(March SS), 1923. ŠTEV.—NUMBER 68. Izjava treh driavnih prič v herrinakem procesu sa vržena. Židovake banka v Chieagu ikra hirala; 8000 židovekih vlagata ljev, večinoma delavcev je ob denar. Stavka železniških mehanikov deloma ie traja. Zvaano eodišče v Weet Virgini-ji nate vilo "cheekoff" rndartki uniji, f - • •* - Wisconsinska legialatura sopet udarila po milieL Delavska stranka Anglije predložila reeolueijo v parlamentu se odpravo kapitelizma. Voditelji drage internaeionale 7 Parizu sklenili, da naproeijo A-meriko in ligo narodov sa posre dovanje med Franeljo in Nem&i- jo. ^T... Poljaki in Litvind sopet ropo-Sejo s orožjem. Tri velike stsvke v na Angle-Skem. šfaOA LJUDI PA 81 VALJA V RAZKOŠJU. ' Okkafo, m. — V teauijiUdli vekih so- imeli ljudje, ki jim ni bilo treba delati, sužnje. Ti so jim goreli ter kopičili bogastvo, d s so gs mogli bresekrbno viivsti, ksr so bili bojda boljše in plemenitej-ie krvi Suženjstvo je bilo v is-vsdl Človeštvo ga je smatralo ss neisagibao potrebo. Kapitalisti in cerkvene oblasti so si bili sdini v tem osiru. in sasužnjeni človek jo moral delati aa drŽevo, bogatine in cerkve. Večina ljudi Je bili suženjska. Pa je priiel čae, ko eo ne-keteri plemeniti ljudje prišli do episnanja, da je sušen jotvo sramota sa ehrilisacijo. To js bilo ponekod. Podrugod ps so ss euž-nji eami uprli evojim gospodarjem. In tako se je zgodita da je bOo šele po par tisoč letih odpravljeno oeebno suženjstvo melono po vseh civiliziranih deželah. Toda s tsm pe is ni bils odpravljena revščiaa, ki je verna in zvesta tovariklea ogromne veČine eedanjega človeštva in pe dokaz, da ja Oovtška družba Xe strašno bolna. Ravne mase korajo garati ia opravljati najtežja iii nsjvsž-nejla dela sa borno vsskdsnje življenje. Moderno suženjstvo je dsridanee doma vsepovsod, kjerkoli je "bila poprej osebne suž nort,., J Hremena, ki jih sahtevajo ds-našnje razmere, nosi ogromna armada ravnih in bednih. Ta masa delati dan sa dnem, de so ji fM^iiVajsti, rt Atnitrt^i ■ je ; eiromak v denašnji dtušbi. Bres njega M šel evet nazaj^ali pa sploh nikamor. Obstal bi, in zsltalo bi vse delo. , O tem neovrgljivem dejstvu je prepričan tudi vsak bogatin. Slabe plače, elabe delavske rasmers sploh, a kljub temu pa draginja ns vseh koncih in krajih! .Poleg hrane je človeka stsno-vsnjs eden glavnih pogojev ss sdrsv razvoj, za rrečo in blagostanje. Delavska stanovsnja niso v nobenem iziru razkošne. Sej delavec tndi ne išče razkošja, čeprav je bolj upravičen dc njena kakor pa kak bogatalki ltnuh. On si Is-li zdravih sob. Ps le pojdi po mestu ter si oglej 1'tia delavska sts-novanja 1 Ustrašil se boš la mor-de te bo celo eram, da živiš v tej proevitljcni dobi. Zdravniki priporočajo snago. Dobro. Vssk ds-lsvee, ki je količksj zaveden in nsprsden, ve, da je enega neobhodno potrebna za sdrevje njegove družine. Ali kako imeti pego v hiši, ko pa ima le par eob na raspelago, a otrok ps celo kopico!! Meti ia oče morsts ns delo. Otroci eo prepuščeni esmi sebi. Delavska stanovanja so v jako slabem stanju. To ps ne mords redi delavčeve nemarnosti, nego redi pohlepnosti fn skoposti hiš-Bik gospodarjev, ki eo po velikih mestih vel veliki bogateli V Čikalkem meetu preostaja (Dalje na S. strani.) ŽELEZNIČARJI DELOMA ŠE STAVKAJO Unije pravijo, da je ia 180,000 ia-lesatterjev aa slavji jMcznioe PRIZADETI KRAJI PRIČAJO, DA 8TAVKB il VI KOKRO. vsete kaoelslisti^nega pragrama. Kapltalissm sa« prlsaava, da konkurence nI val dobra stvar In dovoljuj« organisaeljo trustov. Sest trustov js dokas, da js kapi tslisem, temelječ na tekmovanju, bankrotiral. V truatlh so getovs ekonomske ugodnbsti in pe tndi nevarnosti. Nevernost lan V pri. vatnem Isataištvu, ki so organlzi-rane v glavnem ia pred veem sa proflt lastnikov'in aa sa koristi Uadetva. PHvatao lastaištvs sem ljs ia sredstev prolsvodajs js sla. bs stran trustov. Dele veka stranka Uaa od pomol soper to nevernost la sla. Rešitev al r konfiskaciji. Angleški leb» rttlae pHpovelaje boijievlsma Boljševizem — js rekel ftamden s politišne teorija, petera s svo-jimi Idejami, slasti a diktaturo ip konfiikacijc nI eeeiallssm, pal pa prej sngleiki teriasm. Tarlji ee Angleškem is od nekdaj peska-lajo Imeti rasredae |politita> diktaturo. Isseli ae je vel eteletlj in Sfodoviae Anglgr dnkssuje, da je poUttfae vladajol reer*d vodne rasiallevel druge sshi v korist. Ze Snotrdaness ja govoril taborit T. Johnson, Id js dejel, da je Riga, SI. sssree. — Litvinake vlada je včeraj sa vrgle sklep po-aleniškega sveta v Pe rim glrdf predaja VUna Poljaki. Zakljašek Utvinske vlade js ukoj terval koneenifiraapS^"'^ ni vetrovi. Temperatura v sad njih K erah i aejvtfje 42, naj nit j a Si. ftelneg izide ob liiO, selds o* f*t PROSVETA I »m« a » '•TMSVfTA- BMI^ m - LaniJ. A «—■ CUmMI BU^ ' KMLIflATBjiMEKIT OflM »f m t •ktopej« m. pr. ( mri« »*"! —''-»vi Kg* 1*3) p^H rti«!* hMH M »•lii MMM. PtMfito J»V"»»« ■ * * M ■■ ■ " PRAZNE GOVORANCE. M.