenie. V starem veku se je trdilo, da so se Timantove sliko bolj vganiti dale, kakor se v resnici predstavljale, ker so zelo mnogovrstne in idealne predmete predoeevale.
4)	Tako soglasno poročajo in sodijo: Ciceron (or. c. 22), Plinij (XXX, 10, 36) in Valerij Maksim (VIII, 11). Less ng je v Laokoontu drugega mnenja. Da je Timant Aga-
menanonovo glavo zakril, ni bila kriva nevzmožnost niti umetnikova niti umetnosti, ampak umetnost ima svoje meje in teh ne sme umetnik prekoračiti. Prevelika žalost, ki se v tem slučaju pristoja Agamemnonu kot očetu, se kaže v izkrivljenem obrazu, ki je vselej grd. Umetnik pa se je moral ukloniti lepoti, prvemu načelu umetnosti. Torej je to zakril, kar hi bilo zoper lepoto.
6) Salust. lug. c. 19.
6) Občna pravila.
na nobeno stran omajati in podreti. Pa o tej stvari bom na dotičnem mestu obširneje razlagal. Mimogrede želim, da se mladenči ne zmatrajo za dosti poučene in podkovane z pravili strokovnjakov, če katero kratko šolsko knjigo o zgovornosti na izust znajo. Zgovornost nastane iz velikega truda, iz neprestanega učenja, mnogovrstnih vaj, premnogih poskusov iz globoke razumnosti, in iz neustrašljive pricujočnosti duha. Seveda jo tudi pravila pospešujejo, vendar le tedaj, ee kažejo široko pot, ne pa posameznega tira; kdor bi mislil, da od tega tira ne sme odstopiti, ta bi moral baš tako nevkreten postati kakor oni, ki po vrvi hodijo. Tako zapustimo dostikrat od vojakov napravljeno cesto, da jo po stranski poti vdarimo; in če od hudournikov podrti mostovi ravno pot ovirajo, je treba po ovinkih hoditi in če vrata gorijo, bodemo poskusili skozi steno uiti. To je zelo obširno, mnogovrstno in skoraj vsak dan novo delo, katero se z besedami nikdar ne bo dovršiti dalo. Vendar bom poskusil to sestaviti, kar je o tej stva;-i znanega, kar je najizvrstniše, in če se bo bolje zdelo
kje kaj spremeniti, dodati ali odvzeti.	(Dalje sledi.)
--
Botanični listi.
(Spisal Fr. Kocbek.)
VI.
Znano je, da nekatere rastline rasto na določnih krajih in da je njihova rast zavisna od kakovosti tal, od visočine nad morsko gladino in še mnogih drugih uvetov. Tako razločujemo n. pr. evetano nižav, hribov in planin. Osobito višje gore imajo svoje posebne rastline, ki dajo časi poseben značaj celemu pogorju in katere botaniki radi pohodijo.
Mrzlica (1019m), jeden višjih vrhov Savo-Savinjskega gorovja, se sicer ne more kosati z raznimi inimi velikani, a njena flora je vendar vrlo zanimiva. Zatorej — dragi tovariš —, če vtegneš, spremljaj me začetkom meseca junija na-njo, da-si ogledava njene cvetke.
Ko sva nekaj časa sopihala navkreber mimo Kamnika, prideva na vzhodno pobočje Mrzlice same. Ob lepi kameniti poti, ki pelje skozi gost, strm in z nizkim drevjem porasel gozd, razveseli naju krasna modra rastlinica, planinski popovec (Calamintha alpina L., Alpm-Bergminze), ki ima mnogo ležečih ali kvišku spenjajočih se stebel z malimi, jajčastimi, priostrenimi in nasprotnimi listi. Modra cvetna cev je dvakrat daljša od spodej napete, dlakaste čaše, ki ima še 13 reber in grlo z lasci zaprto.
Tam oglejva si nizek grm, katerega so polne vse pustopoljane južnih ap-neniii planin. To je reličevina (Cgtisus radiatus Koch ~ Genista radiata Scop., strahliger Geisslclee ali Ginster), ki ima nasprotno stoječe, oglate veje. Nasprotni, trojnati listi so zelo ozki in dolgi. Po 5—10 rumenih, metuljastih cvetov stoji v peceljnatih glavicah. Cvete le začetkom junija. Lansko leto našel sem pa 8. septembra vže drug cvet na jednem grmiču.
Sredi prodnate poti našla sva Čopasto konjsko podkev (Hippocrepis co-mosa L., schopfiger Ifafeisenklee). Trpežna korenika poganja mnogo pri tleh
razraslih, kratkih stebel, ki tvore časi cele trate. Listi so neparoma pernati, lističev 9—15, ki so mali, narobe-jajčasti ali podolgasto-okrogli, goli. V kobulu je 5—8 rumenih cvetov, podobnih onim šolnicam Marije device.
Prikrevsala sva na lepo senožet, kjer raste arnika, tudi brdnja ali kokovičnik imenovana, in mehu mat svišč ali svedrec.
Arnika (Amica montana L., gem. Wohlverleih) ima pritlične, jajčaste ali podolgasto narobe jajčaste liste s 5 žilami. Steblo je do bdm visoko, žleznato-dlakasto ter ima 1 — 2 para nasprotnih, ozkih cvetov. Brdnja raste najraje na vlažnih pogorskih travnikih, a nahaja se tudi v nižavi pri Grižah in drugod. Arniko pozna narod dobro, ker mu rabi v zdravilo (off. rad. et flor. Arnieae).
Mehurnat svišč [Gentiana utriculosa L., blasiger Enzian) ima enojnato ali le malo vejnato steblo, do 15cm visoko. Pritlični listi stoje v rožici, stebelni so pa podolgasti in nasprotni. Oaša je napihnjena, krilato-oglata, podolgasto-jajčasta. Rob cvetne cevi je zgorej moder kot nebo.
