Urejuje Grustav Pire, družbeni tajnik.
^Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Ddje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na »/, strani 8 gld., na V* strani 5 gld. in na l/e strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljabljan , v Salendrovih ulicah štev. 3.
METOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe	vojvodine kranjske.
Obseg: Novo sredstvo proti krompirjevi gnilobi. — Vinogradništvo na Belokranjskem. — Osuševanje ljubljanskega barja — Sna-ženje hleva. - Novi davčni zakon. — Vprašanja in odgofori. — Gospodarske novice. — Dradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva. — Tržne cene.
Novo sredstvo proti krompirjevi gnilobi.
Smelo smemo trditi, da je dandanes pri nas najvažnejša kmetijska rastlina, ki se prideluje na polju,
marsikje je nastala vsled tega lakota. Hvala Bogu, ta ujima je v taki meri ponehala, vender pa krompir še vedno boleha za to boleznijo, in sicer kako leto bolj, drugo zopet manj, kar zavisi od vremena. Pa tudi krom-
Podoba 5.
krompir. Žal, da tudi ta rastlina ni varna pred raznimi pirjeva vrsta je merodanja; nektere vrste bolj gnijejo, škodljivci, kteri krčijo nje pridelek. Najhujši krompirjev druge manj; tako na pr. naša domača vrsta nribničan", sovražnik je gniloba, kterega je pred kakimi 50 leti tako tudi „hrastavec" imenovana, tako gnije, da je ni vredno hudo prijemala, da je bil skoraj ves pridelek uničen in več saditi, dočim nonejidovec" dobro kljubuje gni-
lobi. Sredstva proti krompirjevi gnilobi so nasvetovali razna, a pravo borenje proti njej se je šele pričelo, ko se je dognalo, da gnilobo povzroča gliva „peronospora infestans". Kot najboljše sredstvo za zatiranje te bolezni je dosedaj veljalo škropljenje krompirjevega zelišča z raztopino bakrene galico, kakor pri zatiranju peronospore na trti. Naša družba redno škropi uže skozi več let krompir, in sicer s prav dobrim uspehom. Taka poročila dohajajo tudi od drugod, vender se o popolnem uspehu ne more govoriti. Sedaj smo pa izvedeli za nov način, kako se zatira krompirjeva gniloba, na kterega je prišel dr. Frank, voditelj zavoda za rastlinsko fizijologijo in rastlinsko varstvo na kraljevi visoki šoli za kmetijstvo v Berolinu. Ta profesor je prijavil o tej zadevi 1. dne januvarija t. 1. daljši spis v kmetijskem listu „Deutsche Landwirtschaftliche Presse", ktere uredništvo nam je drage volje dovolilo priobčiti posnetek tega spisa ter nam je ob enem prepustilo tudi podobe, ki so natisnjene v pričujoči številki. V čast si štejemo, da je naš list v Avstriji prvi, ki objavlja to velezanimivo in, upajmo, tudi važno razpravo. Cele razprave ne objavimo, ker podroben
pleno kislino, ki je jako jedka in škoduje krompirjevim očesom (kalem), kteri se ožive precej konci zime in v pričetku pomladi, to je pred saditvijo. Potrebno je tudi bilo dognati, koliko časa se sme krompir namakati in kdaj ter ali naj se namočeni krompir potem opere ali pa naj se sadi, kakeršen se vzame iz namake. Dr. Fran-kovih poskusov od I. 1893. do vštetega 1. 1896. ne bomo popisovali, le to omenjamo, da so ga dovedli do prepričanja, da je popisano namakanje krompirja koristno, da se pa krompir mora potem oprati in da se mora namakanje izvršiti precej časa pred saditvijo, t. j., dokler krompirjeva očesa še spe.
Na podstavi izkušenj, dobljenih v prejšnjih štirih letih, je dr. Frank 1. 1897. pred vsem hotel dognati, kdaj naj se semensko gomolje namaka, in ali naj se po namakanju opere ali ne. V to svrho je sam na več mestih delal poskuse ter tudi druge kmetovalce povabil, da so naredili po njegovih navodilih vstrične poskuse. Iz teh poskusov izvaja dr. Frank naslednji zaključek, kterega naj tudi naši kmetovalci uvažujejo.
Z namakanjem semenskih gomolov krom-
Podoba 6.
popis dr. Frankovih poskusov more zanimati le kmetijske učenjake; objaviti hočemo le to, kar je potrebno, da vedo praktični gospodarji.
Dr. Frank je za podstavo svojim poskusom, kteri so ga dovedli do lepega uspeha, vzel dejstvo, da škropljenje krompirjevega zelišča z rastopino bakrene (modre) galice precčj zavira gnilobo, in je potem poskušal, ali bi ne bilo namakanje semenskih gomolov krompirjevih v zmesi bakrene galice, ap ta in vode tudi uspešno. Tako namakanje semena se je namreč tudi sponeslo pri zatiranju snetjavosti na žitu; saj je znano, da iz semenskega žita, ki se namoči v vodi, v kteri se je raztopila bakrena ga-lica, vzraste žito, ki ni snetjavo. Bakrena galica umori na semenskem zrnu razne glive, ki bi sicer prešle na rastlino, se razmnožile in jo potem oškodovale. Preiskave so pa ravno tako dokazale, da tičijo tudi na krompirjevi koži trosi gliv, ki potem povzročajo razne bolezni.
Dr. Frank pravi v napominjani razpravi: S poskusi v tem smislu sem pričel 1. 1893., in ker sem od takrat proučeval vse okoliščine, ki so merodajne za uspeh, sem imel letos (1897. 1.) take uspehe, da so vredni objav-ljenja kmetovalcem v porabo.
Dr. Frank je za svoje poskuse na 100 litrov vode vzel 2 do 4 kg bakrene galice in ravno toliko ugaše-nega apna. Apno je zato vzel, ker uniči nastalo žve-
pirjevih v raztopini bakrene galice se pridelek krompirjev poviša, in sicer v ugodnem slučaju za celo tretjino. Namakanje se mora zvršiti 5 — 6 tednov pred saditvijo, če mogoče uže sredi meseca marci j a (pri nas v pričetku meseca marcija. Ured.), raztopina naj ima v sebi 2 <>/„ bakrene galice in ravno toliko uga-šenega apna, in namakanje naj trpi 24 ur. Po namakanju naj se krompir opere, posuši ter hrani do saditve.
V pojasnilo pridejanim padobam naslednje: Podoba 5. kaže poskusno polje profesorja dr. Franka blizu Be-rolina. Svet je popolnoma peščen ter pognojen s hlevskim gnojem. Na to polje se je sadila 4. dne maja krompirjeva vrsta „Thiel", in sicer v treh enakih oddelkih. Na en oddelek se je sadil krompir, ki je bil namakan 15. dne marcija, potem opran in posušen, na drugi oddelek krompir, ki je bil namakan dan pred saditvijo (3. dne maja) in na tretji oddelek nenamakan krompir. Za vsak oddelek se je odštelo enako število gomolov s približno enako težo. Na 5. podobi se razločno vidi, da je prekosil krompir na parceli, zaznamovani s črko F, ki je bil zgodaj namakan, nenamakan krompir, ki je rastel na parceli, zaznamovani s črko O, dočim je dan pred setvjjo namakani krompir
bil lep, vender ga mnogo ni skalilo, ker je namaka škodovala očesom. Pozno namakan krompir se vidi na parceli na desno od parcele O. Ta podoba je posneta po fotografiji, ki je bila narejena 6. dne julija.
6. dne oktobra so krompir izkopali. Od vsake vrste so vsadili po 550 gomolov. Od 550 nenamakanih go-molov jib je skalilo 546, cd 550 zgodaj namakanih 539 in od prepozno namakanih le 337 (!). Iz prvih gomolov so pridelali 161 kg, od drugih 240 kg in od tretjih 118 kg. Podoba 6. kaže ta pridelek fotogrsfovan v vrečah, in sicer imajo vreče na levi pridelek iz zgodaj namakanega semena, vreče na sredi iz nenamakanega in vreče na desni iz prepozno namakanega semena.
Omenjamo, da bo tudi naša družba letos delala v tem smislu poskuse; pozivljemo pa tudi naše gospodarje, da store isto, ter jih prosimo, naj nam jeseni poročajo o uspehih.
Vinogradništvo na Belokranjskem.