-i* ■ deset doma inkorponrana. koliko Irtev in trudapolnege del« k treba v tem čaau, ve le oni, kateri je sodeloval na kakršenkoli način, da imamo danes atavbo, katera r reaniei aluli avojrmu namenu. Ka-kor Je le t aplošnem navada, tako bomo tudi Ilil obhajali desetletnico! J __1__j___1l n i. 4d mm*kl . Vsaki mesec prida po eden tujezemski "državnik" v Združene države in pripoveduje na ves glas, kako narod, od katerega on prihaja, ljubi Združene države in Ame- ričatie. * 4 .......OK; Zdaj je o taki ljubezni pripovedoval princ Golasio Caetani, novi italijanski poslanik, ko je govoril pri obedu Italijansko-ameriškega društva. Med drugim je rekel, da Združene države nimajo boljšega prijatelja, kot je Italija. Naglašal je, da imata obe deželi več enakih svpjstev. Med njima ne pride do političnega tekmovanja, pa malo je trgovske konkurence. Oba naroda n*j vzajemno delata, da se ustanovita mir in prosperiteto. » , * Italijanski odposlanik je dalje povdarjal, da IUlija pokazuje evropejskftn narodom edino pravo pot za svojo rešitev — samožrtvovanja, popolne pravilnosti in spoštovanja do obveznosti Mussolina je primerjal z Rooseveltom. Povedal je, da pri njem narašča navdušenje zanj z vsakim dnem, ker je povzročil, da so nacijonalisti v sedlu. Pripomnil je, da IUlija ni imela že štiri mesece stavke in da je Italija vedno nasprotovala potlačevanju Nemčije z orožjem. Kar je posedal italijanski pooblaščenec, so bile dobro preiidarjene diplomatične besede, namenjene javnosti, ki pa imajo namen zamegliti pravo sliko. v / Tam v Istriji, Gorici in v Dalmaciji je lepo število Slovencev in Hrvatov, Id niso nikdar prosili Italije, da jih sprejme pod qvoje okrilje. Vprav narobe je. Ti Slovenci ln Hrvatje so zahtevali združitev s Jugoslavijo. Na Tirolskem živi precej trdih Nemcev kompaktno naseljenih, ki nočejo ostati pod Italijo, ampak se žele združiti z Avstrijo. Domačini v Trlpolitaniji niso apelirali na Italijo, daitaj pošlje svojo mornarico in armado in zasede deželo. Tam nekje po mali Aziji tavajo italijanski vojaški oddelki, da se kos zemlje, bogate na naravnih zakladih, dodeli pod * vrhovno oblast Italije. Vse to govori, da Italija ne pospešuje miru in prosperitete. Tako postopanja ne more služiti drugim evropejskim narodom kot kažipot k miru ln prosperiteti. Pod jarmi jen je tujih ljudstev ustvarja nove vojne nevarnosti in prinaša 1 slabe čase in trpljenje podjarmljenim ljudstvom. Spoštovanja do obveznosti le pa pokaže najbolje, ako se dolgovi v tujesemstvu* točno odplačujejo. Ako se ne morejo odplačevati dolgovi, je treba saj točno plačevati obresti teh dolgov. Kdor tako ravna, pokaže, da ima trdno imamo štreno vstran sad našega voljo, da plača svoj« dolgov^ dela. -Fael »artel, tajnik ^D. Italija ne more samo drugim služiti kot kažipot k miru in k prosperiteti, ampak tudi ne more spolnjevati svojih obveznosti, dokler bo vzdrževala veliko armado na kopne« in veliko mornarico. Blazno oboroževanje ne pripoveduje drugim narodom, da bo mir, ampak jih resno opominja, da bo nekega dne zopet izbruhne vojna. Kdor se oborožuje prek svojih sredstev in dela dolgove, ne dela tega, da napravi mir, ampak se pripravlja, da se nekaga dne stepe s svojimi sosedi. . Mussolini je ideal italijanskega zastopnika. In princ je tudi povedal, zak^j se mu je Mussolini tako priljubil Potlačil je drugp politične stranke in nadjonaliste je postavil v sedlo. Princ se torej tega vessli, torej mu je všeč tudi politika italijanskih nacijonaltstov. In U politika je politika osvojevanja, politika podjarmljenja tujih narodov! M Štiri mesece že ni bilo stavke v Italiji! Seveda ni prino povedal, da delavci niso stavkali, ker klerikalna nacionalistična italijanaka vlada drži delsvske organizacije k tlom in ker je v italijanski industrij! velika stagnacija. Kadar je kriza v industriji, ne stavkajo delavci, ker so itak brez dela. Ako bi tako zadovoljstvo vladalo v Italiji, kot ga je slikal princ, bi se italijanski delavci ne izseljevali kar trumoma v Ameriko. ■ " Kakšen je pOloiaj v Italiji, Je oovedal neki Cosmano, , ki je bil zaradi zapletanja v poštno tatvino obeojen v Lea-venworth, a je pobegnil v Italijo in se prostovoljno vrnil v Združene države. Ta človek je rekel, da je rajše v Združenih državah zaprt v ječi, kot pa ja v Italiji prost Čudne morajo biti res razmera v deželi, ako ljudje na dajo pečenega proša aa svojo osebno svobodo. Govoranca italijanskega zastopnika lahko napravi vtis na človeka, ki ne pozna razmer v Italiji, ampak ljudi, ki poznajo položaj v Italiji, njeno notranjo In z*4 Oče pokojnika je prišel tele nanjo politiko, pa ni odpoalančeva govoraipa ne pomeni ?b tn* ' SŠ!