Sxhaja tr ikrod na ieden: it tore ft, četrte It, soboto.
r

utcL litrestim«J au^t
Tu es clajy, 7)? >irs cl
glasilo slovenskega katoliškega delavstva v ameriki in urapmo glasilo slovenske pob porne družbe sv mohorta v chicago
ŠTEV. (No.) 40.	,	-------
CSICAGO, ILL., TOREK, 3. APRILA — TUESDAY, APRIL, 3, 1923.
leto fvol.) ix.
Kruppovi delavci naskočili Francoze.
V BOJU JE BILO II UBITIH IN 35 RANJENIH. — FRANCOZI SO HOTELI REKVIRIRATI TOVARNIŠKE AVTOMOBILE IN SPOPAD SE JE ZAVRŠIL. — OBLASTI PRIČAKUJEJO NADALJ-NIH SPOPADOV.
London, 2. aprila. — Glasom najnovejših poročil so se zadnjo soboto odigravali veliki dogodki v Essenu v tovarnah znanega nemškega magnata Krup-pa. Francoska ekspertna komisijo se je odloČila, rekvirirati tamkaj sne tovarniške avtomob le, kateri bodo baje Francozi rabili za razne transportacijske namene. Nemci to uvidevajoč. so sklenili, se postaviti po robu. Nekako 3 ali 4 tisoč delavcev se je zbralo in demonstriralo proti francoski komisiji, ki je prišla, da izvede svoje načrte.
Iz Essena se poroča, da je prišla francoska patrulja obstoječa iz deset mož, katero je vodil neki francoski poročnik, ter z nio komisija, da pregleda, av tomobile, katere bi rekvirirala za svoje namene. Okoli te peščice Francozov se je zbrala o-gromna množica nemških delavcev, ki so pričeli vpiti in preklinjati Francoze. Srditost mej delavci je kipela vedno bolj in naposled ,je pričelo deževati kamenje polena itd. na Francoze. Francozi so se umaknili iz tovarniškega ozemlja, napravili bojno črto ter pozivali razjarjene Kruppove delavce,Ga se naj razidejo, sicer bodo streljali. Ker beseda ni pomagala, so poklicali na pomoč ojačenje in sami pa so oddali par salv v zrak nad delavci, kot resen zadnji o-pomin. Iz delavskih vrst, kot govori poročilo, so baje tudi pričeli padati streli iz samokresov. Patrulja je nato pomerila zares, in v mase so padli streli in našli svoje žrtve v gnječi. Priletela je na pomoč druga patrulja z oklopnimi tanki in strojnimi miškami, ki je začela razprševa-ti demonstrante, katere je baje sklicala skupaj tovarniška parna piščal. kakor to zatriuiejo Francozi. Raje kot hitro je ko-tnisija in patrulja prišla na tovarniško ozemlje se ie oglasila parna piščal' in delavstvo je pri-drlo iz vseh krajev tovarne na pozorišče. kar potriuie francosko poročilo, da so bili lastniki m delavci organizirani in namenjeni preprečiti rekviziHjo.
Pa razidu so poročali, da je bilo 11 delavcev ubitih in 35 večali manj ranjenih. Delavstvo je do skrajnosti razburjeno in bati se je resnih posledic. Zlasti je pričakovati nadaljnih spopadov. ker v nedeljo in pondeljek bo tovarna zaprta in ljudstvo bo prosto. Za velikonočno nedeljo je bilo takoj sklicanih več javnih zborovanj, kot v znak protesta proti nastopu Fraj^rozov. Francoske vojaške oblasti so se že posvetovale in so baje poklicali iz bližnjih krajev vojaška ojačenja za vsak slučaj, ki zna nastati v Essenu in okolici.
Francozi so baje vse eno rekvi-rirali več tovarniških tru-kov.
Essen, 2. aprila. — Francoska ekspertna komisija poroča, da je zasegla več auto-trukov. ki jih bo potrebovala za razne svoje transportacije. Kruppovi delavci, so se kot hitro so videli Prihajati oklopne tanke in avtomobile razšli, ker so uvideli, da so Francozi pripravljeni na vsak tudi najskrajnejši slučaj.
Nemški razoroženi policaji so krivi spopada.
Duesseldorf, 2. aprila. Francoski tajni detektivi izjavljajo, da so v zasedenem ozemlju najnevarnejši agitatorji proti Francozom. bivši nemški policaji, katere je Francoska vojaška oblast že pred več tedni mogla razorožiti in nagnati iz policijskih služb radi šuntarije, ki so jo vršili mej nemškim prebivalstvom, mesto, da bi istega svarili pred posledicami. Ti hodijo sedaj o-krog in šuntajo na odpor v vseh mogočih načinih. Proti tem nergačem pravi francosko poročilo, bo vojaška oblast v okupiranem ozemliu izdala posebne stroge odredbe in vsak tak bo postavljen pred vojaško sodišče.
Francozi konfiscirali več nemških rudnikov.
Essen, 2. aprila. — Več nemških rudnikov, ki so bili nemška državna last je zasegla Francoska komisija. '.Francoski strojniki so nastavljeni na mesta nemških strojnikov, ki so se izrazili, da za Francoze ne bodo obratovali vzpenjač in drugih rudniških strojev. Okoli rudnikov so vojaške straže, ki pazijo, da se ne završe kaki javni neredi. Nemški rudarji, ki so delali v teh rudnikih groze, da se ne povrnejo na delo več.
Nemški državniki uvidevajo, da so izgubili igro.
Berolin, 2. aprila. — Nemški državni kancelar Cuno je danes v svojem govoru dolžil Anglijo, Zedinjene države in Italijo, da to n^ vestno, ker ne intervenirajo v Rurski spor in ne skušajo spraviti Francijo, do tega, da bi se pričela pogajati z Nemčijo.
Francoski - diplomati pa odgovarjajo na to, da to ni nič drugega kot javno priznanje, da io ie nemška vlada grozno zavozi-la s tem, da je izzivala okupacijo Rura in drugih par porenskih pokrajin.
-o-
MOŽ PADEL IZ VISOČINE
300 ČEVLJEV GRE SAM PO AMBULANCO.
New Haven. Conn. — Tukaj-šni slikar Arthur Shneider, je barval visoki dimnik v tovarni New Englands War Company, kar se mu utrga vrv, s katero je bil privezan in je padel iz viso-čine blizu 300 čevljev. Priletel ie na streho tovarne in odtam padel naprej na zemljo še kakih 30 čevljev. Shneider se je opraskal, a drugače se ni poškodoval mnogo. ker je sam ustal in šel k telefonu, da si je poklical ambu-lanco, ki ga je odvedla v bolnišnico.
-o-
VELIKO PRISELJEVANJE V KANADO.
Montreal, 30. marca. — Več potniških parnikov je izkrcalo te dni več tisoč tujezemskih izseljencev, katerim je po našel jni-ški postavi Zedinjenih držav prepovedano priti v Z. D. Izseljenci so ponaiveč Italijani Poljaki.
KRATIB AMEII-
H2 TISTI.
—	Tajnik za notranje zadeve in zvezni komisar za indijanske zadeve v Zedinjenih državah bota ta mesec se podala skupno na zapao in sever, kjer bosta osebno obiskala vse indijanske rezervacije. Obenem bosta proučevala, kako naj bi se indijanske zadeve uredile za v bodoče, da bi odgovarjale zadovoljivo za Z. D. in Indijance.
—	Polkovnik Arthur A. O'Brien, ki je bil obdolžen, da je tekom vojnega časa sprejel in odobril neko poneverjeno pogodbo v Bostonu na račun vlade ,je bil na kriminalnem sodišču v Washingtonu spoznan za ne krivim. Slučaj je preložen in polkovnik O'Brien je pod varščino S5000. do prihodnjega zaslišanja.
SV. OČE JE HVALEŽEN VSEM, KI SO PROSILI ZA NADŠKOFA ZEPLIAKA.
Rim, 2. aprila. — Iz Vatikana so razposlali danes posebne brzojavne zahvale, v katerih se sv. Oče zahvaljuje vsem državam in državnikom, ki so dvignili svoj glas v protest proti smrtni obsodbi, katero so izrekli ruski boljševiki nad nadškofom Ze-pliakom. Splošni protest skoro od vseh držav, je rešil na smrt obsojenemu nadškofu življenje.
FRANCIJA KLIČE Y ŠOLE KATOLIŠKE . UČITELJE.
J069SL0YANSKE NOTO "SKfff
Francoski naučni minister, ki ie zadnjih par let posvetil s svojimi svetovalci ves svoj čas za povzdigo morale francoskemu Ne daleč od Pueblo, Colo. Jnirodu je pronašel, da jo ni dru-
m
i ggp ŠIRITE LIST EDINOST
sta danes trčila skupaj dva potniška vlaka na progi Denver and Rio Grande Western Ry. Pri nesreči so bili poškodovani trije potniki in en črnec porter.
—	V Racine, Wis. so se v neki kavarni, ki jo lastujojo neki grki, sprli trije grki, radi konkurence, ki so jo vršili eden proti drugem. Posledica pretepa je bila, da so enega ubili in ostala da sta oba težko ranjena:--
—	Grozen mraz je pritisnil po enih krajih za velikonočne praznike. Iz Sault Ste. Marie, Mich, poročajo, da je bilo zadnjo soboto večer 15 stopinj pod ničlo. Zraven je brila ostra severna burja.
—	V Bostonu je pogorelo skoro jdo tal tamošnje najlepše obmorsko letoviško poslopje, ki je stalo baje nad en milijon clolar-jev. Požarne brambe so prihitele iz vseh postaj mesta, toda požar se je tako hitro razširil in storil ta svoje v dobri pol ure. Poslopje je bilo skoro vse leseno in iz papirja, prirejeno elegantno za bogatine, kamor so hodili v vročih poletnih dneh na počitnice.*
—	V Springfieldu, 111. se je zadnjo soboto na mestu ubil Dave E. Bevnon. tamkajšni lokalni zavarovalnin ski zastopnik, ko je njegov avtomobil zdrknil po nesreči iz mostu v tamkajšni globoki potok Salt Creek.