Deželni poslanec č. g. župnik Schvveiger je jako zanimivo govoril v tretji seji sedanjega deželnega zbora o vinogradništvu na Belokranjskem. Njegov govor slove:
V prijetnem položaju sem, da smem in moram deželnemu odboru vse svoje priznanje izreči za trudoljubivo delovanje, s kterim pospešuje vinogradništvo na Kranjskem. Istega mnenja sem glede visoke vlade, pa s posebno željo in prošnjo, da naj skuša ugoditi zlasti drugemu delu resolucije finančnega odseka. V predlanskem zasedanju sem visoko zbornico pri enaki razpravi opozoril na cgromne troške, ktere povzroča obnovljenje opusto-šenih vinogradov. Omenjal sem pa le troške, ki naraščajo do časa, ko je rigolana parcela zasajena z novimi trtami, ozirorca, ko so trte tudi že cepljene. Toda to delo in ti troški so za nas vinogradnike še le A, za kterim mora priti tudi B, namreč skrb, da se novi nasadi tudi ohranijo in vzdržujejo. Gospoda moja! Tisti izmed nas, ki smo vinogradniki, vemo, pa tudi diugi gospodje vedo, da svoje dni ni bilo toliko različnih boleznij, ki so napadale trte, kakor se to godi dandanes. Res je sicer, kar pravi rek: omni morbo remedium suum — vsaka bolezen najde svoj lek — ali lek stane denarja in treba je dosti denarja pa truda, da se človek ustavlja vsem tistim boleznim, ki iznova pretijo končati sadove njegovega truda in troškov. Ako je vinograd srečno prestal zimsko, zlasti nevarno pomladno pozebo, tedaj se pokažejo novi sovražniki, v prvi vrsti strupena rosa. Naše ljudstvo se dolgo ni moglo privaditi škropljenju, in v začetku ni škropilo, ali kvar ga je poučila, da mora škropiti, in sedaj tudi pridno škropi. Zato mislim, kakor poznam naše ljudstvo, da pri nas ne bo treba enakega predloga, kakor se je stavil v štajerskem deželnem zboru, da bi se namreč naredil zakon za prisilno škropljenje. Gospoda moja! Ako sem z velikim trudom in z mnogimi troški izvršil prvo škropljenje pred cvetjem, že me čaka drug sovražnik, ki hoče uničiti sad mojega trtja, in ta je plesnoba (oidium), ktera je do najnovejših časov bila malo znana. Lansko leto se je pa plesnoba tudi pri nas prikazala, in tedaj je bilo potrebno, pripraviti se na žveplanje. Moj vinograd ima prilično tri tisoč trt. Vzemimo, da ima vsaka trta povprek le deset grozdov, torej je v vinogradu 30.000 grozdov z nebrojnimi jadodami, in vsako jagodo moram z žveplom posuti, če ne, ugonobi jo plesnoba S tem pa delo ni končano. Mene čaka po cvetju drugo, oziroma tretje škrop ljenje in drugo žveplanje. Čaka me pa tudi nov sovražnik, kterega do sedaj še nismo poznali, to je kiseljak (Sauer-vvurm) o kterem sem bral, da je po nekterih krajih na-
redil mnogo kvara, bral pa tudi o sredstvih zoper njega, med drugimi zopet nekako škropljenje, in to oni čas, ko je treba grozdje v miru pustiti, namreč med cvetjem, ker se ravno med c etjem v grozdju leže. Ko bi bilo s tem škodljivcem končano število trtnih sovražnikov! Opomnim na bledico (chlorosa) in na črne koze, ki so se pojavile na trtnem lesu. Če samo te sovražnike jemljemo v poštev in pomislimo, da se moramo posluževati pripravnih pripomočkov, vidimo, koliko dela, skrbi in troškov povzroča vzdrževanje novih vinskih nasadov, niti glede na to. da prete vinogradu še druge nevarnosti, za kterih odvrnitev vsak dan vinogradnik moli, zlasti: „ Treska in hudega vremena, reši nas, o Gospod!" — Zakaj omenjam teh stvarij? V pričetku govora sem se pohvalno izrazil o vladi in deželnem odboru za podpore, ktere se dele vinogradništvu. Glede na mnogi trud in velike troške pri vzdrževanju novih nasadov prosim ne samo vztrajnosti cd obeh oblastij, ampak prosim zlasti visoko vlado, da globoko posezi v listnico, saj bo tudi nji v korist, ker bo tako omogočila ljudstvu, plačevati davke. Ista prošnja velja deželnemu odborn. Pomaga pa naj se tudi v tem oziiu, da se vinogradnikom omogoči, dobiti ceno galico, da se razdele škropilnice, kakor tudi mehovi za žveplanje. C. kr. kranjska kmetijska družba je zelo skrbna za prospeh narodnega gospodarstva v vseh panogah, tako tudi glede na vinogradništvo. Zatorej naj se ta družba izdatno podpira, ker ravno ona je, ktera vinogradnikom priskrbuje ceno galico, škropilnice in druge za trto potrebne stvari. Ni pa dovolj, da ima vinogradnik vinograde, ki mu dade sladko vinsko kapljico; vinogradnik mora tudi znati, kako se s pridelanim trtnim sadom nadalje ravna, da postane dobro, stanovitno vino, in v to je treba umnega kletarstva. Naravnost povem, da smo v umnem kletarstvu kaj malo napredovali. Zatorej bode umestno, ako dobimo kako knjižico, ki naj nas bi poučevala o umnem kletarstvu. Dosedaj imamo samo eno tako knjigo, in to je Vošnjakovo „Umno kletarstvo", ktero je iziala družba svetega Mohorja. Ta knjiga je pa že pošla, tudi ni praktična, ker je preobširna. Nam je treba knjige, prikladne našemu kmetskemu vinogradniku. Zatorej stavim nastopno resolucijo: Viscki deželni zbor skleni: Deželnemu odboru se naroča, da priskrbi knjižico o umnem kletarstvu. Knjižica bodi pisana poljudno, umevno za kmetskega vinogradnika in se dobi za nizko ceno. — Na strani 12. priloge 21.: »Poročilo o pospeševanju vinigradništva na Kranjskem", berem, da so se obrestna posojila v letu 1897. podelila 337 vinogradnikom in se je razdelilo 55 550 gld. Pri tej priliki prosim njega ekscelenco gospoda deželnega predsednika, naj v prihodnje vinogradniki dobe kakor hitro mogoče zagotovljena brezobrestna posojila. Lansko leto so se ta posojila razdelila dosti kasno, in ljudje so dvomili, jih li dobe ali ne. Kdor prosi za brezobrestno posojilo, ne dela vinogradov s svojim denarjem, ampak si ga izposodi in mora od tega plačevati obresti. Zatorej bo prosilcem jako ustreženo, ako dobe denar kakor hitro mogoče.
Osuševanje ljubljanskega barja.
Dunajski list „Fremdenblatt" je prinesel važno novico o osuševanju ljubljanskega barja, ktero posnamemo iz „Slovenca". Napominjani list piše: „Kakor čujemo, je storila vlada zelo važen sklep, vsled kterega se odstranijo dosedanje dolgoletne težko če, ki so ovirale osuševanje ljubljanskega barja ter njegovo zopetno pridobitev za obdelovanje in posebno pa njegovo kulturo z vodopravnega
«
stališča. S tem je dana nada, da se odstrani s sveta prava morska ka6a avstrijske uprave, ki se razteza nazaj v čase cesarice Marije Terezije. Ljubljansko močvirje je z ozirom na svoj obseg, ki znaša blizu 32.000 oralov, kakor tudi z ozirom na troške, ktere je povzočilo dosedanje osuševanje in obdelovanje, predmet izredne poljedelske važnosti, čegar letni prinos se sme ceniti nad 100.000 gld. Prvotna osuševalna dela so se pričela okoli leta 1820. pod vodstvom lokalne komisije, ki je, podpirana po udeležencih, naklonjenih tej zadevi, delovala pol stoletja z ne malimi uspehi. V teku časa pa, ko je z napredovanjem osuševanja in z utrjevanjem tal, ki je vzbudilo posestniku čut večje samostojnosti v poljedelskem obdelovanju in gospodarstvu, ter ko je pričel dorašftati nov rod, ki ni živel več pod vtiskom, kakeršnega so naravno napravile dobrote osuševalnih del na prve naselnike kot priče posameznih prememb pri raznih poskušnjah, jela sta polagoma ugašati zadovoljnost in zanimanje udeležencev. Po dolgih, trudapolnih razpravah seje končno 1. 1877. sklenil deželni zakon, ki ni bil omejen le na uravnavo vodopravnih razmer na ljubljanskem močvirju, marveč je obsegal tudi skrb za njegovo obdelovanje, za uravnavo požiganja barja ter za napravo in ohranitev poljskih potov. Izdelali so se načrti, ki so imeli namen, odstraniti nevarnost povodnij za vse močvirje, spremeniti ploskev kakih 8700 ha po popolni odstranitvi šote v rodovitno zemljo in tako znatno povišati kulturno stanje tega dela močvirja. Troški so bili preračunjeni na 1-7 milijona; po drugem manjšem načrtu so znašali troški nekako poldrug milijon. Predno je poljedelsko ministerstvo preizkusilo ta načrt, je vzprejel kranjski deželni zbor v letu 1889. načrt zakona, ki se je pečal z izvršitvijo enega dela dotičnih del. — Dotični, na 1,378.000 gld. proračunjeni troški za ta dela naj bi se po načrtu nabavili tako, da bi plačala dežela kranjska 12, mesto Ljubljana 10 in posestniki zemljišč na barju 28 odstotkov, ostalih 50 odstotkov pa naj bi dovolila država s posebnim državnim zakonom. Iz raznih vzrokov pa ta načrt ni postal zakon. Deželnemu odboru se je naročilo, naj se najprej končno izjavi za enega obeh zgoraj imenovanih načrtov. To je tudi storil, ko se je odločil za manjši načrt, ter je prosil zanj izvedbe vodo-pravnega postopanja. Ta je sedaj dovršena in z ravnokar izdano naredbo poljedelskega ministerstva se podeljuje koncesija za izvršitev tega načrta glavnemu odseku za osuševanje barja; pridržan je le prinos za gotove odškodnine nekterim udeležencem, ki bodo pri izvrševanju tega podjetja prizadeti. Dosedanje z vodopravnega stališča nastale težkoče so torej odstranjene in je sedaj le stvar deželnega odbora, da si s predlogo v sporazumu z vlado zagotovi potrebna denarna sredstva. Vlada se kaže, kakor čujemo, zelo naklonjeno tej zadevi in jo bodo gotovo podpirala". — Tako vladno glasilo. Vsa čast baronu Gautschu, ki je stvar tako urno in odločno dvignil iz blata in postavil na trden tir, kjer je mogoče pričeti ve-levažno delo.
Snaženje hleva.