Na močvirnem kraju senožeti vidiš tresetko ali žiljko (Tofieldia calgcu-lata Wahlnbg., Sumpf-Tofieldie), ki ima pritlične, ozke in dolge liste, nalik perunikam, le da so manjši. Do 20c»i dolgo cvetno steblo ima 1 — 2 kratka lista in podolgasti klas rumenih cvetov. Perigon ima 6 lističev in 6 prašnikov.
Sedaj jo zavijeva v strm gozd ter korakava blizu eno uro na vrh gore. Mej potom zasledila sva gorski glavinec (Centaurea montana L , Berg-Kom-blume) z lepimi nebomodrimi cveti. Liste ima travnato zelene, spodej pajčevi-nasto dlakaste, podolgate, s celim robom, kateri še teko po steblu nizdol.
Tu naletiš na rumen grahor (Orobus luteus L., gelbe IValderbse), ki je podoben spomladanskemu grahoru, samo da ima rumenkaste cvete, ki stoje redko na dolgih pecljih. Listi imajo po 4 pare jajčastih, priostrenih, svitlo zelenih lističev.
Tam opaziš pa talina in planinščeka, ki tudi ljubita gozdno senco.
Orlicalistuat talin (Thalictrvm aquilegifolium L., akeleiblattrige IViesen-raute) je do 1 m visok. Ima 2—3krat trojnate ali celo večkrat pernate liste, ki so podobni listom orlice. Cvetni peclji so razgranjeni v lat podoben kobulu. Prašniki dolgi in lila barve.
Gozdni planinšček (Homdggne silvestris Cass., Wald.-Alpenlattich) je iz rodu socvetek kakor gorski glavinec. Steblo ima 1/2 visoko, dlakasto s 1 — 3 cvetnimi glavicami. Listi so srčasto-okrogli, krpati. Rudeči ovojek (Hiille) je za polovico krajši od cvetov.
Zgoraj na robu gozda blizu vrha našla sva belo in v r e t e n a s t o 1 i s t-nato šmamico ter skalno robido.
Bela Šniaruica (Convallaria Pohjgonatum L. = Pohjgonatum officinale Ali., Salomonssiegel) je podobna mnogocveteči š mamici (Convallaria multijlorum), samo je nekoliko manjša, komaj do 3dm visoka, dočim una zraste do Qdm visoko. Premenjalne liste ima široko jajčaste. Iz pazušnic visita po 1 — 2 bela cveta.
Vretenastolistuata šinaruica (C. verticillata L. — P. verticillatum Ali., icirtelblattrige Weisswurz) pa ima 3—5 zelo ozkih listov, v vretenu stoječih. Po več belih cvetov visi iz vsake pazušnice
Skalna robida (.Rubus saxatilis L., Felsen- Brombeert) nima bodljik. Korenika poganja malo nizkih stebel s trojnatimi in bledo-zelenimi listi. Po 2—8 cveti na tankih pecljih stoje v kratkih grozdih.
Omeniti še so črni kozji parkeljci (Lonicera nigra L., schivarzes Geis-blatt). To je nizek grmič s podolgastimi listi. Po dva škrlatna cveta na 2krat daljših pecljih imata spodej zarasli plodnici, kakor navadna pesikovina (L. Xy-losteum L., gem. Heckenkirsche), ki je v nižavah bledo-rumenkasto cvetela meseca aprila in maja ter ima škrlatne jagode.
Par korakov še skozi gozd in vže stojiva na vrhu Mrzlice. Na zahodni strani je gozd nekoliko izsekan ter nama daje krasen razgled. Tam na zahodu vidiya čestite gole in kamenite glave Solčavskih planin: Ojstrico, Babo, Rinko, Grintovec, Raduho; dalje proti severu Sv. Uršo, Pohorje z Veliko kapo itd. itd. Pred nama pa leži divna Savinjska dolina s čednimi vasicami in mnogimi cerkvami, obrobljena od nižjih gor. Oči se ne morejo nagledati lepot pri-rodinih. Zatorej
„Nižave sin, pridi vrh planin!" da me bodeš razumel, če te zagotavljam, čim
„Više pridem, više priti Srce moje hrepeni."
Poglejva še na južno stran. Korakaje po pobočju drugega vrha najdeva na senožeti vse polno kranjskih lilij („Pop." str. 168), ki imajo po 2—5 cvetov, kar se drugod redkeje nahaja. — Pred vsem vzbudi pa najino pozornost do 1 m visoka rastlina z velikimi, širokimi listi. To je bela čemerika (Veratrum album L, tveisser Germer). Lepi beli cveti s šesterodelnim perigo-nonr in 6 prašniki sede na razgranjenem vrhu. Čemerika je zelo strupena rastlina; iz nje se prideluje strup veratrin, katerega zdravniki mnogo rabijo.
Na robu nad južnim pobočjem iznenadila naju je travnatolistnata perunika (Iris graminea L., grasbliittrige Schivertlilie), ki ima tudi mečaste, črtaste liste, ki so mnogo daljši nego cvetno steblo. Perigon je bel z vijoličastimi žilami, žrebelj rudeč z rumenimi črtami.
Od tod vidiva rudarske kraje Hrastnik in Trbovlje, od zadnjega se ve le rudarske koče, nanizane po hribu blizu rudokopa. Tam zadej vabi naju pa krajnski Kum z dvema cerkvicama na pohod. Oglejva še razne druge kranjske gore, potem pa na drugi, ali recite tretji vrh Mrzlice.
Ko sva pobrala planinsko rožo (Rosa alpina L.), ki ima lepe rudeče cvete, liste s 7. lističi in brez truja, greva nekoliko nizdol na precej dolgo sedlo.
V gozdu oglejva si Črnaž (Allium ursinum L., Buren-Lauch), ki ima do 4dm visoko, zgorej golo in oglato steblo. Po dva dolgopeceljnata lista sta podolgasto suličasta. Krovni list dvodelen, perigon sneženo bel, kobul z mnogimi cveti ploskven. Vsa rastlina smrdi po česnu.