—	V Tampa, Florida, so |>o-rotniki obsodili na tri leta ječe tamkajšnega bančnega predsednika Arthur Donegana, ki je baje porabil za svoje namene iz bančnega fonda okoli $2.000.00. Ce bi bil porabil samo dvajset dolarjev bi bil dobil gotovo več.
—	V Fairbury, III. je pogorel tamkajšni mestni največji department store. Zgorelo je veliko blaga pa tudi velik del poslopja je občutno poškodovanega od ognja. Materialna škoda se ceni nad $300,000.00.
—	V Los Angeles, Calif, se je ponesrečilo 8 oseb, ki so se peljale v truku, na križišču poulične železnice je zadela poulična kara v truk, ki ga je preobrnila okoli in zraven vse potnike, ki so se vsi več ali manj poškodovali.
—	Iz Vacaville, Calif, poročajo, da so po tamkaj snih krajih dozorele že letošnje črešnje. To leto so dozorele baje preje, kakor kako drugo leto.
—	V Selma, Ala. se je zadnjo sobqto dogodila velika nesreča. V zobozdravniškem uradtr Dr. L. G. Piersona. Neki pacijent je imel v žepu nabit samokres. Mej operiranjem na njegovih zobeh
gf pomoči v tem oziru, kakor e-dino dobra vzgoja, ki jo nudi svetu edino Krščanstvo. Na podlagi zgodovine in statistike so dognali, da so na Francoskem pokvarile narod in iz nje-vega srca iztrgali moralo edino brezverski učitelji, ki so mladino poučevali vse drugo, kakor pa tisto., ki bi krepilo in večalo
moralo v človeških srcih.
•I Ml1 ____- — . ^ ... - _______
Francoski minister za Šolstvo je na podlagi tega razpisal učiteljske službe, v katerih imajo prednost pred drugimi katoliški učitelji.
Tako je Francija prebolela svojo revolucijo in dobo jako-binstva in vsak dan se korakoma približuje nazaj krščanstvu, katero edino daje družbi, prave smernice za pošteno in vzorno življenje.
Slovanska Rusija, kjer se šopirijo rdeči boljševiki. ki hočejo izprešati iz ruskih src vsak re-Iigijozni čut, bo tudi prej ali slej spoznala, kako prekletstvo je za njen narod brezverstvo. Tudi slovanska Rusija bo nekega časa storila isto, kot je storila Francija, da bo bridko obžalovala, da ie sledila raznim revolucionarnim prekucuhom kateri znajo le razdirati, a vstvarjati ničesar. Tudi ona bo bridko obžalovala, da je trpela na svojem vladnem krmilu take ljudi, ki so morili in preganjali na vse mogoče načine Cerkev in njene duhovnike.
Kjer izgine morala, tam izgine vsak čut ljubezni do bližnjega. Kdor ne veruje v Boga in njegovo pravičnost, ta je nezanesljiv, tudi, ako je začasno pravičen in pošten, za stalno ni. Prvi val sebičnosti ga potegne za seboj, da prestopi mejnik pravičnosti in postane žrtev razmer. Le človek z živo vero v Božjo pravičnost lahko kljubuje zapeljivostim sveta.
-o-
ANGLEŽI IZPUSTILI EGIPTOVSKEGA VODITELJA IZ JEČE.
London. 2. aprila. — Ministrstvo za zunanje zadeve je danes objavilo vest. da so angleške oblasti izpustile na prosto, znanega egipčanskega nacionalističnega voditelja Said Zaglottl Paša, ki je šuntal egipčane na odpor proti Angliji. Izpustili so ga radi rahlega zdravja, ki ga je zgubil v pregnanstvu, v Gibraltarju.
ZOPET ; 170 SLOVENSKIH MILIJONOV V ŽRELO CENTRALIZMA.
Vsak dan prihajajo za Slovenijo Jobove vesti. Danzadnem j zahteva centralizem novih tež-'kih žrtev od Slovenije. Vsak dan izgublja Slovenija milijone v korist kapitalističnim bankam ali belgrajskim verižnikom.
Zadnjič smo poročali, da je po avstrijsko-jugoslovanski pogodbi izgubila Slovenija na korist Avstrije 60 milijonov kron zato, da se bodo velesrbski ve-rižniki okoristili v Bosni v škodo Avstrije.
Danes pa zopet nov udarec. Po prevratu je ostalo mnogo hranilnic in posojilnic, ki so i-mele svoj denar naložen v zadružnih zvezah v Ljubljani in Celju, v Italiji. Italija je sicer ves avstrijski denar zamenjala, da je dala za vsakih \avstrijskih 100 kron svojih 60 lir, toda denarja. ki je bil naložen v Jugoslaviji, ni pustila čez mejo. Ča-
PAN.
Kot
Chicago, 111. 2. aprila, vse izgleda si je osvojil srca chicaških volilcev kandidat za župana na demokratski listi William E. Dever. Lueaer je sicer enako močan, vendar volilna utež za Deverja bo težja, kot kažejo dosedanja znamenja, a-ko ne varajo. Republikanska stranka, da si ima izvrstnega kandidata, je izgubila vpliv, po zaslugi nekaterih, ki jim je bilo verižništvo najbližje srca.
TURŠKI PATRIJOTJE HUJSKAJO NA VOJNO.
Carigrad, 2. aprila. — Iz Male Azije prihajajo, poročila, ki govore o velikih agitacijah turških patrijotov, katerim baje na-čeluje Maršal Fevzi Paša. Ti agitirajo na vso moč, da naj se prične z vojno proti Angliji in ostalimi zavezniki. Dočim Ke-kalo se je, da pride do pogajanj T13* P^a nastopa zmerno in ra-
___ J 1	1 »	m	t.: ;___i-	i-, • <
žil, in krogla je zadela zdravnikovo postrežnico Miss Neville, ki je čez par minut za tem urnr-mu je pa padel iz žepa, se spro- la.
med obema državama. Ta pogajanja so prišla in naša vlada je izposlovala od italijanske 16 milijonov lir za naše denarne iavode, da s temi vrnejo hranilnicam in posojilnicam, ki so padle pod Italijo naložene svote. —Toda kaj se je zgodilo ?
Vseh 16 milijonov lir sta dobili Jadranska in Kreditna banka, ki sta imeli v zasedenem o-zemlju svoje podružnice — za družne zveze pa — nič. Tako bodo oškodovane tiste hranilnice in posojilnice, ki so imele svoj denar v naših zadružnih zvezah, za približno 180 milijonov današnjih kron, ker naše zadružne zveze te svote ne bodo plačale, ker je nimajo.
Vsled te krivice, ki jo je zopet centralizem zadal Slovencem, se ie dr. Korošec takoj odpeljal v Belgrad in pri zunanjem ministru najodločneje protestiral proti vnebovpijoči krivici, ki se ie zopet zgodila Slovencem.
Zunanji minister je nicer obljubil, da bo izvršitev sklepa o 16 milijonih toliko časa zadržal, dokler ne pride v urad pomočnik ministra Nešič, ki je obolel in ki se bo pogajal z bankami. Vlada pa da se bo obenem potrudi la, da dobi od Italije še 10 milijonov lir, ki se bodo razdelile med prizadete zadruge.
-o-
Smrtna nesreča. Franc Hudo-bivnik posestnik na Bregu pri Moravčah je v gozdu sekal drevesa, pri čemer mu je padla ena smreka na levo nogo in mu jo zmečkala. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico, kjer so mu nogo amputirali. Navzlic temu je Hudobivnik drugi dan v bolnici za težkimi poškodbami umrl.
Inštalacija novega župana.
Kralj Aleksander je, kakor je znano .potrdil izvolitev dr. Lju-devita Periča za ljubljanskega župana. Inštalacija novega župana se je vršila v torek dne 13. tega meseca.
Škof Jeglič ustanovni član "Jadranske straže". K glavnemu odboru ustanavljajoče se "Jadranske straže" je pristopil kot ustanovni član prevzvišeni g. Anton Bonaventura Jeglič, škof ljubljanski.
Stanje papirnatega denarja v Jugoslaviji. Na podlagi izkaza Narodne banke z dne 22. februarja smo imeli za 5.255.600.00 Din. papirnatega denarja v prometu. Število, novčanic se je znižalo od zadnjega izkaza za 31.6 milijonov Din.
čuna z fakti, ki bi znali roditi zle posledice, ako se vojsko napove.
Naj novejša poročila govore o velikem pogonu za hujskači, ki agitirajo za vojno. Fevzi Paša je baje na svojo r^ko izdal mobilizacijske odredbe, ker on hoče na vsak način vojsko z Anglijo. Angorska vlada je izdala zaporna povelja za več častnikov, ki so se pridružili gibanju Fevzi Paše. Sedemnajst armadnih častnikov je baje že pod ključem in se bodo morali zagovarjati pred vojnim sodiščem.
MEHIKA JE SPREJELA NO-NO ZEMLJIŠKO POSTAVO.
Mexico Citv, 2. aprila. — Me-hikanska zbornica je sprejela zadnji teden novo zemljiško postavo, po kateri ne bo smel noben privatnik lastovati več, k^-kor največ 5 tisoč hektarjev. S to postavo bodo najbolj prizadete razne tujezemske korpora-cije, ki imajo v zakupu cele oljne pokrajine v Mehiki. Kdor bo imel več zemlje, kot 5 tisoč hektarjev, mu je bo zasegla država.
-o--
NA ANGLEŠKEM SE OBHAJA VELIKONOČNE PRAZNIKE TRI DNI. London, 2. aprila. — Skoro po vseh mestih in vsi deželi so na veliki petek pozaprli tovarne. Z delojn bodo pričeli zopet jutri 3. aprila. Ta navada je na Angleškem že precej časa, da se da ljudem par dni počitnic in priliko za obhajanje velikonočnih praznikov.