Dolžnost vsakega živinorejca je, da drži hlev v takem stanju, da živali ne trpe škode, ampak da ostanejo zdrave, čistota odvrača bolezni, a nesnaga jih vabi k sebi; to naj si vsakdo prav dobro zapomni. Naši slovenski gospodarji mnogo grešijo v tem, da se premalo ozirajo na čistočo v hlevu in na snaženje živine same. Iz nesnage pa izvira mnogo boleznij, ktere nevedno ljudstvo pripisuje vražam in čarovnijam; vse to pa nič ne velja. Kriv je gospodar sam, ker se ne briga za snaženje.
K snaženju hleva prištevamo kidanje gnoja, nasti-Ijanje, čiščenje sten, poda in jaslij ter slednjič odstranjevanje nadležnih mrčesov.
V nečednih in nesnažnih hlevih se razkrojita gnoj in scalnica ter usmradita ves prostor, kar gotovo ne more dobro vplivati na živalsko zdravje. V zanemarjenih hlevih se živina onesnaži, kožno hlapenje se pomanjša, kopita se na mokrem gnoju zmehčajo, kopitna strela začne gniti. Pri ovcah in govedi se vname koža med parklji, da počnejo hromati (šepati). Zadnje konjske noge se vnemo v scalnici in blatu okoli biclja (rape); vedna nesnaga neti bolezen, in pri takih razmerah je ozdravljenje skoro nemogoče. 11 navedenega se učimo, da bi bilo najumestneje, ako bi hleve vsak dan izkidali, a drugi oziri govore zopet nasprotno. Če namreč gnoj leži v hlevu, postane veliko mastnejši in boljši ter njivam mnogo več zaleže. Tu smo zašli v nekako zagato! V škripcih smo! Poskusimo se rešiti! Da zadostimo po mogočosti na obe strani, v kolikor se sploh more dvema gospodoma služiti, storimo tako le: Ako nočemo konjskih hlevov izkidati vsak dan, moramo jih na teden vsaj po dvakrat; iz govejih hlevov in iz svinjakov pa odstranimo gnoj vsakih 7 dnij. Ovčje hleve moramo kidati na mesec vsaj enkrat, da nam živali ne zbole. Da se hlevi preveč ne usmradijo, jih moramo često zračiti in po gnoju sem in tja potrositi nekoliko malca (gipsa). V ta namen rabimo tudi žvepleno kislino, ki je v resnici dobra. Žve-pleno kislino — pazi, ker peče — pomešamo med vodo in s to mešanico poškropimo gnoj. Na ta način dosežemo, da v hlevu praveč ne smrdi in da gnoj dober ostane; žveplena kislina in malec se namreč spojita z amonijakom, ga zadržujeta v gnoju ter odstranjujeta smrad.
Žlebove, kteri služijo za odpeljavanje scalnice, moramo često splahniti z vodo ter jih omesti z metlo. Koristno je, da poškropimo hleve sem in tja z vodo, da se nekoliko ohladijo; zlasti za svinjake je to škropljenje velike važnosti. Pred kidanjem odstranimo s sten in stropa pajčevine in prah; vsaj enkrat na leto moramo pobeliti zidane hleve. Pri nekterih zanikarnih gospodarjih so napolnjene jasli do polovice z zemljo, s sempirjem ali s ski-sano klajo. Nova krma, ktera sa meče v take nesnažne jasli, se pomeša s preostalo nesnago, izgubi na okusu in je zraven tega tudi škodljiva. Siažimo torej jasli, koli-korkrat je to potrebno.
Ne puščajmo kokošij v hleve; sploh naj bodo kokošje grede od njih primerno oddaljene. Kako lahko se dogodi, da poje žival s krmo kokošje pero, ktero ji utegne škodovati. Nadalje zlezajo ponoči kokošje uši (kurje pršice) na živalsko kožo, osobito na konje, pijo kri iz nje ter jih nadlegujejo, da nimajo pravega počitka in miru. Razven tega povzročajo srbečico, da, celo slab tek in majhno groznico. Živali se močno drgajo, koža se uname, dlaka začne izpadati, in nasledek so brezdlakave luskinaste lise.
Muhe, podgane in miši so v nečistih hlevih navadni gostje. Ti nadležneži so živalim prava preglavica, ker jih neprestano nadlegujejo, jim pijo kri in jih celo ranijo; osobito podgane so to že večkrat storile. Pripoveduje se namreč, da so izglodale v živo debelo svinjo (v slanino) cele luknje, in da so tam pustile svoje blato. Sploh pa ti nepotrebni gostje vznemirjajo in dražijo živali. Delavna živina se dovolj ne odpočije, pitanci se slabeje rede, molzne krave izgube dosti mleka itd. Kako se je po mogočnosti ogibati teh nadležnežev? — Natančna hlevska čistoča največ pripomore, da se ne naselijo muhe, miši in podgane. Ko so se enkrat vgnezdile, tedaj jih je kaj težko pregnati. Poskusimo! Vse mišje in
podganske luknje moramo zamašiti in zadelati, gnil les odstraniti ter ga nadomestiti z dobrim. Nedolžen, a dober pripomoček proti mišim in podganam je ta le: V vsako podgansko in mišjo luknjo vlijemo žlico kolomaza ali katrana. Podgane se onesnažijo, letajo vse zbegane iz luknje v luknjo, in ko vse ogrdijo, zapuste hlev. Še bolje je, če namažemo živo podgano s katranom ter jo izpustimo, da onesnaži luknje; na to vse podgane pobegnejo, ker jim katran preveč smrdi. Kozel (njegov smrad) prežene baje vse podgane iz hleva. Nekteri posestniki imajo navado, da nastavljajo v hleve mišnice, fosfora in drugih strupov. To se meni ne zdi pametno, ker bi se lahko tudi živina zastrupila. Za odstranjenje mišij je najboljše sredstvo — past. Muham zabranimo najuspešneje pot v hlev z zračenjem, s pridnim kidanjem in sploh s čistočo. V temnem hlevu se muhe ne drže rade; torej omrežimo okna in zapirajmo vrata ter izpodimo nadležne živalce z vejami. Skoro v vsaki prodajalnici (štacuni) dobimo prašek (proti mrčesom), kteri odstrani različne nepotrebne, večkrat kaj neprijetne živalce. S tem praškom preženemo muhe na ta le način: Živali izženemo, zapremo okna in vrata ter razpršimo prašek po hlevu. V kratkem času popadajo muhe omamljene na tla, ktere pometomo in potem sežgemo ali poparimo, Dobra je tudi galunova raztopina, s ktero namažemo strop, stene in sploh vse hlevske dele. Nekteri kuhajo orehovo perje ter mažejo s to tekočino živalsko kožo, kar odganja muhe ter umori njih zalego. Veliko muh pokončajo lastovke; ne odga-njajmo jih torej, ako si hočejo napraviti gnezdo v hlevu. Slednjič še nekaj proti nadležnim muham. Naberimo metlike (divjega pelina), zvežimo jo v snop ter jo obesimo s tanko nitjo na strop Kmalu posede na njo vse črno muh. Proti večeru vzemimo široko vrečo, držimo jo pod snop ter prerežimo nit, da ujamemo muhe. Pri tem poslu pa moramo ravnati prav oprezno, ker sicer se vse muhe razprše.
Novi davčni zakon.
Leto 1898. je prineslo v našem zakonodajstvu mnogo spremembe. Čitateljem »Kmetovalca" je že znano, da se je storil pri sodiščih popolen preobrat v urado-vanju. Velike važnosti pa je tudi sprememba davčnih zakonov. Z novim letom so namreč prenehali nekteri dosedanji davki, mesto njih pa stopijo v veljavo novi. Stara izkušnja nas uči: „Novi davki, nova bremena". No, pa v tolažbo bodi precej povedano, da teh novih bremen izjemoma sedaj ne bodo trpeli, kakor navadno, zopet kmetovalci, zlasti manjši, temveč zagotovljene so jim z novim zakonom če ne izdatne, pa vsaj manjše olajšave.
Država ne zahteva od novih davkov večjih dohodkov, kakor dosedaj. Glavni namen preosnovi je pravičnejša razdelitev davčnega bremena, razbremenitev manjših davkoplačevalcev in pridobitev novih davčnih virov, kteri so bili dosedaj primeroma malo obloženi z davkom ali pa nič. Marsikteri bogataš dosedaj ni plačeval od dohodka svojega kapitala niti krajcarja, dočim si mora revni kmetovalec ali rokodelec pritrgati pri najpotrebnejšem živežu, ako se hoče odkrižati davčnega eksekutorja. Novi zakon odpravlja to krivico — vsaj deloma.
Davčna preosnova ali reforma se ne nanaša na vse davke, ampak le na tako imenovane osebne davke, ktere bo plačevali dosedaj zlasti obrtniki, trgovci in s plačami nastavljene osebe (uradniki).
Zemljiškim in hišnim posestnikom pa določa omenjeni zakon le olajšave, tako imenoveni odpustek, za kte-
rega se bode porabil prebitek iz dohodka novo uvedenih davkov. V ta namen se že za tekoče leto zniža davek od zemljišč in hiš za deset odstotkov. Skrbljeno je tudi, da se odpustek sčasom tudi še zvikša. Odpušča pa se le državni davek, ne pa tudi doklade, ktere na davek nalagajo dežele, občine in drugi javni zastopi. Ako je moral na primer kdo v letu 1897. plačati zemljiškega davka 40 gld., deželnih doklad 16 gld., občinskih in drugih doklad pa 8 gld., torej skupaj 64 gld., odpustilo se mu bode za 1898. leto 10 odstotkov od 40 gld., to je 4 gld., in plačati bode moral le 60 gld. Kakor vidimo, je to jako malo in se s takimi „odpustki" še ne bode rešilo pereče kmetijsko vprašanje, a v sedanji dobi pušek in kanonov smemo biti že zadovoljni, da plačamo sploh kaj manj, ne pa še — več.
