Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
deželne vlade za Slovenijo.
Vsebina: Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo, a katero se preprečuje uničevanje industrijskih podjetij. Naredbo poverjeništva za notranje zadeve: o razpustu društva „Laibarhcr Schulkuratorhim“ ; o razpustu podružnic (krajevnih skupin) nekaterih nemških osrednjih društev s sedežem v sovražnem inozemstvu; o imenovanju še enega prisednika v sosvet občinskemu gerentu v Sv. Lovrencu nad Mariborom ; o imenovanju občinskih gerentov v Mozlju in v Smrečnem ; o imenovanju občinskega gerenta v Dravcih ; o imenovanju prisednikov v sosvet občinskemu gerentu v Sodražici. — Razglasi deželne vlade za Slovenijo: Ukinitev prekega soda. Razglas glede razpusta društva „Deutsches Haus“ v Celju. Izpremembe v osebju. Razglas o prevzemu deželnih dobrodelnih zavodov na Kranjskem v državno upravo. Razglas o ustanovitvi ambulatorijev za odvračanje veneričnih bolezni. Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni z dne 13. septembra 1919. — Razglasi delegacijo ministrstva financ za Slovenijo in Istro: Izpremembe v osebju. — Razglasi raznih
drugih uradov in oblastev. — Razne objave.
Naredbe deželne vlade za Slovenijo.
647.
Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo,
s katero se preprečuje uničevanje industrijskih podjetij.
§ i-
Lastnikom obrtnih naprav tvorniškega značaja je prepovedano te naprave podirati in rušiti brez prejšnjega dovolila deželne vlade.
§ 2.
Taka dovolila sme izdajati deželna vlada, oddelek za trgovino in obrt, le v izjemnih primerih po zaslišanju trgovske in obrtniške zbornice.
§ 3-
Prestopke te prepovedi kaznujejo obrtna ob-lastva z denarnimi globami do 20.000 K po kazenskem postopanju obrtnega reda.
§ 4.
Naredba dobi moč z dnem razglasitve.
V	Ljubljani, dne 4. avgusta 1919.
Dr. Brejc s. r., predsednik.
Dr. Žerjav, s. r., podpredsednik. / Golia s. r. Dr. Ravnihar s. r. Dr. Verstovše^s. r.
648.
Naredba poverjeništva za notranje zadeve, s katero se razpušča društvo „Laibacher Schulkuratorium“.
Društvo „Laibacher Schulkuratorium“ s sedežem v Ljubljani se s tem razpušča, ker njegov namen ni v soglasju z Interesi kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
V	Ljubljani, dne 8. septembra 1919.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za notranje zadeve.
Poverjenik: Golia s. r.
649.
Naredba poverjeništva za notranje zadeve Glede razpusta podružnic (krajevnih skupin) nekaterih nemških osrednjih društev s sedežem
▼ sovražnem inozemstvu.
Vse podružnice (krajevne skupine) nemških osrednjih društev: „Deutscher und Österreichischer Alpenverein „Deutschösterreichischer Eisenbahnbeamten -Verein“, „Österreichischer Flottenverein“, ki imajo sedež na ozemlju deželne vlade za Slovenijo, so s tem razpuščene, ker so podružnice (krajevne skupine) društev* ki imajo sedež v inozemstvu.
V	Ljubljani, dne' 8. septembra 1919.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za notranje zadere, c	Poverjenik: Golia s. r.
650.
Naredba poverjeništva za notranje zadeve, s katero se imenuja še eu prisednik v sosvet občinskemu gerentu v Sv. Lovrencu nad Mariborom.
Za prisednika v sosvet občinskemu gerentu v Sv. Lovrencu nad Mariborom se imenuje poleg že imenovanih prisednikov Karel P i š n i k, čevljarski mojster v Sv. Lovrencu.
V	Ljubljani, dne 8. septembra 1919.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za notranje zadeve.
Poverjenik: Golia s. r.
651.
Naredba poverjeništva za notranje zadeve, s katero se imenujeta občinska gerenta v Mozlju in v Cmrečnem.
Namesto dosedanjega gerenta, ki je odstopil, je imenovan Za občinskega gerenta v Mozlju Franc Vardjan, posestnik in trgovec v Skri-Iju, za njegovega namestnika pa prisednik Friderik Metliko v ič. Dosedanji gerent Avgust Aber ostane v sosvetu.
Za občinskega gerenta v Smrečnem je imenovan namesto dosedanjega gerenta, ki je umrl, Marko Motal n, posestnik v Smrečnem, za prisednika pa poleg že imenovanih prisednikov Jožef A č k o, posestnik istotam.
V	Ljubljani, dne 11. septembra 1919.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za notranje zadeve.
Poverjenik: Golia s. r.
652.
Naredba poverjeništva za notranje zadeve,
s katero se imenuje občinski gerent v Dravcih.
Ker Anton H a b j a n č i č zaradi bolezni ni mogel prevzeti gerentstva, se imenuje za občinskega gerenta v Dravcih Janez Vidovič, posestnik istotam št. 3.