£" drugega kot gladke besede, ki imajo namen zunanjeftiu ZZit pL^nt &J svetu zamegliti resnico. * (njegovo truplo odaesll aa dom ebotanka v dnevih 28. in 2$. aprV la ter 6. in 6. maja 11. Štiri dni bomo obhajali nal rodni prajddk, to pa is rasloga, ker eo nam rasna kulturna in podpor na drultva obljubila avojo pomoč. V soboto večer 29. aprilp bo otvo-rila nalo elavnoet Slov. nar, čitalnica ter mladinski odsek Čitalnice, S petjem, igro in plesom. V nedeljo 29. aprila bodo sodelovala zopet nais kulturna drultva: Slov. izobraževalni klub, jug. delavski klub "Proevete", , tamburalki "Prosveta" naše največje pod-porno samostojno drultvo z rosnimi koncertnimi točkami, igro in plesom. V soboto 5. meje bodo prssnovsls nel prazniki vea pod* porno drultva, katera ao seintere-eirapa v domu. V nedeljo 6. meje po pridejo naši aosedje is Milvau keeje, Wis.: Slov. eoc. sbor "Naprej" z narodno dramo "Sin", katero bodo vprisprfli na nalem o-dru. Ta dan, ob zaključku, bodo naatopiii tudi rami govorniki in kar je glavno, naatopiii bodo tudi alovenski Sokoli in Sokolicc. Kakor razvidno, program bo o-gromen in treba bode zopet mnogo dela, preden se vse to zavrli, zato pa prosim vaeetrgnakega eo delo ven ja od veeh rojakov v nali koloniji. V ta namen bomo tudi izdali malo spominsko knjižico, Id bo vsebovala kratko zgodovino 8. <. D., kratek pregled poslovanja, imena veeh nalih kulturnih, gospo-" dsrskib in podpornih društev, ime* na> nalih trgovcev itd. Knjilica bo ično izdelana in upam, da bo vea* komu primeren dar. To je torej nel ijaČrt sa to slav nost, kateri je le v teku. Drultva ee le pripravljejo a MfOgrairvom in grami, Sokoli e$ vadijo a proetimi vajami in tudi iz Mibrenkee sem čul, "da eevse nekam pripravlja sa na dan 6. maja." Seveda ssmo ob sebi je pe umevno, da ao tudi vabljeni nali aosedje iz Kacina, Wis, Kenoahe, Wia„ ga. rodni praznik in jamčim vam, da ae bo nikomur Žal. Vabljeda ao vsa nal* drultva, ako zborujejo v Domu ali ne, zakaj čas bi le bil, ds se otrepemo ti-»toga odtujenja. Vsak je dobrodo-šel v nal dom, ker poetovili smo ga ,da aluli nam, to ee pravi vsem Hlovcnecm v nali naaelbini. Zato pa rojaki ns plan, vsi kot eden, naprej sa nal narodni praznik, proslavimo ga kar nsjveli-čaat n*jfte, da nam bodo ti dnevi oHtali v apomjnu sa vedno, de emo po dolgih desetih letih pod avojo Ustno atreho vlivali sad nate pripadal it pornema draltvu v kritičnih čaaik. V tem lahko vidite, kako potrebna je podporna organizacija in če Če niste člani, h pristopite k nali aloveči g. N. P o katere koristi se lahko ved« no prejiriČAtc. Kdo ee be v takem »lučaju zsvsel za vae, če ee ne bo drultvo, h katerem« pripadate. Pogreb pokojnika ae je vrlil po katoliškem obredu in je bil nadvse sijejen, ta kar se v imenu-drultva vaem udeležencem zahvalim. Ostalim sorodnikom pokojnike .izreksm nale colalje. Za svojim sinom žalujeta Louis m Frančilka Leeer, atariia; Jo-kan, Frank, Andjr, bratje ter MgUpMr omož. Debelak, Klal, BUrUpa, Ana in Doroteje, acatre. Počivaj mirno, dragi aobrst v svobodni zemlji. — David §u-K 7 • deli dregege stna^brau^rfre- mpd njiTimajo 'za ftpremialite, rojaki, koiiao več Ne prezirenja, potrebne so tolsž hi lele b»lo„ie ki pokajaik be Jn opore. Ne. bodimo ničevni, velikodušni ia aT.>b«»o jejmo, kjer smo neuprsviČeni. S trditvijo, ds so lene same krive svojega gorja, ee nikakor ne stri-, njem. Taka trditev jo pristran-. »ka ali pa radi nevednoeti brez vaoke podlage. Vsrokov, ds med delavskimi družinami nastaja toliko gorja, *ne pripisu j mo kskemu apolu poaebcj, ne lenem nc moškim, temveč vzroke Učimo v da-i nadvse krivičnem redu, ki nos je prikrajlal prvič z naj potrebnejiim podukom za livlje nje ln drugič naa vedno prikraj luje, da nam ne omogoča poltc nega človeškega življenja. — 6la- JAVNA GOVORNICA. Glasovi članov S. N. f. Hi čitaftaljev Proavata. J. Moon Kan, Pa. — Veliko Slovencev je v tej naaelbini, pa malo je dopiaov od nae, da bi človek mislil, da apimo. Kaj takega pa ne, napredujemo v mnogih ozirih kot le nikdar prej. Za to je tudi čas, kajti velika tuk. naselbina Slovencev je vedno zaoetajala za drugimi slo venskimi naaelbina-mi. Treba je mali več aloge in za-nimanja za drulabno življenje, Rojaki ao ac pričeli zanimati aa dramatiko in enkrat amo le i-mali priliko opazovati nele igralce. Prvič eo nastopili, p jako do brolao s# poglobili x igro in tako telijo pričakujemo druge enake prireditve. Želimo, da bi predstavili kaj prikupnega. — Sedaj se bodo pri igri lehko bolj prosto gibali, kajti igralni Oder Je poviien, tako, da daja mnogo večjo predaoet in je pravi kraa Slovcnakemu domu. Tako naj bi ae všaj imenoval, saj napis, kot ga ima pedsj, nima nikakega pomena i* Kenoahe, Wia.. in. iz OMca^l, Kar se tiče elovenskih drultcv, Vssk je dobrodotel na naf na-Jv splošnem dobro napredujejo. Skoraj gs ni rojaka, da ne bi pri psdOl tema ali onemu podpornemu tjruitvu in malo je afovenekik Paliaadea, Oolo. — Zopet ee o tfldam s lalostno novico o uaodi, ki je ssdels nale le itak neereč-no drultvo. žrtev profiteieljno-sti denarnih mogotcev je poetal »obrat Louia Leaar, ki je bil etar komaj 21 let. Zapoalen jc bil pri Sllver King drulbl v Park City-ju, Uteh, kjer je opravljel ponoč-no delo e sodelavcem Joe Gaape-rieem. Ko eta prilla v rov je bi nepolnjen e atrupenim plinom, ki ju je nsmeetu sadulil. Oče pokojnegs člana Louiaa je delal po daevu in ko aina ni bilo ia rova, je nič hudega aluteč In mJstOi, dš^le opravlja no^no delo, kot je storil le večkret pre; čez uro, elednjlč pričel povpraše veti, koko de sins ni. Dobil je obvestilo, ds ets ee obe poneere-čils večer prej. Ns rolilno delo m je podele večje pertlje, ki ps ni imele *spehe. polegeti so morali potem cevi, do ao odatrsnili strupeni plin in eo mogli do lr-tov. Drugi dan ao ju dobili na po-rrlje. , Ko aem dobil okvoetiio o tej neeeeči ,aem takoj lel v Grand Junctlon, kakor tudi , njegov brat in aeetra in njen mol Tam atanuje mati in tri aeetre