Leto IT.
T Celju, dne 30. septembra 1903.
Št. 43
libaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — V»e posiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati o» naslov: ,,Narodni List" w Celju. — Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 3.
»Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Četrt leta 1 K. Za Ameriko in droge dežele na leto 5 K 60 vin. NaroCnina se plačuje vnaprej. — Posamezna Številka stane 10 win.
Oglasi se računajo po 12 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovorn. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov: „N arod ni List" v Celju.
Velik Javni shod v Žalcu
se vrši v nedeljo 3. okt. ti. ob 3. uri popoldne v veliki dvorani g. Hodnika. Govorita: drž. poslanec Fr. Roblek in dež. poslanec dr. Vekoslav Kukovec o političnem položaju.
Savinčani, pridite mnogobrojno!
Postopanje c. kr. okr. glavarstva v Ljutomeru proti prebivalstvu v Veržeju.
(Interpelacija poslanca dr. V. Kukovca na njega eksaelenco grofa Clary and Aldringen kot c. kr. namestnika zaradi spregleda čezmerno visokih denarnih glob, ki jih je c. kr. okrajno glavarstvo v Ljutomeru naložilo mnogoštevilnim trškim prebivalcem v Veržeju zaradi prestopka pašne prepovedi.)
V trgu Veržeju, ležečem na vztočni meji dežele na desni strani Mure, obstoji še danes skupnost razrednega premoženja, na katerem je točasno do deleža vpravičenih 69 članov. To razredno premoženje sestoji iz zemlje-knjižno še nedeljenega zemljiškega kompleksa prilično 400 oralov in tvori v zemljiški knjigi c. kr. okr. sodišča v Ljutomeru zemljeknjižno vlogo 167 kat. obč. Veržej. Izza mnogih stoletij se je rabila ta le malo rodovitna zemlja deloma kot skupna paša, deloma za nabiranje kuriva dogovorno s strani vseh, do deleža vpravičenih tržanov. Služnostno upravičeni so bili izven tega tudi vsakokratni župnik, učitelj, cer-kovniK in konjederec trga. V dobrih starih časih naturalnega gospodarstva ni bilo nobenih prepirov o načinu porabe in je vladala tozadevno najlepša složnost. V zadnjih desetletjih pa so se ponovno pojavila različna mnenja in prišlo je do hudih prepirov med interesenti, ker so premožnejši člani združbe (vkupnosti) delali na to, da bi
se skupno zemljišče fizično razdelilo in bi se rabilo kot travnik, oziroma gozd, dočim je večina prebivalcev polagala na uporabo zemlje kot skupnega pašnika največjo vrednost. Slednja tendenca se je opazila posebno v zadnjih letih všled splošnega pomanjkanja krme tembolj. Ko so se pod sedaj že umrlim županom Jožefom Ostercem posamezni tržani ponovno s pritožbami obrnili na politično oblast zoper one, ki so zahtevali pašo, so bile njihove pritožbe zvečina odbite, ker je pol. oblast zavzela po mojem naziranju pravilno stališče, da se gre tu za civilnopravno ražmerje, o čemur imajo razsojati redna sodišča. Pred nekaj leti pa je c. kr. okr. glavarstvo v Ljutomeru na neumljiv način naenkrat opustilo svoje prejšnje stališče in je začelo nalagati denarne globe zaradi paše na enem delu zemljišča, solastnega vsem 69 tržanom, kateri del so hoteli posamezni interesenti odmeniti samo za pogozdovanje in dobivanje lesa.
Tozadevno sporazumljenje glede končnega sklepa vseh interesentov se ni iskalo niti poskusilo.
Zahtevalci paše pa si podedovanih pašnih pravic seveda niso dali vzeti in se tudi niso pustili prepričati, da bo c. kr. okr. glavarstvo v tem slučaju proti njim kratkim potom postavno uporabljalo kazensko normo ces. odredbe z dne 20. aprila 1854. drž. zak. št. 96, odn. § 60 : 8 gozd. zak.
Ubogi ljudje so se čutili v svojem življenjskem' interesu prizadete in se niso pokorili — česar seveda ni odobravati — pašniški prepovedi, kar je imelo za posledico vedno hujše denarne globe, tako da znašajo danes pri mnogih članih omenjene vkupnosti razrednega premoženja v Veržeju zaradi prestopka pašniške prepovedi na lastnem zemljišču naložene globe 400 do 500 kron. Naložene globe so se ne-
usmiljeno, naravnost barbarsko izter-jevale, tako da je mnogo eksistenc vsled tega strogega postopanja uničenih. Da se me ne bo dolžilo pretiravanja, naj slede nekateri vzgledi:
1.	Terezijo Anišak se je z razsodbo z dne 12. maja 1906, št. 12.822 obsodilo na denarno globo 20 K, od-nosno 48 ur zapora; z razsodbo od 10. julija 1906 na nadaljno denarno globo 50 K, odnosno 5 dni zapora; 30. maja 1908 št. 14.432 na denarno globo 60 K ali 6 dni zapora, 29. septembra 1908 št. 1977 na denarno globo 60 K odn. 6 dni zapora; 6. julija 1908 št. 6741 na denarno globo 50 K in se je z odlokom od 14. avgusta 1909 št. 9393 odredila v svrho izterjanja javna dražba 1 svinje in 6 mernikov (mecnov) pšeuice na 3. septembra 1909, tako da je Terezija Anišak sama že vplačala znesek 23 K 30 v in še ima plačati globo po 141 K.
2.	Ivan Cmerekar je plačal del globe 1 K 8 v, odsedel 24 ur zapora in ima še plačati 10 K.
3.	Marija Galunder je tudi odse-dela za z pdlokom od 11. junija 1908 št. 6763 izterjano globo 30 K 3 dni zapora, da bi preprečila prodajo zarobljene ji krave, a že z odlokom od 5. maja 1909 št. 15.484 se je odredila pri isti Mariji Galunder v svrho izterjanja nadaljnega zneska 3 K 60 v zaradi gozdne škode znova prisilna dražba 1 svinje.
4.	Kari Kapun je odsedel 24 ur zapora, da reši 1 svinjo, ki bi se glasom odloka od 11. jun. 1908, št. 6763 imela prodati.
5.	Pri Mariji Kapun se je zaradi 1 K 22 v odredila prodaja 1 svinje z odlokom od 5. maja 1909 št. 15.484. Dne 11. junija 1908 št. 6763 naloženo denarno globo 10 K je že odsedela v zaporu 24 ur.
6.	Pri Juriju Paniču se je z od-
lokom od 14. avgusta 1909 št. 9393 v svrho izterjanja denarne globe 50 K odredilo prodajo 1 krave.
7.	Ivan Rajner je na enakih globah znesek 80 K 48 v že vplačal in ima še vplačati znesek 115 K.
8.	Filip Saboti je plačal 34 K.
9.	Anton Seršen je na denarnih globah znesek 37 K 32 v že vplačal in odsedel 4 dni zapora, dolguje pa še 90 K na globah, dalje pa je vplačal že komisijskih stroškov 100 K in dolguje še 66 K 41 v.
Od nadaljnih zadevnih glob je še omeniti:
10.	Mafija Šonaja 60 K ali 6 dni. zapora.
11.	Matija Šonaja 50 K, zarobljenih 8 mernikov pšenice.
12.	Martin Šonaja globe 20 kron, 70 K, 80 K in 7 K 32 v, zarobljenih 9 mernikov pšenice.
13.	Ivana Šmidlehner plačala 95 K, ima še plačati 60 K.
14.	Ivan Verzel plačal globe 33 K, 5 dni zapora.
15.	Martin Zelenko globa 50 K, zarobljenih 9 mernikov pšenice.
16.	Jera Žabota 3 K 66 v.
17.	Matija Švarc plačal 30 K, še ima plačati 90 K; za izterjanje 4 K 88 v se mu zarubilo za 13 K pšenice in za 7 K oblastveno prodalo.
18.	Župnik Lovrenc Janžekovič globa 20 K.	*
19.	Franc Kupljen 3 K globe, 24 ur zapora.
20.	Frančiška Osterc 30 K globe.
21.	Marija Gajsar 33 K 04 v globe.
22.	Anton Osterc 4 K globe.
23.	Franc Čuk 4 K globe.
24.	Franc Kralj 11 dni zapora, ima še plačati 100 K globe.
25.	Franc Tiplič plačal 97 kron, zapora 5 dni, ima še piačati 100 K.
26.	Ivan Lann 7 dni zapora, plačati 100 K.
LISTEK.
v
Štefan Dragutin.
Slika iz bosanske vstaje. Češki spisal Bogomil B r o d s k ^ Poslovenil S.
(Iz zbirke „1 z vojsk e".)
(Dalje).
Po poti v hotel je Štefan kar besnel. Zabavljal je na polkovnika, častnike, Majdine roditelje in na njo. Ona se je tiščala kakor prestrašena ptica v kot kočije, pričakujoč, da jo vsak hip udari.
A tako daleč se na cesti še ni spozabil.
Prišla sta v hotel, in Štefan je ukazal prinesti nekoliko steklenic šampanjca v svoje stanovanje; hlastno je pil iskro vino in začel znova izlivati svojo besnost.
Majda je v strahu začela plakati, a s tem ga je le še bolj razdražila. V slepi jezi je skočil k nji in jo obsul s kopico najgrših psovk in groženj. Spočetka je molčala, potem pa, globoko
užaljena po takem blatenju njene časti, je zakričala in ga vprašala, s kako pravico se on, častnik, tako proti nji obnaša.
Namesto odgovora jo je močno udaril, da se je opotekla. Najprej se je obupana nanj ozrla. Potem pa je vzkriknila z glasom mozeg pretresujo-čim in stekla k vratom. Kakor razjarjena zver je skočil Štefan po sabljo, jo izdrl in bežal za Majdo na hodnik.
Videl je bežečo žesko in nedaleč od nje postavo lovskega častnika, Kendra. Ta je tudi stanoval v hotelu in že davno je vzbujal jezo Štefanovo. Vedel se je nasproti temu vedno hladno, kakor bi ga ne poznal. Štefan ga je često povabil na pijačo, a dobil je vedno suh odklonljiv odgovor.
Majda se je v smrtnem strahu zatekla h Kendru.
»Ubranite me," je klicala obupno. »On me tepe, on me hoče ubiti."
»Ne bojte se, milostiva gospa, slišal sem žalibog njegovo kričanje skozi
steno; stanujem tu poleg vas in pravkar sem hotel vdreti v vaše stanovanje. Gospod poročnik, kaj hočete tu v noči s sabljo v roki?"
Ostri glas Kendrov je Štefana osupnil.
»Kaj vam to mar?" je odvrnil surovo. »Pojdite s poti!"
»Vam ne grem s poti", je zagr-mel Kendr. »Vi niste vredni nositi uniformo prostaka. Gospod, svojo čast ste popolnoma izgubili."
»Kdo vam je>lal pravico tako z menoj govoriti", je sopihal Štefan. »Še besedo in prebodem vas."
»Le. če bo šlo. Nazaj v sobo! Ste surov pijanec in moja skrb bo, da častniške sablje ne bo dalje omadeževala roka podleža, ki hoče svojo nedolžno ženo v noči ubiti."
Štef n je zaklel in dvignil sabljo.
»Poročnik Dragutin, ali hočete postati morilec ?" je zakričal nanj Kendr.
»Da, če le tebe spravim s sveta",
se je glasil odgovor in že se je zabli-skala sablja. Kendr je sicer nekoliko odskočil, a smrtnemu orožju vendar ni ušel. Štefan mu je hotel razklati glavo in ko se je Kendr umaknil, je dosegla ost sablje njegove leve obrvi, preklala mu veke in se dotaknila očesa.
Kendr je začutil hudo bolečino, pred očmi se mu je stemnilo in morda bi se bil zrušil na tla, da ga ni vzdra-mil ognjeni srd.
Razjarjen vsled podlega čiua Štefanovega se je vrgel nanj, predno je ta mogel s sabljo znova zamahniti, ga je zgrabil krog pasu in ga vrgel z vso silo ob tla.
Medtem je priletelo osobje hotela, ki ga je privabilo kričanje bojujočih se in obupno klicanje Majdino. Najprej so izrili Dragutinu sabljo, potem pa skušali potegniti Kendra proč.
»Držite ga, on je morilec", je klical nadporočnik Kendr, opotekajoč se in zakrivajoč si oko, ki ga je grozno skelelo.
Podpisani si dovoli na podlagi tega stvarnega položaja vprašati njega ekscelenco gospoda namestnika:
1.	ali je pri volji, vplivati na to, da se bodo mnogoštevilnim članom vkup-nosti razrednega premoženja v Veržejn od strani c. kr. okr. glavarstva v Ljutomeru zaradi prestopka pašne prepovedi sicer pravomočno naložene nezmerne globe, v kolikor še niso vplačane, spregledale?
2.	ali je pri volji, podrejenim pol. oblastim pri nalaganju in izterjavanju glob priporočati človekoljubno postopanje ?
Gradec, 21. septembra 1909.
Dr. Vekoslav Kukovec.
* Mi* i
Za ormoški okraj.
Predlog poslanca dr. Vek. Kukovca v zadevi podpore za ormoški okraj v štaj. deželnem zboru.
27.	Franc Žabota plačal 34 kron 92 v., še plačati 65 K.
28.	Ana Prelog globe 2 K, zapora 24 ur.
29.	Martin Ferenc globe 14 K, zapora 2 dni.
30.	Marija Aleksič globe 20 K, zapora 24 ur.
Jožefu Janežiču se je zaradi globe 1 K zarubila 1 svinja. Ker je ob priliki prodaje svinja Jožefa Janežiča bila bolna, je eksekutor protipostavno za-rubil tamkaj shranjeno svinjo, last tretje osebe, Marije Janežič, katera svinja je bila vredna 12 K, a se je izvršilno prOdala samo za krone.
Tako okr. glavarstvo v Ljutomeru globe nalaga in izterjava.
Letos na binkoštno soboto je vladalo v Veržeju vsled mnogoštevilnih po zgornjem vzorcu izvršenih rubežev najpotrebnejše živine in žita tako splošno razburjenje, da se je le čuditi, da ni prišlo do nemirov in krviprelitja.