Koncem preteklega leta sta stopila iz veljave obrt-nijski davek (obrtarina), ali kakor smo ga imenovali davek od patenta, in dohodninski davek (dohodnina). Namesto teh pa so se uvedli naslednji davki: 1.) občna pridobnina, 2 ) pridobnina od podjetij, zavezanih javnemu dajanju računov, 3) prihodnina ali rentnina in 4.) osebna dohodnina.
Akoravno večina kmetovalcev po teh davkih v obče ne bode prizadeta, je vender tudi za čitatelje „Ktneto-valca" koristno, da se vsaj splošno seznanijo s predpisi novega davčnoga zakona, bodisi že, ker jih tudi same zadene davčna dolžnost po tem zakonu, da se vedo ravnati, bodisi, da se varuiejo krivičnega obdačenja in ka-kovih kaznij, ali pa da se morejo posluževati v zakonu dopuščenih jim pravic.
V ta namen naj služi naslednji kratek podatek omenjenega zakona. Oziralo se bode zlasti na določbe, zadevajoče kmetijstvo, ali sicer važne za kmetevalce. Ker pa posameznike ne bode zanimalo, kako se določa obda-čenje podjetij, zavezanih javnemu dajanju računov, to so delniške (akcijske) družbe, zavarovalnice, hranilnice, posojilnice, konsumna društva i. t. d., zatorej o dotičnem poglavju tukaj ne bodemo govorili, ampak le o ostalih delih zakona.
I. Občna pridobnina.
Občni pridobnini (davku od pridobitka, dobička) so podvrženi obrtniki, trgovci, zdravniki, babice, prodajalci tobaka, obrtni in kmetijski zakupniki ali najemniki (štantmani) in sploh vsak, kdor izvršuje kako opravilo, mereče na dobiček. Izvzeta pa so opravila, ktera se vrše v službenem razmerju, kakor uradniki, pomočniki, rudarji, posli ter kmetijstvo in gozdarstvo, vštevši tudi vrtnarstvo, lov in ribarstvo. Vender lov po tujem zemljišču in ribarstvo v svobodnih ali v zakup vzetih in pa v javnih vodah, pomorsko ribarstvo, dalje pridobitek iz zemljišč in kmetij, ktere so v zakup ali najem vzete, in pa umetno in trgovinsko vrtnarstvo ni privzeto v to oprostitev.
H kmetijstvu se prištevajo kot pridobnine od-vezana opravila tudi: a) kmetijski in gozdarski obrti, na pr. žage, mlini, si-rarnice, v kolikor so predmet njih predelave, načeloma lastni pridelki, a med nje ni šteti pivovarnic, žgarnjarnic, cukrarnic, (tvornic za sladkor) in drugih podjeteb očitnega obrtnijskega značaja. Dopuščeno je tudi v posebnih slučajih, na pr. po slabi letini, kugah med živino i. e. v pomoč privzemati tuje pridelke, da se more vzdrževati pravilen obrat. Ako bi torej kdo redno pošiljal v mesto določeno množino surovega masla domačega pridelka, pa bi po kaki nezgodi ne imel za to dovolj mleka od svojih krav,
sme tudi kupljeno mleko porabiti za pridelavo surovega masla, ne da bi mu bilo vsled tega treba plačevati pridobnino.
b)	Pridobivanje kamenja, peska, gline, gramoza (šotra) na svojem posestvu, ako se izkorišča samo tvarina zemljišča, kadar ne pristopi k pridobivanju še kaka nadaljna obdelava, na primer izdelovanje mlinskih kamnov, opeke i. t. d.
c)	Prodaja kmetijskih in gozdarskih pridelkov, ki jih je dotičnik pridelal ali pridobil sam, kakor prodaja žita, vina, desek, mrve, masla i. t. d. V kraju, kjer ima kdo svoje posestvo, sme imeti za nadrobno prodajo takih pridelkov tudi stalne odprte prodajalnice, ne da bi bile te podvržene pridobnini.
Občni pridobnini načeloma podvržena, a i zreč no oproščena so tudi podjetja kakor:
1.)	Pridobitek iz zakupa zemljišč inv kmetij, ktere obdelujeta zakupnik in njegova družina sama, čeprav od časa do časa in izjemoma s pomočjo najetih delavcev. Ako se pa zakupnik (š(antman) stalno poslužuje poslov ali drugih pomožnih oseb, tedaj ga zadeva pridobninska dolžnost.
2.)	Delavke, ktere imajo opraviti z navadnimi ročnimi deli ali opravki samo v stanovanju svojih naročnikov, ali doma brez pomočnikov. Sem spadajo na primer Šivilje, in sicer tudi tedaj, če rabijo šivalne stroje, dalje perice, likavke perila, postrežnice i. e. ženske; ne pa strokovno izučene krojačice ali lepotninarice.
3.)	Postranski posli ali opravila, ki jih majhni kmetovalci vrše samo od časa do časa in ne obrtema, in pa prodaja tako narejenih izdelkov. Sem spadajo na pr. v nekterih vinskih krajih vinogradnikom pristoječe pravice, točiti vino, ki so je pridelali sami, ali pa krč-marstvo s svojim vinskim pridelkom, v kolikor se izvršuje samo začasno in ne obrtoma. nadalje začasna raba za kmetijstvo potrebnih pripreg za drugačne vožnje.
4) Domači obrtniki, kakor črevljarji, tkalci, ple-tarji i. t. d., ki narejajo ali obdelujejo obrtnijske izdelke samo po naročilu in za račun podjetnikov ali tvorničarjev sami osebno ali s pomočjo oseb svoje družine, toda brez tujih pomagačev.
Zakon tudi določa, da se smejo revne pridobnini podvržene osebe., ki opravljajo svoj obrt brez pomagačev ali samo z enim pomagačem (pomočnikom ali učencem), začasno odvezati plačevanja pridobnine.
(Dalje prihodnjič.)
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 11. Ali je zmleta Tomasova Žlindra sama, ali ima ie kaj primesi, da je za kupčijo in za gnojenje? Kje in kako se dobiva ta žlindra in kaj ima v sebi ? (I. Z v D.)
Odgovor: Tomasova žlindra je tista, ki se dobi ob to-pljenju takih železnih rud, ki imajo v sebi veliko fosforove kisline, če se železu ne odvzame ta kislina, ni rabno. Inženir Tomas je izumil način, po kterem se takim rudam odvzame fosforova kislina, in zato se imenuje ta žlindra po izumitelju. Ta žlindra se potem fino zmelje ter se rabi za gnojilo. Sestoji pa iz 16 — 20% fosforove kisline, iz preeej apna in iz mnogih drugih rudninskih snovij. Pri nas v Avstriji meljejo Tomasovo žlindro le v Bubenču pri Pragi Dobiva se pa le potom pro-dajalnega sindikata v Pragi Na Kranjsko je ta sindikat nikomur drugemu ne proda, kakor le naši družbi. Tomasova žlindra se torej dobi le potom naše družbe ali pa po kakem prekupcu. Da je družba prevzela izključno zastopstvo prodajalnega sindikata za Kranjsko, vzrok je bil to, ker je s tem hotela preprečiti prekupčijo s Tomasovo žlindro po trgovcih, kteri bi ali iskali visoke dobičke, ali bi pa kmetom prodajali manj
vredno blago, kajti kadar kmet kupi umetna gnojila, ne povprašuje po njih kemijski vsebini ter jih tudi ne more dati kemijsko preiskati. Trgovcem z umetnimi gnojili se pa s tem ni škodilo, ker jih pri nas ni.
Vprašanje 12. Med njivami imam na 1 m široki trati lepo cešpljevo drevje, ki mi je pred tremi leti lepo obrodilo. Od takrat pa to drevje sicer vsako leto cvete, a sad večinoma odpade, ali pa se izpremeni v rožičke. Zadnjo pomlad sem drevesa škropil z galico, kar pa nič ni pomagalo Nekaj sadu je ie vsako leto ostalo, ko pa je doseglo nekako polovico debelosti. je pa tudi to odpadlo s polovico peclja vred Bilo je videti, kakor da bi bil kdo sad odrezal sredi peclja. Ravno tako mi odpadajo marelice na vrtu, samo da s celim pecljem, in sicer kadar so za lešnik debele. Kaj je vzrok temu in kaj naj storim? (L. S. na P)
Odgovor: Da Vaše češplje ne rode, bodo trije vzroki. Prezgodnje odpadanje plodov povzročajo presuha tla, tvorjenje rožičkov zakrivi gliva „exoascus pruni", odpadanje na pol debelih češpelj s polovico peclja vred pa povzroča hroščec „5e-špljev zavrtač" (rhynchites cupreus). Glede prvega vzroka ni nič mogtče storiti; če ni mesto za čtšplje, ni nobene pomoči. — Božičeva bolezen se zatira na ta način, da se bolni plodovi (rožički) pobirajo in uničijo, mladike pa, na kterih se rožički tvorijo, se prikrašajo — češpljevega zavrtača zatiramo tudi s pobiranjem odpadlih plodov in vrhu tega s pridnim zatiranjem hroš6eca samega. Vsako jutro se podstavijo pod drevje bele rjuhe in se otiesa drevje; kar pade golazni na rjuhe, to naj se skrbno skupaj zbere in uniči.