V	Ljubljani, dne '2. septembra 1919.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za notranje zadeve.
Poverjenik : Golia s. r.
653.
Naredba poverjeništva za notranje zadeve,
s katero se imenujejo prisednik! v sosvet
občinskemu gerentu v Sodražici.
Za prisednike v sosvet občinskemu gerentu v Sodražici se imenujejo: Ivan Hočevar, posestnik v Zamostecu št. 14; Franc Maršič, posestnik v Globeli št. 16; Ivan C v a r, posestnik v Zamostecu št.52; Franc C v ar, posestnik v Jelovcu št. 5; Franc Fajdiga, posestnik v So-
dražici št. 50; Ivan Kovačič, posestnik v Sodražici št. 49.
V L j u b 1 j a n i, dne 12. septembra 1919.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za notranje zadeve.
Poverjenik: Golia s. r.
Razglasi deželne vlade za Slovenijo.
Št. 7994/pr.
Ukinitev prekega soda.
Sporazumno § poverjenikom za pravosodje odrejam ukinitev prekega soda, proglašenega dne 13. maja 1.1. s št. 3913/pr. v političnih okrajih celjskem, mariborskem, radovljiškem in slovenjegraškem kakor tudi v avtonomnih mestih Celju in Mariboru.
V	Ljubljani, dne 8. septembra 1919.
Poverjenik za notranje zadeve: Golia s. r.
Št. 6331/pr.
Razglas.
Društvo „Deutsches Haus“ v Celju se s tem razpušča, ker je z namerjano prodajo društvenega doma prekoračilo svoje statutarično področje.
V	L j u b 1 j a n i, dne 8. septembra 1919.
Poverjenik za notranje zadeve: Golia s. r.
izprememoe v osebjn.
Za provizorne deželnovladne koncipiste na dosedanjih službenih mestih so imenovani vlad-, ni konceptni praktikanti: dr. Slavko Barič pri poverjeništvu za notranje zadeve v Ljubljani, dr. Tina C uš pri okrajnem glavarstvu v Mariboru, Fran Maršič pri okrajnem glavarstvu v Kočevju, Štefan Skubic pri okrajnem glavarstvu v Litiji in Fran Voušek pri okrajnem glavarstvu v Celju.
Okrajni tajnik bivšega namestništva v Trstu hran Gregorčič se je začasno prevzel v službo politične uprave za Slovenijo ter pridelil v službovanje poverjeništvu za notranje zadeve v Ljubljani.
Št. 5464.
Golia s. r.
Razglas o prevzema deželnih dobrodelnih zavodov na Kranjskem v državno npravo.
Kakor je predsedništvo deželne vlade za Slovenijo izporočilo semkaj z dopisom z dne 6. septembra 1919., št. 9070, je deželna vlada v seji dne 4. avgusta 1919. sklenila, da se deželni dobrodelni zavodi z dnem 1. avgusta 1919. izroče v državno uprava ob pogoju, da ostane lastninska pravica glede vsega premičnega in nepremičnega premoženja deželnih dobrodelnih zavodov kranjskih pridržana dosedanji deželni upravi ter da se v tem pogledu podrobnosti določijo v posebnem dogovoru.
Deželne dobrodelne zavode na Kranjskem, to je deželno bolnico v Ljubljani, deželno blaznico na Studencu in deželno blaznico - hiralnico v Ljubljani, je torej z imenovanim dnem prevzel zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v svojo upravo, kar se s tem daje na splošno znanje.
Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani,
dne 11. septembra 1919.
Dr. Bleiweis s. r.
St. 5521.
Razglas o ustanovitvi ambulatorijev za odvračanje veneričnih bolezni.
Po odloku z dne 4. septembra 1919., št. 17.508, namerja ministrstvo narodnega zdravja v najkrajšem času osnovati a m b u 1 a to r i j e za odvračanje veneričnih bolezni. Za sedaj je vzetih' v misel 20 takih ambulatorijev, ki bodoi opremljeni z vsem, kar je po zahtevah današnje vede potrebno v ta namen.
Istotako namerja ministrstvo v področju vse države osnovati bakteriološke p reis koval niče za pravilno izvrševanje bakteriološke službe, da se bodo uspešno odvračale epidemije.
Na to se opozarjajo vsi zdravniki. Oni, ki so delovali na polju venerologije ali bakteriologije in bi bili pripravljeni, vršiti, službo v imenovanih zavodih, naj se javijo do dne 1. oktobra 1919.
pri zdravstvenem odseku za Slovenijo in Istro v Ljubljani.
V prijavi naj obrazlože: 1.) kje sedaj služijo in v katerem kraju države bi boteli služiti; 2.) kje so študirali venerologijo ali bakteriologijo in koliko časa: 3.) kje so praktično delovali in koliko časa.
Poleg tega naj predlože izpričevala o svojem delovanju in očrtajo svoje znanstveno delovanje.
Do definitivne zakonite ureditve bo ta služba honorarna ali pogodbena; plača ba znašala do 1000 dinarjev na mesec.
Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani,
dne 11. septembra 1919.
Dr. Bleiweis s. r.
St. 3716.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni.
(Številke naznanjajo število okuženih dvorcev, številke v oklepaju pa število okuženih občin.)
A. Obstoječe bolezni:
Slinovka in parkljevka.
Brežiški okraj: občine Blanca 6. Brežice 1, Sevnica 4, Videm 9, Zabukovje 3. — Črnomaljski okraj: občina Stari trg 5. — Konjiški okraj: občina Konjice trg 1. — Krški okraj: občine Bo-štanj 1, Čatež 1, Krško 2. — Mariborski okraj: občine Cirknica 1, Črešnjevec 1, Gradiška 1. — Ptujski okraj: občine Jurovec 1, Kostrivnica 2, Hajdin, Lancova vas, Sv. Lovrenc na Dravskem polju, Majšperg, Slovenja vas, Trnovci.
—	Slovenjegraški okraj: občini Legen. Slovenj-gradec.
Sumeči prisad.
Velikovški okraj :jabčina Važenberk 1.
Smrkavost.
Mariborski okraj: občina Fram 1.
Mehurčasti izpuščaj pri plemenskih konjih.
Ptujski okraj: občine Clrkovci 1, Hajdin 1, Sikola 1.
Konjske garje.
Boroveljski okraj (1) 6. — Brežiški okraj (17) 83. — Celjski okraj (l2) 22. — Črnomaljski okraj (5) 6. — Kamniški okraj (4) 8. — Kočevski okraj (3) 3. — Konjiški okraj (22) 69. — Kranjski okraj (19) 56. — Litijski okraj (17) 29.
—	Ljubljanski okraj (26) 105. — Ljutomerski okraj (2) 5. — Logaški okraj (cerkniška ekspozitura) (3) 15. — Mariborski okraj (68) 188. — Novomeški okraj (1) 1. — Ptujski okraj (53) 146. — Radovljiški okraj (9) 18. — Slovenjegraški okraj (34) 121. — Velikovški okraj (4) 7.
—	Ptujsko mesto 2.
Svinjska kuga.
Boroveljski okraj: občina Podljubelj 3. — Brežiški okraj: občine Bizeljsko 18, Kapele
2, Zakot 6. —- Celjski okraj: občine Celje okolica 2, Petrovče 6, Teharje 2, Trbovlje 5, Žalec 2. — Kranjski okraj: občina) Sora 1. — Krški okraj: občina Čatež 17. — Litijski okraj: občina Krka 1. — Mariborski okraj: občini Jelovec 1, Sv.Juri ob Pesnici 2. — Ptujski okraj: občine Breg pri Ptuju 4, Destinci 1, Frankovci 4, Hajdin 8, Hardek 2, Jurovci 4, Krčovina 1, Lancova vajs 5, Mezgovci 1, Moškanjci 7, Pobrežje 2, Podlehnik 1, Slovenja vas 2, Sv. Janž na Dravskem polju 19, Šalovci 3, Velika Nedelja 1. — Slovenjegraški okraj: občina Vuzenica 3. — Ptujsko mesto 2.
Svinjska rdečica.
Brežiški okraj: občina Artiče 2. — Celjski okraj: občini Braslovče 1, Sv. Pavel pri Preboldu 2. — Črnomaljski okraj: občina Loka 1.
—	Kamniški okraj: občine Krašnja 3, Križ 1, Lukovica 1, Mekine 1, Mlaka 1, Moste 2, Nevlje 1, Radomlje 2, Rafolče 3, Stranje 1, Smarca 1, Šmartno 1, Vodice 1. — Konjiški okraj: občine Konjice trg 5, Loče 5, Oplotnica 1, Skomarje 1, Zbelovo 1, Zreče 1. — Kranjski okraj: občina Sora 1. — Krški okraj: občini Bcštanj 2, Cerklje 1. — Litijski okraj: občina Kolovrat 1. — Ljubljanski okraj: občini Dobrunje 4, Rudnik 1. — Ljutomerski okraj: občine Bolehneci 3, Boreči 1, Bučečovci 2, Iljaševci 1, Kamenščak 5, Kapela 4, Križevci 9, Logarovci 3, Okoslavci 6, Slamnjak
4,	Slabtinci 1, Stara cesta 1, Stara Nova vas 3. — Logaški okraj (cerkniška ekspozitura): občine Begunje 2, Cerknica 7, Lož 2. — Mariborski okraj: občine Orehova vas 1, Pesnica 1, Ranca 1. — Novomeški okraj: občina Smihel-Stopiče 1.