pokoj-aika ia čakal aem aadal jnih poro-čil ssradi pogrebe.i Delal sem v eporesamu e predsednikom draltvu. da bi bil ponecročoaeo pa-kopan v bližini avojege druttva, pa mati, bratje ia aeatre eo a^ pristali, da bo pokopan v Palisa- bil, da bi v njih ne čitsli naš ns-predni liat Proaveto. )fcni pridejo v roke po naključju trije slovenski listi; eden tistih jako £a luje za umrlim duhovnim goapo dom, opiauje nepopieno njih trp- rije (sekaj ga sploh opiauje, čo nepopieno) in poatsvlje jih nsd zvezde, ker ao dovršili večje trudepolno in "zailuino" delo. Sedaj pa ac lepo počijejo gori nebcaih. Ne vem, kem bomo Hi revni delavei, ker pravijo, da bo v nebcaih vssk delal to, kar mu je bilo najljubše na zemlji. Farji bo-de torej tam gori ie moledovali okoli delaveev in penili svoje bitega. 6c tu na zemlji nam je tega preveč, torej nikar za njimi, Čeprav tako piiejfc njih liati. Holi-mo avojo pot, ki nam je najboljia V življenju ia borimo to, kar dopade nam, ker oni-aapoveduje-jb, o veem drugem pa trde, da je Rajše od drugega prebiram ''Proaveto", zanimajo me njene povesti in dopisi, posebno če jih pile ženaka foka, ker ti se sad nje čaae v" večini tičejo naloga življenje. Je pač čas, ds ss tudi ženake zavemo avojih pravle; ker ae vae izobrazojc, ds se tudi me Rezmere, v katerih amo livell In le Živimo, so povzročile, ds so ljndje takih nssorov. NsH molje no verjemejo duhovščini, vendar nekateri prav radi svojim ieaam dopovedujejo, kaj duhovni uče pohlevnosH lene. Neki mol je rekel, da lena mora biti tepena; če je dobra, sato, ds se ae poeleble, ča krlUba, da se poboljls. Ni tako I Veako naai-lje je le ustverilo odpor ia zoper-stavljenje ia snsno nam je, da lena, o katero mol dobro ravna je dobra gospodinja, pretepanje pa jo poelabla, Ijabeaen do amla ja mine in ne briga ee aa gospodinj-' stvo. Lepa beeedo lepo meeto aaj. dat Dekleta M si morale sapomai-ti, da sskoasko Bvljenje al igra. la ia s reann«itjo hi morale misliti nanj. Tako bi morale pred poreko premisliti, kot je potrebno ss mtike. ds M potem V zakonu ne bil* reaočarane, če Jim umre rjnbesen do aaala, ako se Jii lotil pijančevanje ter je postal serov, Klein, Koat. — Ker imam rav ao čaa, Čeprav rov obratuje s pol no pero, prebiram ene in druge delaveke čaaopiac. Zanimam ae" bolj se dopise iz Rusije kskor tudi od drugih rojakov v "ProBveti" Rev. dr. Orant pravi, da ae veruje v božanstvo Krista, akoravno je pastir njegove vere, ne veru jc , da je bog ustvaril Adama in Bvo in trdi, da je vee skupaj lepo ismilljens pravljice. Torej čc tak nc verjeme, ki bi imel druge učiti in od čeeer sc Uvi, je tudi čas ss take, ki ga poslušajo, da nehsjo podpirati njegs in vse, ki prepovedujejo neksj, Ver aami ac verjamejo. Orant - pravi, da vsrjsaie v evolucijo človeka, jaz pa ie tega ae verjamem. Tudi ne verjamem v prvi ali drugi testament, niti v Dertrinovo evolucijo Človeke, a katero hočejo on kot Ogleaj in drugi dokazati človc-itvu, da človek Izhaja iz prede-dov opice. Njih trditev je ravno-tako neverjetna kakor trditev prvega in drugoge testamenta. Zdravniki trdijo, da človek ni bil nikdar podoben drugemu kot Človeku, ssmo da je bil pred dem ali oeem tisočletji močnejši, lepši, a ne takp izobrsžen in civiliziran kot dandanes. Dalje tr dijo, da ee človek današnjih dni bliža podobi opice, ne z izobreže noetjo temveč e podobo. £e beremo zgodbe avetega pisma ali etari testament, najdemo, da je bog ugtvsril Adama in Bvo Iz nič. Ds to ne more biti ree, nam le dokazujejo razna plemena in polti, ki jih imamo na cvetu. Pa tudi če vzamemo ledeno dobo, ki je bila daVno prej kot pile sveto piemo, da je bil ustvarjen prvi človek, in so živeli tskrst ljudje ki ao rej>ili Je primitivne ksmnits orolja, vidimo, da je tolmačenje vere o usvsritvi izmišljena prav ljiea. Po mnenju cerkve jo bil prvi človek uetvarjen pred ieet tisoč leti, to je bilo torej tedaj, ko moderna veda dokazuje ,da ao sc na severu ia jugu ie borili ljudje s svojim primitivnim orožjem. ■ Tudi rezSkoveleCki so odkrili razns prastara mesta in izpod ra-zvalin izkopujejo različne doka-se, so nsm svedok, de je Slove itvo Uvelo prej kot trdi sveto pi- Dokazi kot najdba nekje v cen tralni Ameriki, približno tam kjer jo je Kolumb prvo odkril ter neiteto drugih, nem pričejo, da eo morali ljudje priti do livljenja brez svetopisemskih Adama in Eve ter da je vzelo mnoga tisočletja, da amo prilli do sedanje civilizacije^ - J. P. Hevernik Librarj, Pa. -r Zastopnikom "Proevetc", kateri me imajo za konkurenta, odgovsrjsm, ds z nj komur ne konkuriram. Kolikor naročnine sem nakolektal, niao.m vsel nikakc provizije in jo ne bom, ker to, ako ae vzamem pro-visi je, je edini način, po katerem lahko delujem za liet. Drugače aem precej zapoalen in nimam Če sa hoditi okoli ter agitiret:. Ce ml kdo aem princae naročnino bom ssnj poslal, drugače, ps ae bom nadlegovel nikogar eli bodii okoii se naročniki, posebno pod sedanjim aistemom ne. De bi pe le e kom kadU od kile do kile, za to me ae dobite. r. Primerilo ee mi je, ko mi ravno potekla naročnina aa Proaveto ln pe aa "Sloveaaki dom", pe eem lel mole aa onimi, katerim Ja tudi potekla naročni na. VSsk, ki sem go vprašal, če Jo mara poravnati, mi je odgovoril, da je ravno «1 od aoetopaika" lel šs do aesae, da bi bil tadi jas naročil pri ajem in bi aai ne bilo posebej pošiljal, tistih eeatovf Naj sadeofejel Nimam pa tadi volje ae u pičen jc Neketeri smo bolj vajeni kopati "čraetfa", dragi pe ste ss pisat. m i je "včeraj naro-Zakaj ai pri neteč se zo-pei pojavijo Dne 15. aprila letos ko enajst et, odkar ae je potopUs tedaj največja ladjo Titsnie. Iste rar-mere ledu, ki so pognsle prsvkur imenovano ladjo na dno morja, se zopet uatverjajo. Ledene gora so pOlaebna nevsrnost vaških a-nsjst let. Spomladi !