Tako postopanje pač ni skladno z ulogo moderne države kot dobrodelne naprave. Namesto skrbi in dobrohotnega pouka nezmerne globe, ki s premoženjskimi razmerami dotičnih niso v nikakem razmerju, in zapori! To se pravi: tirati ubogo ljudstvo v obup. Lesni špekulanti, ki bodo kmalu celo Pohorje oropali gozdov in je opu-stošili, špekulirajo pri vedoma izvršenih prestopkih gozdnega zakona po običajni praksi na malenkostne globe in imajo pri tem velike dobičke, pri ubogih gladujočih kmetovalcih v Veržeju pa se od strani naše preskrbne c. kr. pol. oblasti zaradi povrh še dvomljivih prestopkov izvršujejo pravcate konfiskacije premoženja. In pri tem ni nobenega ozira na to, da so prizadeti v stiski in da mislijo, da se poslužujejo le svojih podedovanih pravic, če svoje edino premoženje, svojo živino, kakor prej skozi desetletja nemoteno, tudi nadalje pošiljajo na skupni jim solastni pašnik.
Da je pristojnost politične oblasti tozadevno jako vprašljiva, izhaja iz okolnosti, da se je glasom poravnave s. št. C 45/9/7 v letošnjem poletju naenkrat pri c. kr. okr. sodniji v Ljutomeru v isti preporni zadevi dosegel dogovor spornih strank, glasom katerega naj o delitvi in porabi razrednega premoženja tržanov v Veržeju po posredovanju štaj. dež. odbora končno » odloči komisija, ki se ima sestaviti na podlagi deželnega zakona o agrarnih operacijah.
Naenkrat sta torej pristojna sodišče in deželni odbor.
Iz tega je razvidno, da je bilo dostopanje politične oblasti v tem slučaju skrajno trdo in naravnost nečloveško.
Pa kakor hitro je bil Dragutin prost, je poskočil, prodrl krog zbranih ljudi in bliskoma pobegnil s hodnika. Majda videča, da Kendr krvavi, je klicala ljudem, naj hite po zdravnika, in ga je peljala v sobo. Tresla se je kakor list in plakala.
„Kaj Vam je storil?" je prašala tresoč se kakor v mrzlici.
„Presekal mi je oko", je vpil Kendr in skušal z vso silo potlačiti ostro bolečino.
„Oh, zakaj sem vas klicala", je jadikovala. -Sama jaz sem kriva. Naj bi bil rajši mene ubil, bi bil vsaj konec tem mukam."
Slab usmev se je pokazal naKen-drovem licu.
„Ne, ne, milostiva gospa", je govoril mehko. „Zaradi tega očesa bom še živ in vi ste še vendar premlada, da bi naj končali pod roko takega podleža. Pomirite se in pojdite v svoje stanovanje. Danes se vam tega divjaka ni treba bati in meni bo že dal zdrav-
V podporni zadevi glede sodnega okraja Ormoža imamo že jeden predlog. Da se nahaja resnično v veliki bedi, kaže oficijelno dognana cenitev poškodb, ki govori o 1,400.000 kronah, tako jasno, da mi ni treba z utemeljevanjem nadalje zgubljati besedi. Največje važnosti pa je vprašanje, komu se naj dovolijo podpore, v kateri obliki in na kakšen način. Posebnost krajevnih razmer in posebnost ujme zahteva, da se opusti navadna šablona dajanja in razdeljevanja podpor za poškodbe pri vremenskih ujmah.
Predvsem je treba paziti na to, da je veliki odstotek poškodovancev iskati med viničarskimi in težaškimi rodbinami. Bilo bi tedaj nepravično, ako bi se mislilo samo na posestnike, dočim bi viničarji, katerim so vsled razbitih streh bili uničeni pridelki za živež sebi in živini, ničesar ne dobili. To tem bolj, ker dobivajo v teh krajih viničarji in težaki svoje plačilo v tem, da se jim prepusti kos zemlje v obdelovanje na lasten račun iri nevarnost, deloma pa se jih plačuje po donesku vinograda. Da bi pa posestniki sami kaj dali viničarjem od lastne male podpore, ni misliti. Poseben ozir na one, ki nimajo lastne posesti, je torej le zahteva pravičnosti.
Kar se pa tiče oblike, v kateri se bode delila podpora, je tudi treba nujno paziti na posebnost škode in krajevnih razmer. Ako se bodo delila živila, bode zadelo to na velike tehnične težave, zahtevalo velikih žrtev in vendar ne bode nikdo zadovoljen. Strehe so se večinoma že popravile in pride torej tukaj le denarna podpora vpoštev. Razdeljevanje pšenice ali rži bi ne imelo veliko smisla, ker bi se moralo to zrnje takoj prodati; prebivalstvo si ne more privoščiti pšeniČ-nega kruha, temveč jč koruznega. Kako
nik potrebno pomoč."
A Majda se ni dala odpraviti. Sama je bežala po vodo in dajala na rano mrzle obkladke. Kendr ji je to pustil. Imel je nekak razkošen občutek, ko so se ga dotikale njene mehke male ročice. Včasi se je z zdravim očesom ozrl na njo in videl je njeno globoko sočutje, skrb in nežnost. Njegov tihi, vedno na samoto navajeni značaj je čutil razkošje ob navzočnosti bitja, ki je nežno zanj skrbelo.
Šele ko je prišel zdravnik, pregledal rano in jo obvezal, ga je ubogala in šla v svojo sobo. Kendr ni spal in je premišljal o današnjem dogodku. Njegove misli so se gibale okrog Štefana in njegove žene. Kako nasprotje! Na eni strani nežnost, na drugi surovost. Na eni strani srce, pristopno vsem čutom, na drugi duševna otopelost. Tu nizke strasti, tam vzvišena plemenitost.
Šele proti jutru je malo zaspal. Ko se je zbudil, mu je sluga naznanil,
bi se tudi našel za razdeljevanje primerni ključ ? Prebivalstvo je enoglasno mnenja, da se naj dele državne in deželne podpore v denarju.
Pri določevanju podpore naj pomagajo oblastim zaupniki, podpore pa naj dele oblasti naravnost, da ne bode nezaupanja in prepirov.
Visoki deželni zbor skleni, da se naj ozira pri delitvi podpor za ormoški okraj tudi na viničarske in težaške rodbine in da se naj državne in deželne podpore razdele v d e-nar j u.
V Gradcu, dne 22. sept. 1909.
Dr. V. Kukovec.
Jz političnega sVda.
Štajerski deželni zbor.
Minoli četrtek je nemška večina odklonila predlog posl. Benkoviča za podporo po toči v celjskem glavarstvu, ker je Benkovič utemeljeval svoj nemško stavljeni predlog slovenski. Vsled tega je nastalo med slovenskimi poslanci veliko razburjenje. — Dr. Kukovec je v tej seji vložil interpelacijo v zadevi slovenskih napisov v Mariboru in predlog za ustanovitev meščanskih šol v Trbovljah, Žalcu in Št. Jurju ob juž. žel. — V tej seji je dež. glavar tudi grdo razžalil slovenski narod z neko izjavo, v kateri je za-ničljivo govoril o slovenskem jeziku. Vsled tega je nastal vihar med slovenskimi poslanci. Nemci so predlagali, da se spremeni poslovni red; sprememba bi seveda v prvi vrsti zadela Slovence v tem oziru, da bi jim onemogočila odločen nastop proti nasilnosti nemške večine. — Nato je posl. Ozmec utemeljeval svoj predlog za podporo ptujskemu okraju. Kako klerikalci resno mislijo s svojim bojem za pravice slov. jezika v dež. zboru, kaže dejstvo, da je Ozmec govoril — nemški!! Doslednost! — V petkovi seji je zopet prišlo do kravalov, ker je dr. Benkovič čital slovensko interpelacijo zaradi znanih izgredov nemških turnarjev v Hrastniku. Dr. Kukovec je vložil interpelacijo v zadevi okrajne ceste v Hrastniku, nadalje pa dva predloga in sicer za železnico Polzela-Kamnik in Rečica-Gornjigrad. — V seji v torek 28. t. m. je govoril dr. Kukovec, ki je utemeljeval svoj predlog za podporo po toči poškodovanim prebivalcem ormoškega okraja. Povdarjal je, da ta podpora ni nobena miloščina, kakor se to nekaterim nemškim poslancem zdi, ker to, kar ti prebivalci morda zdaj dobijo kot podporo, v prihodnjih letih itak v obliki najrazličnejših davkov stoterno poplačajo. Ostro se je zavzel govornik za to, da se ima
da so izven nekaterih častnikov pra-šali po njem tudi Majdini roditelji in tudi ona sama.
„Ali so odšli?" — je vprašal hlastno.
„Cakajo v stanovanju tu zraven in prosijo dovoljenja, da smejo vstopiti."
„ Pomagaj mi obleči se in potem pokličeš", je rekel in se naglo oblačil.
Ko so vstopili, je obstal njegov pogled na Majdi. Bila je bleda in sledovi joka so ji ostali na licih. Ganjen je podal njen oče Kendru roko in se mu zahvaljeval za obrano hčerke.
„Ne zahvaljujte se, gospod Jova-novič, to je bila moja dolžnost. Sploh pa imate tudi vi mnogo odpustiti, ker vam je prizadjal častnik večjo bolečino ko meni. Sramota je to za celi naš stan."
„Samo da imam svoje dete", je rekla gospa Jovanovičeva in solze so jo polile. „A vi boste zdaj siromak."
„Če ima človek le še eno oko, lahko čisto dobro živi", se je nasmejal
podpora deliti v denarju in tudi viničarjem in težaškim rodbinam ter od političnih oblasti, da ne bo prišlo zopet do prepirov v občinah. Ostro je tudi govoril dr. Kukovec proti nakani Nemcev, da bi se določila nemščina kot edino pripustni razpravni jezik v dež. zboru. Povdarjal je, da bi to naravnost nasprotovalo cesarskim naredbam. — V tej seji je ptujski pek Ornig napadal dr. Kukovca, ker je ta Nemcem očital, da se premalo ozirajo na slovenski del dežele. — V včerajšnji (sreda) seji je utemeljeval dr. Korošec svoj predlog za uvedbo splošne in enake volilne pravice za deželni zbor. Prišlo je do hudih spopadov med klerikalci in dr. Kukovcem. Ta jim je namreč v obraz povedal, da s predlogom itak ne mislijo pošteno, ampak da je samo pesek v oči.
V	torek so se izvršile tudi volitve v politi čni odsek. Izmed Slovencev sta izvoljena dr. Jankovič in dr. Korošec. — Med poročili deželnega odbora, ki so se odkazala finančnemu odseku, je omeniti donesek dežele za penzijski zakladi distriktnih zdravnikov (100.000 K). — Med predlogi in interpelacijami je omenjati predlog dr. Kukovca za postavno določitev poučnega jezika v ljudski šoli. Slovenski otroci se smejo poduče-vati le v slovenskem jeziku! Poslanec Einspinner je predlagal ustanovitev stavbeno - lončarske šole v Radgoni; posl. Ornig in Wastian preložitev deželne kleti v Gradcu v Gosiposko ulico; posl. Jodlbauer in tt. nov red za posle; posl. Wellenhof in tt. zarad i počasnega izplačevanja dež. podpor reziervistom. — Celjsko okr. sodišče zahteva izročitev dež. posl. dr. Benkoviča, ker je imel brez dovoljenja oblasti shod pod milim nebom. — Vložana je prošnja občine Godomerci za gradnjo studenca v Bo-dislavcih.
V	češkem deželnem zboru so se do 28. tm. vršila pogajanjai med voditelji Nemcev in Čehov. Ta dan so Čehi končno izjavili, da so pogoji in zahteve Nemcev zanje nesprejemljive. Češki deželni zbor se bo odgedil in pozneje najbrž razpustil.
u Državni zbor namerava vlada sklicati 19. oktobra. Govori se, da bo državni zbor razpuščen, če se bo pokazalo, da vsled odpora nekaterih oso-bito slovanskih sirank ne bo mogel delati. Na drugi strani pa se vlada razpusta vendar nekoliko boji, ker ve, da bodo prišli potem v zbornico še bolj odločni poslanci.
V	kranjskem deželnem zboru, ki se je sešel 23. t. m. se je v prvi vrsti dr. Sušteršič pritoževal, da vlada ne da iz melijoracijskega zaklada nič za izboljšanje kranjskega kmetijstva, odnosno za vodovode na Krasu in
Kendr.
„Ne pozabim vam tega nikdar, gospod nadporočnik", je dejala Majda s tako resnim glasom, da se je Kendr kakor presenečen nanjo ozrl.
„To mi bo najlepše plačilo", je dejal toplo. „Tudi jaz se bom rad spominjal na vas, milostiva gospa."
Potem se je še razgovarjal z Maj-dinimi roditelji in le redko se je obrnil k Majdi, ki je tiho stala tu in se otožno včasi ozrla nanj, a hitro zopet v tla. Čez nekaj časa je javil sluga, da je zopet prišlo več častnikov. Jo-vanovičevi so se priporočili in še prosili dovoljenja, da bi se smeli vsak dan bodisi osebno, bodisi po slugi povprašati po njegovem zdravju. Srčno jih je vabil in jim pri odhodu stisnil roke. Ko je stisnil Majdimo roko, je zopet občutil oni blaženi občutek, kakor ko se je sinoči dotikala njegovega lica. Ves omočen je obrnil glavo strani in bil vesel, ko je zagledal častnike.	Dalje prihodnjič.
\
v Beli Krajini. Predloženih je mnogo zakonskih načrtov. — V petek sta se obravnavala predloga prof. Jarca in dr. Tavčarja. Prvi (klerikalec) predlaga, naj se zakonitim potom določi učni jezik na javnih ljudskih in meščanskih šolah na Kranjskem, dr. Tavčar (naprednjak) pa, naj deželni odbor izdela načrt zakona o slovenščini kot izključnem učnem jeziku na vseh kranjskih ljudskih šolah izvzemši kočevski okraj. Obema predlogoma se je priznala nnjnost. Predlog je bil odgovor na postopanje Nemcev na Nižjem Avstrijskem, ki hočejo uničiti češke šole s tem, da ho-čeio zakonsko določiti nemščino kot učni jezik na vseh nižjeavstrijskih javnih šolah.
Portugalski kralj Manuel se namerava oženiti z najstarejšo hčerko angleškega vojvoda Fife, zeta angleškega kralja Edvarda. Nemškim listom to ni nič posebno povolji, ker se jim zdi, da bo tako angleški kralj dobil velik vpliv na portugalskem dvoru.
Ogrsko ministerstvo je odstopilo 25. tm. Dne 28. tm. pa se je sestal ogrski državni zbor. A zasedanje se je takoj odgodilo do 5. okt., do katerega časa bi se naj sestavila nova vlada.
Vojaška zarota v Črni gori? — Današnji jutranji nemški listi poročajo, da se je zarotil del črnogorske armade proti vladarski rodbini. Zaroto so še pravočasno odkrili. Ta vest je zelo neverjetna.