—	Ptujski okraj: občine Borovci 1, Brstje 5, Bukovci 1, Cirkovc! 2, Drstelja 5, Dragovič 4, Gruš-kovec 1, Hardek 1, Janežovci 1, Jiršovci 1, Jurovci 1, Kostrivnica2, Krčovina5, Ločič4, Mala vasi, Mestni vrh 1, Pobrežje 2, Podlehnik 2, Prvenci 4, Ragoznica 8, Sedlašek 3, Slovenja vas 12, Spuhla 2, Sv. Andraž v Slovenskih goricah 1, Sv. Barbara v Halozah 3, Sv. Florijan 1, Sv. Lovrenc na Dravskem polju 1, Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah 2, Sv. Marko 9, Sv. Trojica v Hajözab 1, Stojnci 2, Sv. Janž na Dravskejm polju 1, Trnovska vas 5, Vinterovci 1, Vurperk
5,	Zabovci 3, Zagorci 2, Zgornja Pristava 1. —
—	Radovljiški okraj: občini Bohinjska Bistrica 1, Bled 1. — Velikovški okraj: občine Bistrica 1, Blato 1, Grabštani 1, Prevalje 1, Št. Peter 1, Važenberk 1, Velikovec 1.
B. Prestale bolezni:
Konjske garje.
Črnomaljski okraj 3. — Kamniški okraj 1.
—	Kočevski okraj 1. — Kranjski okraj 4. — Litijski okraj 1. — Mariborski okraj 1. — Ptujski okraj 48. — Ljubljana mesto 3.
Svinjska kuga.
Konjiški okraj: občina Konjice trg 1. — Logaški okraj (cerkniška ekspozitura) : občine Begunje 1, Bloke 3, Stari trg 4. — Ptujski okraj: občine Cirkovci 2, Jurovci 1, Obrež 1, Ormož 1.
Svinjska rdečica.
Brežiški okraj: občina Videm 1. — Kamniški okraj: občine Dob 1, Dol 3y Kamnik 2, Kaplja vas 1, Klanec 1, Spodnje Koseze 3, Krašnja 1, Loke 1, Podgorje 1, Prevoje 2, Stranje 1, Šmar-ca 1, Zgornji Tuhinj 1. — Kočevski okraj: občine Velike Lašče 1, Lužarji 1, Turjak 1. — Litijski okraj: občina Moravče 2. —1 Ljutomerski okraj: občine Moravci 1, Veržej 9, Volčja vas 3.
—	Novomeški okraj: občini Dvor 2, Žužemberk 4. — Ptujski okraj: občini Podvinci 1, Vičamci 1. — Radovljiški okraj: občini Dovje 1, Gorje 1.
—	Velikovški okraj: občina Vebkovec 1.
Deželni veterinarski urad v Ljubljani,
dne 13. septembra 1919.
Predstojnik: Korošec s. r.
Razglasi delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani.
Izpremembe v osebja.
Davčni oficial Matija Maurovič r Tolminu, davčni oficial Vekoslav Strekelj v Se-
žani in davčni asistent Mijo F a j t v Trstu so začasno sprejeti v službo finančne uprave kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prvi je dodeljen davčnemu uradu v Kočevju', drugi davčnemu uradu v Laškem in tretji davčnemu okrajnemu oblastvu v Velikovcu.
Špindler s. r.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
Št. 5552.	2162
R£l>!Z£fl£l.S.
Tačasna tobačna glavna trafika v Lokah št. 98 pri Trbovljah (okraj Laško) se s tem razpisuje v oddajo po javnem natečaju.
V enoletnem času od dne I. januarja 1918. do dne 31. decembra 1918, 'se je za toj trafiko dobavilo tobačnega materiala'za 59.750 K, od česar je znašal trafikantski dobiček 5975 K.
Natančnejše podatke o dosedanjem donosu trafike in o strfoških, katere je imel prejšnji imetnik prodaje, so razvidni iz izkazov o dohodkih in bremenih, ki so razpoloženi pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru ali pa pri priglednem okrajnem vodstvu finančne straže v Celju.
Invalidi izza zadnje vojske, potem vdove in sirote v tej vojski padlih ali umrlih vojakov (častništva in moštva) imajo ob gotovih pogojih brezpogojno prednost pred vsemi drugimi prosilci.
Takim prosilcem se podeli prodaja brez ozira na ponudbe ostalih ponudnikov proti povratnemu dobičku v letnem znesku 144 K, ki ga bo plačevati iz trafikantskega dobička.
Ti naj torej v svojih ponudbah ne stavljajo nikakega! ponudka, ampak se morajo zgolj izjaviti, da so zadovoljni s prejemki, določenimi v razglasu.
Jamščina znaša 600 K. Položiti se mora, preden se ponudba izroči, pri davčnem uradu v Laškem v pupilarnovarnih, neizžreb-nih vrednostnih papirjih ali pa se mora plačati v gotovem denarju po poštni hranilnici ali s položnico ali pa z davčno plačilnico.
Ponudbe je napraviti na predpisani uradni tiskovini, pravilno jih je kolkovati in podpisati ter jih najpozneje do dne 6. oktobra 1919. ob desetih v zaprtih in zapečatenih uradnih zavitkih vročiti vodji podpisane prodajne oblasti.
Ponudbe, katere niso napravljene na uradnem obrazcu, se kot nesprejemljive ne vpoštevajo.
Finančno okrajno ravnateljstvo v Mariboru,
dne 6. septembra 1919.