*. 1912. je bi. morje blizu New Foundlanda polno oatrih in viaokih gor plavajočega ledu. Lani ao ac tiste gore vrnile. . . Kapitan Peter Van den Hcnsel, ki je pravkar dospel v priatanišče na potniškem parniku Nieutr Am-aterdam, poroča, da je mnogo le. denih polj opaziti na peti, po kateri navadno plove njegov par-nik. On aam je videl aila veliko množico aplavov in gor ledu v u. meljaki dolžini med 42. in 50. ato-pinjo. Nekateri tistih nevarnih paaov merijo po njegovi izjavi več kakor po 250 itirjaških milj. »urnoat jo skrite, sakej, led plava aakik sedem osmin avoje debeline pod vodo. Vozila vidijo pred eabp le majhne kupe tistega ediL Ko je zedela ladjo Titanic nesreča, % ni bilo videti akoro nič edu daleč naokoli. Gore ao morale plavati pod morako gladino. Neopažene ao se zagnale v ladji-nc stene ter jih prebile in prerezale. Ledene gore imajo svoj izvor v, % Grinlandiji, kjer so šc kot ledeni-ki na kopnem. Vsako pomlad se jih cela vrata odkrhne ter zmuzne v morje. . , Led v Grinlandiji jc poaebno občutljiv ob ogrevanju colnčnih! žarkov. Brž kp se vrne pomlad tjakaj, sc jajnejo lomiti ledena gore od ledenikov, odkoder spolze v morje, kjer so potem v Atlantiku običajen pojav od maja do jn-lija. Ali letoa jc bila zima v arktičnih krajih izredno topla. Zato so se gore jele lomiti že pet tednov prej kakor po navad i? Na solncu so vidne nekakšna pege. Te vplivajo na toploto aoln-čnih žarkov. Kadar jc peg naj- toplote *ria zemljo, v^arktičnih krajih, in v tem slučaju je nsjveš ledenih gor na morju. Solnčne pege ae menjajo v razdobju enajatih let. Vreme os Grinlandakem se izpreminja z njimi. - Zs ssša gospodinje. - t Kako odpravimo rjaste mada-le? Rjaate madeže odpraviš lahko a citronovim sokom, kateremu prideneš za noževo konico soli. S to tekočino drgni blago, ki ima rjaste madeže in ga potem spereš v gorki vodi. Ce je blago le prav tanko, in bi mu drgnenje škodovalo, vzemi gobico. Posebno pa je treba paziti, če je blago barvano. Poizkusi najprej, ns melem koščku blaga, sli kislina # dotično barvo prime ali ne. Ce »e berve v tej kislin) spremeni, ne more! 9 njo odstraniti madeža, temveč poetane vedno večji. v Dajte kokošim apna in čiste vode! Včaaih znašajo kokoši prav malo jajc, ali pa jajca z me-kko lupino. Ce daate kokošim malo epnega peska, vem bodo kmalu znašala jajce a trdo lWpino. A tudi na vodo je treba paziti. Blst-na in mlakužnrf vede ni nič pride, skrbite, de imsjo kokoši vedno čisto in svežo vodo. Kaka posušimo premočeno o-buvalo? Ce posteviš premočeno o-bivelo ne vroč štedilnik, ae bo sieer posušUo, a isgubilo bo pi" votno obliko, ne glede na to, ds se ti usnje lehko prežge. Premo-čeno obuvalo napolniš najbolj* * ovsom. Oves ima lastyoat, da pe-^ tegne vlažnost nase in ker M pri tem tudi rssilri, obdrii obuvala svojo prvotno obliko. Krompir kot milo. gvilene rute in tkanine, ki sq bervene o slabi-mi barvili, isfubljo v perilu pege-atoma barvo. Temu ee Uhko izognemo, če rabimo aaometo mil' krompir. Krošspir skakaš na H mehko, da ti v roki ae respedr in drgneš potem iajim po ^lotični tkanini kskor s milom. •« IZ PRIMORJA. imor. V Trstu eo bili ned vee kruto obeojenl kor ' is Msresig v Istri, ki sa ss branili proti nfailju fešietov. hsrris- Proces preti Fostsrju Iz dtlavtkifa svita Slovenska NartJsa Nadzorni odbori Avs, a»wlssi O* WUIUm Združitroni odbori * AM, IIB4 »•. CravM ŽELEZNIC A RAKA STAVKA 01 DELOMA il VEDNO MADA LJVJM. Naše družinska razmere* '.'Izpod grada. — Zanimajo m« zadnje čase dopiai o druzinskiU razmerah in od žensk, ki ao navedle vzroka, radi katerih ao bile 1 prisiljene aapnatiti svoje moža. Drugi odgoverjejo, da jim^tt ie* pisi presedajo. Tudi jaz aem ena tistik. ki ie nisem bila nikoli po-ročsns in možs imam ie 22 let ' Mislim ps, ds prsvieo ki jo ima mol, isto mora imeti žena, da se tndi lahko oglasi in pove svetu •voje mnenje o zskonu. Neksteri priitevsjo to nske-ki epidemiji in ds "Prosvete" ni za tak* dopiss, da js prsdrsgo-een list in je dosti bolj podučlji-vih stvsri zs poročsti, j>s ns take neslanosti. — Ksj nfrsvno to vsliks šols, ds sprevidijo oni, ki is niso skusili takegs pasjega življenja. Tako se lahko premislijo, ksj je zskon, ds potem revna jo previdnejše in ne pridejo^ v podobne nesreče. Ds ni /Meče v družinah je v veliki meri krivo preveliko itevilo <*trok. Mož se znale nad leno, da # je 90* Kriva, lena pa na mola. Tako «e goji prepir, člani v dru-lini pa se le množe in zakonaka cvračata krivdo drug na drugega. Pravega vzroka pa ne ve nobeden. Doživela sem vse to sama, štorklja se je oglašala vsako lato, moš pa me je zmerjal, da je , bilo