Volitve iz splošne kurije na Goriškem so se vršile 26. tm. Oddanih je bilo v slov. delu dežele 21.219 glasovnic; veljavnih 21.051, neveljavnih 89. Dobili so: agrarno-napredni kandidati: dr. Franko 9358, Kfiznič 9429, Štrekelj 9343 glasov; klerikalni: Fon 10*471, Jerič 10.534, Man-freda 10.477 glasov; socijalisti: Marica 1181, dr. Turna 1188, Vrčon 1183; (Kocijan 25); absolutna večina 10.527 glasov, klerikalec Jerič torej z večino sedem glasov izvoljen. Ožja volitev se vrši dne 5. oktobra med dr. Frankom in Križničem na eni ter Fonom in Man-♦redo na drugi strani. — Zanimivo je vsekakor, da je med klerikalnimi kandidati politično najbolj neznani in najmanj izobraženi Jerič dobil največ glasov in celo prodrl. (Kakor pri nas — Terglav!!)
Gospodarji paberki.
Vinogradniki!
Pozor ob trgatvi na §. 5. in §. 7. vinske postave!
Letošnja trgatev bode gotovo zapeljala mnogo vinogradnikov do na-pravljanja pijače za dom z nalivanjem vode na tropine in deloma tudi do zboljšanja mošta s sladkorjem. Vzrok temu je pač pomanjkanje sadja in pa neugodno vreme v zvezi z raznimi uimami.
Oboje je pametno, oboje je tudi dovoljeno.
Pametno je napraviti izvleček tropin od grozdja za dom, ker vsakteri gospodar rabi za dom mnogo pijače, a mora skušati, da večji del pridelanega vina spravi denar. Kakor se že sedaj kaže se bode letos v naši državi pridelalo povprečno mnogo manj vina kakor lani, zato bodo cene zopet poskočile, in tem manj si bo mogel,vinogradnik privoščiti dražjega vina zase. Pametneje je pa, iz tropin, ki so pridelek vinogradnika, napraviti pijačo za dom, nego iz kupljenih manj vrednih snovi.
Pametno je tudi, v gotovih slučajih dodati moštu sladkor. Zlasti ker po nimah poškodovan trs in grozd da preklislo, preslabo, samoposebi skoraj neporabno in manj trpežno vino. Večina grozdja na sicer nepohabljenem trsju pa zna letos tako slabo dozoreti, da bode porabljivost vina tudi zelo znižana. Sladkor sicer stane denar, pa pametno vporabljen vrednost ne le ohrani, ampak jo zelo zviša, tako da
se izborno poplača Seveda je treba sladkanje mošta primerno omejiti in stvari ne pretiravati, ter le v neizogibnih slučajih umetno vmes posegati.
V vseh teh slučajih pa se treba držati predpisov postave, drugače imaš lahko namesto dobička izgubo, namesto gospodarskega vspeha te lahko zadene sramota in občutna kazen. Postava je postava in kdor je ne upošteva, v si je lahko vedno svest posledic nje strogosti. Pamet je boljša ko žamet, pravijo. Kdor izpolnjuje predpise, ki ga nič ne stanejo, lahko vsako nepričakovano revizijo (pregledovanje), ki se lahko vsak čas vrši, mirno in brezkrb-bo prenese. Kdor pa ne upošteva §. 5. vinske postave glede slabega vina, je vedno v nevarnosti, da ga zadene kazen v denarju do 1000 K, ki je pa obenem spojena z zaporom — do 1 mesca.
Kdor dela domačo pijačo od vinskih tropin, bodisi da dela samo z nalivanjem vode pri nas takoimenovano pikolo, bodisi da jo zboljša tudi z dodatkom sladkorja in dela takoimeno-vani petijot, bodisi gospodar ali vini-čar, ne da bi izpolnil predpise § 9. vinske postave, na tega preži kazen do 200 K denarne globe ali 14 dni zapora. Postavni predpisi imajo namen nadzorovanje olajšati in vsako zlorabo v korist splešnosti omejiti. Ta namen zahteva strogost tudi v malenkostnih slučajih.
Kakšni pa so ti predpisi?
Kdor hoče zboljšati mošt s sladkorjem, na] si prečita §. 5. vinske postave, katero mora imeti nabito v svoji kleti. Po tem paragrafu je dovoljen dodatek sladkorja le vsed posebnega dovoljenja politične oblati I. inštance. Za tako dovoljenje morajo prositi od slučaja do slučaja ali posamezne osebe ali občine ali druge korporacije. Letos, ko bo menda v nekaterih občinah sladkanje splošno potrebno, bi kazalo, da izprosijo dotične občine skupno vsem svojim vinogradnikom tako dovoljenje. Prošnje so kolka proste. V prošnjah, katere se tičejo zboljšanja mošta s sladkorjem, se primerni čas pred trgatvijo navedejo vzroki, zakaj se smatra tako zboljšanje za potrebno, in pa kraji, od katerih se mošt namerava zboljšati, ne pa množina mošta in sladkorja, ker je pred trgatvijo to še neznano. Le v slučajih, kadar je trgatev in sladkanje posebno nujno potrebno, n. pr. po kaki toči, se priloži prošnji tudi potrdilo občine o dotični uimi.
Na podlagi takega pridobljenega dovoljenja se sme moštu dodati sladkor od početka trgatve pa do konca novembra dotičnega leta. Od tega roka naprej treba za vsak slučaj zopet prositi za dovoljenje za sladkanje gotovega vina in v tozadevni prošnji poleg utemeljevanja navesti tudi množino vina, množino sladkorja in za sladkanje določeni čas. Kdor je pa na podlagi dovoljenja za mošt sladkor dodal, naj do 15. dec. istega leta naznani, koliko mošta in s katero množino sladkorja ga je izboljšal.
Kdor je izboljšal mošt ali vino s sladkorjem, naj prečita §. 7. vinske postave, da se izogne strogosti §. 11. in 12. postave za živila.
Vino, ki se je tako zboljšalo, se pri prodaji ne sme več imenovati naravno ali pristno vino, temveč kratkomalo le vino.
Za zboljšanje mošta ali vina se sme rabiti edin o le stadkor, ki je navadno od škroba itd. Tudi se sme sladkor le v moštu ali vinu topiti, zato je svariti pred raztopljenim sladkorjem, ki se včasi v podobi sirupa prodaja. To vse bi se kot popačenje strogo kaznovalo.
§. 9. vinske postave dovoljuje na-pravljanje pijače za dom iz vinskih tropin. Ker se pa zna napravljanje take pijače za dom (ki se nikakor bodisi sama bodisi v zmesi ne sme prodajati) včasih zlorabljati, je veže naša nova vinska postava na sledeče predpise:
1.	Do 31. januarja vsakega leta se mora javiti občinskemu uradu, ko-r liko take pijače se je napravilo in za koliko oseb.
2.	Posoda, v kateri se taka pijača napravlja ali shrani, mora biti zaznamovana z vidnim neizbrisnim križem in pa z jasnim napisom.
Ti predpisi veljajo enako za one, ki delajo v malem, kakor za one, ki delajo na debelo. Izgovori, da se naj tam gleda, kjer se dela na debelo, ni-
majo za prizadete pred postavo nobenega pomena. Vkloniti se ji mora eden kot drugi.	J. Belle.
Kako je pripraviti nove sode za vino ? V lesu novih sodov, in najsi so ti hrastovi ali kostanjevi, se nahaja mnogo čreslovine, ki se mora odpraviti, če se naj mošt ali vino ne skazi. Nekateri mislijo, da se sme mošt brez škode vlivati v nove sode, ali to je krivo. Niti mošt niti vino ne sme priti v nepripravljene nove sode; čreslovina se mora izprati, predno se sodi nali-jejo. Izpirajo pa se sodi navadne velikosti na dva načina. Ali se napolni sod s studenčnico, le-to pusti en teden v sodn, potem pa izpusti, in to tako dolgo ponavlja, da je končno voda popolnoma čista in brezokusna, ali pa se v sod vlije vrele vode (na 1 štrti-njak 50 1), v Koji se je bilo raztopilo sode (na 50 1 1 kg) ter se obrača sod na vse strani, končno voda izlije, dokler je še topla, in tudi to ponavlja tako dolgo, da je voda, ko priteče iz soda, takšna, kakoršna se je vlila v sod. Navsezadnje je sod treba še z mrzlo, čisto vodo izplakniti in z vinom zakuhati. Veliki sodi se izpirajo z mrzlo vodo, koji se je pridejalo na 100 1 2 kg sode; čez 1 teden je vodo izmeniti in to ponoviti, dokler ne postane voda čista. Vkljub vsej previdnosti se naj v nove rode vliva vedno le mošt.	„G. N."
Kako je za vino pripraviti sode, v katerih je bil sadjevec, ali kis, ali clkasto vino i Pravzaprav spadajo sodi, v kojih se je vino scikalo (ski-salo) in sodi, v kojih je bil kis, k nezdravim, ker se vino v njih skvari, če se jih ni prej pripravilo. Take sode je večkrat s sodo izkuhati, in predno se z vinom napolnijo, zažveplati. Skisani sodi so vinu < mnogo nevarnejši, nego se navadno misli. — Če hočeš sod, v kojem je bil sadjevec, rabiti za vino, ga s sodo izkuhaj in obračaj, potom pusti v njem stati par dni mrzlo vodo in nazadnje ga zakuhaj z vinom! — Če pa hočeš rabiti sod za belo vino, v kojem je bilo poprej rudeče vino, ravnaj ž njim ravno tako, samo da ga najprej, torej predno ga še zakuhaš s sodo, zakuhaš z vrelo vodo, koji v sodu priliješ solne kisline (Salzsaure), ki jo dobiš v lekarni. Za 1 hI vzemi cMLl vode in 1/4 1 solne kisline.
»G. N."
Kako je pripraviti za vino nezdrave stare sode? Za nezdrave sode se navadno smatrajo tisti, ki so ali plesnivi ali pa suhi. Ako je plesnivec žolte barve in les pod njim črn, se ne da odpraviti in sod ni za nobeno pijačo; vsaka dobi po njem tak okus, da je ni mogoče piti. Le ako je ples-njivec bel in les pod njim ne črn, se da odpomoči. V tem slučaju se mora iz soda vzeti eno celo dno in sod s trdo krtačo in mrzlo vodo dobro osna-žiti; pri tem je tudi poiskati špranje in razrezati vse mehurje. Potem se sod zopet zaveči in izpira, kakor da bi bil nov. Ali: Daj v sod nengašenega apna (v 1 pol. 1 kg), ugasni ga v sodu, ko-taj sod na vse strani in ga nazadnje splahni. V obeh slučajih pa sod nazadnje še zakuhaj z vinom. — Suhi postanejo sodi, če del j časa na suhem kraju odprti ležijo. Suh sod da vinu zopern okus. Tak sod se mora večkrat s kropom in končno z vinom zakuhati,
„G. N."
Kako se pripravijo za vino zdravi stari sodil Kadar se je zdrav star sod izpraznil, ga je ali z drobnim prodcem ali pa z verigo tako dobro izmiti, da voda, s kojo se je nazadnje izplahnilo, teče popolnoma čista iz njega; nato se ta-le postavi tako na pilkino luknjo, da voda do dobra izteče in se sod nekoliko usahne (tudi čepova luknja naj je odprta); ni pa treba, da se popolnoma posuši. Nato se ga s čistim (ne cvetličnim) žveplom zažvepla (na polovnjak ena tretjina, na štrtinjak ena polovica režnja), dobro zabije in na ne presuhem prostoru shrani. Pri malih sodih je žveplanje črez 4, pri večjih črez 6 do 8 tednov ponavljati. Predno se sod nalije, ga je vsekakor treba dobro izmiti in zakuhati. Če se je s sodom že dalje nego 1/2 leta tako ravnalo, je treba, predno se ga vzame v rabo, ga ali kakor nov sod z mrzlo vodo izpirati, ali pa s sodo izkuhati.	„G. N."
Uživajte jabolka! Nikdar se ne more to zadosti priporočati. Jabolko čisti kri ter s svojo množino fosforja hrani in krepi mozeg.
BelcžKc.
Klerikalni junaki. Minoli pondeljek bi se imela vršiti pred porotno sodnijo v Mariboru obravnava proti Cenčiču, odgovornemu uredniku mariborske ..Straže", dalje proti Rakoviču, odgovornemu uredniku ..Slovenskega Gospodarja", proti patru Anzelmu Murnu iz Nazarja in proti župniku Gomilšeku v Št. Petru na Medv. Selu, proti vsem zaradi razžaljenja časti, ki so ga zagrešili v zgoraj imenovanih listih. A ti junaki, ki znajo sicer prav pridno žaliti, pa so se, predno so se, jim mogla dostaviti vabila k razpravi, poskrili, tako da razuu Gomilšeka nobenega ni bilo dobiti, in nihče „ni vedel"1, kam je kateri šel. Gomilšek pa je tudi lepo prosil za odložitev obravnave, češ, da ni mogel nabrati dovolj dokazov zoper tožitelja. Lepi bratci to! Dr. Korošec mora imeti svoje dopada-jenje nad njimi!