Na sedlu opažiš pa avstrijski j etični k (Veronica austriaca L., oster-reichischer Ehrenpreis). Vsa rastlina je fino dlakasta. Steblo k višku, kratko peceljnati listi pernato razdeljeni, cveti lepo modri.
Na južnem pobočju -pod sedlom vidiš pa obilico visokih rastlin. To je beli n mi rod i'k ali zlatika (Asphddelus albus Mili., loeisser Asfodill). Korenika
ima vretenaste gomolje. Široko črtasti listi so pritlični. Steblo do 1 m visoko, golo, na vrliu gost in dolg grozd belih cvetov. Kaste le na kranjskih in južno-tirolskih gorah, cvete maja in junija.
Beli morodek je rastlina srednjezemske cvetane (mediterranea Flora) ter za štajersko cvetano popolnoma nova!*)
-<3£«-
V zadevi „zaveze slovenskih učiteljskih društev'!
V 7. št. „Pop." prosil je osnovalni odbor „zaveze" vsa p. n. slovenska učit. društva, naj mu sigurno pošljejo do 15. junija t. 1. pomisleke o načrtu pravil ter natanjčni imenik svojih članov.
Temu pozivu se je žal odzvalo le še malo društev. Zahtevane stvari dobil je osnovalni odbor le od „Sežanjskega in Koperskega učiteljskega društva" ter pomisleke o načrtu pravil pa od „Šraarijsko-rogaškega učit. društva". — Savinjsko učit. društvo" pa nam je javilo, da je pravila vzprejelo brez premene.
Kaj pa ostala slov. učit. društva? Zakaj ne vstrežejo želji osnovalnega odbora ter mu tako njegovo vspešno delovanje le ovirajo? Stvar je toli nujna, a slov. učiteljstvo kaže neko mlačnost, ki je lepi nameri le v kvar.
Pro si m o t e d a j še enkrat vsa p. n. slov. učit. društva, naj pošljejo imenike svojih članov in svoja pravila točno do 1. avgusta t. 1.
Pravila „zaveze" poslal je osnovalni odbor začetkom julija visoki vladi v potijenje, katera bodo v teku jednega meseca rešena.
Prvo glavno zborovanje „zaveze" misli osnovalni odbor prirediti vsekakor letos okoli 14. in 15. septembra v Ljubljani, da se takrat „zaveza" de-linitivno osnuje. Zato opozorimo vsa slavna p. n. slov. učit. društva, naj do 10. avgusta t. 1. izvolijo svoje delegate ter je osnovalnemu odboru naznanijo. Učit. društva, ki imajo do 10 članov, volijo enega delegata; ona, ki imajo 10—20 članov dva delegata; ona, ki imajo 20—30 članov tri delegate itd. (Na vsakih 10 članov voli se eden delegat.) Opozorimo pa vže sedaj vsa p. n. slov. učit. društva, da isti delegati, ki se po 10. a v g. naznanijo o s n o v a 1 n e m u odboru, ne bodo imeli pravice, vdeleževati se sej delegacije. Ako lcoje slov. učit. društvo ne zboruje več meseca avgusta, naj priredi izvauredno sejo, ali pa dotični odbor izvoli delegate.
Nadalje prosi še osnovalni odbor vsa slov. učit. društva in sploh vse tovariše, naj nam dol. avgusta 1.1. naznanijo govore in nasvete, kateri pridejo pri glavnem zborovanju na dnevni red. Za vsak govor naj se imenuje' tudi namestnik ako bi referent bil slučajno zadržan vdeležiti se zborovanja.
Osnovalni odbor se trdno nadeja, da bodo p. n. slov. učit. društva točno držala obrok, ki je stavljen, ter tako dejanski pomagala vresničiti in oživo-tvoriti osnovo prepotrebne „zaveze". Na vse dopise, zadevajoče zgorej omenjene zadeve, ki dojdejo osnovalnemu odboru po 1. avgustu t. 1., se ne bode več oziralo, da se tako delo osnov, odboru ne otežkoči.
Vse druge zadeve glavnega zborovanja „zaveze" objavil bode osnovalni odbor pozneje. Vsi dopisi radi „zaveze" naj se pošiljajo pod naslovom „Armin Gradišnik, učitelj na Hrastniku ob južnej železnici" ali „Fran Kocbek, učitelj
v Žalcu polog Celja". —	y
____________ * ■*
*) Beli morodek našel je na Mrzlici prvi prof. Knittl iz Celja, dne 2. junija t. 1. — Ko sva z g. Petriček-om 17. junija obiskala Mrzlico, bila je ista rastlina vžo precej ocve-tela. To jo doslej jedino znano nahajališče redke rastline.
Ob jednem osnovalni odbor „zaveze" predstojništva raznih p. n. učiteljskih društev iskreno prosi, da za letos vpošljejo čim prej mogoče za vsakega svojega člana po 10 kr. Ta donesek seveda je za zdaj le provizoričen, kajti o njega kolikosti definitivno sklepala bode delegacija. — Gmotne podloge pa nam je nujno treba. Troškov za razne pisarije, koleke itd. je vže precej, tudi prireditev prve glavne skupščine bode nekaj stala; v to pa je treba novcev, katerih nedostaje osn. odboru niti Celjskemu učiteljskemu društvu, katero je itak doslej vsa denarstvena bremena, ki je je povzročilo oživotvorjenje naše „za-veze", s hvalevredno požrtvovalnostjo nosila.
--4SS&-
P oro^ilo
o pošiljatvah za „Prvo slovensko stalno učilsko razstavo" Pedagogiškega društva v Krškem.
(Dalje.)