Vprašanje 13. Pričel sem za poskušnjo dajati na poparjeni rezanici fosforovokislo apno (1 jedilno žlico za vsako glavo) Prašiči in teleta radi to žro, tako na pr. 8 mesecev star junec, ki poprej poparjene rezanice ni hotel žreti, jo sedaj hlastno žre, a krava je pa nikakor neče Zakaj je krava ne je? (I B v G)
Odgovor: Da krava ne je poparjene rezanice, kteri ste dodali fosfor ovokislega apna, prihaja od tod, ker ji je zoprno. Morda to apno ni popolnoma čisto in kravi smrdi, ali pa, če je čisto, se kravi zoperstavlja Morda kravo privadite na klajno apno s tem, da ji pričnete pokladati prav majhne množine, ktere polagoma povečate.
Vprašanje 11. Naš mesogledec trdi, da mora vsakdo, ki zakolje kako goved ali prašiča, naj bo mesar, gostilničar ali zasebnik, to prijaviti, da pride mesogledec, za kar se mu mora plačsti 10 kr. Ali je kmet, ki rabi meso sam za se, tega prost? (Pr. H, v L)
Odgovor: Ako zakoljete goved ali prašiča za dom, potem Vam tega ni treba /glasiti in tudi niste dolžni plačati nobene pristojbine.
Vprašanje 15 Imam hrastovo kad, ktero rabim le za kislo zelje Zelje se mi je vsako leto dobro skisalo, le letos ne, dasi sem skrbno ravnal, kakor diuga leta. Kaj je temu vzrok in kako odpomorem? (A. P. na K.)
Odgovor: Kadar se zrezano lelje v kadi izpreminja v kislo zelje, vrši se mlečnokislo kipenje. To kipenje narede glive, ki izpreminjajo sladkor in druge njemu enake ogljikove spojine v mlečno kislino. Da se pa te glive množe, treba jim za živež raznih beljakovin in foeforovih spojin. Ob mlečnokislem kipenju pa nastanejo razven mlečne kisline tudi plini, kteri ravno dvignejo kisajoče se zelje. Da se zelje ne skisa, je torej vzrok ali pomanjkanje sladkorja, oziroma ogljikovih hidratov v zelju, ali pa, ker je beljakovin vedno dovolj, pomanjkanje fesforovih spojin. Pomanjkanje sladkorja in ogljikovih spojin v zelju zakrivi neprimerno vreme, zlasti deževno in premalo toplo. Kakor za vino ni vsako leto ugodno, tako tudi ne za zelje. Pomanjkanje foeforovih spojin, ki je skoro gotovo pri Vas pravi vzrok, da se zelje ne skisa, je pa nasledek pomanj-
kanja fosforovih spojin v zemlji, oziroma v gnoju. V naši zemlji pomanjkuje teh spojin vedno bolj, ker jih jej jemljejo z obdelovanjem, a nihče ne skrhi za njih nadomestilo, dasi jih je i tako uže od narave malo v njej. Prepričani smo, da bi se Vale zelje raje kisalo, če bi bili gnojili s kostno moko, ki ni nič drugega, nego fosforovokislo apno V Vašem zelju se torej iz enega ali drugega vzroka ni moglo vneti dovolj močno mlečnokislo kipenje, in pritisnilo je morda masleno-kislo in gnilo kipenje, ki je naredilo zelje mehko. To je naše mnenje o Vašem zelju. — Vprašali smo pa v Ljubljani zua-nega gospoda, ki izdelava in izvaža zelje na debelo. On nam je rekel to: Premalo kislo postane zelje, če je pozno zrezano, malo mrzlo, če je v shrambi premrzlo, ako se premalo ali nič ne soli in prekmalu načne Mehko pa postane zemlje, če je premalo težko obloženo, prezgodaj zrezano in pozno rabljeno. Tako zelje se nekoliko popravi, če ga kolikor mogoče stiskamo, da mokrota izgine iz njega, in ga potem okusnejšega naredimo s soljo.
Vprašanje 16. Imam nekaj hektolitrov rdečega C rička, kteri je jako dober, le to nepriliko kaže, da izgubi lepo barvo, kadar ga potočim do polovice soda. Dobi namreč rjavo, lugasto barvo, dober okus pa obdrži. Kaj je temu vzrok in kaj naj storim, da vino ne izpr«meni barve, kadar nastavim drug soi ? (Fr. G. v S)
Odgovor: Kolikor praznejši postaja sod, tem bolj prihaja ostalo vino v dotiko z zrakom, ki povzroča da se poprej v vinu raztopljena barvila oborijo ter plavajo po vinu in mu dajajo rjavo barvo. Tudi kan na vinu, ki razkraja alkohol, povzroča isto. Druge pomoči proti ti nepriiiEi ni, kakor za-žveplanje praznega prostora nad vinom.
Vprašanje 17. Ali bi uspevala papežema repioa (topinambur) v našem podnebju, kako se obdeluje in kteri živali najbolj prija ta krma? (A. P v R)
Odgovor: Topinambur uspeva pri nas prav dobro, in sicer tudi na revnejših peščenih tleh Napačno je pa misliti, da ne potrebuje oskrbovanja in gnojenja, marveč stavi glede tega iste zahteve, kakor krompir. Ker pa krompir pri enakem obdelovanju da boljši pridelek, zato topinamburja skoraj nikjer več ne sade. Ker ima topinambur lastnost, da more na eni njivi več let zapored uspevati, sade ga na oddaljene njive, pokopljejo ga jeseni ali spomladi (ker čez zimo ne pozebe) ter puste, da iz manjših gomolov, kterih ne pobero, zopet vzrasto nove rastline. Tako ravnajo leto za teto, vsled česar prihranijo precej dela, a pridelajo dobro krmo, ki je za goved, ovce in kuhana tudi za prašiče. Pleti in okopavati se pa mora, kakor krompir, sicer je pridelek neznaten
Vprašanje 18. Tretjina posestnikov skupne paše je vložila prošnjo za razdelbo tega zemljšča. Ali se morejo ostali nezadovoljneži upreti razdelbi? (A. B. v č.)
Odgovor: če razdelbo skupnega zemljišča zahteva tretjina posestnikov, se mora tej zahtevi ustreči in ne pomaga noben upor od strani drugih dveh tretjin. Priziv je le mogoč, ako se dokaže, da ni cela tretjina za razdelbo Pripomnimo, da prosilce za razdelbo velja šteti le po številu, ne pa po velikosti njih deležev.
Gospodarske novice.
* Občni zbor „Slovenskega čebelarskega društva"
se je vršil 24 dne t m. v pisarni kmetijske družbe v Ljubljani. Občni zbor je izvolil predsednikom ravnatelja v Marija-nišču, prečast. gosp. profesorja dr. Frančiška Lam pet a, podpredsednikom ravnatelja kmetijske družbe, gosp. Gustava Pirca, in odbornikom gg.: bogoslovca Rado Grmovnika, čebelarja Petra Pavlina in učitelja Frančiška Roji no. Občni zbor je nadalje ukrenil izdajati strokovni list „Slovenski čebelar", kterega uredništvo se je poverilo gosp
Fr. Rojini, učitelju v Šmartinu poj Šmarno goro. Na predlog gosp Murze iz Krapjega na Štajerskem se je odboru naročilo sestaviti nova društvena pravila, ki bodo omogočila snovanje podružnic „Slovenskega čebelarskega društva" po Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Pri tej priliki javljamo da bo vsak ud, ki plača letnino (1 gld.), dobival društveni list brezplačno. Odslej naj se vse pošiljatve, tičoči se ^Slovenskega čebelarskega društva", pošiljajo pod tem naslovom v Ljubljano.
Nova kmetijska šola na Gorenjskem naj se osnuje vsled lesolucije, sprejete v tekočem zaselanju kranjskega deželnega zbora na predlog deželnega poslanca gosp. barona Schwegla. Z radostjo pozdravljamo to vest, ker vemo, kako koristna bi bila taka šola za Gorenjsko in tudi za Notranjsko, ker bi pred vsem gojila živinorejo, mlekarstvo ia sadjarstvo. Vprašanje je le, če naša mala in revna dežela prenese dve kmetijski šoli, kajti po našem mnenju bi korenito preustrojena grmska šola morala zadoščati tudi za gorenjske razmere. Za eedaj pa grmska šola ne zadošča več za napredujoče živinorejske pokrajine naše dežele, saj imamo v teh pokrajinah uže preko 10 posnemalnikov (centrifug) v kmetskih gospodarstvih, in prepričani smo, da bo čez 10 let samo med gorenjskimi kmeti do 50 takih strojev. Za take kmete je potrebna tudi primerna šola! — Pri tej priliki bodi omenjeno, da je idejo o gorenjski kmetijski šoli vedno gojil nepozabni deželni glavar dr. Poklukar, ki je dejal uredniku tega lista na opomnjo, naj bi se izpremenil smešno dolgi naslov grmske šole : Naj grmska šola le obdrži značaj vinarske in sadjarske šole, ker potem bomo lože dobili zi Gorenjsko „ kmetijsko" šolo, do ktere enkrat mora priti.