„Le en stavek slovenski." »Slovenec" od torka zlobno zahrbtno poroča, da je dr. Kukovec ta dan v dež. zboru štajerskem pri utemeljevanju svojega predloga za ormoški okraj govoril „le en stavek slovenski", češ glejte ga, tako malo spoštovanja ima do slovenščine. V nasprotju s tem pa zopet zlobno povdarja, da je poslanec Vrečko utemeljeval svoj predlog »popolnoma v slovenskem jeziku". Nad vse resnicoljubni »Slovenec" pa je »pozabil" svoj čas poročati, da so Ozmec, Roškar in Jankovič pri utemeljevanju svojih predlogov tudi govorili vsak samo po en stavek slovenski, in še bolj je »pozabil" poročati sramotno dejstvo, da se je poslanec Vrečko na koncu svojega »slovenskega" govora v nemško prečitani izjavi opravičil, da ne zna nemško. O j ta pozabljivost!
n Nemščino kot postavno določeni razpravni jezik v štajerskem deželnem zboru bi radi upeljali Nemci in je poslanec Wastian že stavil tozadevni predlog. Ko pa so Nemci videli enodušni odpor proti temu na slovenski strani in da bi se pri tem deželni zbor razbil, so predlog rajši umaknili. To je bilo edino pametno: pravice, v deželnem zboru tudi slovenski govoriti, si Slovenci pod nobenim pogojem ne pustimo vzeti. Prej gre deželni zbor rakom žvižgat!
n Nastop klerikalnih poslancev v deželnem zboru je tako klavern,da jih že vse pomiluje. Pravijo, da se borijo za pravice slovenskega jezika v deželnem zboru, ker (nekateri!!) utemeljujejo svoje predloge deloma ali pa popolnoma slovenski. Kak je ta njihov načelen boj, kaže dejstvo, da je poslanec šmarsko-rogaškega okraja Vrečko v torkovi seji najprej govoril slovenski, potem pa na koncu prečital nemško izjavo, v kateri se je opravičil, da je govoril le slovenski, ker nemški ne zna. To je tisti »načelni" boj! Tudi drugače klerikalni poslanci danes delajo tako, jutri že drugače. Sami ne vejo, kaj bi radi, ker nimajo jasno določenih ciljev pred seboj. To Vam je siromaštvo duha, da je strah! Pa oni so »cvet klerikalne armade"!
n Klerikalni deželnozborski poslanci in dr. Kukovec. V zadnji številki smo jasno dovolj povedali, da klerikalni poslanci v dež. zboru edinega zastopnika narodne stranke dr. Kukovca naravnost prezirajo in nočejo imeti ž njim nobenih stikov, kar pa seveda njega prav nič ne boli, ker bo on sam brez njih vsaj toliko dosegel kakor vseh- 12 klerikalnih poslancev skupaj. Seveda mora dr. Kukovec, ker ga slovenski klerikalni poslanci nočejo podpirati, iskati podpore za svoje predloge pri onih poslancih, ki nam Slovencem niso naravnost sovražni, in to so danes socijalnodemokratični poslan-
ci. Zato je brez pomena vse hujskanje proti dr. Kukovcu in kaže samo strašno jezo klerikalnih petelinov, da tudi brez njih di. Kukovec zna izvrševati svoje poslanske dolžnosti.
u Kako se razmetava v Gradcu z denarjem ? Pred 7 leti je sklenil štaj. deželni zbor, da se sezida izven Gradca v Štiftingtbalu velika deželna bolnišnica, ker stara ni več zadostovala. Stroški za stavbo so bili prora-čunan na čez 10 miljonov ki on. Letos bi morala biti stavba gotova. Sedaj pa se je izkazalo, da bo stavba gotova šele čez štiri leta in da bo proračun prekoračen za več miljonov kron. Tako se dela v Gradcu, tako se tam siplje naravnost brezvestno in lahkomiselno denar na vse vetre — če. pa se gre za to, dati slovenskemu delu dežele kako podporo, pa so nemški kričači slepi in gluhi!
o Skromni Roškar. Dež. poslanec Roškar je iz neznanih vzrokov pred kratkem priznal nemško »nepristra-nost" pri delitvi deželnih podpor. Ko je v torek dež. posl. dr. Kukevec opravičeno ostro grajal nemško prist^anost v tej zadevi, za katero nam pač še ni treba navajati dokazov, mu je nemški posl. Franz zaklical, da je Roškar priznal nemško nepristranost, na kar mu je g. dr. Kukovec odvrnil, da če je to skromni Roškar storil, on tega ne more.
u Blede se mu . . . komu? Linhartu v »Štajercu." Pobič je imel strašne sanje; pomislite: Slovenci zahtevajo, da se njihov jezik spoštuje; Slovenci zahtevajo, da se mora za Slovence pri vseh uradih, kjer imajo opraviti, slovensko uradovati, da morajo biti za Slovence tam slovenski uradniki; ali ni to „veleizdajsko" ? Pomislite nadalje: Slovenci zahtevajo za se slovenske šole, gimnazije, meščanske šole, realke itd. f f t Bog se nas usmili! Linharta je v sanjah skoro kap zadela. Vrglo ga je iz postelje — in v jezi, da mu ti prekleti bindišar-ski prvaki še spanje motijo, se je vse-del k mizi in „s svojo srčno krvjo" je napisal v zadnji številki ptujske cunje članek, v katerem imenuje vse slovenske zahteve po pravičnosti nasproti slovenskemu jeziku — „veleizdajstvo." In v tej strašni jezi se je parkrat tako debelo zlagal, kakor zna lagati samo Linhart, ta smešni reuegat: trdi namreč, da na 10.000 slovenskih prebivalcev pride 400 gimnazijskih dijakov. Po njegovem računu bi imeli Slovenci 20.000 gimnazijcev. Lep račun, fante Linhart, kaj?? Samo da nisi pomislil, da bi rabili za te najmanj 50 gimnazij, nimamo pa niti ene! Linhart, heil dir!
z Vojaški novinci gredo letos po naredbi vojnega ministerstva te le dni pod zastavo: enoletni dobrovoljci 1., nadomestni rezervisti 5. in drugi 7. oktobra.
o Uspeh konjerejca. Posestnik Fer-Pinand Kaufmann v Gaju pri Trbojah (Gai bei Trofaiach) je prodal dva nedorasla žrebca domače reje državi za 8000 kron.
o Vreme v oktobru: Po Briigel-sovem vremenskem koledarju bodo prve dni oktobra lepe, tople in solnčne. — Padavin ne bo, pač pa zjutraj in zvečer goste megle. Od 4. bo izvanredno čist in prozoren zrak, pa hladno in suho vreme. Noči prav mrzle in me-glovite. Od 14. se bo vreme kalilo in sledile bodo padavine. Temperatura bode boljša. Čez nekaj dni pa zopet čisto in mrzlo vreme. Dnevi od 17. ali 18. do 24. so čisti, suhi in hladni, zvečer in zjutraj mnogokje megloviti. 28. oktober je kritičen dan: niso izključeni potresi in nesreče pod zemljo tega ali prihodnjih dveh dni. Slabo vreme se pa prične že 25. in bo trajalo do konca.
a Razglas c. kr. finančnega ravnateljstva za Štajersko v Gradcu z dne 17. septembra 1909 štev. 23.901 v zadevi obrokov za vplačilo neposrednih
davkov v IV. četrtletju 1909: Tekom IV. četrtletja 1909 postanejo neposredni davki na Štajerskem dotekli, oziroma plačljivi v naslednjih obrokih:
I.	Zemljiški, hišno - razredni in hišno-najemninski davek ter 5-odstotni davek od najemnine onih poslopij, ki so prosta hišno - najemninskega davka in sicer:
10.	mesečni obrok dne 31. okt. 1909
II.	„ „ „ 30. nov. 1909 12. „ „ „ 31. dec. 1909
11.	Občna pridobnina in pridobnina podjetij, podvrženih javuemu dajanju računov: 4. četrtletni obrok dne 1. oktobra 1909. III. Rentnina iu osebna dohodnina, v kolikor se ti davki ne pobirajo na račun državne blagajnice potom odbitka po osebah, oziroma bla-gajnicah, ki izplačujejo davku podvržene prejemke in sicer 2. polletni obrok dne 1. decembra 1909. Ako se navedeni davki, oziroma pripadle deželne doklade ne vplačajo najkasneje 14 dni po preteku zgoraj omenjenih plačilnih rokov, tedaj se morajo plačati tudi zamudne obresti in sicer ne samo od državnih davkov, ampak v smislu postave z dne 15. januvarja 1904. leta dež. zak. broj 17 tudi od deželnih doklad, če skupna letna dolžnost na dotičnem državnem davku preseže znesek 100 K; zamudne obresti znašajo od vsakih* 100 K dotične dolžnosti in za vsak zamujen dan 1—3 vin. in se morajo izračuniti ter z davki vred plačati od dne, ki sledi zsror naštetim rokom do vštetega dne vplačila zapadle dolžnosti. Ako se davčna dolžnost ne vplača v 4 tednih po preteku plačilnega roka, iztirja se ista s pripadlimi dokladami in z doteklimi zamudnimi obresti vred potom predpisanega prisilnega postopanja.
d „Konjerejec" in slovenščina. C. kr. družba za konjerejo na Štajerskem izdaja za svoje slov. društvenike na Spod. Štajerskem društveno glasilo tudi v slovenski izdaji. List urejuje, kakor je videti na zadnji strani, društveni tajnik vitez Tavera, ki skoro gotovo ne zna slovenski. Zato prestavlja nemško izdajo (slovenska je samo kopija nemške) gotovo kdo drug, ki pa piše tako škandalozno slovenščino, da pride slovenski bralec v zadrego, ali bi se jezil ali smejal. Za vzgled naj služi sledeči primer:
„Kakomoremo novoovesin novo seno konjem pokrmiti. Ne more se dokazati, da ima pokrm-ljenje nove ovse vedno slabe nasledke, gotovo pa je, da nova, še ne zadosti osušena oves je težje prebavna in zavoljo tega manj dobra, kar pri delu povzroči hitrejše opešanje in lahko potite v. Tudi potem včasih nastajajoče želodčne in črevne bolezni z koliko in drisko moramo brezdvomno na večjo neprebavnost nove ovse nazaj privesti. Ako se pa hoče izgub očuvati, bode vedno uganjano, oves popreje dobro osušiti pustiti. Oves se mora dobro potiti, kar 3 do 4 tedne traja. Če pa to ni mogoče in se mora novo oves pokrmiti, je nakazano, da se njo s staro ovso pomeša, v katerem slučaju je pokrmljenje manj nevarno. Še bolj kakor pokrmljenju nove ovse se pa mora ogibati pekrmljenju novega sena, akoravno konji novo seno rajše požirajo nego staro. Tudi seno se skozi 4 do 6 tednov poti. Med tem časom naj vedno izostaja pokrmljenje tega sena, ker se mnogokrat čisto posebne bolezni nahajajo, kateri se pokažejo v povsem rdečih ocih, silni mrzlici in nerednemu bitju srca. Pri vrenju sena nastanejo namreč strupeni snovi, kateri povzročijo imenovano bolezen. Iz tega izhaja, da se naj nikdar ne pokrmi novo seno in novo oves, predno ne pretečejo najmanj šest tednov."
Želimo, da slov. odborniki in člani, ki imajo vpliv na družbo, napravijo
temu žalostnemu mrcvarjenju svojega materinskega jezika konec. Ni treba, da se dober namen te drugače koristne družbe pri nas smeši in naš jezik tako bagatelizira in zaničuje. Če že ne ve kaj druzega, zahteva navaden takt, da družba na ta način ne žali svojih slovenskih članov. O stvari se je sicer v našem listu že pisalo in je skrajni čas, da se navedenim nedostatkom odpomore.
o Vseslovanska ljudska stranka. Mariborski klerikalni listi pozdravljajo misel, ki se je izrekla v vodstveni seji kranjske klerikalne stranke, naj se kmalu osnuje enotna klerikalna stranka na Slovenskem z imeaom »Vsesloven-ska ljudska stranka".
v Odvetniški izpit je napravil dne dne 25. t. m. v Gradcu g. dr. Ljud. Stiker s pratf dobrim vspehom. Časti-tamo!
a Rezultat volitev v slov. splošnem volilnem okraju okr. glavarstev Maribor, Konjice, Ptuj in Ljutomer je glasom poročila, katero je sedaj deželni odbor predložil, sledeč: dr. Korošec je dobil 6766 glasov, socijalist Kitek 1272 glasov. Narodna stranka se tam ni udeležila volitev.
CctjsHt oHraj.
c Poročil se je 20. sept. gospod Anton Albert, postajemojster c. kr. avstr. drž. železnic v Rečički vasi ob Paki z gospico Fani Steblovnik isto-tam. —
v V Gornjem gradu je vlada nastavila svojega posebnega uradnika za nadzorstvo obširnih posestev ljubljanskega škofa. Ta uradnik, ki je neposredno prideljen poljedelskemu mini-sterstvu, je g. Josip Laus, dosedanji c. kr. oskrbnik posestev v Dolu na Primorskem. Imenovan je kot c. kr. gozdar (Forstmeister) v provizorični lastnosti, s funkcijo državnega nadzoroval-nega organa na knezoškofijskem men-zalnem posestvu v Gornjemgradu. Govori se, da pride prihodnje leto več (4 ali 5) državnih gozdarskih uradnikov v Gornji grad, da uredijo zavoženo škofovo gospodarstvo.
o Iz Gornjega grada. »Slovenski Gospodar" je prinesel nedavno dopis o birmovanju škofa Napotnika v gornjegrajskem okraju, kako je bil povsod slovesno sprejet, pozabil pa je poročati o klaveruem sprejemu v Gornjem gradu. Ker županstvo na dvakratno pritožbo zoper hujskača kaplana Berka na škofa ni dobilo povoljnega odgovora, se sprejema ni udeležilo. Čemu tudi? Ako misli škof, da se ljubi mir povrne v Gornji grad potem, ko je kaplan Berk že ljudi povsod nahujskal zoper napredne tržane, in ne odstrani tega nemirneža, se zelo moti. Sprejem ga je o tem podučil in močno »zašno-fal". Namesto občinskega odbora so nastopile Marijine device, katere bi bile kaplanu všeč, ko bi bile mlade, in kaplanovo trobilo mladenič Jošt je škofa pozdravil za eklesenco, da je škofu kar kislo postalo. Slab sprejem škofa kaže, da „vera pri nas peša..." Kdo je temu kriv? O tem vesta dekan in kaplan, saj jima je povedal škof. — Najbolj srečen je bil na dan birme Mrkušev konzul, ker je njegov brat kanonik imel pridigo namesto škofa, kateri Gornjegrajcev ni hotel hvaliti, grajati pa tudi ne. Ponosno je rekel: „Kaj ne, to je bila pridiga; moj brat je pridigal." Za poč't!
o Odklonjeni dr. Benkovičev predlog za podporo po toči zadeva katastr. občine Št. Jur-okolica, Sveti Štefan, Marno, Sv. Jedert, Sv. Krištof, Belovo, ki so bile potolčene v noči od 3. do 4. avg.; nadalje se je predlagalo podporo za po toči oškodovane polit, občine Marija Gradec, Dol, Hrastnik (Trbovlje), Svetina, Prožin pri Tehar-jih, Teharje, Celjska okolica, deloma
Jurklošter.
d Drenažni kurz v Mozirja, ki se je vršil pod vodstvom kulturnega inženirja Thieleja in deželnega uradnika Kroneggerja od 13. do 18. t. m. se je dobro končal. Predavanja so bila baje izborna in udeleženci so se lahko dobro praktično podučili. Koncem je sledil teoretski izpit udeležnikov, ki se je dobro obnesel.
o Sadovi nemških šol. V celjski meščanski šoli sedita dva ibrata, doma iz Celja. Jeden je zapisan kot Nemec, drugi kot Slovenec. Do tega je došlo tako: jeden je bival dalje časa v Št. Jurju. obiskoval tam slov. ljudsko šolo in se čuti danes Slovenca, drugi pa je obiskoval doma nemško ljudsko šolo in je danes »Nemec", dasi sta oče in mati slovenskega pokoljenja.
o V slovenski kmetijski šoli v Št. Jurju ob j. ž. bode prostora za 25 učencev in sicer bode 10 prostih mest in 15 za plačujoče gojence (letno 280 kron). Pouk se bode pričel z novembrom 1009. Doslej se je oglasilo za obisk 33 pros. Nar. den. zavodi in okr. zastopi so določili lepo vrsto štipendij za obiskovalce Šentjur j ske šole; odlikuje se ptujska Posojilnica, ki je določila 4 štipendije, šmarski okr. zastop 3, mariborska Posojilnica 1 in vranski okr. zastop 1(?). Zadnji »Slov. Gosp." dela torej šmar. okr. zastopu očividno krivico, ker trdi, da se še noben okrajni zastop razen Vranskega ni zganil z določitvijo kake ustanove.
o Hmeljski trg v Žalcu V torek je bila v Žalcu prodana veičja partija goldinga in poznega hmelja po 200 K za 50 kg. — Hmeljarsko društvo.