Glasbena Matica v Ljubljani je poslala: 1. Glasbena Matica, I. zvezek. Nedved: Mili-kraj; Ipavic: Danici; Foerster: V tihi noči; Gerbic: Mojemu rodu. — 2. II. zvezek. Foerster: Slava Slovencem; Nedved: Moja rožica; Stockl: Opomin k petju; Foerster: Svet. — 3. III. zvezek. Foerster. V spomin A. Janežiču. — 4. IV. zvezek. Zbirka slovenskih napevov. — 5. V. zvezek. Zbirka slovenskih napevov. Cena 1 gld. 40 kr. — 6. VI. zvezek. Ipavec: Zvončki ubrani. — 7. VII. zvezek: Zbirka slovenskih napevov. — 8. VIII. zvezek. Zbirka slovenskih napevov. — 9. IX. zvezek. Zbirke slovenskih napevov. — 10. X. zvezek. Foerster: Zbirka slovenskih narodnih pestnij. — 11. XI. zvezek. Nedved: Vojaci na poti. Cena 45 kr. — 12. XII. zvezek. Nedved: Štirje slovenski napevi. Cena 40 kr. —- 13. XIII. zvezek. Foerster: Osem napevov. — 14. XV. zvezek. Foerster: Njega ni! Cena 40 kr. — 15. XVI. zvezek. Zbirka slovenskih napevov. — 16. XVII. zvezek. Nedved: Oblakom, Na goro, Nazaj v planinski raj. — 17. XVIII. zvezek. Foerster: Ah, ni li žemljica krasna? Domovina, Naše gore. — i.8. Lavorika. I. del. -- 19. Lavorika II. del. — 20. P. Hribar Avg.: Zdihljeji k Mariji Deviei. — 21. P. Hribar Avg.: Oče, pojdite domu! — 22. Fr. Krežma: Moje sanje. Romanca za gosli s spremljevanjem glasovira. — 23. Stockl: V spomin Anici. Koncertna mazurka za glasovir. — 24. Nedved: Sv. Devici Mariji v čast. — 25. Nedved: Slava Stvarniku. Maša prva za moški zbor. — 26. Burgarell: Nazaj v planinski raj. Samospev. — 27. Nedved: K tebi srca povzdignimo. — Maša druga za moški zbor. — 28. Nedved: Darilo. Samospev. — 29. in 30. Žirovnik (Narodne pesni z napevi. I. in II. zvezek. — 31. Gerbic': Milotinke. Samospevi. — 32. Nedved: Kranjska dežela. — 33. Fajgelj: Sveta maša. — 34. Foerster: Teoretično-praktifina klavirska šola. — 35. in 36. Fajgelj: Predigre za orgije ali harmonij. — 37. Nedved: Slovo. Pesen. — 38. Foerster:
Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesnij.	(Dalje sledi.) G.
---
Dopisi.
Iz Ljubljani. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imelo dne 27. junija svojo XIX. sejo. Navzočni: Prvo mestnik Toma Zupan. Odborniki: Ivan Hribar, Matej Močnik, Luka Svetec, dr. J. Vošnjak, Anton Žlogar. Vsled službenih zadržkov opravičena: Dr. vitez Bleivveis, Andrej Žumer. — Blagajnik poroča o denarnem stanju Večina podružnic je poslala svoje doneske. Nekaj denarja naložilo se je v koroško posojilnico, ki se je zglasila; jednako se pošlje tudi drugim, ako žele. — Tajnik poroča o tekočih zadevah ter o izvršitvi sklepov od zadnje seje. — Sklenilo se je praznovati 401etnico cesarjevo v družbenih zavodih, kakor tudi blag dan družbenih zavetnikov sv. Cirila in Metoda. — Velika skupščina bode v četrtek dne 19. julija na Ptuju. Vljudno se poživljajo vsa podružnična načelništva, da pravočasno, kolikor še niso, dopošljejo poročila o stanju podružnic za glavni izkaz ter naznanijo svoje zastopnike, oziroma pooblaščence za skupščino. — Več podpor v denarju, knjigah in uči lih je zagotovljenih dotičnim prosilcem. — Po § 16 izstopijo letos naslednji izžrebani gg. odborniki: Dr. Jo^ef Vošnjak, Matej Močnik, Andrej Zumer, Ivan Murnik.	—.
Iz št. Pavla v s a vinski dolini. Dne 21. junija imelo je „Savinsko učiteljsko društvo" v proslavo štiridesetletnice vladanja našega presvitlega cesarja svoje slavnostno zborovanje v Letušu. Vže ob 9. uri zjutraj jeli so se zbirati udje, gostje in pobožni okoličani okoli tamošnje cerkvice, ki stoji na prijaznem kolmcu, s katerega s vživa diven razgled po širni savinski dolini. Ob 10. pričela se je slovesna (levitirana) sv. maša, kojo je daroval velečastiti gospod Bohinc, dekan v Braslovčali, in pri katerej je pel učiteljski zbor. Po končanej službi božji podali smo se v dvorano gostilne Puncer-jeve, ki je bila tem povodom prav okusno ozalšana. Predsednik pozdravi v otvorilnem nagovoru soude in častite goste, zlasti pa gospoda Tomaniča kot zastopnika duhovenstva, ter jim zakliče „Dobro došli". Potem nastopi g. Reich, ki je namesto obolelega g. Gabršek-a prevzel slavnostni govor. V gladkej besedi raztolmači pomen današnje slavnosti ter nariše v kratkih potezah zgodovino prevzišene cesarske rodbine. Omenivši najslavniše čine, ki so jih članovi habsburške dinastije doprinesli, opiše vrline sedanjega vladarja ter dokaže, da mu med sovrstniki ni najti para. Naposled izreka željo, da bi nam previdnost božja še mnogo let ohranila diko evropskih vladarjev ter v ta namen zakliče Nja Veličanstvu trikratni gromoviti „živijo", ki je burno odmeval po dvorani.