DENARNE P0&LJATYE,
Včerajšne cene so bile jugoslovanskim dinarjem:
100 — Din. ......$ 1.35
500 — Din.......$ 5.90
1000 —» Din.......$11.60
2500 — Din.......$29.00
5000 — Din.......$S70o
Za italijanske lire:
50 — Lir ........ $ 3.25
100 — Lir ........ $ 5.75
500 — Lir ........ $27.00
1000 — Lir ........ $54.00
Pri večjih svotah, ki presegaj« 20 S tisoč Din. ali 2 tis*č Mr, dam* ie posebni popust. Predli« pošljete denar črež druge tvrdke se spomnite na naše podjetje, lri V« Vam poslalo Vsi denar v stari kraj ceneje in hitreje, kakor kje drugje. Naše cene so redno najnižje!
Vse pošiljatve naslavljajte na: BANČNI ODBEEEK EDINOST 1849 W. 32nd. St Chicago, H
EDINOST
(UNITY.)
Uhaja vsak torek, četrtek in soboto. — Itsued every Tuesday Thursday ,	and Saturday.
PUBLISHED BY:
Edinost Publishing Company
1849 West 32nd Street,
______Telephone: Canal 0098.
CHICAGO, ILL.
Cene oglasom na zahtevo
Advertising rates on application.
NAROČNINA: Za Združene Države za celo leto............................$3.00
Za Združene Države za pol leta................................$1.50
"	Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto________$3-50
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta ....	$i-7S
JUBSCRIBTION: For United States per year ............................$3.«
"	For United States for half year....................$1.50
" For Chicago, Canada and Europe per year..	$3.50 _____Chicago, Canada and Europe for half year..	$1.75
ŠTEVILKA POLEG VAŠEGA NASLOVA
PLAČAN LIST.
ZNAČI DO KDAJ JE
* * + *
Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tega tudi vaš STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela.
Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do 12. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne ▼ torek in za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne._
Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chicago, 111., under the act of March 3rd 1879.
Kapitalizem v številkah.
«- ■ - #
Marsikdo se zgraža še vedno nad nezadovoljnostjo delovnega ljudstva s sedanjem kapitalističnem gospodarskim redom. Dobijo se ljudje, ki dokazujejo, da sta v delavcu izginila volja in zmisel za delo v človeški družbi za njo. Pišejo, da je zavladal mej ljudstvom duh nereda, puntarstva ter da je izgubilo vse spoštovanje pred vsako avktoriteto. Svetovna vojna daje polenila. pokvarila delavstvo, tako, da hoče živeti lahko in na račun drugih. Res je, c!a odgovarjajo vse te trditve za nekatere posameznike, in če hočete, tudi za nekatere skupine delovnega ljudstva. Toda velika večina delovnih mas je, ki hoče poštenosti delati in se zaveda z vso resnobo svojih dolžnosti do družbe. Velika večina je tudi takšnih, ki še vedno mirno in z naravnost suženjsko vdanostjo nosijo breme današnjega gospodarskega reda. In kako tuci ne? Doma je žena. so otroci. Narava pa je v očeta polo- za dan; žila največji čut dolžnosti do družine. In skrb za družino ga sili. |vsaki s da vztraja pri težkem in najtežjem delu. V današnjem gospodarskem redu pa vidijo vsi delovni stanovi kričeča nasprotja. Nad dve tretj ini ljudstva se z-največjo delavnostjo in pridnostjo komaj peha skozi življenje. Več kot tretjina človeštva je. ki kljub temu, da težko dela in se muči z vsakdanjem delom, strada in slabše živi kot psi, mačke, konji in druge "srečne" živali pri bogatih ljudeh. Tem sledi armada milijonov, ki dnevno hira in propada. Armada zdravih, sposobnih, ali brezposelnih ljudi je prisiljena po kapitalističnem gospodarskem redu, da se goni sirom sveta kot divja zver.
Na drugi strani pa vidimo, da je na svetu vedno več bogastva. Narodna premoženja stalno rastejo, čeprav raste na drugi strani tudi število človeštva. Statistično je dokazano, da bi bil danes vsak človek bogatejši, če bi se razdelilo premoženje pa vse enako, kot pa človek iz prejšnjih stoletij.
Je pa še drugo spoznanje, ki vstvarja v delovnem ljudstvu nasprotje do kapitalističnega reda: zavest, da je njegovo delo težje in za obstoj družbe neobhodno potrebno in večje socialne koristnosti, kot pa delo ali celo NEDELO drugih stanov. Vsak slepec vidi, da obvladujejo danes vse gospodarstvo predvsem rentirji, posestniki velikih denarnih svot, do katerih so prišli na ta ali oni srečni način. Njihovo delo obstoji k večjemu v tem. da nalagajo svoj denar na bankah in vlečejo od njega brez vsakega truda obresti; ali pa da špekulirajo s svojim denarjem 11a borzah, kjer kvarijo narodno in svetovno gospodarstvo ter v enem dnevu uničijo trud in znoj delovnih mas 4v gospodarsko šibkih državah ; tudi lahko investirajo — nalagajo — svoj denar v različnih podjetjih, podpisujejo in nakupujejo delnice pri delniških družbah. Njihov denar rodi v vseh teh slučajih sadove brez vsakega dela in truda.
Bogastvo je torej tu. Toda kam gre, ako postaja položaj delovnih mas od dne do dne težavnejši? Saj je vedno manj Ljudi, ki morejo živeti človeka vredno življenje. Na to vprašanje naj nam odgovore številke.
Mr. Mavly-u, članu bivše vladne industrijske komisije v Washingtonu se je posrečilo zbrati skupaj zanimivo statistiko o vojnih dobičkih nekaterih ameriških podjetij. Ugotovil je bilančno stanje pri 82 najvažnejših podjetjih v Ameriki. Dobiček teh podjetij je znašal v letu pred svetovno vojno $325.797,661.00; v I letu 1916. je znašal $1,070,342,983.00; V letu 1917. je znašal $975,-573,296.00; v letu 1918. pa $736,008,796.00.
PHpomniti pa je treba, da ta statistika ne podaja vsega čistega dobička. Splošno "je namreč znano, da so kapitalisti navihani, odnosno, da imajo uslužbence, ki znajo prav na umeten način skriti dobiček, da se izognejo plačevanju davka, ali da ga vsaj znižajo. In pride vpoštev amortizacija — razbremenitev — obraba inventarja, poprave, namišljene rezerve, obresti, razni davki itd. To spoznamo tudi pri navedenih številkah. Vidimo namreč, da je v statistiki dobiček v vojnih letih vedno nižji. Zakaj ? Ker so tudi Zedifijene države nakladale visoke davke na vojne dobičke. Zato so bili kapitalisti pri sestavljenju bilanc in izkazovanju čistega dobička zelo previdni.
Na ta način so se kapitalisti izognili/vojno-dobičkarskemu davku. Nečloveške prikazni pa so še breme za vojne izdatke zvalile na ameriško delavstvo, ki je prav tako revno, kakor delavstvo po ostalem svetu. Podjetja so se nasproti statističnim narodno gospodarskim strokovnjakom izgovarjala da ni narastel do biček vsled izkoriščanja ljudstva in države. Kupčije da so bile večje, zato je bil tudi dobiček večji. To pa ni res. Marsikateri izmed 82 podjetij je bilo pred vojno gnilo. Tako je n. pr. tvrdka Allis Chalmers Co. imela leta 1914., okoli 10 milijonov izgube. Leta 1915. pa je zaslužila pri nekoliko nad ti milijonskem prometu že nad eden milijon dolarjev. Leta 1918. pa je zaslužila pri 35 milijonskem prometu že nad 9. milijonov dolarjev. Promet ie bil torej samo trikrat večji, dočim pa je bil dobiček že devetkrat
bližno delale vse tvrdke v Ameriki, pa tudi.po drugih državah enako.	/
Mrtve številke govore dovolj zgovorno, da je človeška družba bolna, da je današnji kapitalistični gospodarski red nezdrav, škodljiv in nevzdržljiv, da je današnja človeška«.družba zidana na gospodarskem temelju, ki mora njuno bedo roditi, nečloveško stanje za v.eliko večino ljudi. Današnji gospodarski red je tak, da nujno ustvarja vojne mej narodi in državami in povzrocuje mej stanovi in razredi najtežje gospodarske in socialne borbe, in še tembolj, ker trajno ovira, če ne že popolnoma onemogočuje. da bi veliko kulturno, zlasti pa versko-nravno gibanje in predvsem Krščanstvo moglo trajno in stalno zajeti notranjost človeka in prekvasiti države in družbe, sploh vse politično in javno življenje. Kapitalizem ustvarja nujno nenravnost, sebičnost in nagon za površno nasladnostjo ter samo telesnimi dobrotami, vsaj z ozirom na mase, vsled česar ni čudno, da se je zakon dela večno in povsod teptal, da so bili d davni in vestni stanovi gospodarsko vedno zapostavljeni in so morali ter morajo tudi danes čutiti na svoji lastni koži zgodovinsko resnico, da je človek v pragozdu, to je v preprostih družabnih razmerah lahko rekel: "V sredi izobilja imam vse, kar si poželim jesti," dočim pa mora civilizirani človek danes le reči: "V sreoi izobilja stradam !"
Kdor hoče vstajenje in življenje v družbi, mora hoteti nov družabni red, ne pa sedanjega, ki se izraža v miljonskih številkah čistega dobička za ene, a mase, ki garajo od zore do mraka, in ki vstvarja jo s svojimi žuljavimi rokami te čiste dobičke, pa stradajo in žive nečloveško življenje.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN. *
* * *

Bradley, 111. — Tudi jaz prosim za malo prostora v vašem cenjenem listu, katerega prav z veseljem prebiram, tako da. ako se včasih malo zakasni, ga ker ne morem pričakati, ker tako lepega berila in koristnega današnjo življenje prinaša v številki.
Vaš list je še edini, da se tako nevstrašeno bori za resnico in pravico, in za ohranitev nam katoliške vere.