Dr. Povalej s. r.
T 83/19—5.	2141
Franc Lampret, rojen dne 9. februarja 1881. v Draževniku št. 1, oženjen, mizarski pomočnik na Selu št. 51 pri Ljubljani, je začetkom mobilizacije odšel na rusko bojišče, kjer se je po izpovedbah Alojzija Klešnika iz Sela št. 51 dne 1. januarja 1915. udeležil bojev. Od tega časa se pogreša. Zadnje pismo je pisal dne 23. decembra 1914.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 31ega marca 1918., drž. zak. št. 128, se uvaja po prošnji njegove žene Ivane Lampretove na Selu št. 51 postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču ali skrbniku, obenem zagovorniku zakonske vezi, gospodu Francu Krulcu, čevljarju na Selu št. 51, kar bi vedel o imenovancu.
Franc Lampret se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Pq 20. marcu 1920. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 4. septembra 1919.
T 153/19—4.
R»SE grl as.
Anton Pregelj, roj en dne 13. decembr* 1882. v Verneku, pristojen v Hotič, okraj litij-
ski, oženjen, posestnik v Verneku št. 18, je služboval pri 17. pehotnem pojku na ruskem bojišču. Po izpovedbah Franca Juvana iz Gorenjega Hotiča ga je dne 28. ali dne 29. oktobra 1914. na poti v Nowe miasto zadel strel iz puške v srce, da je takoj obležal mrtev.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 31ega marca 1918., št. 128 drž. zak., se uvaja po prošnji njegove žene Ludovike Pregljeve v Verneku št. 18 postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču ali skrbniku, obenem zagovorniku zakonske vezi, gospodu Ivanu Stiencju, davčnemu pristavu v p. v Ljubljani, kar bi vedel o imenovancu.
Anton Pregelj se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po' 20. marcu 1920. razsodi sodišče po vnovični. prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 4. septembra 1919.
T 1 151/19—5.	.	2111
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Peter Tlsovnik.
Peter T i s o v n i k, rojen dne 1. avgusta 1884. v Solčavi, posestnik pri Sv. Duhu, občina Solčava, je takoj po mobilizaciji meseca julija 1914. s 26. domobranskim pehotnim polkom odrinil na severno bojišče. Meseca novembra 1914. je baje onemogel na nekem begu v Karpatih; izza dne 14. novembra 1914. pa ni več glasu o njem.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 31ega marca 1918., drž. zak. št. 128, se uvaja po prošnji njegove žene Marije Tisovnikove postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču, kar bi vedel o imenovancu.
Peter J'isovnik se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 15. marcu 1920. razsodi sodišče po1 vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek I.,
dne 23. avgusta 1919.
T I 173/19—2.	2112
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Janez Gračner.
Janez Gračner, rojen dne 17. decembra 1876. v Presečnem, posestnik v Trobendolu št. 3 pri Laškem, je ob splošni mobilizaciji; odrinil k 26. domobranskemu pehotnemu polku in Sl tem na severno bojišče. Odtod se je zglasil zadnjič dne 19. marca 1915.; od, tedaj pa ni več glasu o njem.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 31cga marca 1918., št. 128 drž. zak., sc uvaja po prošnji njegove žene Amalije Gračnerjeve postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču, kar bi vedel o imenovancu.
Janez Gračneri se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 15. marcu 1920. razsodi sodišče pol vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek L,
dne 24. avgusta 1919.
T I 175/19—2.	,	2113
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Jakob Turk.
Jakob T U i' k, rojen dne 27. junija 1887. v Se-novicah, občina Šmarje, posestnik v Gornji vasi št. 28, občina Sv. Vid pri Grobelnem, §e dne 28. julija 1914. odrinil v vojno službo. Dodeljen je bil 15. bojni stotniji 87. pehotnega polka ter se je zadnjič oglasil iz Zvornika dne 12.oktobra 1914. Od tega časa pa ni več glasu o njem.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 31ega marca 1918., drž. zak. št. 128, se uvaja po prošnji
njegove žene Cecilije Turkove postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču ali pa skrbniku gospodu drju. Fricu Zanggerju, odvetniku v Celju, kar bi vedel o pogrešancu.
Jakob Turk se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 18. marcu 1920. razsodi sodišče pol vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega in o razvezi zakona, ki je bil sklenjen dne 3. februarja 1913. v Gornji vasi med Jakobom Turkom in Cecilijo, rojeno Arzenškovo, po rimsko-katoliškem obredu.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek I.,
dne 24. avgusta 1919.
2114
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Franc Pader.
Franc Pader, rojen dne 20. novembra 1876. v Bregu, sodni okraj Vransko, posestnik isto-tam, je ob mobilizaciji odrinil k 26. domobranskemu pehotnemu polku in potem služil pri 4. bojni stotniji 87. pehotnega polka na severnem bojišču. Sredi meseca oktobra 1914. ga je baje usmrtila ruska granata v bitki na Dukli v Karpatih. Od tega časa vsaj ni več glasu o njem.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § t. 'zakona z dne 31ega marca 1918., št. 128 drž. zak., se uvaja po prošnji njegove žene Marije Paderjeve postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču, kar bi vedel o imenovancu.