Iz Kalobja pri Celju. Cenjeni g. urednik, sprejmite moj dopis; čeravno ne znam tako dobro držati za pero kakor za plug, pa toliko že napišem, da lahko vsak bere. Bil se;m dosedaj hud sovražnik Narodnega Liista; sedaj mi je zelo žal, ker sprevidim, da ima le prav, in da še veliko premalo ostro piše. Čudim se samemu sebi, da si nisem že poprej izsnažil ta črni pesek iz oči. — Vera peša, slišim vsepovsod, najsi grem v katero cerkev hočem; ko sem se že na Kalobji naveličal vedno kaj tacega poslnšati, sem šel na Slivnico, misleč, da bo tam kaj boljša pridiga; a zmotil sem se, tam sem slišal ravno tisto, a še skoraj hujše. — Pravega vzroka ne pove noben, a »sem ga sedaj sam znašel. — Žalostno smo obhajali letošnji praznik ime Marije: že od mladih let vem, da smo vsako leto ta praznik naznanjali daleč na okoli z gromenjem topičev, letos je pa bilo vse tiho. Mnogi ljudje, ki vsako leto obiščejo našo cerkvico na ta dan, so letos žalostni obrazov odhajali, sklepajoč na vse načine, da ni več tako kakor je bilo včasi. — Ko so imeli pa g. župnik god, se je pa streljalo, da se je tresel hrib, in ko so bile volitve v dež. zbor, se je tudi mnogo streljalo. Toraj za župnikovo čast imajo vedno dovolj smodnika in veselja, za božjo čast pa ne! »Vera peša" in sedaj vem, kje. — Pa take in enake stvari se godijo marsikje. V naši sosedni fari Slivnici imajo tudi veliko pokoro z župnikom in kaplanom. — Kaplanu Dvoršaku je več za politiko in za igro pod kozolcem, kakor do cerkvenega dela. Cel teden okoli berači za žito, katero potem proda in denar za igro ima. Če zboli kdo na ta dan, ko se vrši igra, nima časa, ali noče, ali ga ni doma. — Ko se je letos vršila igra na binkoštni pondeljek, ga je prišel prosit en kmet, naj gre na spoved k nekemu posestniku, pol ure hoda; a g. kaplan se je otrese 1, češ da kmet ne spada pod Slivnico, ker je ravno ob meji Dobja, in da to ni več njegova dolžnost. Dotičnik je moral
iti potem v Dobje po g. župnika; rabil je tja dve nri, a žalibog prišel prepozno; kmet je moral brez zadnje spovedi umreti, le sv. poslednje olje je še dobil. „Vera peša"! — Treba nam je zares moliti, da bi nam Bog dal doDrih duhovnikov, katerih nam tako manjka. — Kmetje, bliža se čas trgatve in če Bog da, bo po nekaterih krajih dobra. To vesta tudi že naš župnik in slivniški kaplan in že pripravljata velike sode; jaz pa pravim takole: rajši bom tisto vino, ki bi ga imel dati župniku, prodal, in za tisti denar bom naročil »Narodni list", od katerega bom imel veliko haska. Kmetje, napravite vsi tako, in ne podpirajte tistih, kateri so spredaj medeni, a vzadi strupeni! Če se bomo dali od takih komandirati, nam še bo huda predla. Hvala Bogu, da sem že star. — Kmet-Kalobčan.
Iz celjske okolice. Pred par dnev sem se podal v Celje, da si nakupim domačih potrebščin. Sklenil sem, da nakupim vse pri Slovencih. Pa šment, kako sem iskal Majdičevo zalogo moke. Ker nisem vedel, kje ravno je njegova prodajalna, sem rekel: saj Majdič je vrl Slovenec. Kjer bo slovenski njegov napis, tja bom pa šel; a glej čuda, ni ga in ni gz bilo. No, z velikim trudom sem ga našel, pa bil je čisto nemški, kar me je jako razburilo, ker vem, da so odjemalci tudi Slovenci. Zvedel sem tudi, da so na vrečah sami nemški napisi. V Celju bo treba pri „naših" malo podregati, drugače mi, ki nismo po Celju navajeni, res ne vemo, kdo je naš rojak, kdo pa naš nasprotnik.
Voglajnski.
c Kalobje. Od časa, ko je obiskal tukajšnjega častitega župnika Kosta-njevca in njegovega kuharja (!!)šmar-ski dekan, se je začel hud boj med »najboljšimi izmed najboljših" klerikalcev. Največ ie seveda moral pretrpeti očka »Pader", ker je nekaj časa zakrival g. dekanu sad župnikove nedolžnosti. In sedaj še ga je ena nesreča zadela. Dne 13. tm. je bil ukraden denar iz nabiralnika v cerkvi,"pa kdo je bil zopet kriv, če ne ključar »Pader", ker je šele drugi dan prinesel ključ od nabiralnika. A uzmovič je svoje delo že prejšnjo noč brez ključa napravil. — Le porecite še, g. »Pader", kaj: »Midva z župnikom se bova vedno svoje stranke držala!" — V zahvalo imate s prižnice od nedelje dolgi nos. Le agitirajte še za »svojo" stranko, morda dobite »častno kolajno." Zdravo!
c Iz Gomilskega. Na malem bregu v srcu Savinjske doline je vsajena naša vas. Proč od velikomestnega življenja, na samotnem kraju je tvorila zavetišče mirnim srcem. Nekaljeno se je razvijala sreča vaščanov, brez hrupa, brez mešetarskega kričanja, res kakor da je hotelo vse odgovarjati imenu vasi, kakor da se vse vrši med tihimi gomilami. No, če so si že kedaj kake klepetulje segle v lase, to ni naših možakov spravilo iz ravnotežja, ampak so se jim smejali. Blagostanje in zadovoljnost sta pa imela tudi s^oje nasledke. Dali so mnogo sinov v šole. Ti so v svoji idealni navdušenosti vse storili, kar so le mogli v prid povz-dige Gomilskega. V vsakih počitnicah so kaj priredili, kako igro ali veselico v razvedrilo in zabavo vaščanov. Oživeli su »spavajoče" bralno društvo, in ga podpirali, da se je moglo krasno razviti. Spričo tega so se tudi zelo priljubili. Priznati se mora, da so tudi mnogo dosegli, in da se jih je zato tudi upoštevalo. — Toda začela je naše slovensko ljudstvo osrečevati — »Kmetska zveza" seveda na svoj način. Začela se je doba slavnoznanih kur-zov, začeli so sejati v srce nerazsodnim mladičem nestrpnost in gnjev zo-

per vse, kar noče polniti njihove bi-sage. Neizkušena mladina se jim je usedla na lim in je popolnoma oslepela nedostopna drugim nazorom. Tako zakrknjenih ljudi še jaz nisem poznal, kakor so ravno ti. — Tudi pri nas so nekaternikom kar črez n^)č zrasli grebeni in sedaj pa hajd nad one, ki niso upognili svojih hrbtenic brezna-rodnežem! Sklicali so shode, na katerih so lovili zopet vero, katero neki hočejo liberalci spustiti v zrak. V svoji navdušenosti za ljubezen do bližnjega so hoteli kar naenkrat vse liberalce, ki so njihovi bližnji, pohrustati. V prvi vrsti so bile pušice seveda namerjene dijakom da se izpodbije njihov ugled. Tega prepričanja so se nalezle tudi naše zastarele device in nekatere ženice, ki nimajo menda drugega opravila, da zagovarjajo krščanske čuke, po drugih pa udrihajo, akoravno se o marsikateri ve, da je bila že s krščansko dostojnostjo v navzkrižju. Na kratko rečeno, ženske so začele pri nas tirati politiko pri delu, na potu in pri plotih. V njihov krog je stopil „ta fejst Maks." Ta napada zahrbtno naše somišljenike, češ da so največji ne-verniki in faloti. Temu fantetu enkrat za vselej: Ne mešaj, drugače bo smrdelo. Tvoja preteklost, sedanjost dovolj jasno govori, da se bojiš bolj za svoj žep, kakor pa za vero! Posledice niso izostale. Mamice dijakov so trepetale, da imajo t&ke nevernike za sinove, očetje pa so škripali z zobmi. Kaj se to pravi, to pač ve vsak razumen človek. — Pa tudi nekaj starejših se odločno priznava zvezarjem. i oda kdo so ti? Lepe lastnosti imajo: hinavstvo, zahrbtnost, neusmiljerost, izkoriščanje ljudi, ki so brez moči, vse to je pri niih na dnevnem redu. Toda ta gospoda naj si dobro zapomni znani rek: „Kakor si mi posodil, tako ti bodem vrnil" in .,Po sedmih letih pride vse prav."^ — Eden, ki vas dobro pozna.
Sv. Jurij ob j. ž. Ker so pri nas zaradi nekterih klerikalnih hujskačev zelo napete razmere in so se nekteri trgovci že popolnoma udali Žgankovi komandi, da store vse, kar »gospud" rečejo, bomo morali tudi mi opozoriti naše pristaše, naj dobro pazijo, kakšni so trgovci, kterim se nosi denar. Tistega Št. jurskega trgovca, ki išče odločnega klerikalca, da bi vodil novoustanovljenega čuka, bi opozorili, naj bo previden, ker v Št. Jurju še boljši in bogatejši kmetje niso pod nobeno komando in trgovcev je vŠt.^Jurju dosti na razpolago. Mi vemo, da samim orlom ne bo dolgo čokolade prodaval. Opazovali bomo vsakega. Tudi blago naj bi se dobilo takšno, ki je v korist družbi sv. Cirila in Metoda. Št. Jur hočemo »čist".
o Umrl je 26. tm. popoldne gosp. Albert Planer, nadučitelj v Št.' Lenartu nad Laškim v 47. letu svoje starosti. Rajnik je zapustil 5 nepreskrbljenih otrok.
z Iz Trbovelj. Veliko vinsko trgatev priredi prostovoljno gasilno društvo v nedeljo, dne 3. oktobra t. 1. v dvorani g. Forte na Vodah. Začetek ob 3. uri popoldan. Bogato obložen vinograd z vsakovrstnim grozdjem in sadjem bode zapeljal tudi najbolj poštenega človeka na zatožno klop.
a Iz Vojnika. Kako nepotreben je pri nas nemški otroški vrtec, kaže to, da se je letos vpisalo za obiskovanje komaj — 6 otrpk, a še ti niso — Nemci.
v Umrla je 24. tm. gospa A. Ple-tersky, gostilničarka na Bregu pri Celju v starosti 47 let.
v Čebelarski shod celjske podružnice v laškem okraju dne 19. septembra. Piše nam čebelar: Ni bila veselica, na kateri se od alkohola raz-
greti duhovi navdušujejo, prihodnji dau pa s težko glavo ob prazni mošnji vzdihujejo, ampak bil je shod treznih, za gospodarstvo vnetih mož, kateri so z velezanimanjem sledili strokovnemu predavanju neumorno delujočega potovalnega učitelja gospoda J>,rančiča in občudovali njegovo spretnost pri praktičnem delu. Zadovoljni so nas zapuščali po končanem predavanju poslušalci, katerih je bilo lepo število samih vnetih čebelarjev.
Laški okraj je lep, rodoviten in narava nudi čebelarjem bogato obdarjeno mizo. V času delovanja celjske podružnice v tem okraju, poprijeli so se čebelarji z vso vnemo modernega čebelarstva in podružnica je lahko na svoj uspeh ponosna. — Akoravno se varnost Čebelarstva še od marsikatere strani podcenjuje, vendar smelo trdim, da je isto za naše ljudstvo eminent-nega pomena, ker ne vrže samo direktnega dobička v obliki pridelkov, ampak koristi tudi sadjereji, povspešuje izobrazbo in blaži človeška čuvstva. Čebelarji so dobri ljudje, pravi pregovor iu ta pregovor ni prazen.
Ponosna je torej podružnica, hvaležna pa tudi čebelarjem, kateri so jej pristopili v tej kratki dobi ter pomagali delati za moderni napredek čebelarstva. Kliče jim na veselo svidenje, prihodnje leto v lepem laškem okraju.
v Za hrastniško nemško šolo je izposloval poslanec Marckhl pravico javnosti in to že po njenem dveletnem obstanku. Seveda jo dobijo slovenske šole, kjer je nimajo, tudi —kakor vemo.
Brežiški okraj.
\
b Kapele. Nekam čudno se nam zdi, čemu se pri nas občinske volitve toliko časa zavlačujejo. Že dva meseca po terminu reklamacij, a še vedno nič. Kot nam je znano, si gosp. župan želi sam skorajšnje izpremembe,ker njegov posel ni najlažji in se žanje poleg mnogega truda marsiktero očitanje. Prosimo torej gosp. župana, da višjo oblast malo podreza k skorajšnemu razpisu obč. volitev. — Tem potom tudi izrazimo g. županu toplo zahvalo za dosedanje neumorno in skrbno delovanje v prid naše občine.---
Občani.