Rojaki podpirajte ta list, in mu pridobivajte novih naročnikov, da čim preje postane dnevnik, ker ko dobimo dnevnik, potem se bode še bolj junaško boril. proti sovražnikom sv. katoliške cerkve. Tukaj smo imeli pretečeni mesec sv. misijon, in sicer dva tedna, prvi teden je bil za žene, drugi pa za možke, končal se je 4. marca z velikim vspehom. in zadovoijnost vseh faranov. Vsaki večer je bila cerkev napolnjena vernega ljudstva. Jako lepo in ganljivo je bilo pa pri sklepu, ko so belo oblečene deklice, po cerkvi pele in nesle sveže cvetlice v rokah, in jih položile po vrsti na oltar* pred tabernakel. Tako da takega še nismo imeli pri nobenem prejšnjih misijonov, da bi se tako lepo zaključil, kakor se je ravno sedaj.
Tudi mi Slovenci smo imeli ob času sv. misijona tukaj slovenskega č. g. duhovnika Very Rev. Hugona Bren, da smo tudi mi ravno tako opravili sv. misijon, kakor drugi. Mi Slovenci tukaj spadamo k angleški fari, zato smo pa vselej veseli, kadar nas kateri slovenskih č. g. obišče.
27. t. m. smo imeli pa č. g. Kazimirja Zakrajšeka, da smo lahko opravili velikonočno dolžnost, ter se tem potom prav lepo zahvaljujemo obema č. gospodoma, ker sta se potrudila in prišla k nam v Bradley, ter želimo, da nas še večkrat obiščeta. da bodemo tem Večkrat lahko prejemali sv. zakramente.
Tukaj je umrla rojakinja Margareta Gross, bolehala je skoro 6 let, ali vsa ta leta je potrpežljivo prenašala križe in težave v njeni dolgotrajni bolezni, zapušča žalujočega soproga in pet otrok, štiri sine in eno hčerko..
Izrekam iskreno sožalje prizadeti družini, pokojnica pa naj počiva v miru.
Pozdravljam vse zavedne katoličane !
Prijateljica Vašega lista. -o-
Calumet, Mich. — Prebili smo 40-danski post in velikonočna doba je tu. Po jugu je gotovo že vse ozelenelo, tam doli se gotovo pozna, da pomlad že prihaja v deželo. T^da, tu gori smo bolj na severu, tu še brije mrzla burja in tudi snega im^mo še dovolj.
večji Dobiček ni nastal radi prirastka izdelkov, temveč tvrdka _ Delavske razmere so tu go-je istim predmetom vedno in vedno višala cene. In tak^so pri- lri sicer boljše kot so bile.
a do-
bre še niso, ker delavcem premalo plačujejo. C. & H. Co. je povišala svojim delavcem plače za 20 ostot. A to je še vedno premalo. Veliko jih še zmiraj odhaja od tu v druge kraje iskat boljšega dela in boljšega zaslužka.
— Te dni sem tudi obiskavala tukaj šne okoliške Slovence, ter sem mej njimi agitirala za naše katoliške liste. Dne 25. marca sem se napotila v Mamochak. Dan je bil mrzel in burja je brila. da je bilo kaj. Pri agitaciji so mi pomagale Mrs. Grahek in M rs. Brinsokle, zakar se njima prav lepo zahvaljujem. Uspeh sem dosegla precej dober, kljub temu, da je mnogo tudi takih, ki so že z rdečo farbeo pobarvani. Toda. sčasoma bodo že tudi izpregledali. kako so bili far-bani in vlečeni za nos od slabega časopisja. Sedaj, ko so zdravi radi zabavljajo čez farje in cerkve. ko pa take ljudi prične klicati bela žena smrt tedaj pa prosijo za duhovnika, samo če ga morejo dobiti.
Pozdravljam vse čitatelje in čitateljice tega lista.
M. Klobučar. -o-
North Chicago, 111. — Večkrat se človek vpraša kje so vendar naši poročevalci, da se iz naše naselbine tako malo sliši. Pa vendar je med nami dovolj zanimivih novic. Zlasti sedaj, ko je vsa naša pozornost obrnjena na volišče, ko bomo dne 17. aprila volili naše občinske uradnike. Ljudje, ki so zmožni pisanja bi morali pač malo bolj pogostokrat se oglašati v javnosti, sicer bo slovenska javnost v Ameriki na našo naselbino še pozabila. Naša naselbina vred z Wau-keganom je tretja, ako ne druga največja slovenska naselbina v državi Illinois. Mej seboj imamo več uglednih naših rojakov, ki so si s svojo marljivostjo in podjetnostjo dvignili v gospodarstvu in veljajo mej nami in drugorodci za veljake in ugledne može.
Da. tudi tujerodci ne prezirajo našega življa v naši naselbini. temveč istega cenijo, narp potrjuje ta-fakt. da se je republikanska struja zbrala za kandidata za mestnega blagajnika našega rojaka Frank M. Opeka.
Volivcem* Slovencem je gotovo znano, kaj je njih dolžnost. Vsakega izmed nas je sveta dolžnost, da odamo dne 17. aprila t. 1. svoje glasove svojemu rojaku Mr. Frank" M. Opeka, ki kandidira za mestnega blagajnika v Norht Chicago. Tu ne glejmo, ali smo demokrati ali kaj drugega. Pred očmi moramo i-meti to dejstvo, da je Mr. Frank Opeka Slovenec, torej naš rojak, naše krvi, in dolžnost, naša narodna dolžnost je, da ga vsi brez razlike volimo ta dan za mestnega blagajnika našega me-(Dalje na 3. strani.)
» '
Pismo iz Dolenjskega.
(Izvirni dopis za "Edinost".)
Začetkom sušca 1923.
t Vsa Slovenija je v polnem razmahu za bodoče skupš_ volitve. Tudi Dolenjska se zaveda, da bo 18. sušeč odločilen v zgodovini slovenskega naroda. Oni volivci, ki so pri zadnji litvi nasedli na limanice koristolovnih voditeljev, so se v treh tih streznili in videč neznosna bremena, ki nam jih je naložil tralizem iz Belgrada, se vračajo v vrste S. L. S., kot edino mo3 te boriteljice za pravo avtonomijo.
Za volivno okrožje Ljubljana — Novo mesto so vložile je kandidatne liste nastopne stranke po naslednjem vrstnem -du: 1.) Slovenska ljudska stranka; 2.) Samostojna kme stranka; 3.) Narodna ljudska stranka; 4.) Narodno-socijalL na stranka; 5.) Jugoslovanska demokratska stranka; 6.) SIovl. ska kmetsko republikanska stranka; 7.) Narodno-radialna strar ka; 8.) Slovenska republikanska stranka in 9.) Socijalistična stranka Jugoslavije. — Mej temi listami pa sodišče ni odobril lo pod št. 6 vloženo: Slovenska kmetška republikanska stranka in pod št. 8, Slovenska republikanska stranka. Prvo teh republi-čanov je priglasil dr. Novačan, drugo pa Hrvat Stipko Radič. Ker pa oba formalno nista zadostila volivnemu zakonu, zato so^ dišče ni moglo potrditi, teh dveh kandidatnih list. Ostane jih to-raj še sedem — dovolj, da si volivci izberejo po svojem okusu in prepričanju.
v
Kar se tiče pod štev. 2, imenovane Samostojne kmetske stranke, smo že zgoraj omenili, da so njeni volivci večinoma že spregledali. *kako so bili grdo varani. To dokazujejo volivni sho-cii. ki jih sklicujejo samostojneži — skoro vsi so se klavrno končali. Bivši samostojni poslanci Pucelj. Rajar, Majcen so po Dolenjskem sklicavali volivne shode o seinanjih dnevih, ko se snide veliko ljudstva od blizo in daleč, a glej spaka, da jih ljudstvo niti poslušati ni hotelo rekoč: "Ste dosti govorili v Belgradu in nas izdali." Tak shod je bil v Zubnem, župnija Št. Vid pri Stič-ni.KIaverno sta morala Riijar in Majcen oditi. Nič bolje ni bilo v Skocijanu pri Dobravi. V Belokrajino se je pripeljal sam eksmi-nister Pucelj ter hotel na sejmu v Črnomlju govoriti krog ene popoldne, ko je bilo na trgu zbranih največ sejmarjev. Pucelj je i-mel kot telesno stražo 6 orožnikov, mnogo p ajih je patroliralo po cestah. Ko Pucel} začne govoriti, kmetje žvižgajo in vpijejo: "Dol z njim, Puclja ne bomo poslušali!" Pucelj razburjen: "Preklete afne, ali mislite, da sem zato prišel na shod, da bi mi žvižgali?" Sklep: Pucelj proti ljudem z odra pokaže — OSLA in odide. Kaj ne, boste rekli, to je omika, vredna bivšega ministra, ki za kmete ni ničesar koristnega storil, pač pa veliko škodoval.' Dokaze glej v volivni brošuri, ko se opisujejo samostojneži. — Skoro enak shod je bil v Metliki, kjer je hotel raz balkon mestne hiše govoriti kandidat znani^AIakar. a mu je tisočglava množica ugovarjala proti klevetom glede duhovščine in glej kot Balaam je slednjič priporočil ljudsko stranko in njega kandidata Nema-niča, na kar je odmeval ogromni "živio" — med tem pa Makar izginil z balkona.
Pod štev. 3. je imenovana narodna ljudska stranka. To je novonastala strančica osebnih prijateljev dr. Šušteršiča. Kako z njim stoji, se razvidi iz dejstva, da je bil 28. februarja zopet v Belgradu — in sicer šel po denar. Tam je novinarjem izjavil, da se on bori proti S. L. S., ker je klerikalna. On, nekdanji voditelj te stranke! Slab vtis na radikale je napravila njegova izjava Vda njegova akcija zato ne uspeva tako, kakor bi on želel, ker primanjkuje denarnih sredstev." Vidite, kako globoko je padel ta prosluli mož. In vendar mu .daje dispozicijski fond sredstva za "Ljudski dnevnik" in "Ljudski tednik," ki se med ljudstvo večinoma dele — brezplačno ker ni naročnikov.
Z dr. Šušteršičem vred je bil v Belgradu tudi Pucelj, mining ? — tudi on potrebuje denarja. On meni, da sta dve resni stranki v Sloveniji — njegova, zato potrebuje še več denarja, in S. L. S., ki dobi večino mandatov. Najbrž se ni zmotil za to. pač pa svoji prerokuje kar 5 mandatov.