Zapisnik zadnjega zborovanja se odobri. Predsednik objavi nastopne dopise: Zahvalno pismo g. Jamšek-a v Rajhenbergu za čestitko, ki jo je prejel povodom odlikovanja telegraflčnim potom. Pismo G. Gabršek-a na Vranskem, zadevajoče nja odsotnost pri današnji slavnosti. Pismo g. Kelca v Novištifti, v kojem obžaluje, da se v Rečici zborujoče učiteljsko društvo za gorenjo savinsko dolino ne more vdeležiti slavnosti, ker je bode danes g, nadzornik s svojim pohodom počastil. Tajnik prečita pravila zaveze slovenskih učiteljskih društev, ki se po nasvetu g. Sadnik-a en blok vsprejmo. Zdaj nasvetuje g. Meglic, da se predavanje „0 petju" zarad pozne ure preloži na prihodnje zborovanje ter naj le še blagajnik poroča o gmotnem stanju društva. Temu nasvetu se pritrdi. Gmotni položaj društva je precej vgoden kajti račun izkaže mal prebitek. Nazadnje predlaga g. Farčnik, naj društvo pristopi „Slovenskemu pevskemu društvu" v Ptuju, kar se jednoglasno vsprejme. S tem je bil dnevni red rešen in seja se zaključi.
Zdaj se je vršil skupen obed, pri katerem se je sprožila marsikatera dobra napitnica. Pa tudi petje in prijateljski razgovori so nam vedrili glave in srce, dokler ni napočil večerni mrak.
Od Gornjega grada. Dne 21. junija t. 1. imelo je učiteljsko društvo za okraj Gornji-grad v prijaznej Rečici svoje redno zborovanje. Navzočih je bilo lepo število udov in jeden gost. Po pozdravu navzočih in opominu k zložnemu in krepkemu delovanju izrazi predsednik, g. učitelj j. Kelc svoje obžalovanje, da nas vsled prevelikega službenega posla ni mogel naš občepriljubljeni c. kr. okrajni šol. nadzornik, g. Janko Trobej se svojo navzočnostjo počastiti.	<
Potem prednaša g. Škoflek iz Mozirja — kljubu svojej bolehnosti — prav temeljito „o petju v narodnej šoli", za kar je žel občo pohvalo. Po precej živahnej debati o tem predmetu sklenolo se je, potom javnosti na to delovati, da vsa slovenska uč. društva o tej stvari svoje mnenje izrazijo, ter v obravnavo pri okraj, uradnih konferencah spravijo, da konečno po vis. nauc-nem ministerstvu dobimo potrjene takšne šolske pesmarice, ki pedagogiškim načelom ne nasprotujejo in so tako sistematično vrejene, kakor recimo: računice. G. Škoflek je obljubil svoje nazore o tem predmetu v „Popotniku" in morebiti tudi v „Uč. Tovarišu" objaviti.
Ker je osobito učiteljstvu po trudapolnem delu razvedrila treba, kakor ribi vode, sklenolo se je, da hočemo tudi mi, akoravno ne preštevilni, pri in po svojih zborovanjih, pa tudi pri drugih priložnostih razveseljavati se s petjem, in v to svrho bil je g. Škoflek soglasno pevovodjem odbran.
Z nazori uč. društya ptujsk. o „Slomšek-ovej nagradi" se popolnem strinjamo.
Kakor drugi, hoče tudi naše učiteljsko društvo slovesno obhajati spomin 401etnega slavnega vladanja Nj. Veličanstva, preljubljenega nam vladarja. Da to patrijotično svojo dolžnost tem veličastneje zvršimo, sklenolo se je, da se pri prihodnjem zborovanju, katero se ima vsekakor še pred uradno učiteljsko konferenco vršiti, in sicer v Smartnem, dogovori in sklene vspored, po katerem se ima dotična slovesnost ravnati.
Ker je bil s tem vspored okoli 3 ure trajajočega, živahnega in v marsičem vspodbudljivega zborovanja dokončan, sklene predsednik sejo, zahvaljevaje se vsim za njihov požrtvovalen trud, odkritosrčno želeč, da se prihodnjekrati vsi društveniki zborovanj vdeleževali bodo.
Po zborovanju razveselili so nas se svojo navzočnostjo obče spoštovani in priljubljeni g. Turnšek, g. Jeraj in domači g. kateket. Reči smem, da nobenemu ni žal, kdor je bil ta dan v našej veselej družbi. Na skorajšnje svidanje!
Od štajersko-hrvaške meje. (Konec.) V I. delu svetuje odbor, naj se § 11 premeni tako, da vlada samo odobrava knjige za razne šole, ne pa da bi jo sama predpisavala, t. j. sestavljala, izdavala in v šole uvajala, kajti le javna konkurenca v šolski literaturi zamore vspešno vpljivati na razvijanje šolstva.
V	II. delu prosi odbor, naj se učiteljice porabljajo najbolj v dekliških šolah, in le v potrebi samo v I. in II. razredu mešanih šol.
III.	del razpravlja, naj bi se učitelji takoj po dovršenih študijah defini-tivno nameščali, izpiti pa tako uredili, da bi učit. pripravnik na koncu 2. leta napravil 1. izpit (zrelosti), na koncu 4. leta pa 2. izpit (sposobnosti). Prvi izpit obsegal bi naj predmete, ki se uče v prvih 2 letih, drugi pa one, ki se predavajo v zadnjih 2 letih in se raztegajo le bolj na praktične vaje.
To je vže zahteval priznani hrvaški pedagog S t. Basariček v svoji zanimivi razpravi „0 pripravi o s p o s o b 1 j i v a n j a pučkih učitelja". (Glej „Napredak", št. t in 2, „Popotnik" t. 1. str. 76-77).