Iz Podsrede. In zopet je naš ubogi kmet moral plačati svoj dolg: daj kaplanu, kar je kaplanovega! — Mi bi se res za našega nad vse lju-beznjivega kaplana gosp. Bartelna Pod-pečana prav nič ne brigali, kakor tudi ne zato, da se ga je na svojem potovanju po bernji nalezel, da so mu bili tiri preozki, in da se je v »rožcah" kaj zelo rad »smical" okoli deklet; za vse to bi nam bilo prav malo mar, ako bi ne imel navade hujskati proti nar. stranki in »Narodnemu Listu"; prvega mu nič ne zamerimo, saj je kaplan ravno tako krvav pod kožo kakor vsak drug; da pa bi on vtikal svoj nosiček v razmere naše stranke, tega ne bo-I demo prenašali! Njegovo početje na tem polju pobijati hočemo s kolom, če treba, tudi s krampom! Ko je kaplan v neki hiši hujskal proti našemu listu ter dejal hišnemu gospodarju: „Vi ste tud' tak'!" (naprednega mišljenja), je dejal baje nekdo: ,Hvala Bogu, da si me rešil pekla in hudiča!', Ko je kaplan pete odnesel. — Ko bo kaplan zopet čez naš list zabavljal, takrat ga pa zopet primemo za ušesa! — Bernjo mu pa iz srca privoščimo z željo, naj sedaj pokaže, da je je vreden. — Da pa g. Podpečan okrog in po »Slov. Gosp." svojega župnika hvali in zagovarja proti — svojemu prepričanju in hodi zanj po kostanj v žrjavico, nam je uganka. Ob misli na kaplana g. Podpečana in župnika Vaupotiča se spominjam slike v »Simplicissimu", ki predstavlja bavarsko »žegnanje". Fantje se pretepajo
bogu na čast za žive in mrtve, s cepci in kosami, vilami in krampi; v tem zazvoni pri fari ,.ave Marija"; kot na mah obstane boj in začne se molitev: fant tam v kotu, vile zabodene v zadnjico zavije oči proti nebu, povzdigne roke in moli pobožno naprej... Ali ne, gosp. Podpečan?! . . . No, mladi ste še i u se skušate s hujskanjem prikupiti sitnemu svojemu župniku ... Ali ne? tn> tak človek razpravlja v »Slov. Gosp." o značajih! . . . Mhmh! — Pa pustimo to; pojdimo nezdržema naprej, da prekosimo nasprotnike na vsakem polju! »Nar. List" bodi naš ščit in meč ter glasnik! Zategadelj: .Nar. List' v roke!
»Veritas"!
Iz Podsrede. Po bernji hodč je imel naš kaplan g. Bartel opraviti premnogo z »Narodnim Listom" in — z dekleti. Zadnji trumpf je bil vedno, da naš list laže. Posebno drzen je bil njegov pomagač neki Robek iz Pečic ali »oso, ki je za kaplanom žaklje noso". Prišel je z vrečo na rami, pijan in blaten v miroljubno, vrlo napredno vasico Železno. Tu je prijel enega naših somišljenikov in ga hotel — kakor se je pozneje hvalil — telesno poškodovati!!! Vse to je gledal g. kaplan, a se mu ni zdelo vredno kaj spregovoriti. V žepu je baje imel neko izpričevalo, v kojem mu dokazuje neka »Marijina" hčerka, da je kaplan vzor čistosti ... —
Kojsko pri Koprivnici. Tu pri nas je strašil z žakljem na rami neki Robek iz Pečic. Garibaldi bi ga svoj č&s gotovo vzel v svojo armado. Mož je pridno zabavljal čez našo stranko / Tudi dobro! — Tudi pri nas imamo par klerikalnih klobukov, katere bo treba skrtačiti! Več sledi!
Koprivnica. Pred 15 leti, ko sem bil še paglavec, poslušal sem o mraku pred rodno hišo sedeč, najraje pravljice o »ravbarjih" »coprnicah" etc. Pazno sem poslušal pripovedovalca, niti zakašljati se nisem upal, da bi ga ne zmotil v njegovem pripovedovanju. Posamezni prizori iz njegove povesti vstajali so živo pred mojimi očmi, lasje so se jeli mi ježiti, mrzel pot me je obhajal in bil sem ves preverjen b resnici posameznih prizorov. Po* tej »babje-verski" temi tavajoč prišel sem šele do prave luči, ko sem začel pohajati v ljudsko šolo v Podsredo. Tu sta mi blaga učitelja g. Potočnik in rajni Šket kmalu dokazala in vcepila v trdo glavo, da ni na svetu nikakih coprnic in drugih takih pošasti. Zapustile so me vse vraže, zapustilo babjeverstvo, minil me je ves strah pred coprnicami, ravbarji, palčki etc. Ako dandanes opazujem naše ljudi po tej fari, o, koliko vraž in babjeverstva je še mftd njimi, osobito med starimi ljudmi in — ženskami! Mica Rebešjača zna gada zagovoriti, starega Rebešjaka v mladega »premala-diti", hudiča in coprnice panati, naš fajmošter g. Prešeren — tako baje govore ljudje, — pa zmoliti in zma-ševati človeka, ki piše v »N. L." itd. itd. Mico ali drugega takega človeka smatrajo ti babjeverci za neko nadnaravno bitje, in kolikokrat se pripeti, da ga kličejo s polnim zaupanjem na pomoč, bodisi pri svoji družini ali pa živini . . . Seveda takim babjevercem ne dopoveš tega, da jih tak »čezna-torni copernik" le »farba", ter mu sedajo lahkoverno na dobro namazane limanice. Res, pomilovanja vredno je tako ljudstvo. Naše vrlo učiteljstvo naj izkuša že mladini iztrebiti te vraže in to »babjo vero"! — Prihodnjič povem šaljiv slučaj iz »babjeverstva", kako sije »vrag parkel zadri", kako se lahko »potom »farbanja" s »farbo" na licih dobi »korpOrala", kar bo »zanimalo" razne Micke in Tereze! Od smeha boste vsi popokali, danes: Amen!
Ha-ha-ha-hi-hi-hi!
Poblek pri Koprivnici. Tu imamo par oseb, katere bo treba malo „poše-getati". Zaletavajo se v našo stranko, bomo jih pa prihodnjič prijeli za debele bedre! Posebno g. C ... svetujemo, naj miruje, sicer ... Au-au-au-au-au.
d Ali je kaj tacega sploh mogoče ? V Kapelah pri Dobovi učiteljuje neki Svetlin, ki porabi vsako priliko, da pokaže svoje strastno sovraštvo do vsega, kar je slovensko. Zmiraj je kaj slišati od njega. Ko je bil letos v Gradcu pri orožnih „vajah, je izzival slovenske tovariše s Sudmarkinimi vžigalicami. Na vprašanje, kateri učitelji hočejo Ibiti uvrščeni k 3. bataljonu vzdigne Svetlin svojo „nemško" roko in zavpije: „Wir Deutsche" (!). Kaj neki išče ta človek na slovenski ljudski šoli? Kapelčani, na nege!
SlofcttjegrašKi oKraj.
d Iz Šoštanja. Veselica, katero je priredil predzadnjo nedeljo Sokol pri g. Basistu v Družmirju, je izborno uspela. Pred vsem smo občudovali čvrste telovadce šoštanjske pod krepkim vodstvom brata načelnika g. Lukmana. Veselo je bilo videti toliko zdravih, zastavnih mladeničev, toliko narodno čutečih, svežih src! Priznani domači diletantje so se tudi to pot izkazali; pri uprizoritvi „Brat Sokol" igral je sleherni z vnemo in dobrim umevanjem igre. Brat Sokol je izzval mnogo neprisiljenega smeha in veselja. Nato pa se je oglasila iz dekliških prsij ubrana slov. pesem. Pevovodja g. Tajnik je žel s svojim zborom hvaležno odobravanje in le želeti je, da si svoje slavce trajno ohrani in se z veseljem posveti izpopolnjevanju svojega zbora. .Najbolj vesel je bil pojav, da se je veselice v tako lepem številu udeležilo naše kmetsko ljudstvo. Prodalo se je blizu 300 vstopnic. Pokazali so s tem, da znajo ceniti sokolsko društvo, ki z bistrim očesom čuva nad slov. Šoštanjem. Pod večer je brat podstarosta v lepem govoru vspodbujal čile mladeniče k pridnemu delu, novo vstopivši član pa je napil sokolski misli ter končal svoj govor z zlatim rekom: „Slovenec vsak naj bode sokol čil, Slovenka vsaka vrla sokolica"* potem bo tudi „Slovenec na svoji zemlji svoj gospod!"
Mariborski olsraj.
o Pri Sv. Lenartu v Slov. Gor.
hočejo prirediti nemškutarji 10. okt. otvoritveno slavnost tamkajšnje šul-ferajnske šole. Že sedaj vabijo svoje somišljenike iz Maribora, Ptnja itd. — Slovenci zahtevamo izdatno varstvo za svoje življenje in imetje!
o Iz Maribora. (Nemci se učijo slovenski.) V Mariboru se zelo širi med Nemci geslo: „učite se slovenski!1' Na vseh srednjih šolah se oglašajo nemški učenci za pouk v slovenščini, ker uvi-devajo stariši, da dandanes ne gre drugače. Tudi obisk privatnih slovenskih tečajev za uradnike in dame se množi od leta do leta. Kaj pa poreče .Štajerc'??
v Nemško šolo v Slov. Bistrici obiskuje letos 261 otrok in sicer 183 z mesta in 78 iz okolice. Lansko leto jih je bilo vseh 255. Žal, da so mnogi starši skrajno nezavedni, kajti vsi otroci iz okolice so slovenski in pretežna večina iz mesta tudi. Otroški vrtec ima 44 gojencev.
v Umrla je pri Sv. Lenartu v SI. Goricah gdč. Rezi Kermek v 30. letu starosti.
z Iz Pekla in Poličan. Zvrnil in potolkel se je v pijanosti tukajšnji nemčurski trgovec Sima. — Suplentom naše šestrazredne šole je imenovan g-. Ivan Malenšek. — Novo slovensko gostilno je odprl trgovec Fr. Vodenik.
d Iz Studenic. Umrl je na jetiki krojač Matevž Gaberjan. — Pod voz poln smrek je zdrknil po nesreči po-
sestnik Betic iz Krišeče vasi. — Novi občinski odborniki so zopet izvolili Jožefa Prešerna v Globokem svojim županom. Opozicijonalci, na čelu jim posestnik Anton Goričan, so vložili proti volitvam ugovor. — Vsled starosti je umrla 82 let stara Apolonija Pivec v Brezju.
o Iz Fale. Slovenski žel. uradnik g. Fr. Oset je premeščen v Rajhenburg. Na njegovo mesto pride nek nemški nacijonalec z laškim imenom conte de Rota, ki že sedaj povdarja, da bode slovenske Pohorce manir učil! Naj se čuva, da ga ti ne bodo nančili „manir".
d Deželnim okrajnim živino-zdravnikom v Polčanah je imenovan g. Hugon Hinterlechner. S 1. oktobrom pride iz Rogatca v Poličane.
o Iz Studencev pri Mariboru. Učitelji na naši šoli so začeli ostro nastopati proti slovenskim otrokom, ki jih zmerjajo zaradi narodnosti. Neka deklica je imela v knjigi slovenski list, zaradi katerega jo je učitelj grozno ošteJ, da si upa „mit windischen Sa-chen" v šolo. Učiteljica N. je zahtevala, naj vstanejo oni otroci, katerih stariši so pri „slove»skem društvu" (menila je otroke, ki so dobili od C. M. družbe knjige in podpore). In glej, teh otrok je bilo v razredu več kot „nemških".
o Iz Studencev pri Mariboru.— Ginljive prizore smo videli, ko so se delile knjige naši deci. Starišev in otrok se je kar trlo na ulici in po stopnicah. Šole, edino šole je treba, da ostane mladina naša in da se okrepi probujena zavednost slovenskega delavstva.	. ,,
o Iz Studencev pri Mariboru,— Zadeva slovenske ljudske šole v Studencih se bliža odločitvi, kar se sklepa lahko tudi iz nervozne nemškutarske gonje proti slovenskim starišem in šolskim otrokom. V tovarni in na ulicah se ne govori skoro nič drugega ko o slovenski „predrznosti", ki hoče .posloveniti" studenško šolo.
0	Izginila je v Mariboru iz svojega stanovanja na Nagyjevi cesti 18 nadsprevodnikova žena Urša Šterbak. Ker se je ponovno izrazila, da si hoče vzeti življenje, je možno, da je radi vednih prepirov v domači hiši šla v Dravo.
£jntowcrski okraj.
1	Križevel pri Ljutomeru. Naš
župnik Weixel si menda res misli, da sme s tistimi, ki niso klerikalci do kosti, delati v spovednici in farovžu, kar se njemu zljubi. Nedavno je opso-val neko mater zaradi njenih sinov, ki sta pridna naprednjaka, češ: „Eden je zagrizen liberalec, ki s svojimi dopisi v „Nar. L." samo člane Marijine družbe sramoti, drugi pa je lump, pobalin, pijanec, da ga ni kmalu takega." Vprašamo g. župnika: Kako si upa tako nesramno v nenavzočnosti opsovati človeka, ki mu nikdar ni storil nič žalega? Dalje pa: ali se ni tistim ..članom Marijine družbe" pred sodnijo dokazalo, da so materi kradli jajca in jih prodajali? Dokažite rajše, da ni res, kakor pa da psujete! — „Jaz se niti k župniku k spovedi ne upam, ker me konečno namesto dobrih nasvetov tako opsuje, da me je kar groza." Tako slišim pogostoma med naprednimi farani. Če pa si klerikalec, pa lahko storiš vse, kar se ti zljubi, in toliko da ti končuo še pri spovedi ne rečejo: „Dobro si storil" — ali pa še se celo to zgodi. — G. župnik, opozarjamo vas, aa se prihodnjič kaj takega ne bo mirno vtaknilo v žep. Pomnite! Bodite previdni, da ne bosto imeli nepotrebnih sitnosti. — Napredni mladenič.
0 Svoji sestri je zažgal hišo v Kralovcih 31 letni Franc Ciproš, vsled
je sar je zgorela ena oseba in sta imela ona in njen mož Franc Košar 3400 K škode. On se je hotel maščevati, ker stariši niso njemu kot potepuhu in nepridipravu izročili doma. Obtoženi, ki je stal te dni pred mariborskimi porotniki, je bil že večkrat predkaznovan zaradi telesnega poškodovanja in en-krat radi [zločina proti nravnosti. — Kljub temu, da se ni posrečilo pravd-niku krivdotidokazati, je porota obso-dila Ciproša v 15!letno ječo.
d Pred mariborsko noroto se* je zagovarjal Matevž""Marinič, kočar in pismonosec v Križevcih pri Ljutomeru radi poneverjenja. Od leta 1904 do letos je v 37 slučajih poneveril 1529 kron 14 v, ki bi jih moral predati strankam. Ker so te zahtevale denar od njega, je zopet nov znesek poneveril, da je mogel starega izplačati, A dobrega dela ni mogel plačati, kakor kaže gornja vsota. Marinič je živel potratno, pil je in igral ter stavil v loterijo. Obsojen je na petnajst mesecev ječe.
d Iz sodnijske službe. Okrajni sodnik v Gornji Radgoni dr. pl. Duckar je imenovan dež. sodnim svetnikom.
d V Ljutomeru se je poročil g. Franjo Sever, tržan in gostilničar z gdč. Zoro Kancilija. Bilo srečno! Pri tej priliki je gdč. Marica Čagranova nabrala za našo „Družbo sv. Cirila in Metoda 6 K 60 v. Vrlo!
z „Murski Sokol" v Ljutomeru priredi v petek dne 1. oktobra ob 8. uri zvečer k vojakom odhajajočim bratom Žarku Brumen, Matiji Lipša, Gustavu Pihlar, Francetu Prelog in Vinku Žunič v prostorih e. Seršena odhodnico. Vabljeni so vsi prajatelji Sokola.
ptujski okraj.
p Z dravskega polja. Pod tem
naslovom sem čital zadnjič v »Narod. Listu" med drugim o pesemci, ki si jo deklamirajo fantje, ki nisi A-grešo-vega kalibra. Cenjeni gospod urednik, blagovolite toraj sprejeti naslednjo pesemco v „Narodni List":
Šentjanževska romanca.
l.