Pod štev. 4 je "narodno-socijalistična stranka. Stoji pod vodstvom bivšega poslanca Deržiča, ki omahuje med mladimi in starimi, med proletarstvom in kapitalisti.
O štev. 5. Jugoslovanska demokratska stranka. Vam je itak zano, da stoji pod vodstvom eksministra dr. Žerjava. Tu je mlada liberalna inteligenca, ki'se je odcepila od starih liberalcev, ki so se zdaj zatekli v "narodno-radikalno stranko," kamor je menda presedlal tudi stari "Slovenski Narod." Glavno glasilo pa so: Jutranje Novosti." In slednjič je še: "socijalistična stranka Jugoslavije," pri kateri vtegne igrati uplivno vlogo znova izvoljeni ljubljanski župan dr. Peric, ki je bil izvoljen vsled kompromisa tudi s sodelovanjem somišljenikov S. L. S.
Iz tega poregleda je razvidno, da so vse stranke protikr-ščanske in vse bolj ali manj zaveznice v boju proti S. L. S., ki edina temelji na izrecno krščanskih načelih, kaJ v svojem letošnjem pastirskem listu ob koncu povoarja naš ljubljanski vladika dr. Jeglič.
Kakšna izgleda za volivni izid im^ kakšna stranka, se razvidi že iz njenih shodov. Naštevati Vam bi moral zdaj volivna zborovanja S. L. S. a to bi bilo preobširno, če pomislite, da je na eno nedeljo zborovala na 30—40 krajih po Kranjskem in enako po Štajrskem. Dolenjci smo že imeli in bomo še imeli shode po vseh večjih krajih in naša stranka ima povsod največ udeležni-kov, pa tudi po mnogih vaseh so bili zaupni sestanki tako, da upamo na najboljši vspeh.
Ko boste vi rojaki po Ameriki dobili te vrstice pred oči, bo naša zmaga že odločena. Trdno se nadejamo, da po vsej Sloveniji dobi veliko večino poslancev slovenska ljudska stranka.
Ob sklepu naj še sporočim kot kuriozum, da se je v Novem mestu osnovala "Orjuna," odsek demokratskih, liberalnih nasilnežev, kakor so n. pr. v Mariboru tolovajsko razbili Cirilovo tiskarno. Pa ne, da bi jih prešinjal morda kak amerikanski Kukluks-klan, ki se je v istem času morda zgubil v kapiteljsko cerkev novomeško, da je celo noč brskal po njej, premetaval kelihe razbil ključavnice v shrambo cerkvenih pazamentov — a vendar j ni nič odnesel, ker zlata in dragih kamenov ni bilo.
ster
I V NEDELJO POPOLDNE.
Piše Rev. J. C. Smoley.
IIm
g i!

tedenski koledar
Jezus
i. po V. noči (bela) sc prik. ap. Jan. 20. 8 Nedelja — Albert, škof. o Pondeljek — Marija Kleota. jo Torek — Apoloni j, Ezehiel.
11	Sreda — Leon I. Betina.
12	Četrtek — Zenon, škof. Julij, pap.
Petek — Hermenegild.
Viktor.	x
14 Sobota — Justin, L id vi na.
-o— —
ŠESTI ČLEN VERE. — VNE-BOHOD.
\aš Zveličar je šel v nebesa štirideseti dan po svojem vstajenju, to se pravi na četrtek, kateri je padel, kakor splošno računajo na dan 5. maja tiste^a> leta. Ko se je svojim učencem poslednjikrat prikazal v obed-nici, jim je znova obljubil sv. Duha. Po končanem obedu jih je peljal skozi Betanijo na vrh gore. Obdan od 120 svojih učencev jih je poln ljubezni še enkrat blagoslovil. Ustno poročilo nam pravi, da je to storil z znamenjem križa. Ko jih je blagoslavljal, se je pričel dvigati v nebesa. šel je v nebesa, kakor zmagoslaven kralj, ki se po končani vojni vrača v svojo domovino.
Žalostno so gledali apostoli za njim, dokler ga ni svetal oblak zakril njihovim očem. Prikazala pa sta se jim dva angela, ki sta jim rekla: "Vi možje galilejci, kaj stojite tukaj in gledate v nebo? Ta Jezus, ki je bil od vas vzet v nebo, bo zopet prišel, kakor ste ga videli iti v nebo." Učenci so se nato vrnili v Jeruzalem, in se po ukazu Gospodovem podali v obednico (coenaculum), kjer so ostali v skupni molitvi deset dni in čakali na obljubljenega sv. Duha.
Kristus Gospod je šel v nebesa in sedi kot Bog s svojo človeško naravo na desnici Boga Očeta. To moramo razumeti v podobi. Kristus gospod se radu-le sedaj pri Bogu Očetu nebeške slave, raduje se moči in ve-ličastva, katero si je zaslužil s križem in trpljenjem, istočasno pa vlada iz nebes svojo cerkev na zemlji. Vnebohod Gospodov nam je pred podobi j en v vnebovzetju preroka Elije, ki je bil vzet v nebesa na ognjenem vozu.
Kakor priča sv. Hieronim, in kakor pričajo drugi cerkveni pisatelji, zapustil je Kristus znamenje svojih nog na skali, od koder se je dvignil v nebesa. Na tem mestu je sezidala sv. Helena krasno baziliko. Kristjan naj ima vedno v spominu : Misel na nebesa nam pomaga nositi križ in trpljenje; kajti Gospod je rekel: "Veselite in radujte se v. va-em trpljenju, ker vaše plačilo bo obilno v nebesih."
-o
APOLOGETIKA.
Čudežev ni mogoče spoznati.
X,	m	v
^e tudi pripoznam. aa so čudeži mogoči, pa le ne morem pri-poznati, da se dajo čudeži spoznati, razumeti, vsaj jasno razumeti.
Odgovor: — Dokazati ti hočem, prijatelj, da je mnogo čudežev. četudi ne vseh, mogoče popolnoma jasno razumeti.
Z-gotovostjo namreč lahko konstatuiemo dejstvo, dogodek kot zgodovin.sk dogodek, na primer pri javnih čudežih Gospo-
DRUŽBA SV. MOHORA
izda za L 1923 sledeče knjige:
1. Koledar za leto 1924.
1. Življenje svetnikov. 4
»nopič.
3.	Slov. Večernic 76 zvezek.
4.	Kemija.
Udnina stane 1 dolar. Kdor želi še vezani molitvenik doplača 30 centov.	*
Oglasite se približno do 5 marca 1923.
Zastopnik Družbe sv. Mohora v Ameriki:
REV. J. M. TRUNK, P. O. Berwick, N. Dak.
11	11 _
dovih, apostolov in drugih. V mnogih slučajih lahko trdimo s popolno gotovosto, da ta ali oni čudež presega daleko vse naravne sile. Končno imamo pa tudi jasnost o povzročitelju čudeža.* Ako bi hotel kedo višje duhove vzeti kot povzročitelje, potem je jasno, da delujejo ti edino le v soglasju z Bogom, da prihajajo čudeži, katere so ti duhovi povzročili, od Boga. Imajo pa zli duhovi svojo roko vmes, se pa kaj lahko pronajde, pogosto iz ničvrednosti ali nevrednosti predmeta, pogosto iz nenravno-sti namena, pogosto iz slabega namena "čudodelca," pogosto iz načina, na katerega se je čudež izvršil, ker ie ta način nedostojen Boga, pogosto iz slabih posledic in učinkov. Hudič bo že pokazal svoj rep, ki ga je imel pri tem ali onem dogodku zraven.
Bog mora za to skrbeti, da spoznamo tako sleparstvqf.' Sicer bi ne mogel dajati človeku razodenja, in bi teh razodenj ne mogel potrditi s čudeži.
Ugovarjaš mi, prijatelj, da je k čudežu treba vere. Kdor je veren. praviš, ta vidi povsod čudeže in jih rad veruje. Vernost pa je zadnje čase precej ponehala.
Na to ti pravim: Da smatram kaj kot čudež, ne potrebujem vere, pač pa mora biti dogodek zadostno preiskan, iz te preiskave moram potem sklepati na nadnaravne vzroke, če se pokale. da naravni vzroki ne zadoščajo.
K čudežu, ali za čudež ni treba vere, ampak ravno narobe: K veri spada čudež! To se pravi: Bog je poslal Jezusa Kristusa, ta je razposlal potem po svetu apostole, in Jezus Kristus in apostoli so s čudeži potrdili, da so bili poslani od Boga. i Resno misleč, v krščanski veri dobro poučen katolik "ne vidi povsod čudežev" r on ve dobro, kako stroga je Cerkev, kako je previdna Cerkev pri preiskovanju čudežev. Torej, ne ta, ki je veren, ampak ta, ki je "lahkoveren," ki veruje rad vražam, le tak vidi povsod čudeže. In če je ta vernost, oz. "lahkovernost" nrecej ponehala, potem pravim le: "Hvala Bogu"!
UTRINKI.
Bolj ko lisjaka kolnejo, debelejši je.
-o-
Ko je lisica iz pasti, je bolj zvita ko druge tri.
-o-
Lisjak se postara, a se ne poboljša.
-o-
Kdor hpče IovitiJ^p mora za drugimi poditi.

Kdor hoče lovec postati, se nesme vsakega grma zbati.
-o-
Ljudje imajo enega Boga, pa ne ene glave.
-o-
Ljudje, na katerih trava raste so najboljši.
-o--,
Lahko je iz kože drugih ljudi jermena rezati.
Izkušnja marsikaterega marsikaj nauči; pa tudi marsikaterega imenitno potegne za nos. * * *
Kadar je ženski že vse drugo po volji, jo gotovo njeni črevlii tišče; t. i. da ženske so le redkokdaj zadovoljne.
NA VIŠINAH
MOUNT EYERESTA.
Iz Londona prihaja poročilo, da se napoti letes tretja angleška ekspedicija v himalajsko gorovje v trdni nadi,.da se ji končno posreči, doseči 8840 metrov visoki vrh Monut Everesta, najvišje gore na svetu. Prvi dve eks-pediciji v leti 1921. in 1922. sta dosegli, kakor se je to po časopisju že obširno poročalo, lepe vspehe in je zlasti lanska ekspedicija privedla drzne turiste v neposredno bližino zaželjenega cilja.