IV.	§88 vstanovlja, da se mladeniči, svršivši veliko gimnazijo ali realko, pripuščajo k učitelj, izpitu za mestne šole, ako so vsaj eno leto prebili na učiteljišču. Odbor pravi, da bi bilo bolje, ako bi se za te kakor tudi za ljudske učitelje, ki bi hoteli napraviti oni izpit, osnoval posebni enoletni tečaj na učiteljišču v Zagrebu.
V.	Učitelji za učiteljišča imenovali naj bi se po največ iz kroga ljudskih učiteljev, ker bi se po § 91 lahko nameščali tudi taki učitelji, ki ne poznajo delovanja v ljudski šoli. — To se ia\ pri nas v Avstriji cesto dogaja.
VI.	del govori o odškodnini za stanovanje, katera naj bi znašala 20% od redne plače, kakor pri drugih uradnikih. Vladna osnova zakona odmerja le 100 gld. sploh. Ta spomenica prav krepko povdarja, namreč: „....dočim je obče poznato, da se n. pr. u Zagrebu, Osijeku, u Sisku, u Varaždinu ni za 200 for. ne dobiva pristojan stan (stanovanje), a za 100 for. dobar stan ni za konje, a kam o li za ljude".
V	VII. točki naglaša odbor, naj bi učiteljem ostala posestva, darovana posameznim šolam, katera § 122. al. 3 odjema. S tem bilo bi mnogo učiteljev materijelno poškodovanih.
XII. del se pa poteguje za učiteljice, katerim naj bi v interesu javne morale kakor tudi šole same bilo dovoljeno omožiti se. — Akoravno je „Napredak" t. 1. prinesel obširno razpravo „0 udaji učiteljica" iz peresa znanega in marljivega pisatelja D, Trstenjaka, ipak hoče osnova vzkratiti učiteljicam ono pravo.
Zlasti konec „spomenice" je toli jedrnat, da ga naj doslovno navedemo: „Ovim bi, Visoki Sabore, u glavnom izcrpljene bile tegobe (težave) i želje hrvatskoga pučkoga učiteljstva, koje se podpisani Visokoistemu podastrijeti (vložiti) usudjuju. Podpisani su uvjereni, da če na razpravu podnešena zakonska osnova, ako ju nepromijenjenu Visoki Sabor usvoji, upravo porazno (pobijalno-
niederschlagend) na naše učiteljstvo djelovati. jer bi tako prihvadenim (vzpre-jetimj zakonom ono u svojih najbitnijih interesih ubitačno (pogubno) oštečeno (poškodovano) bilo, te bi to u mnogom pogledu nazadno djelovalo na eijelo naše školstvo, osobito u starom provincijalu, gdje je sedanji još u kreposti stoječi zakon za učitelje u predležečim pitanjima postvarao mnogo povoljnije prilike. Imenito se je bojati, da bi u ovoj smerno} predstavci navedene tegobe u našem učiteljstvu ugušile (zadušile) svaku volju k vlastitomu napredku i omlitavile (oslabele) svaki polet za idealnim ciljevima svojega plemenitega zvanja. Mi smo pako duboko osvjedočeni, da je Visoki naš Sabor uvijek baš o tome velikodušno i patriotično nastojao (trudil se), kako da nam naš narod što uspješnije i što bolje na polju obče kulture i prosvjete napreduje, te da u tome doista (za res) neče ni sadanje Visokopoštovano narodno Zastupstvo manje velikodušno i patriotično biti."
Spomenico sta podpisala za odbor gg. J. Filipovid (prvosednik) in Gj. Kuten (tajnik).	Boril.
Iz Slivnice. Učiteljsko društvo za mariborsko okolico priredilo je letos 7. junija izlet z rednim zborovanjem v Fram.
Ob S. začeli so se zbirati učitelji in gostje v prijaznem kraju, ki si je ogrnil praznično obleko. Druge tovariše pa, ki so prišli z vlakom, pričakovali in pozdravili so na postaji v Račah gg. načelnik društva, predsednik šolskega sveta in občinski predstojnik v Framu, ter spremili na vozili v Fram. — Gg. tovariši in šolski prijatelji iz ptujskega okraja so nas v nepričakovanem številu veselo iznenadili, nasprotno pa smo marsikaterega naših društvonikov pogrešali, katerega smo sigurno pričakovali. Ob 10. uri podali smo se v krasno okinčano šolsko poslopje, iz katerega so nas gospodične Framske posule s prekrasnimi cvetličnimi šopki.
Predsednik, g. Pirkmajer pozdravi navzoče s primernim nagovorom. Zatem se prečita in odobri zapisnik zadnje seje ter se obznanijo društvu došli dopisi.
Druga točka dnevnega reda je bila domovinska črtica „Fram n'ekdaj in sedaj". — Poročevalec g. Pirkmajerje s svojim zelo zanimivim predavanjem razvil pred nami zgodovino Frama. Ze v 12. stoletju se Framski grad imenuje kot trdnjava z dvema stolpoma ob konceh in z obzidjem. Pokazal natn je tudi sliko te trdnjave, katero je prejšnji tamošnji nadučitelj, g. Hren, v šolsko kroniko naslikal. Niže pod gradom nastale so hiše in vas. Leta 1582. so Turki tudi ta grad z vso močjo napadli a brez vspeha. Pravi se, da je grad blisk uničil. Iz ostalega zidovja se je zgradilo oskrbniško poslopje, v katerem so začetkom tega stoletja še viničarji stanovali, katero pa se je potem prezidalo v sedanjo šolsko poslopje. (1873. 1.)
Od bivših tukajšnjih učiteljev se imenujejo: Ceh, Schein, Domajnko, M. Vučnik in A. Hren.
Govornik nam je prečital tudi pesen: „Fraubeimska", katero je zložil bivši tamošnji kaplan Oroslav Caf. Pesen popisuje prav živo lepo lego in rodovitost Frama ter marljivost njegovih prebivalcev. Stara cerkev, podružnica nekdaj slivniška, stala je že v 12. stoletju. Leta 1786. postala je župnija in pred 10. leti se je sedajna cerkev v gotičnem(?) slogu postavila.