Tam, kjer mogočna Drava črez širno polje se vali, tam v jako „Steri vasi" prelepa vdovica živi — samo v pobožnosti!
2.
In ko tako-le včasih črez dan, zvečer doma sedi, si njeno skromno srce zabave močno zaželi — pa iz pobožnosti!
3.
Glej, v ravno isti vasi živi tud' vrl kaplan, ki grozno rad poškili po ženskah — to pa dan na dan — pa iz pobožnosti.
4.
Tako se je zgodilo, da dvoje hrepenečih src se v eno je združilu, kot pač že več človeških src — pa iz pobožnosti!
5.
Pa kak' zapojeta si!! On poje gor do A, a ona da po F in tako se vam zabavata — pa iz pobožnosti.
6.
Nekoč, k'j v duhu zbrana, spet nameravata zapet' visoko pesem Njgmu, ki ves drži po konci svet — pa iz pobožnosti! —
7.
Pred postelj skozi okno velik kamen prileti. In pet minut ne mine, kaplan črez vrt beži samo v pobožnosti!
Opomba: Višje duhovne oblasti*-saj to se ni zgodilo nikoli?
A—a—a—a—a ?? a Cenjena škoda. Po toči in ujmah povzročena škoda v ormožkem okraju je bila cenjena sledeče po krajevnih komisijah: Hardek 52.000 K, Bratonečice 68.800 K, Sodinci 98.000 K, Runeč 9300 K, Obrež 42.000 K, Hum 61.000 K, Savci 36.500 K, Vičanci 44.400 K, Šardinje 132.800 K, Fran-kovci 92.360 K, Brebrovnik 50.828 K, Pušenci 71.010 K, Vel. Nedelja 87.000 K, Podgorci 84.300 K, Trgovišče 109.000 K, Trnovci 12.000 K, Litmerk 226.000 K, Ormož (mesto) 116.404 K. Skupaj torej povprek 1,400.000 K.
v Kraj Slom bode 1. oktobra izločen iz dostavnega poštnega rajona Možganci in dodeljen juršinski pošti d Ormoškemu Kautzbammerju, ki lopne po Slovencih, kjer le more, se je v zadnjem času kar naenkrat priljubil slovenski jezik. Po župnijah slovenskega okraja hvali na vse pre-tege svojo drago robo. Radi mu verjamemo, da je težavno živeti samo od ormoških Nemcev, zato pa si misli, da bi vendar bilo dobro, ako bi mu kmetje tupatam prinesli kak groš. Slovenski groši bi teknili, kaj ? Sicer pa ni upati, da bi se mu kdo vsedel na limanice, posebno sedaj ne, ko imamo v Ormožu dovolj slovenskih trgovcev, ki lahko ž njim v vsakem oziru konkurirajo.
a Zgorela so poslopja posestnika Franca Zelenka v Destincih pri Ptuju. Vode za gašenje ni bilo. Upepeljeno je vse razven dveh svinj.
a Ulomill so neznani zlikovci v noči na 22. september^, v hišo A. Ko-stanjovca v Žabjaku pri Ptuju. Tatovi so^-ukradli slanine, mesa in obleke ter so razlili za 100 kroni;,meda.
z Kadi požiga je bil obsojen vi-ničar Franc Domajnko od Sv. Miklavža pri Ormožu na 4 leta težke ječe. Omenjeni je zažgal pri Andrejui Bratku v Vinskem vrhu. Storil je to» iz maščevanja. Obsodila ga je mariborska porota.
o Ormoška šparkasa, ki bi brez slovenske okolice itak morala skleniti račune, je darovala za po toči poškodovane posestnike orm. občine, ki je nemčurska, 4000 K, dočim je okolici obljubila samo 1000 K, ki jih ta prejme, ako to dovoii politična nadzo-rovalna oblast. — Ker nemškutarske šparkase navadno nimajo slovenskega denarja za slovensko ljudstvo, je čisto mogoče, „da oblast podpore ne bo dovolila".
a Dobra vinska letina bo v Ha-
ozah. Kakor se poroča, ne bo letos vina skoro nič manj in to nič slabše kot lani.
Iz Ormoža. V petek, dne 24. t. m. bi imela biti obravnava proti 13 osebam iz Sv. Bolfenka in Središča radi motenja shoda po § 15, 496 k. z. Tožil je poslanec Meško. Vsi obtoženci so se že zbrali v sodni dvorani in so čakali na začetek razprave, kar pride teleeram od Meška: „Odvzamem (!) tožbo proti Zabavnikom in drugim in nosim vse sodnijske in zagovorniške stroške." Ali so si premislili, gospod Meško?! Haha! Obtoženci so potem nabrali 12 K; polovico so poslali C. M. družbi, polovico pa narodnemu skladu.
o Iz Vičanee pri Veliki nedelji. Zgubil se je deček Jakob Kociper, star 10 let. On nosi pisano srajco in plavo pisane hlače (gate), oboje novo. Črna kratka suknja je ponošena in na rokavih raztrgana. Kociper je brez telovnika in ima precej velik slamnat klobuk. Kakor se sliši, je šel proti murskemu polju ljutomerskega okraja. Kdor ga naide, se prisrčno- prosi, da naznani starišem, Ivanu in Mariji Kociper, posestnikoma v Vičanskem vrhu št. 58, pošta Velika Nedelja na Spod. Štajerskem.
Veličane. Tukajšnji občinski odbor je imel dne 8. tm. sejo, pri kateri je prišla na dnevni red tudi prošnja pripravljalnega odbora za ustanovitev prostovoljne požarne brambe v Ivanj-kovcih za podpora Vsaka, tudi najmanjša podporo se je z večino glasov odklonila, češ da tega društva ni treba, ker smo tako dolgo bili brez njega in ker prvi g. občinski svetovalec stanuje v takem kotu, da bi požarna bramba prišla nekoliko težje do njega. — Pomislili pa niso naši gg. odborniki, da ležita prvi dve hiši v naši občini le okoli 300 m oddaljeni od prostora, kjer se namerava sezidati spravišče požarne brambe tik ob lepi okrajni cesti, in da leži ob tej cesti oz. v neposredni bližini te precejšnje število hiš v naši občini, ter da bode tudi v naše vrhe dokaj lahko požarna bramba s svojim lahkim orodjem prišl a.
—	Tako se toraj v naši občini pospešujejo naprave, ki so nam bolj potrebne kakor lačnemu kruha. — Vrlim našim Ivanjkovskim sosedom pa kličemo, naj se ne dajo vsled tega splašiti. Hrabro naprej po začrtani poti!
p Ivanjkovci, predzadnja številka »Slov. Gospodarja" je prinesla notico, da so si njihovi nasprotniki ustanovili tukaj požarno brambo. Na to bodi mi dovoljeno nekoliko odgovoriti. Požarna bramba ni nobeno politično društvo in sem toraj na predposvetovanje povabil vse tukajšnje in v neposredni bližini bivajoče za požarno brambo sposobne može brez razlike stanu ali političnega naziranja ter tudi vse gg. občinske predstojnike občin, ki pridejo za to požarno brambo v poštev. Pripravljalni odbor se je sestavil iz pristašev obeh strank tet1 nekaterih, ki se sploh k nobeni politični struji ne prištevajo.
—	Pričakovalo se je toraj, da proti temu velepomembnemu društvu, ki bo vendar le v pomoč bližnjemu brez vsake razlike, ne more biti nikdo. Pa kakor se vidi, temu ni tako. Nekateri naši veljaki, ki se prištevajo pristašem Kmečke zveze, delajo proti snujočemu društvu, kolikor se da, kar pa mora gotovo vsak treznomisleči človek, naj si bode političnega naziranja kakega si hoče, obsojati. — Če pomislimo, da med Ormožem in Ljutomerom, toraj v daljavi 19 km, ni požarne brambe, sploh najprimitivnejšega gasilnega orodja ne, se pač ne da utemeljiti, da je požarna bramba tukaj nepotrebna, kakor to njeni nasprotniki trde. — Pa vzlic vsemu temu ruvanju se bode požarna bramba v najkrajšem času ustanovila in do vestno ter marljivo delovala v prid tukajšnjega prebivalstva brez razlike. — Tudi gmotna stran hvala Bogu ni tako neugodna, pripravljalni odbor je nabral v 2V2 mesecih 714 K, kar je sicer še precej premajhna svota za nabavo najpotrebnejšega orodja. — Lovro Peto v ar, načelnik pripravljalnega odbora za ustanovitev prostovoljne požarne brambe v Ivanjkovcih.
32 raznih slovanskih krajev.
d V Trojanah so proslavili obletnico narodnega žalovanja z ustanovitvijo Ciril-Metodove podružnice.
v V Krminu se je upisalo letos v šolo družbe sv. Cirila in Metoda 38 dečkov in 28 deklic, torej skupno 66 otrok. Treba je otvoriti že letos drugi razred.
d Zvezo slovenskih županov za
koroško deželo so 23. tm. ustanovili v Celovcu.
d V žleb je padel Žagar in mlinar J. Kleinbichler v Šmartnu pri Celovcu, ko je imel neki opravek pri zatvornici. Na polzkih tleh mu je izpodrsnilo, vsled česar je zdrčal 3 metre daleč. Zadobil je na glavi močne poškodbe.
v Društvo tesačev se je ustano-
vilo v Loškem potoku v svrho pravne varnosti pri pogodbah s trgovci, pri pogajanjih itd., dalje v svrho preskrbo vanja dela domačim delavcem in svrho bolniškega zavarovanja.
v Škof pod sekvestrom. »Slove nec" še do danes ni črhnil besede, da je škofijsko posestvo v Gornjem gradu sekvestrirano. Klerikalne kmete bi ne dvomno zanimalo, kako imenitnega vzor-gospodarja imajo nad seboj, ki danes na svojem posestvu niti toliko pravice nima, da bi prodal pehar tepk.
Občinske volitve v Škofji Loki so se v soboto završile z zmago nar.-naprednih kandidatov v I. razredu ob neudeležbi klerikalcev. Naprednjaki imajo torej 12, klerikalci 6 odbornikov.
v Žalostna slika slovenskega šolstva na Koroškem se nam nudi ako listamo po koroških srednješolskih iz vestjih. Letno šolsko poročilo realke v Celovcu za leto 1909. izkazuje med 380 učenci — 6 Slovencev. Beljaška gimnazija šteje med 279 učenci 12 Slovencev, na benediktinski gimnaziji v Št. Pavlu je 14 Slovencev med 183 učenci, na gimnaziji v Celovcu pa je med 480 učenci le 81 Slovencev. Temu je vzrok to, da Slovence ubijejo že v ljudskih šolah, in majhnemu številu Slovencev, ki se posvetijo za narodni blagor neobhodnim višjim realnim vedam, se že gotovo ni čuditi.
v Legar se širi z nenavadno hitrostjo v goriški okolici.
Kmetski tolmač.
Gosposka zbornica.
Dostikrat čitaš, dragi kmetovalec v poročilih o političnih dogodkih, o državnem zboru itd. tudi izraz »gosposka zbornica", čitaš, da se je gosposka zbornica posvetovala o tem in onem itd. Vidim, da čutiš potrebo vedeti, kaj to pomeni, zato čisto kratko pojasnilo:
Državni zbor ^li kakor se s tujo besedo imenuje parlament obstoji v resnici iz dveh delov ali dveh zbornic: ena se imenuje gosposka zbornica, druga pa poslanska zbornica, katero poslednjo se navadno razume pod besedo parlament.
Ti znaš, dragi kmetovalec, da je naš cesar podelil 1. 1848. svojim narodom ustavo ali konštitucijo. To se pravi: Do takrat je vladal cesar v državi absolutistično, t. j. on ni prašal nikogar, kake postave sme izdati. Takrat je imela visoka gospoda veliko oblast v državi. Pobirali so od narodov razne davke in so sodili narod, kakor so sami hoteli. Ko je cesar podelil narodom ustavo, t. j. izrekel, da ima tudi ljudstvo pravico govoriti pri postavodaji, so te predpravice gospode prenehale. Skoro bi bilo prišlo do tega, da bi ta visoka gospoda, razni grofje in baroni, ne bili cesarju privolili v podelitev ustave. Zato se je poleg naroda, ki je svojo pravico govoriti pri postavodaji imel uveljaviti z izvolitvij6 svojih zastopnikov — poslancev, postavilo še drugo zastopstvo, ki je imelo in ima še danes takorekoč nadzorovati delo poslancev v parlamentu: to zastopstvo, ki ga je določil cesar, se imenuje: — gosposka zbornica.
Kaj torej ima delati gosposka zbornica? Glejmo:. Če so ljudski zastopniki v parlamentu po daljši ali krajši razpravi sprejeli kak postavni načrt, pojde ta v gosposko zbornico, katera o njem razpravlja. Ko ga večina gosposke zbornice sprejme, se ta načrt šele predloži cesarju v potrjenje in podpis.
Če ga cesar podpiše, dobi ta postavni načrt šele postavno moč in je obvezen za vse državljane. Seveda razpravlja gosposka zbornica samo o onih postavnih ali zakonskih načrtih,
katere je sprejela poslanska zbornica na Dunaju. O zakonskih načrtih, ki jih sklene kak deželni zbor n. pr. v Gradcu, Ljubljani itd., gosposka zbor niča nima nič govoriti. Ti zakonski načrti gredo iz deželnega zbora potom deželnega odbora naravnost cesarju v potrjenje.
Če pa visoki gospodje v gosposki zbornici niso zadovoljni s kakim za konskim načrtom, ki ga je sprejela poslanska zbornica, potem se ta načrt sploh ne da cesarju v podpis, ampak se zavrže. Če pa je gosposka zbornica v načelu za kak zakon, a sevii ne do padejo nekatere točke v njem, se tak zakonski načrt vrne poslanski zbornici, da ga predrugači v smislu želj gosposke zbornice. Če ona tega neče »storiti, potem sploh ne pride do zakona. Tak zakonski načrt propade.
Vprašaš:. Kdo pa pride v gosposko zbornico? Ali se razpišejo zanjo volitve kakor za parlament? Ne! |Za gosposko zbornico ni volitev. V njo pridejo samo oni, ki imajo do tega pravico po svojem položaju ali jim pa to pravico da cesar.