Angleži smatrajo to podjetje za svojo nacionalno zadevo. Severni in južni tečaj nista več terra incognita; njihova pozornost in njihovo zanimanje velja sedaj najvišji gori sveta. Simbolični pomen takih stvari se ne sme podcenjevati. To je bajna skrivnost radovednosti, ki je pri odkrivanju nepoznanih stvari velikega pomena za vsa človeška stremljenja in dejanja. To ni samo poželenje po rekordu: v tem pogledu so težave in nevarnosti, ki groze človeku v skoraj nedosežnih višavah, prevelike; skrbna priprava in izvršitev takega podjetja je naloga, kateri o kos le najboljši možje. Dosedanjih dveh ekspediciji v himalajsko gorovje so se razen alpinistov udeležili tudi geografi, zo-ologi in naravoslpci. Ekspediciji sta bili zamišljeni kot pripravljalno in poizvedovalno podjetje. Lani je alpinistični oddelek eks-edicije dospel do višine 8210 metrov. Nesreča, ki je zahtevala sedem človeških žrtev, je napravila začasno konec nadaljnemu prodiranju in raziskovanju.
Vodja ekspedicije na Mount Everest, polkovnik Howard Bury, je nedavno v posebni knjigi obelodanil vspehe z redko vstraj-nostjo in pogumno podjetnostjo izvršene ekspedicije, ki so ne samo v alpinističnem, ampak tudi v naravoslovnem pogledu izredno zanimivi. Kar je pri naravoslovcih vzbujalo posebno pozornost, je bujnost rastlinstva in bogastvo živalstva, ki so jo drzni raziskovalci našli v onih, človeški nogi komaj dostopnih višavah. Tako so naravoslovci, ki so bili prideljeni ekspediciji koncem meseca maja v višini 3960 metrov naleteli na širne livade trobentic in drugih dišečih cvetlic. V gorskih dolinah je rastla bujna trava. Do višine 4100 metrov rastejo sleč (rhododendron), breza in brinje; v višini 3600 metrov so bili še pravcati brinjevi gozdovi z debli, ki so imela do šest metrov obsega in do 46 metrov višine. Na severnem pobočju Mount Eceresta so našli tri različne vr-£te planink. V isti višini so našli tudi izredno velike rastline, ki so imeli pavoli podobne bučke. katere so tudi ob mrzlih dnevih obletavali čmrlji. V višini 6000 metrov še vspeva neka našemu ovsu podobna rastlina; 5500 metrov visoko je imel modri Vvedrič (gentiana) cvet v premeru 2.5 centimetra. Divji mak zraste do dva metra visoko
DELO DOBIJO DEKLETA!
Takoj dobi delo par deklet. Delo lahko na strojih in ročna dela, kot sestavljanje raznih izdelkov. Delu se je lahko priučiti. Plača po dogovoru.
Potrebujemo tudi dva fanta, v starosti od 16. let naprej. Delo primerno in plača po dogovoru.
Vprašajte osfebno pri: BAN ROW COMPANY 2230 — So. Wood Street. CHICAGO, ILL.
SPREJME SE TISKARSKI VAJENEC.
Lepa. prilika, da se nauči dobrega rokodelstva. Plača po dogovoru. Katerega veseli naj se zglasi, ali pa piše na urad:
"EDINOST" 1849 West 22nd Street,
CHICAGO, ILL.
ter ima temnomoder cvet v premeru 5. centimetrov. Glavna vrsta žita, ječmen, uspeva do višine 4570 metrov, pšenica do višine 3900 metrov.
Živali v onih krajih, kjer jo nikdo ne preganja, ne poznajo strahu in so brez bojazni približajo človeku; divje ovce, krokarji, divji golobi zobljejo hrano z dlanL človeške roke. Tipični sesavci v himalejskem gorovju, divji yak je ene najčed-nejših živali; koplje se v pesku in dlaka njegova se sveti kakor svila. Opica, na katero so člani ekspedicije naleteli v višini 3350 metrov, je bila edina, ki jim je prišla pred oči. V višini 3650 metrov so našli velike množine lačnih pijavk, ki so bile ljudem in mezgom zelo nadležne. V višini 4270 metrov so slišali kukavico, dočim se v Indiji kukavica ne nahaja v višini nad 1500 metrov. V višini nad 4000 metrov se še tupatam prikažejo tibetski osli in gazele; pogosto pa se tu še vidijo planinski zajci, ki skupno žive v podzemeljskih jamah. Neka vrsta kuščarjev živi še metrov visoko, potem pa je živalstvo vedno redkeje. Na divje ovce, volkove, lisice, zajce, podgane in miši krokarje, vrane in jastrebe, se naleti še v višini 6100 metrov; 6400 metrov visoko se slede še lisice, volkovi in zajci, v isti višini tudi še kragulj. Najvišje 7S40 metrov visoko se nahaja brkati ser, ki mogočno kroži še v višavi že dve tretjine razredčenega zraka.
Letos meseca maja se poda ha težavno in nevarno pot v Himalajo tretja ekspedicija. Upati je, da v tretjem naskoku doseže popolen vspeh in razvije anglež-ko zastavo na vrhu Mount Everesta, kamor doslej še ni stopi-pila človeška noga.
Na svetu je vse mogoče.
Neki Andrew Ryk iz Newark, iN. J. je na potu proti domu bil ustavljen od dveh banditov. E-den mu ie pomolil pod nos samokres, drugi pa mu je počistil žepe' in denarnico, v kateri je imel $180. v gotovini. Stvar je potem naznanil policiji, toda brez vspeha. Drugi večer je Ryk vzel seboi na poti proti domu samokres. Ko ie srečal policista je dejal: "Danes nesem seboj pa samokres, če me kdo ustavi, 11111 že posvetim!" Policist, ko čuje te besede, aretira Ryk-a in ga odpelje na policijsko postajo, kjer je prespal dotično noč. prihodnje jutro pa je bil postavljen pred mirovnega sodnika, ki je Ryk-a obsodil prav milostno na $200. denarne globe, ker -je nosil seboj prepovedano orožje.
Ryk je ostrmel in je dejal: "Vi ste pa hujši, kot one dva pocestna roparja, ki sta mi vzela samo $180. vi ste mi jih oa kar $200.!" In odšel je miroljubni državljan za eno skušnjo bogatejši v svet.
-o-
Ljudje se prav malo menijo, kako si ti denar zaslužil; pri njih je glavno, da ga zapraviš, da ga od tebe dobe,
KO PRIDETE V CHICAGO
se ustavite pri Tohn Vidmarju na Blue Island avenue. Tam dobite naiboliše piiače. smodke in vedno čista snažna prenočišča.
JOHN VIDMAR
Slovenska gostilna 2346 Blue Island ave. Chicago.
IZ SUIT NASELBIN
Nadaljevanje s 2. strani.)
sta. 'Torej še enkrat Slovenci ne pozabite dne 17. aprila na svojega rojaka Mr. Frank Opeka, ki kandidira za mestnega blagajnika. Vsak mu naj odda svoj glas.
Pozdrav!
Naročnik Edinosti.
Štrukljuva vas, Notranjsko. —
Dovolite mi nekoliko prestora v vašem cenjene mlistu. Najprvo se vašemu podjetju najlepše zahvaljujem za točno pošiljanje listov Edinosti, Ave Maria in Glasnika PSJ., katere dobivam redno in jih z velikim zanimanjem čitam. Zatem naj opišem nekoliko potovanje v staro domovino. Potoval sem skozi tvrd-ko Zakrajšek & Češarek, kjer sem bil vsestransko izborno po-strežen in jo vsled tega tudi vsem drugim rojakom po Ameriki prav toplo priporočam. Pot smo imeli bolj viharno a vendar smo prebredli atlantiško lužo srečno in še dokaj hitro. Tu sem si sedaj uredil dom, sem se tudi oženil in živim prav zadovoljno. Tudi sem pri boljšem zdravju, kakor pa sem bil v Ameriki, tekom mojega deset-letnega bivanja. Lansko poletje je bila pri nas huda suša, ki je nam kmetovalcem marsikaj uničila. Zlasti primanjkuje krme živinorejcem, ker se je pridelalo zelo malo sena.
Prav kar imamo tu hudo volilno borbo. Vse kriči navprek in povprek za svoje stranke. Toda vsi zavedni Slovenci stoje krepko pod zastavo Slovenske Ljudske stranke, za katero vemo, da je edina zanesljiva politična stranka, ki reprezentira resnično pravo mišljenje naših ljudi.
Pozdravljam ob koncu tega mojega dopisa vse moje znance v Chicago, kakor tudi vse dru-
štvene sobrate dr. Najsvetejšega
Imena. Bog Vas živi!
Martin Petrič,
Štrukljov^vas, 10. Notranjsko.
-o-
Nova postava za "pečlarje."
Neki senator je sestavil posebno predlogo, ki zahteva, da se vsi pečlarji nad 40 let stari obdavčijo s posebnim davkom. Ta davek pa bi se potem izplačeval kot podpora starim devicam nad 30 let, če bi potrebovale podpore. Tako pravi resolucija, bodo tudi g. pečlarji vršili svojo dolžnost do svojih bližnjih. To bo pa tudi pomagalo, da se bodo pečlarji radi poženili in ne bodo čakali visoke starosti! To je sicer vesela novica za device, a klaverna za g. pečlarje! — To je pribita resijica! ___o-
Kg^ ŠIRITE LIST EDINOST
* Ne trpite vsled
Revmatizma,
živčnega trganja« bolečin v prsih,
otrplih mišic
Vdrgnite
PAIN-EXPELLER
na bolečo površino, da boste začutili žarenje, in udobna, pomirljiva pomoč bo sledila. Pristni Pain-Expetkr nosi SIDRO ^TirstvoTiO znamko.
LUCKY STRIKE
CIGARETTE,
Najboljše
CIGARETE
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA štev. 18, S. D. Z.t CLEVELAND, OHIO.