Poučni tečaj za vinogradnike v N:vem Mestu se
bo vršil ob nedeljah 27. dne febru.'arija, 6 in 13. dne mar-cija v hiši katoliške družbe rokodelskih pomočnikov. Pouk se bo pričel vsako nedeljo ob ^9. uri zjutraj in bo trajal do x/a 11 ure dopoldne. Poučevala bodeta d-želni popotni učitelj g. Gom bač in tehnični voditelj gosp. Skalicky, in sicer o naslednjih vprašanjih:
Prvo nedeljo, 27. dne februvarija: 1) Zakaj moramo obnoviti vinograde s ceplieaimi ameriškimi trtami. 2 ) Ktere ameriške trte so po sedanjih izkušnjah najbolj pripravne za naše kraje, in sicer z ozirom na različno vino-gradsko zemljo in lego. 3) Kje se dobe potrebne ameriške trte. 4) Kako naj se napravljajo ameriški matičnjaki in trtniee za potrebe malega posestnika in kako se obdeluiejo
Drugo nedeljo, 6. dne marcija: l.)Kakoseza-sajajo novi vinogradi, in sicer a) s cepljenkami in b.) z ameriškimi sajenkami, ktere hočemo pozneje cepiti na rastočem. 2 ) Ktere domače trte kaže pomnoževati v novih nasadih, in na kaj vse ]e treba paziti pri tem. 3,) Kako se ravna z novimi nasadi v prvih letih
Tretjo nedeljo, 13. dne marcija: 1) Kako se gnoje novi nasadi in kdaj. 2.) Ktera umetna gnojila so poleg hlevskega gnoja in mešanca (komposta) pripravna za gnojitev trt. 3 ) Kako zatiramo trtne škodljivce in kako odvračamo bolezni. 4) Kakšne izkušnje imajo Štajerci s streljanjem proti toči in kako se napravljajo strelne postaje. 5.) S kterimi zakoni se olajšuje naprava novih vinogradov. —
Pouk se bo pojasnjeval s praktičnim razkazovanjem. Ker je udeležba vsakemu dovoljena, vabimo vse naše vinogradnike, da prihajajo v obilnem številu k temu pouku.
Naredbe glede oddaje dmžbinega sadnega drevja spomladi 1. 1898.
1.) Vsaka podružnica mora naznaniti najkasneje do 15. dne januvarija vsakega leta, ali zahteva za svoje ude brezplačno sadnega drevja.
2.)	Tiste podražnice, ki to zahtevajo, morajo celo letnino oddati glavnemu odboru.
3.)	Glavni odbor je dolžan, ako sc družabnik o pravem času iglasi, prihraniti mu 4 drevesa, bodisi brezplačno (glej točko 1. in 2.) ali proti plačilu 25 kr. eno drevo.
4.)	Za ta 4 drevesa se je zglasiti najkasneje do 15. dne februvarija meseca pri glavnem odboru. Kdor se ne zglasi pravočasno, pozneje ne more več zahtevati drevja brezplačno.
5.)	Ker pa je očitno, da bode preostajalo drevja, vzprejemala se bodo do 15. dne februvarija naročila od udov tndi na več nego na 4 drevesa. Pri določevanju dreves posameznim naročnikom se bode gledalo na to, se skrči število dreves, če bo treba, najprej pri večjih naročitvah; tistim pa ki naroče le do 20 dreves, osobito kmetovalcem, se ne bode skrčilo število dreves, če bo le mogoče izvršiti naročitve. Cena drevesu je 35 kr. izvzemši one, ki jih omenja štev. 3.
6.)	Od 15. dne febravarija dalje sme glavni odbor izvrševati vsa naročila, ako je še kaj drevja, in sicer po vrsti, kakor dojdejo. Cena enemu drevesu za neude je 60 kr.
7.)	Vse navedene cene veljajo na mestu drevesnice, oziroma na mestu kolodvora ljubljanskega, in sicer z zavojem vred.
Opomnja: Letošnjo pomlad se bode oddajalo tudi pritlično drevje, to je tako, ki je pripravno za vzgojo pritličnih piramid.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe Kranjske v Ljubljani.
Razglas kranjskim ovčarjem.
Podpisani odbor je ukrenil tadi letos porabiti državno pod poro za ovčarstvo za nakup ovnov, ter bo o v ta namen kupil in razdelil po deželi dobre plemene ovne bergamaške pasme.
Izkušnja je pokazala, da našim krajem izvrstno ugaja „ber-gamaško ovčje pleme", imenovano tudi „velikansko planinsko pleme". Prednosti tega plemena so hitra rast, velikost in teža, primerno dobra volna ter izvrstna sposobnost za pašo. Ovce tega plemena vsled slabih pašnikov v svoji domovini niso prav nič razvajene ter so utrjene zoper vse vremenske izpremembe.
Podpisani oi,bor bode torej tudi letos oddajal te ovne, in sicer enim kranjski ovčarjem, ki vlože prošnje, v kterih je od dotične kmetijske podružnice potrjeno, da se precej pečajo z včjo rejo (navesti je število ovac), in ki se zavežejo:
1.)	da plačajo, kadar prejmejo ovna, glavnemu odboru 5 gld.,
2.)	da bodo vsprejetega ovna imeli najmanj dve leti za pleme, kolikor dopušča umna ovčja reja.
Nekolekovane prošnje je vložiti do
£5. dne februvarija t. 1. pri podpisanem odboru.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
Oddaja izvirnega ruskega lanenega semena.
Podpisani odbor je kupil tudi to leto izvirno rusko laneno seme, in sicer neposredno iz Rige, ktero bo oddajal vsled državne podpore po znižani ceni.
To laneno seme, ktero dojde konci meseca februvarija v Ljubljano, se bo oddajalo kranjskim gospodarjem po 14 kr. kilogram, in sicer toliko časa dokler bo kaj zaloge.
Naročilom je pridejati primeren znesek za aro ter je seme pri sprejemu treba takoj plačati, oziroma se bo seme doposlalo vnanjim naročnikom po povzetju.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
Vabilo
na občni zbor podružnice c. kr. kmetijske družbe v Metliki, bode 6. dne februvarija t. I. ob 3. uri popoldne v metliški šoli.
V Z P O R E D:
1.)	Poročilo i določitev o podružnični trtnici in drevesnici ter oddaji ameriških trt 1. 1898.
2.)	Polaganje računov iz leta 1897.
3 ) Volitev treh pregledovalcev računov.
4.)	Posvetovanje o 3., 5. in 6. točki §. 32. družbinih pravil.
5.)	Razni dragi nasveti in predlogi.
6.)	Sprejemanje novih udov.
V Metliki, 26. dne januvarija 1898.
Anton Rajmer, načelnik.
Št. 913.
Razglas.
Na podstavi člera V. z nemško državo sklenjenega dogovora o živinskih kngah s .6 dne decembra 1891. 1 in točke 5. k temu dogovoru spadajočega končnega zapisnika (drž zak. št. 16. iz 1. 1892.) ministerstvo za notranje stvari dotlej, djkler se ne ukaže drugače, brezpogojno prepoveduje uvažati govejo živino v kraljevine in dežele, zastopane v drživnem zboru, iz nastopnih zapornih ozemelj nemške države, v kterih je razširjena plučna kuga, in sicer:
1 ) Iz vladnih okrajev Stettin, Stralsund, Devin in Trier v kraljevini Pruski;
2.) iz okrožnega glavarstva Zwickau v kraljevini Saksonski.
Ta prevod stopi na mesto prepovedi, izdane vsled razpisa c kr. ministerstva za notranje stvari z 10. dne decembra 1897. 1., št 38.559 , oziroma vsled tauradnega razglasa s 15. dne dec 1897. l.r št. 18.361.
To se vsled razpisa visokega c. kr. ministerstva za notranje stvari z 11. dne januvarija 1898. 1., št. 1142., daje na znanje z dodatkom, da se prestopki te brezpogojne uvozne prepovedi kaznujejo po dižavnem zakonu s 24 dne maja 1882 1., št. 51., oziroma po § 46. občnega zakona o živinskih kugah in k temu zakonu izdanega izvršitvenega ukaza, drž. zak. št. 35. in Si. iz 1 1880.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V Ljubljani, dne 15. januvarija 1898.
Listnioa uredništva.
J. K. na K. Vaš otes je res nefca posebnost in bi Vam svetovali to. kar smo priporočili enemu Vas osebno. Naiedite kmetijsko prodajalno zadrogo, ktere . naloga bodi„ spraviti Vaš oves kot semensko blago v kupčijo. Zadruga n?j si omisli čistilnik za oves, ki je zvezan z izbiralnikom, da bo mogoče prirejati lepo blago. Doma naj se pa deluje med zadružniki, da bo pridelani oves čim dalje lepši, pri čemer Vam bo kmetijska družba šla rada na roko Bodite prepričani, da bodete svoj oves lahko prodajali po 10 gld 100 kg Tukaj so zadruge umestne!
J. W. v Sc. P. Če je svet močviren, potem ga z umetnimi gnojili ne bodete zboljšali. Najprvo ga morate osušiti.
Gr. K. v Št. G. Da bi bil „cukerlin" zdravju škodljiv, »e ne more trditi, a sladkorja v vsem ne nadomesti Nadomesti ga pač glede sladkobe, ne pa glede redilnosti, kajti sladkor ima vsebi veliko redilnosti, ki posebno dobro služi težko delajočemu človeku.
B. M. v D. Najzanesljivejše sredstvo proti poljskim mišim je strup. V prihodnji številki priobčimo v tej zadevi poseben spis.
M. S. v Ii. Tanineke kisline ni, Vi menda menite tanin; ta se dobi v vsaki lekarni. — Za prodano govedo, ki ostane v občini ni treba potnega lista.
S. L. v L. Vse reči, kterih želite, dobite pii družbi.
Fr. S. v G. Po zakonu morete dobiti tudi v Vaši deželi brezobrestnih posojil za nove vinograde, a potrebno je, da deželni zbor poprej zakonskim potom dovoli deželnemu odboru primeren kredit v to svrho, kar se pa pri Vas do sedaj še ni zgodilo.
ETOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe	vojvodine kranjske.
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
^Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg. uCitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Ddje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na »/, strani 8 gld., na */4 strani 5 gld. in na '/„ strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev 3.
Tržne cene.
Deželni pridelki:
V Ljubljani, 31. januvarija 1898. (Izvirno poročilo.)