Priti v gosposko zbornico, tam razpravljati in glasovati imajo pravico: polnoletni moški člani cesarjeve rodbine; vsi nadškofi in škofi s knežjim naslovom; glavarji odličnih plemenita-ških rodbin, ki imajo to pravico kot dedno; in kopčno možje, ki jih cesar imenuje za dosmrtne člane gosposke zbornice zaradi njihovih velikih zaslug. Razun teh nima nihče pravice priti v gosposko zbornico.
Obrtni VestniK.
Obrtniške pritožbe.
(Iz krogoV slovenskih obrtnikov.)
Vedno hujše pritožbe in jadikovanje se sliši; eden pravi: blago bi moral plačati, če ne, bom tožen; drugi; davek bi moral plačati, pa ne dobim od na rpčnikov: tretji: veliko družino imam, pji ne morem naprej vkljub pridnosti ih štedljivosti, ker od naročnikov ne dobim; čakati moram po 8 do 14 dni, cel mesec ali še dalje, pa še nič ni; ko pa oni v drugič kaj potrebuje, pa gre drugam naročit, ker je pri meni dolžan. Tako gre obrtnikom dandanes. Potem se pa še vsi čudijo, če se čuje dan za dnem, da je zdaj eden tu, drugi tam obnemogel in dk mu je prodano to. kar je imel. Kdo je kriv ? Grda navada, da se mora tolikokrat dati blago na kredit. Še taki, ki imajo denarja dovolj in bi lahko- plačali, ne plačajo in pustijo obrtnika stradati. Enako je pri trgovcih, ki pridejo lahkomiselnim odjemalcem v roke, da morajo propasti. Koliko gorja in nesreč se povzroči s tisto nesrečno pesmijo: »Bom že, saj ne čaka na moj račun." Dragi odjemalec, povem ti na ubo, da obrtnik baš na tvoj račun mnogokrat stavi upanje na zajutrek ali južino ali kruh. Obrtniki so večidel bolj ubožni in si le z vsakdanjim zaslužkom naprej pomagajo; malokateri obrtnik ima kaj v hranilnici, večina pa dosti dolgov. Gotovo polovica je takih, ki komaj čakajo, da je blago narejeno, da bi hitro dobili plačilo, ker jim treba za to plačilo najmanj 6 ali 7 potreb: hrana, najemnina, obleka, davek in razne družinske potrebe, zaloge, obrtne potrebščine. Včasi pride vmes tudi še kaka bolezen. Le ker se računi ob pravem času ne poravnajo, mora obrtnik tolikokrat tožiti: kaj bo, kje bom dobil denar za drugo blago itd. ? Mali obrtnik pa pravi: kako bom plačal, ko mi je pa tak dolžan, ki bi za deset drugih lahko sproti plačal, pa še za sebe noče, ter me pusti čakati 8, 14 dni, cel mesec, še cel6 celo leto — ali pa sploh nikdar nič ne dobim.
Ali se to res ne da zboljšati? Pa poreče kdo: ej, prijatelj, slabo si si zmislil; ta navada je bila pred nami in bo za nami. — Dragi bralec, le malo potrpi, ni tako ne. Le poglej: ko prinese davčni sluga opomin, je gor pisano: v 14 dneh plačati, če ne, bo boben pel. Vidiš, pa se nič ne boji gosposka, da bi se komu zamerila ali da bi »stranke" zgubila. Ali če kupiš kolke, tobak, ali stopiš v loterijo po srečke itd. Vidiš, v navadi je, da se sproti plačuje in
to celo državni kasi, ki je še samo zaraditega malo pri denarjih, ker se ji mora vse takoj plačati. Celo tako močna blagajna ne da nič na kredit, ubogi obrtnik bi pa naj delal na kredit. Sicer je pa prav, da so mali obrtniki večkrat lačni kakor siti, bodo vsaj prišli do spoznanja in zavednosti.
Le poglejte tiste, ki se združijo in so kot veriga. N. pr. duhovščina, kako ob vsaki priliki nastopi kot en mož za svoje zahteve po višji plači, ali pa n. pr. pri volitvah itd. Le glej, kaj pomeni združena moč. Oni imajo vsaj »za silo" obleko, hrano in denarja — ti ubogi obrtnik pa — žuljave roke. Sicer pa nam *ni treba ravno duhovščine za vzgled jemati: tudi drugi boljši stanovi nam kažejo isto sliko.
(Dalje sledi.)
Poučni Kotiček.
Brazilija, ki je skoro tako velika ko Evropa, ima samo 14 miljonov prebivalcev. Desetkrat toliko prebivalcev bi lahko tam živelo.
Prebivalstvo Bosne in Hercegovine. Glasom statističnih podatkov c. kr. centralne statistične komisije sta koncem leta 1908. imele Bosna in Hercegovina 1,828.397 prebivalcev. — Od teh je bilo 610.032 mohamedancev, 794.702 pravoslavnih, 406.653 katoli-likov, 11.250 Židov in 5742 pripadnikov drugih veroizpovedanj. — Po ljudskem štetju leta 1895 je bilo v obeh pokrajinah 548.632 mohamedancer, — 673.246 pravoslavnih, 344.142 katolikov, 8213 Židov in 3859 pripadnikov drugih veroizpovedanj, skupno 1,568.092 prebivalcev. Od tedaj se je torej prebivalstvo pomnožilo za 260.287 duš. ozir. za 166 od stot.
Koliko živi Nemcev na Hrvaškem? Leta 1890. je bilo na Hrvat. 117.493 Nemcev. To število je v desetih letih poskočilo na 136.121. Ker šteje Hrvatska 2,416.300 prebivalcev, tvorijo torej Nemci 5'67°/o vsega prebivalstva. Nemcev na Hrvatskem je potem takem relativno in absolutno vzeto več kakor pri nas na Kranjskem. Ker znaša prirastek Nemcev v desetletjih 16'2°/0, vsega ostalega prebivalstva pa samo 9 73°/o, je jasno, da nevarnost nemškega »Dranga nach Osten" za Hrvate ni samo praz ia fraza. Ako se Hrvati skupno s Srbi ne bodo pravočasno in z vsemi silami uprli nemški invaziji, se lahko prigodi, da bodo priseljeni Nemci v par desetletjih neomejeni gospodarji v Slavoniji.
Listnica uredništva.
Galicija, Ragoznica, Št. Jurij ob j.
ž.: Vse prihodnjič!
fazne noVosti.
u Čarobni grad v močvirju. Iz
Indije prihaja vest o starem gradu, h kateremu že stoletja ni prišel noben človek. Leži v planinah Amarkaakat, v bližini izvira Narbade; Indijci imenujejo grad Rani Bakaoli. Glasom starih poročil so tu nekdaj Hindu Rajah nakopičili silne zaklde, pred stoletji pa ie navstalo krog gradu na milje daleč močvirje in od tistega časa ni mogel nihče več v grad. La Richard Temple, svoj čas guverner bengalski, je nekoč poskusil priti tja, a se je poskus ponesrečil, ker so se sbni pogrezali v močvirju. Sedaj se namerava priti do poslopja s prmočjo zrakoplova. Znanstveno še do danes ni dognano, kako je moglo v tej pokrajini navstati tako velikansBb močvirje.
Strašno nevihte so imeli koncem minolega tedna po južnem Francoskem. Pridelki na poljih so uničeni in polja sama opustošena.
d Čudna pokveka se je rodila na Rumunskem. Neka žena je porodila dete, ki nima nič nosa, ampak usta in nosnice zraščene v pravilen rilec. Na sanitetnem departementu v Gjurgjevem vzbuja ta stvar občo pozornost. -
a Med plesom se je ustrelila mlada krasnolepa Angležinja Slett. General Šlepelev v Petrogradu je priredil domači ples in ko je bil valček v najlepšem teku se je mlada Slett ustrelila radi breznadne ljubezni do — starega generala.
a Procesija z žalostnim koncem se je vršila v Castru na Španskem. Nenadoma so napadli sprevod nekateri oboroženi prebivalci in prišlo je do krvavega pretepa. Ubit je duhovnik in eden udeležnik, 56 jih je pa več ali manje ranjenih.
o Legar med vojaki se je pokazal v Kiseku na Ogerskem, zlasti v 83. in-fanterijskem regimentu, kjer so našteli že 24 slučajev.
z Oderuha Mollerja so zaprli v Budimpešti. Honvedski nadporočnik Viragh je pred svojim samomorom napisal, da ga je Moller preveč odiral. Nadalje je dospelo iz Erlangena naznanilo tvrdke Reininger, Gebert in Schall v Budimpešto, da je njen ta-mošnji zastopnik Kohhvass poneveril precejšno vsoto in z njo pobegnil. Kohlwassa so prijeli v Welsu in on je priznal poneverjenje, a je dejal, da ga je Mčller zelo gulil in ga slednjič napotil, patvoriti menico za več tisoč kron.
v Zopet zaslužek. Katoliški duhovnik W. L. Blake v Bruklinu v Ameriki je izdal oklic, v katerem vabi „verne ovčice" k novoustanovljeni „zavarovaln družbi proti vicam". Oklic se glasi: „Z dobrohotnim dovoljenjem visokočasti-tega C. E. Mc Donnell, škofa bruklin-ske škofije, se je cena zavarovanja, to je večno članstvo sv. Vincenca zavarovalne družbe proti vicam na 10 dolarjev znižala. To se reče, da za vse člane imenovane družbe, so li živi ali mrtvi, kateri s» deset dolarjev plačali, bo vsako leto pet tisoč pet sto in osem maš branih. Taki ki ne morejo deset dolarjev h krati plačati, naj se pogodijo na tedenske ali mesečne obroke, kakor jim bolj prilega", itd. Naj se premisli: 5508 maš vsako leto za samo 10 dol.! Silno po ceni!
Loterijske številke.
Trst, 27. septembra 1909: Line, „ „ „
59, 66. 81, 2, 72. 43,117, 42, 2, 16

3
Kdor je osivel, izgleda star.
Izvrstna zajamčeno neškodljiva sredstva za barvanje las so :
1.	Vitkov „Vedno mlad" plavo, rjavo, in črno barvilo. Pobarva takoj
In trajno. Ena škatlja štiri krone.
%
2.	Vitkov ijNucin", stekleničica eno
krono.
<STa sredstva za barvanje las so se jako dobro izkazala t tisoč slučajih. Edino pristna iz kem. laboratorija
Fr. Hiteti 8 Ca., Praga II.
Zahte
Ženitna ponudba.
Vdovec z malim posestvom se potom takojšnje eventualno tudi poznejše ženitve želi seznaniti s pridno, bolj priletno žensko ali tudi z vdovo, katera bi naj imela malo premoženja (100 do 300 kron). Ponudbe s fotograUjo se naj takoj pošljejo na: Franc Dolar na Pokleku št. 28, p. Pod-sreda, Štajersko.	238
prihranite veliko denarja, ako nakupite za letošnjo jesen in zimo v veletrgovski hiši, R. Stermecki, Celje. Vzorci proti vrnitvi in pošiljatve čez 20 K franko. Posebno poceni je: l kos, 14 m, za 6 prtičev, debelega in najmočnejšega belega platna samo 16 K.
Zahtevajte samo Vitkove parate, vse droge zavrnite!
pre- M
PREPRIČAJTE SE
da dobite najcenejše in najboljše | blago samo pri tvrdkl:
Barhenti, damasti, gradli, kanafasi, kretoni, ceflri itd., vse po najnižji ceni. Lastna tovarna. Zahtevajte povsod
Novo platno
z narodnim kolekom
komad 23 m za 16 kron franko.
Največja in najcenejSa izbei»
v '' in različnih drugih zlatih, double itd.
uhanov, verižic, zapestnic in sploh
vsakovrstne zlatnine in srebrnine.
DflVram ? Predno si kupite uro, r »HUP • oglejte si mojo velikansko zalogo pravih Švicarskih zlatih, srebrnih, nikelnastih in stenskih ur, j budilk, verižic, toplomerov, očal, daljnogledov itd. — vse po najnižjih cenah.
Naročite cenike, katere razpošiljam zastonj in poštnine prosto. Popravila izborna in točna.
Rafael Salmič
v Celju, »Narodni dom1.
Priporočamo našim rodbinam
Kolinsko cikorijo.

MMNMMMM
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje!
1 kg sivega, dobrega-puljenega 2 K, bolj, šega 2 K 40 h; prima polbelega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, Ipuhastega 6 K 10 h; 1 kg velefinega, snež nobelega, pnljenega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K; 7 K; belega, fintfga 10 K; najfinejši prsni pnh 12 K. Kdor vzame 5 kg, dobi franko.
Zgotovljene postelje
iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica. 180 cm dolga. 116 cm široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 58 cm širok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K. 14 K. 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h. 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. S. Benisch, Oeschenftz, št. 773, Šumava, Češko.
Naprodaj ima
kreditna in stavbena zadruga ,.Lastni dom" v Gaberju pri Celju (pisarna v Celju, Rotovške ulice št. 12) na svojem posestvu v Gaberju
25 lepih stavbišč.
Tam se dobi tudi potrebni stavbeni kredit.
Kupnjte narodni kolek!
flnton flrčan
sHelj mlinov in m v Št. 3nrjn ofc j. j.
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih mlinov in žag najboljšega sistema — tudi za male vode. — Delo izdelujem solidno in po ceni. Na zahtevanje so spričevala na razpolago.
Ne zamudite ugodne prilike!
Po najnižjih cenah priporoča
trgovina z železnino JHerJnir', P. Majdič, Gelje
izvrstne grozdne mline z obiralno pripravo, stiskalnice, slamoreznice? reporeznice, kakor vsakovrstne poljedelske stroje, peči vseh vrst, tudi za kurjavo z žaganjem, Štedilnike, prenosne kotle, kotle za perilo in žganje.
Nepremočljive vozne plahte, umetna gnojila vseh vrst.
V zalogi ima še nekaj mlatilnic, katere oddaja po posebno znižani ceni, da jaloge teh strojev popolnoma izprazne.
Nagrobne križe in svetilke v največji meri.
Poštne hran. račun št. 54.366. —i— Telefon št. 48. -
39
Najboljša prilika za sigurno sledenje j® plodonosno nalaganie gotovine ====== pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
registrovana kreditna in stavbena zadruga omejeno zavezo v Gaberju pri Celjn
LASTNI DOM"
e© ©©
Z
Pisarna je v Celju,
Rotovške ulice št. 12
© © ©
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od-8.—12. ure e©® dopoldne. © © ©
pet od sto (5%)
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnic zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Reittni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6°/o obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na ra?ai © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih. © © © © t.