V društvo se sprejemajo člani od 16 do 55. leta starosti. Zavarujete se lahko za. : $150, $300, $500, $1000^ $1500 in $2000, smrtnine. Za bolniško podporo pa se lahko zavarujete za $7 ali pa $14 na teden. V društvfc lahko vpišete tudi otroke od 1 do 16 leta starosti. Za nadaljna pojasnila se obrnite na društveni odbor.
Društvo zborujq vsako 3 nedeljo ▼ Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne.
Predsednik, Anton Staniša 1001 E. 72nd Pl.J Podpreds., John Terak, Tajnik, John Widervol, 1153 E. 6ist Street; Zapisnikar, Frank Merh-u"; Blagajnik, Josef Zakrajšek st; Nad* zorniki, Alouis Tomshe, Anton Bas« ca, Josef Zakrajšek ml.; Zdravnik, D. J. M. Seliskar; Zastavonoša John Jerman; Redar John Peterlin.
SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO "LIRA"
Slov. kat. pevsko društvo "Lira", Cleveland, Ohio. — Predsednik: Anton tGrdina, 1053 E. 6^nd St. — Pe-vovodja in podpredsednik: Matej Holmar, 6211 Glass av.e. — Tajnik: Ig. Zupančič, 6708 Edna avenue. — Blagajnik: Frank Matjašič n 15 Noriwuud Rd. — KoJektor Ant. Smo-lič, 6411 Varian ave.
Pevske vaje so v torek, četrtek in soboto ob pol 8. uri zvečer.
Seje vsak prvi torek v itiesecu v stari šoli sv. Vida.
DRUŠTVO SV. VIDA ŠTEV. 35, K. S. K. J. V CLEVELANDU. O.
V društvo se sprejemajo člani od 16 do 50. leta starosti. Vi se lahko zavarujete za $250, $500 in $1000 smrtnine. Društvo plačuje $7 na te* den bolniške podpore. V mladinski oddelek se sprejemajo otroci od 1.— 16. leta starosti. Dr. zboruje vsako 1 nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani. Asesment se plačuje samo ntt sejit od 10. ure dopoldne do 4, ure popoldne. Vsa nadaljAa pojasnila do* bite lahko vsak čas pri društveniH uradnikih.
Predsedni:, John Widervol,- 1153 lEast 6ist Street, j Podpredsednik, Joseph Zulič. t Tajnik, Ant. Fortuna 1176 E. 6lSt Street.
i Blagajnik, John Melle. j Zastopnik, Joseph Rus, 6519 Bonna ave. t
• Nadzorniki: John Žulič, Anton Strniša in Joseph Ponikvar. — Zastavonoša Ant. Drečnik. Dr. zdravnik Dr. J. M. Seliškar.
SLOVEČI UMETNIŠKI FOTOGRAFIST
Nemlce
143» W. 18th Street
IZDELUJE NAJBOLJŠE SLIKE!
s
SVOJ POKLIC VRŠI ŽE S 30-LETNO IZKUŠNJO >
*	.KUHINJSKO POHIŠTVO. .	%
*
__m
trebujete kaj takega ^"
pohištva obrnite se na našega Mr. Joseph Kamen, kateri je Vam vedno na razpolago s
postrežbo in z njim se lahko pomenite v Vašem lastnem jeziku.	^
BENJ. EICHHOLZER	%
537 MAIN STKEET.
+ + * * * + * + * *
4*
Zopet smo pripravljeni ni Vam postreči z najboljšim kuhinjskim pohištvom. V9em se naj-topleje priporočamo pri nakupovanju kuhinjskih potrebščin. V zalogi i-mam vsakovrstne kozarce, kotljev, krožnikov, skled, žlic in vilic in sploh vse, kar potrebujete v Vaših kuhinjah. Naše blago je vedno zanesljivo in po najnižji ceni. Ako potrebujete kaj takega
i 527 MAIN STREET,	FOREST CITY, PA.
«fr»fr fr fr fr fr»frifr fr fr fr fr fr fr ^^.frifr^fr «frfr»fr fr
1	, ' .4 '	'	■	\	• gs, •. S-	- SfiSfraHit) '
"Ta pa je lepa! Da nas kar podijo domov! Pred hišo božjo smo, na posvečenem kraju. Če bi -še tukaj.ne smeli stati! Kaj pa ima gosposka tukaj zapovedovati? Ali smo konjederci, da nas gledajo tako po strani? Mi mesta ne okužimo, če le meščani nas ne bodo!
Da bi ne prišlo do rabuk, pretepov ali celo do prelivanja krvi, so jih pustili.
"Če hočejo nalezti smrt, pa jo naj!"
Aron se je s težavo in počasi prerival med to množico proti samostanskim vratom. Nekateri so ga mirno pustili dalje, ne meneč se zanj; drugi so se mu natihem čudili, kako je danes ves izpremenjen in čudno postaran; poznali so ga ljudje daleč naokoli, ker je z vsemi kupčeval; tretji, posebno mladina, so se mu nalašč postavljali na pot, ga suvali od leve na desno, a se delali, da ga niti opazili niso. Četrti so ga nagovarjali.
"O, gospod Aron, danes ne bo kupčije."
"O. saj gospodu Aronu ni za kupčijo!" — se je rogal postaven kmetski fant. "K sv. maši pojde."
"Zdaj bo posebej zanj, za Žida. Za nas je že minila."
A starec se ni zmenil za roganja; niti slišal jih ni. Z obema rokama je odrival ljudi in si je delal pot proti samostanskim vratom.
Ravno je dvignil roko, da pozvoni, kar se vrata odpro, in iz samostana stopi oče gvardijan.
Aron je zastrmel v meniha: to ni bil več oni krepki, navzlic šestdesetletni mladostni čili mož, kakršnega je videl še pred nedavnim časom. Ne, gledal je pred seboj upognjenega, osivelega starčka. Ko ga je videl tako pobitega in potrtega, z zardelimi očmi. kakor bi pravkar iz njih izbrisal solze, je pristopil še z večjim spoštovanjem, a tudi z večjim zaupanjem.
"Milostni gospod," — je prosil in je dvigal drhteče roke proti menihu — "prosil bi vas, ko bi poslali z menoj patra Bernardina. Hčerka Rahela ga želi in prosi zanj. Umira . . ."
Glasen jok mu je zabranil nadaljne govorjenje.
Začuden je strmel vanj gvardijan. Dve svetli solzi sta mu privreli iz oči in sta mu spolzeli po velem licu.
<;Ni mogoče, gospod Izerlin! Ravno prihajam ljudstvu naznanit: Vsemogočni je brata Bernardina pravkar odpoklical v večnost."	v
Ljudstvo v bližini porte, ki je slišalo žalostno gvardijanovo sporočilo, se je zgenilo. Možje so se odkrili in so molče povesili glave; ženske so zaihtele. Iz zvonika je zaplakal mrliški zvon. Po vsem trgu je nastala za hip tišina; takoj nato je po vsem trgu zašumelo: vprašanja in odgovori, vmes tiho ihtenje.
Žid pa se je. zgrudil pred gavrdijana na kolena; poljubljal mu je črni habit in je ječal:
"Umrl? Res umrl? — Recite, da ni res. milostni gospod,
recite!"
Tedaj se tudi gvardijan ni mogel več premagovati. Med pol zadušenim jokom je tožil:
"Ko bi ne bilo! O Bog, osmi brat . .
Žid si je pulil lase; kričal je in stokal: "Umrl? O Bog Abrahamov, res umrl ? Tedaj umre tudi moje dete! O, zdaj ni več rešitve za njo, za luč mojih dni!
In kaj naj počnem jaz. najrevnejši vseh ljudi?"
Udaril je s čelom ob trdi kameniti prag, kakor bi si hotel glavo razbili.
Med tem se je med ljudstvom prerinilo v ospredje nekaj mladih meščanov. Sovražno in zasmehljivo so se ozirali na obupanega starca.
"Glejte ga, oderuha židovskega! Kakšno komedijo igra! Po njem .ljudje! Židi so nam zastrupili vodnjake. Odtod to grozno umiranje ... Po njem!"
Najbližnji je pograbil Arona za dojge lase.
Tedaj je stopil k njemu gvardijan. Ni bil več ponižni, od trpljenja in žalosti potrti menih. Ko je videl slabotnega, trpečega moža v nevarnosti, se je zbudil v njem ves mož, junak, ki se je v mladih letih s plamtečim zanosom boril proti Turku, vladar, ki je pozneje z velikim svojim duhom in s silno besedo desetletja ne le vzorno vladal svoj samostan, temveč je mogočno vpli-
■
John Gornik
SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ
6217 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO.
se priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MOŠKE OBLEKE po naročilu točno
>in ceno.
1IMACE PIVO!
kupite
Si naredite lahko po svojem okusu,^ NAS:
"HMELJ IN MALT" Zraven damo navodilo, kako zvariti dobro domače PIVO!
debelo in drobno.
Prodajamo
Hmelj
MAL—TEEN—MALT—EXTRACT CO.
Jos. Bielak, lastnik
val na vso ptujsko okolico.
"Nazaj, drzneži! Kdor udari njega, udari mene!"
Mladiči so odstopili, a vidno nevoljni in neradi.
"Ali menihi oderuhe in krivičnike branijo proti poštenim ljudem?" — je mrmral najdrznejši med njimi.
"Tukaj kleči in išče pomoči nesrečen oče, ne oderuh in kri-vičnik" — je mladeniča glasno zavrnil gvardijan. — "Vstanite, gospod Izerlin."
V ljudstvu je spet zašumelo.
"Ali se kdo drzne proti očetu gvardijanu? Kdo? Morda ta ne" zrela meščanska otročad?"
Oči so bliskale, a ne prcrti židu. Pesti so se dvigale; trdo bi padle na hrbte in na glave v obrambo gvardijanovih besed, ako ne bi menih sam miril.
"Pustite jih! Ne oskrunjajte posvečenega kraja, da ne bo še več nesreče. Naj mirno odidejo!"
Sklonil se je k zidu, ljubeče in nežno ga je dvignil.
"Pojdite, gospod Izerlin. Spremim vas domov. Ni daleč."