Franc Pader se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 15. marcu 1920. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek L,
dne 25. avgusta 1919.
't I 178/19—7.	2115
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Franc Turinek.
Franc Turinek, rojen dne 26. marca 1873. v Šoštanju, pristojen v Šmartno ob Paki, posestnik v Velikem vrhu št. 31, je dne 15. mlaja 1915. odrinil k vojakom in služil pri 7. stotniji cesarskega tirolskega lovskega polka na tirolski fronti. Polk ga pogreša izza dne 3. avgusta 1915.; od tega časa ni več glasu o njem.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § L zakona z dne 31ega marca 1918., št. 128 drž. zak., se uvaja po prošnji njegove žene Urše Turinkove postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči soj-dišču, kar bi vedel o imenovancu.
Franc Turinek se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu d& kako drugače na znanje, da še živi.
Po 15. marcu 1920. razsodi sodišče pol vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek I.,
dne 25. avgusta 1919.
T I 184/19—2.	"	2127
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Alojzij Paurič.
Alojzij Paurič, rojen dne 12. maja 1884. na Brdu pri Konjicah, pristojen v Oplotnico, posestnik na Malahomu št. 3, je dne 1. februarja 1915. odšel k celjskemu pehotnemu polku v Galicijo, bil dne 24. marca 1915. ujet ter je baje dne 28. maja 1916. umrl v ujetništvu; od takrat vsaj ni več glasu o njem.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 31ega marca 1918., drž. zak. št. 128, se uvaja po prošnji Amalije Pauričeve postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču, kar bi vedel o imenovancu.
Alojzij Paurič se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 15. marcu 1920. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek I.,
dne 28. avgusta 1919.
Vr IX 572/19.	2153
Preklic tiralice.
Tiralica zoper Franca O m e r z o z dne 28. julija 1919. zaradi zločina sleparstva (Vr IX 572/19), je preklicana.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek IX.,
dne 3. septembra 1919.
T 107/19—5.	2132
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Ivan Damiš.
Ivan Da miš, posestnik v Jabloncih št. 14, rojen dne 8. novembra 1887. v Jabloncih, tja pristojen, je oh splošni mobilizaciji s 6. pohodno stotnijo 47. pehotnega polka odrinil na gališka bojišča. Poi dopisnici Marka Nemšaka je Ivana Damiša dne 23. novembrai 1914. zadel strel v glavo, tako da je takoj obležal mrtev.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne Slega marca 1918., drž. zak. št. 128, se uvaja po prošnji Marije Damiševe, posestnice’ v Jabloncih št. 14, postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču ali pa skrbniku gospodu Alojziju Korošcu, posestniku v Jabloncih, kar bi vedel o pogrešancu.
Ivan Damiš se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 1. aprilu 1920. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek I.,
dne 30. avgusta 1919.
Cg III 200/19—1.	2169
OR lic.
Zoper barona Ferdinanda H c 11 d o r f a, graščaka v Thalensteinu pri Vobrah, čigar bivališče je neznano, je podal pri okrožnem sodišču v Maribora Ludovik Sekoll, posestnik pri Dravi št. 4, tožbo zaradi 1900 K 80 v s pripadki.1
Na podstavi tožbe se je določil prvi narok na dan	7. oktobra 1919.
ob pol desetih pri tem sodišču v sobi št. 84.
V obrambo pravic toženčevih se postavlja za Skrbnika gospod dr. Škapin, odvetnik v Mariboru. Ta skrbnik ga bo zastopal v oznamenovani pralvni stvari na njega nevarnost in stroške, dokler se baron Ferdinand Helldorf ali ne zglasi pri sodišču ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek III.,
dne 6. septembra 1919.
T 133/19-4.	2144
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Franc Kaplan.
Franc Kaplan, rojen leta 1886. v Lipi pri Strugah, oženjen, posestnik v Lipi št. 1, je po došlem poročilu padel dne 23. ali 24. avgusta 1915. kot vojak 7. lovskega bataljona pri Rombonu blizu Bovca. O smrti Franca Kaplana je izpovedal pod prisego samovidec Jožef Gregorčič iz Valične vasi št. 11.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne Slega marca 1918., drž. zak. št. 128, in § 10. zakona z dno 16. februarja 1883., št. 20 drž. zak., se uvaja po prošnji Marije Kaplanove postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču ali pa gospodu Janezu Kraševcu, posestniku v Raplovem št. 23, ki se obenem postavlja za skrbnika, kar bi vedel o pogrešancu.
Franc Kaplan se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 1. januarju 1920. razsodi sodišče po» vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega in o predlogu, da se izreče zakon za razvezanega.
Okrožno sodišč* v Novem mestu, oddelek I.,
dne 5. septembra 1919.
T 1 177/19—5.
T 136/19—3.	2145
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Anton Korbar.