groza. Uekel je, da je vse maja krivda. Deležen je bila v hiši kar za stslno, enega dne na vem, da bi se bile počutila zdrs, vo v šest letih. Sle sem na božjo pot ia molila zvesto ter is srsa, da bi ga »preobrnil bog ia bi ns bil tik suroVež nsprsm meni, ko sam itak dnvolj kaznovana s o-trosi ia boleznijo. Molila ssm is vsega srcs, da bi ns bilo vsč otrok in tako sta bila prepričana, da ms bog mors uslišsti, čs le malo sliši moje vzdihovanje. V cerkvi 0omače fsre sem vedno molils, zdslo se mi je, ds mi eelo svetniki ptikimavejo ter odobravajo mojo molitev. A vse ssmsn. Čimbolj asm m nI itg£ pogosteje ss je eglgsils itorklja, mož pa js smerjo! la me ssnttevsl. Smsjati so g* mi prlčsli eelo drugi ljudje. | Mesto da bi ms bili podučili, Še so bili oni pametnejši, so sa mi rogstt. Nskoč me pride kliest so V misli o ženi, vrže da jo * » - jo naveliča kakor eunjo. ^f da eo vsj taki- fllrfajn ' Nekega dne Nasradi povodec metan da so po ra bi jo ne no .n odprav! ilirubil *režajo neki P°«lavei, ki se brž do. j govorijo, ds mu .ukradejo osi*. cn izmed njih reče: "8am bon stvsr izpeljal, a vi odpejjite osla Ukoj na semenj in ga iprodajte, za drugo ss ne brigajte." Na te sledijo Nasradinu-hodžu. Čez nekaj časa sname oni fant pazljivo povodce ras oals in g$ položi naee. Njegovi drugi vzamejo oalg in ga odpeljejo n* semenj. Oni dolgin pa je iel » povodcem kronr vratu za Nasri-din-hodžem. Ko ao tako nekaj časa hodili, okreue Nasradln-hodža glavo in vidi, da hodi zs njim človek, lri ima povodec n» sebi. Naeradin-hodža ga vpraša : "Kdo si ti!" Oni mu odgovori: "Tvoj osel sem. Oh, popreje sem bil tndi jas človek. Nekega dne pa sem raz. jezil svoje stsriSe, prekleli so m in spremtnil eem se v osla. Naj. prej ao me prodali nekemu peku, potem nekemu vrtnarju, dokler nisem prišel slednjič v vale roke. Ko ste me pa danee peljali na po. vodou za seboj, se me videli moji roditelji, smilil sem ee jim in zsio-lili eo blagoslov same. Teko sem postal zopet človek." m it Nasradin-hodža gladi brado, nekoliko pomisli in reče: "Kar ii mi ravnokar pripovedoval, ni ni& neobičajnega, a čisto nepotrebne je, da se je baš meni to zgodilo. Zdaj- pa pojdi sinko, pa nikar oe razjezi več evojih roditeljev!" Po teh besedah ga pusti naj gre, kamor mu js velja. Nasradin-hodša pa je osla potreboval ia gre na aemenj, da kupi drugega. Tu vidi svojega osla, gs spozna in mn pošepeta na idiot "Menda si ie sopet razjezil očeta ia mater T" AZ^p: Ko to ljudje zvedeli, ksj se o. potika Naaradinu-hodži, so ss silno krohotali. — sede — bila je Nemka povabi, če grem svečer lika reč bo, je rekla, vor^in^PUneha* la. Take pridige kot bo ta» si dišala, mi je reWa, Veesla sem pritrdile, da pojdsm, ker sada Ločenih žensk pa nikakor ne favide* Sli..sksojam, za^aj, v%a ve ee je poelušsm lepa pridige, odpravila, ka je svoje ereče kovač in Čpi so H.-rti se ik Sli sve. Velika dvorana je bila nabite-polna ljudi Čutna sem se neka« zadovoljno da naa je toliko. Na nMniM, da bi žene morale biti pokorne, četudi bi možje cepili drva PfrjSj'^'■ Kakor Miln^š^ ženske želijo svobode ter so proti vsiki kati gorje proleterieta. Najbolj pa je vzbudila zanimanje 16 letna deklica, ki je pričela.. pojasnjevati ženam, kaj js vzrok njih trpljenja itd. Takegi; govora še nMm slišala kot je bil tisti. Domov vračajoči ae mi ja zdelo, da se mi je prestsvils glsva In oči, da fTdijo jasnejio. Soseda me je vpreials, kako mi je ksj ugsja- 10 na shodu in odgovorile sem ji, da boljie ni moglo biti- Tako sve hodile skupaj na * socialistične shode in rszns prireditve. Prišla sem do prepričanja, kaj je tzrek našega gorja, pustila aem krive ušime na lečah in jih ne šle več poslušat. Kar ssm jih nshsla poslušat in piričsla misliti s'svojimi možgani ter zahajati med zavedne ljudi, ni HIo več Štorklje v ae- 11 hiši in tudi moj možiček ae js poboljšal. Is tsga sklspsmo, ia ss štork-1 js boji "bolševikov", prav rada pa ima nevedneže, ki sledjo onim, kateri imsjo nebesa še na tem svetu, a jiH drugim ljudem o-betejo nekje gori nad oblaki. 8 peklom pod1 semljo strsšijo, mesto da bi dali pravi poduk in stre* šili •* petflom na zemlji. Alini smešno, ds bi ss bili pekla po smrti, čs pa Šs sedaj živima v njem! Muke občutimo ,ki nam jih prisadsjsjo pekljenščeki ma-gotcev. Kdor do dsnes ni prišel k sebi, ne ,bo iposnsl nikoli ln>re-den je pomilovanja.' * . Zato pokaHmo tudi lene, da > mamo pravieo pisati in1 ss budimo iz tisočletnegs spanja. Proti, }llad js bil; jedu mn je bilo> gsemnajat let, bledih lie, is oči mu je sevels odločnost in moč je dihela is njegov^a telesa. Ponosna je korakal mimo 'bogato ob-delsnegs poljs, p cvetjem posutih livad, sree mu je bilo lehko — krajn sredi narave. ^ , i 4; Dolga je* bije cesta, gl^ka kakor aUaa, ne; tudi kamenja je 'bilo na njej, ostro kamenj«. . Duša js pila jarke' mladoeti, dvigala ga v višavo, pogled ja plaval ▼ daljavo aa rgrečo*. Noga js r zadela- ob trd oster predmet rdsčelkii ss js poeediU po beli >Takrst u js y> njegovem;, srsu rodilo "prvo sposaanjs. Glava/mu je klonila na prsa, obzorjs je zgubilo rožnate barve, kralj se je ču-til( ponižanega, majhen atom srs-dl vssmirja. T Obvesal si je prst na nogi, tek čsea je