Semena: Domača detelja novo blago gld. 30._ kr. do
gld. 36.— kr; nemška detelja (lucerna) gld. 46,— kr. do gld. 66.— kr.; gorenjska repa gld. 26.— kr.; laneno seme, domače ozimno gld. 11.26 kr.; konopno seme gld. 11,— kr. do gld. 11.26 kr.-kuminovo seme gld. 27,— kr. do gld. 27.50 kr.
Fižol: Rudeči ribniški gld. 7 50 kr.; urdeči Hrvat gl. 7.60kr.; prepeličar (koks) gld. 9 — kr. (Vse cene semen in fižola veljajo ■a 100kg čiščenega blaga, kakor ga kmetovalci pripeljejo na prodaj i. s. novo blago.)
Suhe češplje: v dimu sušene gld. 18 — kr. do gld. 18.60 kr. „	brez dima sušene gld. 22.— kr. do gld. 26.— kr.
Orehi domači: gld. 22,- kr. do gld. 24.— kr. Ježice nove: gld. 3.50 kr. do gld. 4.50 kr. za 100 klgr. Med: od gld. 27.— kr. do gld. 28,— kr. Koie: Goveje, težke nad 40 kg po gld. 33,— kr. do gld. 34.— kr. „ težke od 30 do 40kg „ „ 27,— , „ „ 28.- „ » k^e .	, „ 28,- „ „ „ 29.- „
(le cene veljajo za 100 kg in sicer za kože izdelane po tukajšnjih običajih z rogovi vred. Bikove kože po 26 kr. klgr.) Telečje kože: 45 kr. za kg.
Kozličeve kožice po gld. —.60 kr. do gld. —.70 kr. Svinjske kože: Čiste, brez napak 35 kr. za kg.
Druge vrste 20 do 23 „ , „ Kože lisic po gld. 4.— do 4.50 | , kun „ „ 9,— 11 — ( „ dihurjev , , 2.60 " 3,- J " par> „ vidr „ „ 9,— „ 10,— J Kože zajcev po 14 do 15 gld. za 100 komadov. Pepelika (potošl) po gld. 16 — 100 kg.
Žito:
V LJubljani, 29. januvarija 1898 Pšenica 9,— kr., ječmen gld. 7,— kr., oves gl_.
9—	kr., proso gld. 7— kr., turšica gld.	ju..,
10—	kr., grah gld. 12,— kr., fižol gld. 10— kr., seno 1.78 kr., slama gld. 1.78 kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.)
Ha Dunajl, 31. januvarija 1898. Pšenica
Y Ljubljani, 31. jamarja 1898, Leto XV.
Alojzij Korsika,
umetni in trgujoči vrtnar v Ljubljani,
priporoča slavnemu p. n. občinstvu svojo bogato zalogo pravih in dobrokaljivih travnih, zelenjadnih, poljskih in cvetličnih semen za katere popolnoma jamčim. Potrudil sem se, kar je bilo le največ megoče, da sem si nabral najboljša semena ter sem postavil tako nizke cene. da ne bo več potreba našim častnim naročevalcem naročati semen od židovskih tvrdk ter dajati denar v tuje dežele za slabo blago, kjer se bo lahko kupilo pri domačinu dobro in pošteno blago po nizki ceni. Tudi imam še mnogovrstno drugo rastlinstvo v svoji zalogi ter izdelujem vsakovrstne suhe in sveže vence in šopke kakor vse v mojo stroko spadajoče stvari po najnižjih cenah. Cenike (kataloge) razpošiljam na zahtevanje zastonj in poštnine prosto. Z zagotovilom, da bom izvrševal naročila točno, natančno in po najnižjih cenah in s prošnjo, da bi me slav. p. n občinstvo počastilo vedno z mnogimi naročili se bilježim z najodličnejšim spoštovanjem
Alojzij Korsika,
(21—1)	umetni in trgujoči vrtnar v Ljubljani,
Tržaška cesta.
gld. gld. gld. gld.
;ld 13 — kr., rž .. 7.— kr., ajda 6.60 kr., leča
Na Dunajl, 81. januvarija 1898. Pšenica gld. 11.63 kr., rž gld. 8.73 kr., ječmen gld. 8.76 kr., oves gld., 6.64 kr., turšica fld. 6.60 kr. (Vse cene veljajo za 100 kilogramov.)
© ©
s ©
©
i ©
© © © © © © © © ©
Prostovoljno se proda
najlepše posestvo y Milicah
pošta Št. Vid nad Ljubljano
z vsem novim gospodarskim poslopjem ter dobro zaraščenimi gozdi, lepimi njivami in dobrimi travniki, skupno krog 50oralov; z vsim gospodarskim orodjem, živino i. t. d.
Resni kupci oglasijo naj se pri	(8—2)
Tilu Kunovarju vulgo Gulbu
v Dolnicah.
Velika razstava
vseh poljedelskih strojev,
..........kakor:
posebno izvrstnih skoporeznic in mlatilnic ročnih in na gepel, vsakovrstne gepelne, mline za trenje žita, travniške brane, trijerje, rebljače, pluge itd., itd., kterih je nad
150 komadov
vedno v zalogi po najnižjih cenah pri
KAROL KAVSEK-u
Ljubljana, Dunajska cesta št. 18.
Ako več posestnikov ene občine na enkrat naroče ali kupijo, dobijo orodje po najmožno nizkih cenah.	(15—2)
Tudi imam veliko zalogo jeklenih cevi za vodovode vedno na razpolago in po najnižjih cenah.
»OOOOOOOOOOOOOO
V svrho varnosti občinstva pred ničvrednimi ponarejanji nosim od sedaj nadalje to-le oblastveno registrovano varstveno znamko.
Jedino pravi
Balsam
(Tinctura balsamica)
Iz lekarne pri „angelju varhu" in tovarne farmacevtičnlh preparatov
A. Thierry-ja v Pregradi
pri Rogatec-Slatini.
Preskusen in potrjen od zdravstvenih (18-1) oblastev.	(22)
Najstareje, najpristneje, najceneje ljudsko domače zdravilo, ki uteši prsne in plučne bolesti in že-lodečni krč itd. ter je uporabno notranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna „pri an-gelju varhu". Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim ce-nejo tem n č vrednejo ponaredbo. Pazi naj se torej vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj! Pona-rejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo varajoči drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekarno A. Thierry-Ja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje ■4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot i2 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnem povzetju.
Pazi naj se vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katera mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenica.
ADOLF THIERRT, lekarnar
v Pregradi pri Rogatec-Slatini.
Oddaja ruskega lanenega semena.
Podpisana družba bo oddajala tudi to leto pravo rusko laneno seme in sicer
kilogram po 14 kr.
Naročniki naj se takoj oglase pri podpisani družbi ter naj prilože aro in naznanijo zadnjo železniško postajo.	(3—2)
C. kr. kmetijska družba v Ljubljani.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOQO(
^	Daje se v najem
1	posestvo
©
©	na Gorenjskem (blizu Kranja), v lepi legi, obse-
§	gajoče kakih 15 oralov njiv in 15 oralov trav-
©	nikov, ob enem z živino in z vsem potrebnim
^	kmetijskim orodjem vred. (16—1)
©	Ime zakupodavca pove kmetijska družba.
Wilhelm Klenert
prej Klenert & Geiger I. štajerska drevesnica za sadno drevje in vrtniee
- v (iradel.
(T» dreresnica pripoznanakot ena najjičjih in najbolj rredjenih r Arstriji.)
Priporočamo veliko in izborno zalogo: Trtnlo, visokodebelnatih in pritličnih; sadnega drevja, vi-sokodebelnatega in pritličnega ter piramide, špahrje, kordone in enoletne požlahnitve ; divjakov in podlag za prltllkoTOe; jagodnega sadja; lepotlinega drevja in grmovja, drevja (12—2)	za drevorede Itd.
Haipo&HJatev pravilno imenovanih oeplčev vsih vrat sadja. Cenike je dobiti zastonj In franko.
Mestna hranilnica
v Kranji
plačuje ulagateljem tudi po novem letu
41 obresti
od njihovih ulog, torej brez odbitka novega rentnega davka, katerega bo hranilnica plačevala iz lastnega.	(17—1)
32 Hiša
v Štepanovi vasi pod Ljubljano, v kateri se od nekdaj nahaja dobro obiskovana gostilna (pri Lozarjevi Franci), se daje za tri leta v najem. Pri hiši se nahaja tudi orala velika njiva.
Oglasiti se je pri Lazarju v Štepanovi vasi št. 25. (22 — 1)
Domača tvrdka
Pehani, Lorber in dr.
tovarna za stroje in livarna v Žalcu pri Celju
izdeluje in prodaja po tovarniški ceni:
Najboljše možnarje za streljanje proti toči.
Novoiznajdene ..brzostrelne in varnostne možnarje",
kterih ni treba nič zabijati, pri streljanji vsaka nevarnost izključena, pokajo boljše, potrebujejo manj smodnika in streljajo trikrat hitrejše kot navadni možnarji.
Najboljše in najcenejše travniške brane, najizbornejše slamoreznice, najnovejše mlatilnlce z ležiščem na krogle, isto-tako stiskalnice in mline za grozdje in sadje, geple i. t. d. i t. d.	(4—2)
Prevzame v najboljšo in točno izvršbo vsa v strojno in livarsko stroko spadajoča dela za tovarne, mline, žage in druge obrtnijske naprave, istotako prevzame vsak stroj v naj-temeljitejšo in cenejo popravo.