„Se ena beseda k reformi računstva" bila je 3. točka, o katerej je poročal g. Leske. Četrta točka: „lvaj se šoli očita in kaj učitelji na to odgovarjajo" razpravljal je g. F. Majcen prav obširno in jedernato ter smo njegovim skoraj eno uro trajajočim razpravam z največjo pazljivostjo sledili. Za svoj veliki trud, katerega je imel pri nabiranju gradiva je tudi žel zasluženo priznanje vseh društvenikov in g. načelnik se mu v imenu navzočih še zato posebno zahvali.
Med zborovanjem nas je počastil se svojim obiskom c. kr. okrajni zdravnik g. dr. Leonhard. —- Ker je dobil g. Hrastnik zaradi bolehnosti daljni odpust, bil je zapisnikarjem enoglasno g. Koletnik izvoljen.
S tem se konča zborovanje in sešli smo h skupnemu obedu v gostilno Stampfl-na, kjer je bilo kaj živahno in veselo. Vršile so se razne napitnice. V prvi vrsti se je napivalo našemu presvitlemu cesarju, zatem g. Leonhard-u, kateri je nas se svojo navzočnostjo počastil itd. Sviranje godbe, prijetno petje in zanimivi govori so se vrstili tako, da nam je čas le prehitro minul. Težko smo se ločili od preljubih gostov in šolskih- prijateljev ter se razšli na duhu in telu
okrepčani na vse strani.	F. K.
--------------------
Novice in razne stvari.
[Presvitli cesarj podaril je krajnemu šolskemu sovetu v Ljutomeru 4000 gld. za zgradbo nove šole ter milostljivo privolil, da se ta šola sme imenovati „Franc Jožef-ova šola"; šolski občini Preborje v kozjiškem šolskem okraju pa je presvitli cesar za gradbo šole podaril 250 gld.
[Odlikovanje] Nj. Velič. presvitli cesar je ljudskemu učitelju v Žicah, gosp. Mihaelu Teranu podelil sreberni križec s krono za zasluge. — Mi starosti učiteljev konjiškega šolskega okraja na tem zasluženem odlikovanju iz srca čestitamo 1
[Zrelostni izpiti.] Na tukajšnem učiteljišču se je podvrglo zrelostnemu izpitu 16Javnih gojencev in 4 privatisti. Od teh je dostal eden izpit z odliko, 17 jih je dobilo spričevalo zrelosti in dva (privastita) sta odstopila. — Na mariborskem gimnaziju se je oglasilo k maturi 15 osmošolcev. Od teh so do-stali 5 izpit z odliko, 7 jih je dobilo spričevalo zrelosti, 2 morata skušnjo ponavljati, 1 pa je propal na jedno leto. — Na celjskem gimnaziju je od 20 abiturijentov delalo jih 6 izpit z odliko, 12 jih je dobilo spričevalo zrelosti, 2 pa morata ponavljati.
[Strokovni šoli za lesno obrt, za šivanja či pek in za umetno vezenje v Ljubljani] otvorili se bodeta tekom meseca oktobra. Dvorni sovetnik Exner in sekcijski sovetnik Lind, katera sta spremljala deželnega glavarja namestnik, cesarski sovetnik Mu mi k in župan Grasseli, ogledala sta pred kratkim prostore v Virantovi hiši, za katere v se je tudi komisija izrekla. Vodstvo obeh šol izročilo se bode g. prof. Ivanu Šubic-u, ki pride najbrže že tekom meseca avgusta v Ljubljano.
[Obrtne šole na Kranjskem.] Naučni minister izdal je ukaz, v katerem potrjuje podpore za obrtne nadaljevalno šole na Kranjskem za leto 1888. Po tem ukazu dobode nadaljevalna šola v Kočevju 150 gld., v Kranju 250 gld., v Ljubljani 2000 gld., v Tržiču 350 gld., v Novem Mestu 430 gld., v Kamniku 350 gld.
[Matica hrvaška] hoče letos dati svojim članom za 1887. 1. 9 knjig, ki bodo kmalu dotiskane in se pričnejo potem takoj razpošiljati.
[„Vrtnarstvo] s posebnim ozirom na obdelovanje in oskrbovanje šolskih vrtov" po naročilu kmetijskega ministerstva spisal Gustav Pire, tajnik kmetijske družbe kranjske. S 180 podobami, fiavno v svet poslana knjiga bode dobro došla vsem sadjerejeem, zlasti pa bode vstrezala učiteljem pri napravi in obdelovanju šolskih vrtov. Pisana je v lehko razumljivem jeziku ter je pouk pojasnjen z izborno izdelanimi podobami. Tisk in papir oboje je lično. Cena ji je 1 gold.; za ude c. kr. kmetijske družbe kranjske in za gg. učitelje vseh slovenskih šol pa le 75 kr. Za pošto je pridjati 10 kr. — O tej pre-potrebni knjigi spregovorimo še obširneje.
[Šolske p e m i], nabral in izdal Gabrijel Majcen. — Druga stopnja te zbirke, katera obsega na podlagi II. berila 48 mičnih pesmi za šolsko mladež, je ravnokar izišla. (Glej oznanilo na zadnji strani današnjega ^Popotnika".) Tudi ta snopič Majcen-ove zbirke bode učiteljem in učencem dobro došel in mi ga prav toplo priporočamo.
[J o s. Stritarja zbranih spisov] je izišel ravnokar 51. snopič, obsegajoč: „Vino", „Želodec", „Sol" (govori v veseli družbi), ..Sreča" (podoba iz otročjega življenja) in „Ko bi človek vse videl in vedel".