zacelil rgno, beU široka cesta ga je vedla v daljavo po kateri > stopal sanaprsj oprezneje, saj je bilo na nji kamenjeK ostro kamenje, in kdor se spotakne, pa- — -' „ ' p ■ * vlaka, da je ---------- ter padel skozi se razbil- zarArniki imsjo mslo upanjs. tam za go zvečer sq ure po^, kar Hrbija ni sa4oitUa,av, strijakemu ultimata g ssdovoljivim odgovorom. Mnak slutnje eo Isfle m prsk Svinčeni obla- ki, so je Is bolj sgostili. p Tri ura pozneje 10 naznanile posebne isdajet "Vsi edaošaji s Srbije prekinjeni, ker si Sr-bije ne da segaU v živo meio. Avstrijski posUnik zapustil Beograd. Vojna neisogibns." — Vonj sveŠe krvi ln smrad vŠganega smodnika je napolnil teško osrsčje. . . Z nsutešnim strahom ao sačuls množice to trdo vest. Zslhtele so ln padle na kolena: "Šibe vojake reši nas, e Goepod! Odvrni od nas to strašno gorje 1 Prisaaeei nam ubogim b t nedolžnim, prisanssi nam siromakom, ki nočemo ln ne šalimo nikomur kudege!" Od ssvsra je odaaevelo pijano tuljenje na-ščuvanih tolpi Smrt Srbom! Ooepod vojnih trum, udari na* ie aovraŠnike, pokonfiaj jih, ohrani našega' ee-N ssrjs, naše orožje blagoslovi!" — , V nedeljo sjutraj je narelčel nemir. Vosovi so ropot sli in vlačili is skladišč novo monduro, provijant, munieijo. Zaukesana je bila mobill-sgeija tretjega kora. Po eestah so hiteli ljadje, ■aikIhiI 1.1 »J 1 rtklftL 1.1 -----*--i Al^V—I nemirni, oieai, joKani, preatreeeni, ooupeni, pcstajsll aa Vogalih, strmeli v eveše plakete, se- -gali si v roke, postavljali se, SeleU al vse sreče in skorajšnjega svidenje. "Kdaj pojdeš!" "čemu je tega treba bilo! Mar misli Avstri-js, ds nas bo poganjala uad Srbe 1 Naj jo rajši vzame vrag in vae tiste, ki pojdsjo nsd brate. "Pssstl" Bližali so se nssnani, hladni obršsl ln krivo pomerili veakega od flaVe do nog. . . "Ns Oradu so jih še dvajset ustrelili." "8 Srbi se sg'Šs udaril!." "V enem tednu bo vojna končaaa, mi še noter ne prldesK>." "Ne, ns, Kna ne aapueU Srba." ^*<%vstrija bo tepene^ Passtt i" tiL '^nacK 1 &.'križem noter ia ven. KHtriae,'^«^. krohot, rohoe.ije »irebor.nje— vae ee je mešale a vreščešimi sveki godbe, ki ie nfn^a^ ua igrala, črtanje a aobmi je spremilo sle** no "risega, ki - je sskUnjals tmme eeeesju ia domovini, orošju ln ssvti. . • % Dal ie orihodattš.) reven in na cesta. "Ha, tam se sveti luč. Mogoče je koče, vas, mesto, morda eelo — snečs. Urno naprej!" Predmestje- Ka, pragu so sedel« postave za«» vite v, umazane cunje, njih hrb-ti so bili sključeni in skosi mrsk je videl šuljeve roka^pa te gnbe na razušenih licih. Tiho ao govorili, kakor bi ee bali zvoka svojih beeedi, ter se akriveli v temo-to, kakor bi s njo hoteli zakriti pretnšno bolest. Polno jiJt je bilo, skozi ob ceeti, na stotine, ti- Stopil je k njim. "I ljudje božji, ali je pri vaa sreče f"', v .'»', -.q\ > v Porogljiv smeh mu je udaril nasproti, kosti v sklepih so jim zaškripale, da je ztrahom odhitel naprej. . - 4 V Z dvomom se je vprašal. "Čemu tolike kamenja na cesti. . .1" Za ovinkom je stala krčma. Petje se je razlegalo iz nje in hri-•pavi glas harmonike je odmevsl v temno noč. Duh po vinu in razgretem potu mn je udaril nasproti, ko je ustopil. Mladi pari, napol pijani, med njimi možje, katerim je še jesenska slana padla na laae so se vrteli po taktu godbe. Na peči pe so sedeli otro ei, ter udihavali v zdrsva teless opojni duh strupa. S strahom se je vprašali "Ali ja tn zreče, ka-tsro iščem. . .!" Naročil si > vina, pil kozarec za kozarcem, pograbil dekla pes. tsr ss ssvrtsl v krogu, plesal do blazneeti. Bela cesta se mu je*isg«foils izpred oči. . . Pijane poetave so popadalo na tla, po klopeh, vino je teklo po mizah, spačenl ofemi eo se mo rešali nasproti in skozi oblake dima je zvetlla kakor kreznica luč. . . zadnji up. Zastudilo se mu je vse to, planil je v temno netr. . sa njim pa se je vlekla rdeče lizs. . . rsnilo ga ja kamenje. . . Jutro je vstajalo iz svojega mehkega ležišča, bledo ju tro! polno upa. Ob eeati je atala tbvama 9 avojimi visokimi kam! ni ls katerih se je vU črn. zadnš-Uit dim: Krenil je e bele oeste skozi velika ieletna vrata. "Torej na cilju 1" Transmisije ao ropotale, koles-js se je vrtelo s neznansko ailo, med stroji pe eo švigale temne seuee. Grozeče kače šarečega ie leze zo metali ztroji od sebe, o-krog in okrop sama psč. Nič smeha, nič počitka, sami stroji, brez misli, bres odločnosti — stroji -r od ielesnih velikanov tja do me lega bitja človeka — sami stroji. "Za katerega delajo te meša ne maŠine," je čudom vprašal, "sa srečo!" Stopil je k njim, potipal jih je S roko, mrslo želozo eni, drugi vroči, zsllti od pota, sajasti črni od dima. | "Vi, vi sts srečni," je zakričal "vi, vi moto vila, je to delo vaših rok ze vas!" "Ha, ha, ha!. . . sa goepods tam doli #ripognite se in poberite to kamenje s bele ceete, stroji bres miali, odločnosti, delujoči, mrtvi stroji. . . Vstavil se je sredi eeete na poljani, Čemu naprej! Ni jo srečo. Temne sence na pragovih, pijane karikature v krčmi, goreči stro ji v tovarni jo jnočejo. Ne belo eesto ssmi meeejo kamenje, sami sebi v skledo grenke solze. Jhredrumil ge je vesel otročji •krik s bližnjega travnika. Kakor električna iakra mu je Bnilo ako-al telo. Smeh. otročji