Anton Korbar, rojen dne 13. novembra 1878. v Cateški gori, oženjen, posestnik v Brglezu št. 5, je leta 1914. kot vojak 27. brambnega pehotnega polka odšel na rusko fronto. Zadnje poročilo z njegovega pohoda v Karpate je došlo meseca avgusta 1914. Ođ tedaj ni nobene vesti več o njem.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 31ega marca 1918., št. 128 drž. zak., se uvaja po prošnji njegove žene Ane Korbarjeve postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču ali pa gospodu Antonu Kolencu, posestniku v Brglezu št. 4, ki se obenem postavlja za skrbnika, kar bi vedel o pogrešancu.
Anton Korbar se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 30. aprilu 1920. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega in o predlogu, da se izreče zakon za razvezanega.
Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek I.,
dne 5. septembra 1919.
Firma 132/19, vpisn. A 162/1.	2167
Vpis firme posameznega trgovca.
Vpisala se je v register, oddelek A162, firma: Karl Havelka
s sedežem v Krškem,
obratni predmet: trgovina z yinom, imetnik: Karel Havelka, trgovec z vinom v Krškem.
Datum vpisa: dne 10. septembra 1919.
Okrožno kot trgovinsko 'sodišče v Novem mestu, oddelek II.,
dne 10. septembra 1919.
Firma 128/19, vpisn. A 158/1.	2166
Vpis firme posameznega trgovca.
Vpisala se je v register, oddelek A 158, firma: L. C. Tschinkel
s sedežem v Goriči vasi št. 41 pri Ribnici, obratni predmet: parna žaga in lesna trgovina,
imetnik: Ludovik Karel Tschinkel, lesni trgovec v Goriči vasi št. 41 pri Ribnici.
Datum vpisa: dne 10. septembra 1919.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Novem mestu, oddelek II., dne 10. septembra 1919.
C 117/19—1 in C 128/19—1.	2163
Oklic.
O tožbi a) Mateta Jankoviča in Marije Jankovičeve v Bednju št. 3 zoper Petra Jankoviča istotam, sedaj neznanega bivališča, zaradi /ajatve užitka in b) Lucije Brozovičeve v Špeharjih št.5 zoper Janeza Mukovca v Dolu št. 5, sedaj neznano kje v Ameriki, zaradi plačila 1000 K s pripadki se je odredil narok za ustno sporno razpravo pod a) na dan 14. oktobra 1919. ob osmih in pod b) na dan
7. oktobra 1919.
ob devetih pri podpisanem sodišču v sobi št. 7.
Tožencema imenovana skrbnika, in sicer pod
a)	Mara Jankovič v Beđnju št.3 in pod b) Gašper Skok v Črnomlju, ju bosta zastopala v teh pravnih stvareh, dokler se sama ne zglasita ali ne imenujeta pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Črnomlju, oddelek II., dne 2. septembra 1919.
TV 156/96—13.	2165
Objava preklica.
S tusodnim sklepom z dne 31. julija 1919., ©pr. št. L 2/19—4, je bil Jožef Smrtnik, rojen dne Ö. marca 1895. v Proboju, pristojen v Zitaro
vas, sedaj hlapec pri Harihu v Dobrli vasi, zaradi slaboumnosti omejeno preklican.
Za pomočnika mu je postavljen gospod Vid Volavčnik, p. d. Toni, v Proboju št. 16.
Okrajno sodišče v Dobrli vasi, oddelek I.,
dne 2. septembra 1919.
C 120/19—1.	2164
Oklic.
Nikola Goleš, posestnik v Brašljevici št. 26, toži zapuščina Marka Goleš a v Brašljevici št. 26 zaradi 400 K.
Narok se določa na dan
2	2. s e p t e m b r a 1919. ob desetih v sobi št. 22.
Skrbnik Ivan Drobnič v Metliki.
Okrajno sodišče v Metliki, oddelek II., dne 10. septembra 1919.
C 31/19—1.	~	2168
Edikt.
Luka Ruter, uslužbenec kmetijske šole) V Goldbrunnhofu pri Velikovcu, zastopan po drju. Kandaretu, odvetniku v Velikovcu, je zoper Ferdinanda barona H e 11 d o r f a, graščaka v Thalensteinu pri Vobrah, sedaj neznanega bivališča, vložil tožbo zaradi 428 K s pripadki.
Narok za ustno sporno razpravo se je določil na dan
3	0. septembra 1919.
ob devetih pri podpisan» m sođ’šču.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se ji postavlja za skrbnika gospod J. Korent v Velikovcu, ki jo bo zastopal na nje nevarnost in stroške, dokler se ali sama ne zglasi ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Velikovcu, oddelek I.,
dne 1. septembra 1919.
C 32/19—1.	2182
Edikt.
Tožeča stranka Gabrijel Isak, po )d(omače Potočnik, posestnik na Homcu št. 20 pri Gre-binju, zastopana po drju. Franu Kandaretu, odvetniku v Velikovcu, je zoper toženo stranko Stefana Durchschlagai, po domače Pečnika, posestnikovega sina na Djekšah, sedaj neznanega bivališča, vložila tožbo zaradi 800 K s pripadki.