"Domov? ... O Rahela, ne morem ti izpolniti želje! In ti umreš! —- Čemu mi bo sedaj moje zlato?O, vsega vsipljem v tvoj grob. Ne, preveč bi te težilo."
"Upajmo, da ne umre!" — je sočutno tolažil menih, ko je vodil starca skozi množico kakor oče slabotnega, slepega sina. — "Bila je dobra deklica, kakor sem večkrat slišaL od ljudij. Če se ne motim, sem jo zadnje čase nekajkrat! videl v cerkvi?"
Aron je bolestno prikimal. Gvardijan je razmišljal. Zamišljeno, bolj sam za se je nadaljeval:
"'Tudi molil sem za njo. Da jo Bog varuje in — razsvetli."
Žid se je prijel za prsi, ki so mu hropele.
"V srcu je že kristjana, milostni gospod. K vaši Mariji moli."
"Kristjana, pravite? A naravno. Saj je bila tudi v življenju. Zato ji bo Bog milosti ji v."
Že sta zagledala doli koncem ulice Aronovo hišo. A glej, kaj je to? Širom so otvorjena hišna vrata .gruča žensk stoji pred hišo.
LISJT "EDINOST" JE LIST ZA RESNICO.
Toda ima bratca, ki se drug drugega izpopolnjujeta, da poročata celo resnico. In ta njegov bratec je
"AVE MARIA"
Zato nima popoln list "Edinost," kdor nima še lista "Ave Maria" poleg.
Imaš ti oba brata naročena? Takoj si naroči še list "Ave Maria," ki stane $2.50 na leto pri
AVe MARIA 1852 W. 22nd PI. CHICAGO, ILL.
GLASNIK PRESV. SRCA JEZUSOVEGA
je posvečen zlasti češčenju presv. Zakramenta.
Ta list bi ne smel manjkati v nobeni slovenski katol. hiši.
Ali ga imate pri Vas? Zakaj ne? — Takoj ga naroči! Stane samo $1.00 na leto. Naroča se
GLASNIK 1852 W. 22nd Place.
STATEMENT OP THE OWNERSHIP, MANAGEMENT rt®
CUL ATI ON, ETC., REQUIRED BY THE ACT OF CON GRESS OF AUGUST 24. iqi*
Of Edinost published Three times a week at Chicago, Illino s for April 1923. State of Illinois County of Cook.
Before me, a Notary Public in and for the State and county aior said, personally appeared Albin Zakrajšek, who, having been dul sworn according to law, deposes and says that he is the Bussines Manager of the Edinost and that the following is, to the best of h' knowledge and belief, a true statement of the ownership, manage* ment, etc. of the aforesaid publication for the date shown in the abovt coption, repuired by the Act of August 24, 1912 embodied in section" 443- Postal Laws and Regulations, printed on the reverse of this form to wit:
1.	That the names and addresses of the publisher, editor, managing editor, and business managers are: Publisher Edinost Publishing Co., 1849 West 22nd St. Chicago, 111. Editor John Jerič 1847 West 22nd
'St. Chicago, 111. Managing Editor None. Business Managers Albir. Zakrajšek 1849 West 22nd St. Chicago, 111.
2.	That the owners are: Rev. Ciril Zupan, O. S. B-, 806 E. B. St Pueblo, Colo; Jos. Podpečnik, 106 E. Greedmore Ave., Barberton, O Joseph Lesjak, n n Wood Way, Braddock, Pa.; Rev. J. J. Oman 3547 E. — 80th St., Cleveland, O. Jacob Turšič, Lincoln St., Chicago" 111.; Joseph Lekšan, 149 Center St., Barberton, O. Rev. Kazimir Zakrajšek, 1852 West 22nd PI., Chicago. III.; Anton Grdina, 1053 E 62nd St., Cleveland, Ohio.. Math Tursich, 2640 So. Kedzie Ave., Chi-, cago, 111. Anton Kraintz, 712 Castle St., Barberton. O.; John Gornik 6217 St. Clair Ave., Cleveland, O.; Rev. M. Pirnat, Meaderville, Mont" Frank Suhadolnik, 6107 St. Clair Ave., Cleveland, O.; Ursula Zakrajšek, 1849 West 22nd St. Chicago, 111.; A. Berce, 508 E. Smith St-, Iror» Mountain, Mich.; John Bizal, 416 W. 5th St., Kansas City, Kans Catharine Kuhel, 1187 E. 61st St., Cleveland, O-; Rev. A. Mlinar, 806, E. B. St. Pueblo, Colo.; Dr. James Seliskar, Cleveland, O.; Miss Catherine Triller, Chicago, 111.; John Kosmach, 1804 W. 22nd St., Chicago, 111.; Joseph Roberts, Cleveland, O..; John Lumbert, Box 138. Far-rell. Pa.. Charles Bregantič, 237 N. Loramie St., Chicago, 111.; J. Mu-
Jiich, 1231 Addison Rd., Cleveland, O.; Martin Cesnik. 757 Hough St Indianapolis, Ind.; Leo Mladič, 1929 W. 2^nd St., Chicago. 111.; Michael Železnikar. Hamlin Ave., Chicago, HI.; John Jerich. 1847 We=t 22nd St. Chicago, 111.; Albin Zakrajšek, Lincoln and W. 22nd St Chicago; III.
3.	That the known bondholders, mortgagees, and other securityholders owning or holding I per cent or more of total amount of bonds, mortgages, or other securities are: None.
4- That the two paragraphs next above, giving the names of the owners, stockholders, and security holders, if any, contain not only the list of stockholders and security holders as they appear upon the books of the company but also, in cases where the stockholder or security holder appears upon the books of the company as trustee or in any other fiduciary relation, the name of the person or corpora-t:on for whom such trustee is acting, is given; also that the said tvv~ paragraphs contain statements embracing affiant's full knowledge and belief as to the circumstances and conditions under which stockholders	sr —bolder« who do not appear upon the books of the company as trusees, hold stock and securities in a capacity othe-than that of a bona fide owner; and this affiant has no reason to believe that any other person, association, or corporation has any interest direct or indirect in the said stock, bonds, or other securities than as so stated by him.
Albin Zakrajšek, business manager.
Sworn to and subscribed before me this 29th day of March 192?
(Seal.)	Michael Železnikar.
(My commission expires April 28th, 1923^
1942 W. 21 st Street,
CHICAGO, ILL.

VSO ODPRAVO
nD GLAYE DO NOG
si lahko kupite pri nas. V zalogi imamo najboljše trpežne obleke, najboljše vsakovrstne črevlje, klobuke, spodnje obleke, praznične in za na delo srajce, najboljše ovratnike in kravate za srajce. Kadar kupujete črevlje za praznike ali za na delo pridite k nam in dobili boste najboljše črevlje, ki si jih morete kupiti za vaš denar. Za vaše dečke imamo najboljše trpežne obleke, črevlje, kape, srajce in sploh vse, kar rabijo.
'Mi Vam obljubljamo, da v naši trgovini, dobite vedno najboljšo vrednost za "VAŠ DENAR"!
J- J. DY0RAK & CO.
1853-1855 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL.
Po oblačnem vremenu vedno solnce zašije: t. j. da v nesreči
ni za obupati.
* £ *
Tudi najboljšemu prijatelju ni vse za zaupati.
J. KOSMACH
1804 w. 22nd St. Chicago, IIL
Rojakom se priporočam pri
nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ-TA, KLfUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvanje hiš zunai in znotrai. pokladam stenski papir.
Najboljše delo. najnižje cene. Roiaki obrnite se vselei na svoieea roiaka!
Hiti in poizkušaj dobiti tisto^ kar lahko dobiš; tistega, ki p* ne moreš dobiti pusti v miru.
*	* * - I Kdor hoče dobiti pravi opis in
pravo sliko od samega sebe, naj razdraži, kako jezično žensko m ga bo opisala in naslikala kot potreba.
*	* *
Kadar človek novo uro kupi* tedaj izgubi vedno precej časa s tem, ko je ogleduje.
ZASTAYE
bandera, regalije in zlate ke za slovenska društva izdeluje najbolje in naiceneie EMIL BACHMAN. 2107 So. Hamlin A venae, CHICAGO. ILL.
T	T
* *
^ rl? fl? fl? •§•	^H? fH? ?ic
*	- v	.	*
% Dolžnost Slovencev v Chicago %
* * + * * * * * * + *
je, da dajo svoje perilo oprati v SLOVENSKO PRALNICO "LAUNDRIJO." Ne podpirajte več tujcev, ko imate v svoji sredi svojega lastnega rojaka, ki vodi to obrt. Kadar imate pripravljeno svo-, je perilo, pokličite na telefon, da pride na Vaš dom voz Slovenske pralnice. Mi peremo oblačila in vse, kar je za prati. Čistimo obleke "Dry cleaning," čistimo karpete, zavese in sploh vse, kar se da čistiti. Kadar imate kaj za psati, čistiti, ne pozabite na naše ime. Pokličite nas po telefonu.
SOUTH—WEST LAUNDRL CO.
JOHN ČERNOVICH, lastnik. 255 W. 31st Street,	CHICAGO, ILL.
Telephone: Yards' 5893.
* * * +
4» *
*

! €» +
+ + *
List Edinost
je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo pot d^pravega napredka. List Edinost zahaja skoro v vse slgpfenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker v njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva.
ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI" USPEŠNI.
Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati v listu ".Edinosti" in prepričani smo, da bodo potem v Edinosti stalno oglašali.
DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA IO VSPEHA,
ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo v našem listn. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Po-služite se lista za Vašo reklamo, da jo list ponese na slovenske domove pred oči slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdajl
NAŠA TISKARNA
je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna v Ameriki. Tiskarska defa izvršujemo lično in točno. Vsem slovenskim čč. gg. duhovnikom, cenjenim društva«, trgovcem in posameznikom, se najtopleje priporočamo, da se spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin.
Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas za cene, predno odda s te naročilo drugam. Ako le to storite« smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vaše tiskovine mi!
Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo še tako malo ali veliko. Poizkusite pri nas!
TISKOVNA DR. 'EDINOST'
1849 W. 22nd Street Chicago. IIL
Phone: Canal 0098.
* *
S."'
*> * * * *