vik. &e enkrat je pogledal po ravni ai,;pe tej beli črti, potem pe je vasi slovo od s kamenjem posute eeste. Ne Uvede ge js gnalo, ns aelene treto, med kup melškov. Mlndo deklico jp prijel se glavo, jo gledal dolgo, eelo dolgo, ter pR srečo U teh nedolžnih oči. "Dete, drego dete! Dej. ds pritisnem ne tvoje rdeče ličke poljub, daj. ds položim mojo trud-ko glsvo v tvoje aeročje in tvojim knlerm obvežem krveve ao«e. . . Dete mlado, bresskrbeo v (M jih očak js sreče. Ne posneš šs s kšnsenjem posute,, IMjsa^a.lvajeve poti. ^ Iskal eem svečo — e našel mmmtmmm prijatelju Ivanu Rozmanu iz Horjula je šlo celo, ker je padel pod vos, čres trebuh, ter gs močno poškodovalo. Hlapec Tomaž Oblak is Setnio jo v prepiru svojega gospodarja Antona SetniČarja sunil z nožem v roko ter ge močno ranil. gvesa Slovenije s morjem: Iz aanesljivega vira nam poročajo, da je inL Kavčič imenovan sa de fmetivnega šefa sekcije za tran siranje železniške zveze Slovenijo z morjem, t. j., Kočevje — in Črnomelj preko Severina na Vrbov-sko ter £t. Jani Sevnice. Vse tri proge se bodo začele transirati i-stočssno. kosa: V Stoiovniku pri Rajbedburgu je po dsljši bolezni umrl g. Anton Kune j, posestnik, član okrajnega zaatop-stva pri okrajnem šolakem svetu. Obsodbe: Na tri meeeee težke ječe je bil obsojen pri celjekem ^krožnem sodišču v ArneSkSm (Štajersko) 26 letak Ivan Salamo n, ker je v januarju 1920. lete ukradel a svojim mlajšim bratom Alojzijem v cerkvi. Sv. Križa, monžtranco, kelih in nekaj plat- Zaradi oskrum.be 7 letne deklice je ba obsojen 70 letni hlapec Bla* Zavešnik iz Št. iederta pri Slovenjemgradcu na 2 in pol meseca težke ječe. Trbovljah je prlaodilo oženje nemu Jožetu Cerarju v Lokah psi Trbovljah tri meseee težke ječe rsdi enakega delikta, katere ga je na neki mladoletni deklici izvršil po izpovedi njegove iene, Itirikrst. >% Velik slspar ped ključem: Rudolf Vinezs, trg. uradnik, ki js lansko leto trg. druitvo "Sava" ogoljufal za 3 miljone kron je bil pred kratkim aretiran od 0-roŽništva. V.incze se je del} Jasa' skrival po različnih krajih, dokler ga ni zazačila roka praviee. Smrt divjega lovsa; V Lovišču pri Trenti je zasačil čuvaj Miha Ojeelj ml. iz Kranjzke gore 2 divja loVca. Med lovci je na-atal boj, katerega konec je bil ta, da jfi divji lovec Al. Mlekoi la Bovce obležal ustrtUen v nogj, ker je njegov tovsrii Andrej Ber-telj pobegnil ne da bi gs obvezal, js prvi izkrvavel in našli so gs mrtvegs poleg ubite sme. Ojcelja je sodišče popolnoma oprostilo. Detomor ▼ Mariboru: Delavke Marija Klcmenčič je vrgla novorojenčka v straniSče. Truplo js našel neki delavee, ki je izčišče-val jamo, nakar je prišla cela zadeva na dan. Klemenčičeva je bila oddana sodišču. Drsen roparski napad v Men*-šu: V goatilni Josipa Lavrina v| Mengšu sta prišla dva mlada ne znanca in naročila polič vina. Nenadoma pa je potegnil atarejši samokree, mlajši pa noš v roke rekoč: "Denar sem ali smrt, taki smo mi." Gostilničarju ae je posrečilo pobegnlfl| in je tekel po pomoč. Medtem časom sta lopova nekaj slsnine pokradla in pobsg nila. Nekaj dni pred tem sta ista vlomila v vinsko klet nekega posestnika in odneela preeej vina. Orožniki ju še nimajo. Iltva železnica Kočevje-Stari trg.Vrboveko in Črnomelj sveža s to progo,! daje proga &t. Janš-Sevniea se pričneta kmalu trasirati. Finančni odbor je odobril Se kredit v sneeku 1 milijona dinarjev, aekoija aa traairanje aa je tudi že ustanovila. RAD BI IZVEDEL aa mojega brata Joeeph Podpornika. Nič niaem ču! o njem le od leta 1917 ko je bil še pri meni v Gary, Ind. Cenjene rojake proaim če kdo ve ga njegov sedanji naelov naj ml to sporoče. Ako bo aam čital ta oflna naj ae mi takoj -prijavi na moj naalov: John Podgor-nik, 4*30 Weet 15th Street. Ci-cero, III. (Adv.) VDOVBO, star 40 let, želim dobiti žensko naprednega mišljenja v starosti od 24 do 30 let, bodisi dekle ali vdovo in tudi divorsano brez otrok. Vrednosti imam za par tisoč dolarjev. Imam dva že od-raščene otroka, a katerimi ni ve« nobenega dela. Katera želi pri. merno dobro življenje, naj aa takoj priglasi predno je prekssno. Priloži nsj tudi sliko, kstero na zahteve vrnem. Stvar je gotova ia reana. Tajnozt jamčena. Pišite aa naslov: "Slovenec", 2657 80. Lawndale Ave., Chieago, IU. (Adv.) DOMAČE PREKAJENE MESENE KLOBASE e finim česnoanovim okusom, vaak jlk ljubi, Imamo že ne atotlaa zadovoljnih odjemalcev. Selim, da ae Slo-venci bolje seznanijo a mojim izdelkom klobas, sato pUčam jaz poštnin« v vse knje Amerike, alfe aeročite jI funtov 40 več. Cena Je S5e ss furt. Naročite Ukoj predno pozabite. Ka počlljejte denarje, plsčete potem ko sprejmete blago. Ako bl vam klol>ua ne ugajale, poiljltc jih nesaj, n« moje stroške la vaak cent vam vrnem, ali ps poiljem druge klobess ksk»r semi telite. Plilte " ^^^m Ute ša JOSEPH LESKOVAR, 610 — 14th St, Ractne, Wi predejo »alevlfae ee^.j 'IpiPORTIRANtl HARMONIKE PREJELI PREDNO SE SI ^VZDIGNILA CARINA. ZA KUHANJE PIVA DOMA llslof^elijJ^hmelJ Is Dobiti |e Ml vam deete M. Mm v vse kraja C r n r irll.M J, I <| j r ■ , « ^ m ln ▼ pni sest pri V^jih lefenaaetje as t FRANK kr^oi isdotek. tam m SlieS> I " ŽIT ■ae pt iimt P»m kadar «• » " vsm. UNION SALES COSVANT