Za vsak možnar, stroj, sploh za vsako delo se jamči. (■T Tovarniške cene. 'M
Detelj no seme. "•B
Ker je podpisana družba prepričana, da se je obraniti predeiiice (Žide) v detelji le tedaj, ako se seje čisto seme ukrenila je posredovati tudi letos svojim udom nakup zanesljivega deteljnega semena.
Tisti udje, ki hočejo tedaj tako seme, naroče naj ga pri podpisani družbi, ter naj prilože vsaj polovico zneska. Družba naročila bode le toliko semena, kolikor bo naročenega.
Naročeno seme je pregledano od c. kr. pregledovalne postaje na Dunaji, I klgr. prave francoske lucerne (nemške ali večne detelje) stoji 50 kr., 1 klgr. debelozrnate domače t. J. štajerske, rudeče detelje stoji 55 kr. Naročila se sprejemajo samo od udov.
Vreče in vožnji listi se ne zaračunajo.
Opomnja. Cene postavljene so tako nizko, da cenejši ni mogoče dati .poštenega, semena »brez predenice>. Ker je ponujano seme dvakrat čisteno in le odbrano debelo seme, zadostuje polovica semena v primeri s drugim cenim a slabim semenom, zato je kupec tega semena na vsak način na dobičku. Naročila je prijaviti	(2—2)
c. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani.

Vnovič znižane cene! Vse stroje za poljedelstvo.
Vnovič znižane cene!
Zastopniki se iščejo.
Try eri (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo. Škropilnice proti peronospori, poboljšani sestav Vermo-relov. Mlatilnice, mlini za žito, stiskalnice (preše) za vino in sadje različnih sestav, (te stiskalnice imajo skoro ono tlačilno moč kakor
hidravlične [vodovodne] preše). Slamoreznice j ako lahko za goniti in po zelo zmernih cenah. Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi (11—2)
IGh HELLER na Dunaju
II/, Praterstrasse 49.
Zastopniki se iščejo.
mr	my Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati!	^
HEala naznanila.
Vsak ud c. kr. kmetijske družbe kranjske sme po dvakrat na leto in »icer brezplačno prijaviti med „Malimi naznanili" kako objavo, tikajočo se gospodarskega prometa. Objava ne sme presegati dve vrsti in je vsako vrsto čez to itevilo plačati po 5 kr. za vsak natis. Neudje plačajo za objave med „Malimi naznanili" po 6 kr. za vsako vrsto in vsak natis. Denar je naprej poslati.
Ameriških ključev riparije. potem bilf in več tisoč na zeleno cepljenih trt ima naprodaj Janko Kerin ml, vino in sadjerejec v Sv. Križu pri Kostanjevici.	(2)
Divjih kostanjev, približno 50 komadov, jako lepih, starih od 5 do 8 let, ima naprodaj Josip Hren, posestnik v Gradaških ulicah št. 20 v Ljubljani.	(3)
100 močnih hrastov ter 12 ha gozda z jelovino zaraščenega za posekati, proda Jože Petelin v Zg. Brezovci pri Borovnici. (7)
Jajca za valenje od pravih Kochin china in Plimouth Bocks kokoši; raznovrstne golote: krofce, Florentince, plavčke, remarje in več drugih vrst; kanarčke iz Harca itd. prodaja po nizki ceni Karol Počivalnik, posest, na Sv. Petra cesti v Ljubljani. (8)
Zanesljiv med, pitanec, prodaja, oziroma razpošilja po pošti po 50 kr. kg Jak. Kuralt v Žabnici pri Kranju.	(10)
Med pitanec, garantovani pristni, v škafih po 20, 30 in 48 kg se dobi kg po 50 kr. pri Primožu Hudoverniku v Ljubljani. (11)
Pluge in osipalnike izdeluje in priporoča po 8 in 9 gld. komad Miha Preložnik, kovač v Hotinji vasi pri Kranicbsfeldu, Spod Štajersko	(12)
Spreten rezar, kdor ga potrebuje naj se obrne na Miha Potočnika v Županji njivi, pešta Kamnik.	(13)
Sir, po švičarskem načinu izdelan, dobi se po primerni ceni pri mlekarski zadrugi v Nomenu, pošta Bohinjska Bistrica. (14)
Slivovko, izvrstno in čisto naravno, ima naprodaj Franc Veis v Dol. Raduljah, pošta Bučka, Dolenjsko.	(15)
Sadno drevje, i. s. lepih zlatih parmen in voščenk 4 leta starih nad 100 komadov, proda po 35 kr. komad Srečko pl. Reya, grajščak v Impolci, pošta Radna pri Sevnici.	(16)
Stroj za travo kosit, uže rabljen, kupi Josip Meden, posestnik v Senožečah.	(17)
Nakup trt, zelenih, na riparijo cepljenih (izkopanih), kakor tudi drugih, posieduje Ivan Drašler, delovodja državne trtnice v Kostanjevici.	(18)
Pluge in osipalnike, najboljše sestave izdeluje od 7—9 gld. komad; tudi izdeluje okopalnike, stroje za koruzo sejat vse iz čistega železa po najnižjih cenah Matej Bregant, kovač v Oiehovesi, pošta Kranichsfeld, Spod. Štajersko.	(19)
Kovačnica (fužina), velika, prostorna, na vodi Reka, ležeča ob državni reški cesti, z stanovanjem, urejena s kladvom pihalom in brusom na vode o moč, za dva kovača, odda z novim letom v najem pod prav ugodnimi pogoji Leopold Dek]eva, mlinar v Košani.	(20)
Par močnih konjev (pramov) 152 in 164 cm visokih, po 9 let starih proda ali pa zamenja za par volov, Leopold Dekleva, posestnik v Košani.	(21)
Dva licencevana bika, belanske pasme, 3'/2 leta in 2J/2 leta stara sta naprodaj na Petkovcu. Več pove kmetijska podružnica v Rovtah pri Logatcu	(22)
Zeljnato seme (kaps) pravo kašeljsko, prodaja po primerni ceni (žlica 40 kr.) J Mercina, posestnik v Kašlju, pošta Zalog pod Ljubljano.	(23)
6 železnih kolov, primernih za ograjo vrta. po 1 m dolgih, želi kupiti Anton Tomšič, kovač v Vrdu pri Vrhniki.	(24)
Zaloga soli za živino. Na c. kr. državni železnici v Ljubljani (Šiška) oddaja se živinska sol, in sicer po naslednjih cenah: čez 500 kg a 100 kg po 5 gld. 82 kr., pod 500 kg a 100 kg po 5 gld. 88Vi kr., manj kot 50 kg se ne odda.	(25)
Živinsko sol, i. s. v vrečah po bOkg prodaja 100 kg po 6 gld. 10 kr., 50 kg po 3 gld 10 kr., na drobno pa po 7 kr. kilogram, A. Šarabon, trgovec v Ljubljani, S7. Petra mitnica. (26)
Žrebca, srednje težak, pramast, 22 mescev star, prola takoj ali pa zamenja za pripravno kobilo, Matija Bobnar, župan v La-hovčah pošta Cerklje, Gorenjsko.	(27)
10 000 hrastičev, pripravnih za saditev, ima na predaj Mihael Glo-bočnik ml. posestnik v Vogljah, pošta Šenčur pri Kranju. (28)
Kdo se naroči na »Brivca?"
Šaljivi „Brivec" brije vsaki deseti dan, po vsem slovenskem svetu. — Kosmatinci se ga zelo boje, posebno nemčurjt in lahoni. — „Brivec" prinaša vsakikrat krasne šaljive slike. In vse to za 5 kron na leto. Slovenci podpirajte ..Brivca,, in naročajte se nanj!	(19—1)
Naslov: Upravništvo „Brivoa" v Trstu.
Pravi trpotčev sok je jedino oni, kateri se pripravlja v lekarni k Zrinjskemu. H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjskega trg štev. 20,
Trpotčev sok nepresežno deluje pri vsih prehlajenjah dušnih organov, ter je najboljše sredstvo za prsni katar, kašelj, p r s o-bol, hripavost in vratnobol. Tudi zastarani kašelj se s tem zdravilom v najkrajšem času da odpraviti; bolniki dobijo tek za jelo, lahko spijo in na ta način h i t r o o k r e v a j o.
—	Izmed mnogih zahval spominjam tukaj samo ono: (l4)	(7—2)
»Velecenjeni gospod lekarnik!
Pošljite mi še tri steklenice Vašega izvrstno delojočega trpotčevega soka; potrebujem jih za moje znance. Jaz sem od dveh steklenic od neznosnega kašlja popolnoma ozdravel. Hvala Vam Priporočil bodem ta z d r a v il n i s o k v s i m prsobolnim. S poštovanjem — Rudolf A u s i m. Na Dunaj i, 20. marca 1897.
Pazi naj se toraj, da je na vsaki steklenici varstvena znamka t. j slika bana Ni-kole Zrinjskega, kajti oni samoje pravi tr potčev sok, kateri to varstveno znamko nosi.
—	Cena steklenici s točnim opisom je 75 k r.
—	Razpošilja se vsaki dan s pošto navsa mesta in sicer proti predplačilu (priraču-navši 20 kr za zamotek) ali pa po poštnem povzetju. — Ceniki raznovrstnih domačih preskušenih zdravil razpošiljajo se na zahtevo zastonj in poštnine prosto Lekarna k Zrinjskemu, H Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg štev. 20.
Pravi trpotčev sok iz lekarne »k Zrinjskemu« v Zagrebu, dobiva se tukaj v Ljubljani v deželni lekarni pri Mariji pomagaj Milana Leusteka, Resljeva cesta št. 1.

Mestna hranilnica j* ljubljanska (20 1)
obrestuje tudi po novem letu
uloge po 4°|0
brez odbitka novega rentnega davka.