Vabilo. „Pedagogiško društvo" bode imelo svoj letošnji občni zbor dne 23. julija ob 1. uri popoludne v gostilnici g. Ruperta v Krškem. Vspored. 1. Poročilo o društvenem delovanju. 2. Pregled letnega računa in volitev treh pregledovalcev računov. 3. Volitev sedmerih udov v društveno vodstvo (odbor). 4. Določitev letnega prineska in cene „Pedagogiškemu letniku". 5. Nasveti. K obilni vdeležbi vabi vljudno	odbor.
Vabilo. Učiteljsko društvo za brežiški in sevniški okraj zborovalo bode dne 19. julija, ob 10. uri počenši, na Vidmu s tem-le vsporedom: 1. Zapisnik. 2. Društvene zadeve. 3. Pogovor o predmetih letošnje uradne konference in sicer: a) Ali je potrebno predelati sedaj rabljene slovensko-nemške jezikovne knjige in po katerem načrtu naj bi se to preosnovanje izvršilo?
b)	Katerim branjem rabljenih beril se da pouk o zdravstvu prilično prisnovati?
c)	Kaj se namerja s šolskimi vrti in kako se naj uredijo, da se doseže njih smoter? 4. Nasveti. K obilni vdeležbi vabi	odbor.
Javna zahvala. Gospod Matjaž Podgorelec, načelnik tukajšnemu kraju, šolsk. svetu in gospod Martin Ivanuša, k rajni šolski ogleda, kupila in podarila sta našej šoli mnogo prav lepih učnih pripomočkov, za koji blago-dušni dar se vrlima podpirateljema šole na tem mestu najprisrčnejše zahvaljuje. Šolsko vodstvo na Humu, dne 7. julija 1888.
Anton Kosi, tačasni voditelj šole.
NATE ČAJI.
Učiteljska služba.
Deflnitivno ali provizorieno podeli se učiteljska služba na sedaj še enorazredni ljudski šoli na Runči, z dohodki IV. plačilnega reda in s prostim stanovanjem.
Prosilci naj svoje prošnje tudi z dokazom o sposobnosti za podnčevanje v katoliškem veronauku vložijo do 15. avgusta t. I. pri krajnem šolskem svetu.
Okr. šolski svet O r m u ž, dne 30. junija 1888. 1-3	Predsednik: Jffarefi a. *'.
štv- 182	Podučiteljsko mesto.
Na dvora/redni ljudski šoli pri sv. Antonu blizo Reichenburga so umešča mesto pod-učitelj a z dohodki po III. plačilnem razredu in prostim stanovanjem (1 izba) deflnitivno ali tudi provizorieno.
Prosilci za to mesto naj svoje redno obložene prošnje vložijo potom predpostavljenega okr. šolskega sveta do konca julija t. I. pri krajnem šolskem svetu pri sv. Antonu, pošta Reichenhurg.
Okr. šolski svet v Sevnici, dne 18. junija 1888.
Predsednik: Ur. Ilrtf/ii«' a. r.
štv 396	Podučiteljsko mesto.
Na četverorazredni ljudski šoli (z 1 paralelko) v Hrastniku se umešča provizorieno podučiteljsko mesto z dohodki III. plačilne vrste.
Prosilci in prositeljice za to mesto naj vložijo svoje redno obložene prošnje potom predpostavljenega okr. šolsk. sveta do 15. avgusta t I. pri krajn. šolskem svetu v Hrastniku. Okr. šolski svet v Laškem trgu, dne 1. julija 1888.
Predsednik: NetoliczKa a. r.
štv 200	Podučiteljsko mesto.
Na četverorazredni ljudski šoli v Sevnici se umešča mesto podučitelja z dohodki po III. plačilnem razredu deflnitivno ali tudi provizorieno.
Prosilci za to mesto naj svoje redno obložene prošnje potom predpostavljenega okr. šolskega sveta vložijo do 10. avgusta 1.1. pri krajnem šolskem svetn v Sevnici ob Savi. Okr. šolski svet v Sevnici, dne 30. junija 1888.
Predsednik: Bv. Wngner a. r.

Ravnokar so prišle na svetlo
SOLSKE PESMI
nabral in izdal Gabrijel Majcen.
-XX. stopnja.. — Cena 20 lrr.
Kdor jih želi dobiti poštnine prosto po pošti, naj pošlje po nakaznici 22 kr. — Gg. učiteljem, kateri bi knjižico, ako dobi aprobacijo vis. c. kr. ministerstva, v večjem številu širili mej mladino, dobe pri 12. eno po vrhu. — Tretja stopnja se že tiska.
Theodor Kaltenbrunner,
trpra s knjigami, metiiijami in miizihlijami v Marta «, Ur.
C. kr. |»riv.
največja avstrijsko-ogrska tovarna
li a r m o n i j e v
Al. Hugo Lhota v Kraljevem Gradcu (Češko)
priporoča svoje najbolj znane harmonije po najnižjih conah (eleg. salonske harmonije, oreh., 3. reg.) od 70 gld. višje in jih razpošilja franko na vse železniške postaje avstrijsko-ogrske monarhije.
Frečastiti duhovščini in p. u. častitemu učiteljstvu tudi na mesečne obroke po 5 gld. Vplačilo naprej (na obroke) le 10 gld. Stalna razstava nad 100 harmonijev najnovejše sestave. — lllustrovani cenilniki gratis in franko. — Jamstvo 5 let.
S pričujočo številko nastopi ,,Popotnik" 11. polletje svojega IX. tečaja. Vljudno vabimo vse one predplatnike, katerim je naročnina potekla, da jo v pravem času obnovijo. jVujštO 1**1 prosimo VSC O H t'
prejemnike lista, 1*1 mani za letos se niso n i r naročnine doposlali, ali jo se eelo oiI prej dolgujejo, da se svoje j dolžnosti v kratkem
OdZOVejO, da zamoremo tudi mi svoje dolžnosti do tiskarne redno izpolnjevati.	Upravništvo.
Izdajatelj in urednik M. Nerat.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.