Narok za ustno sporno razpravo se je določil na dan
3 0. septembra 1919. ob devetih pri podpisanem' sodišču v sobi št. 4.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se ji postavlja za skrbnika gospod sodni oficial Rozman, ki jo bo zastopal na nje nevarnost in stroške, dokler se ali sama ne zglasi ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Velikovcu, oddelek I.,
dne 10. septembra 1919.
St. 561/24—1919.	2187
Rc, sc grl a s.
Železnice kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Južna železnica.
Avstrijska, ogrska in bosensko-hercegovska železniška blagovna tarifa, del I., cKldelek B, veljavna izza dne 1. januarja 1918., uvedba II. dodatka.
Z dnem 1. oktobra 1919. se izda k označeni tarifi II. dodatek, ki obseza povišbo pristojbin, navedenih v tej tarifi.
Posamezni izvodi dodatka veljajo 3 K in se dobivajo pri podpisanih upravah.
Ravnateljstvo železnic kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani v svojem in v imenu obratnega ravnateljstva južne železnice v Ljubljani in po tem obrato-vanih železnic v Sloveniji.
Dražba lova.	2181
Vsled smrti dosedanjega lovskega» zakupnika se odda v soboto dne 20. septembra 1919. ob desetih pri podpisanem okrajnem gla-
varstvu v sobi št. 17 na javni dražbi v zakup »občjinski lov v Loki za ostalo dobo, to je do dne 30. junija 1922.
Toi se daje splošno na znanje s pristavkom, da se zakupni in dražbeni pogoji lahko vpogle-dajo vsak dan ob navadnih urah pri podpisanem okrajnem glavarstvu.
Okrajno glavarstvo v Mariboru,
dne 6. septembra 191.9.
Mulaček s. r.
St. 1486/m. š. sv.	2138 2—2
Rat Z gl £(,£}.
Na javnih mestnih ljudskih šolah ljubljanskih! se prične šolsko leto 1919./20.
v sredo dne 24. septembra 1919. s priporočanjem sv. Duhu in v četrtek dne 25. septembra 1919. z rednim šolskim poukom.
Vpisovanje bo1 v ponedeljek dne 2 2. in v torek dne 23. septembra 1919., vselej od osmih do dvanajstih, in sicer:
Za L mestno deško šolo v šolskem poslopju v Komenskega ulici št. 19; za II. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Cojzovi cesti št. 5; za III. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 21 v II. nadstropju; za IV. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Prulah št. 13; za V. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 21 v I. nadstropju; za I. mestno dekliško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Sv. Jakoba trgu št. 1; za III. mestno dekliško šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št.21 pri tleh; za šišensko deško in dekliško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Gasilski cesti št. 242; za mestno trirazrednico na Barju v šolskem poslopju na Karolinški zemlji št. 40.
Otroci, ki ne stanujejo v Ljubljani, se načelno odklanjajo.
Vse podrobnosti pojasnjujejo šolska vodstva pri vpisovanju.
Mestni šolski svet ljubljanski, dne 2. septembra 1919.
Razne objave.
Vabilo na ustanovni občni zbor delniške družbe: „Tovarne voz Peter Keršič, d. d.
v Ljubljani“,	2170
ki bo dne 28. septembra 1919. ob enajstih v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6, v sejni dvorani Ljudske posojilnice z nastopnim dnevnim redom:
a)	Volitev predsednika zboru.
b)	Sklepanje o ustanovitvi delniške družbe in o končnoveljavni ugotovitvi vsebine družbene pogodbe, kakor je le-ta oblastveno odobrena.
c)	Volitev 7 do 10 članov upravnega sveta, č) Volitev 3 do 6 članov nadzorništva.
V Ljubljani, dne 12. septembra 1919.
Hrvatska eskomptna banka. Srbska banka v Zagrebu. Slovenska eskomptna banka v Ljubljani.
Ob j »’srsu
Podpore za dijake višjih in srednjih kmetijskih šol. Iz študijskega fonda za; kmetijsko šolstvo je oddati več podpor slušateljem višjih in srednjih kmetijskih šol v domovini in v inozemstvu (Dunaj, Praga, Klosterneuburg), ki jih žele zai svoje študije. Podpore se podele v talci višini, da bodo omogočevale študij tudi v inozemstvu.
Nekolkovanim prošnjam je priložiti študijska izpričevala, krstni in domovinski list in uradno potrjen izkaz o premoženjskih razmerah, v katerem je posebe navesti, ali prosilec ze uživa kako ustanovo. Že vložene dotične prošnje se bodo istotako vpoštevale. i
Prošnje je vložiti do dne
3 0. septembra 1919. in jih nasloviti na podpisano družbo.
Slovenska kmetijska družba v Ljubljani, dne 12. septembra 1919.
*
Natisnila Ig. pL Klehmwyr ft Ted. Bamberg T Ljubljani.