PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO FRIMORJE TRST, sreda, 22. avgusta 1945 • Lelo I. sfev. 85 Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni št l-I Telefon št. 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne vračajo. Poštnina plačana. Cena 2— liri Sovjetska država postaja temelj novemu miru pomen ratifikacije listine združenih narodov V«llk Moakv«, 2t, Tam. — j tov uspešnega mehanizma, ki bo : članka ni treba podrobne}« nava- v uvodu«« članku pod aa- ; »talno deloval, da že v kaJi udužd Jati, mo bili sprejeti sklepi, da »e ||°vo»» «R*t!fik*ci)* listine Zdru-•talk narodova: <^r«deedstvo Vrhovnega sovjeta jm rattfioii-eUo statut Zdroše-aarodov. S tem im storjen v* Uh poskus napada. Glavni pomen no- ! Francova Španija n« sprejme med ve mednarodne orgonlaoclje obsto- 1 Združene narod«, j« v dgjstvu, da pr »tv* rja roij« | taj«m*nj« predajajočih «• «not ^tunžk« armad« se nadaljuj«. nizaeije Zd> ‘Ženih narodov skupno pustil gen. D« Gaulle Pariz, da s« g velesilami, ki «o nosile glavno | poda v Združene držav«, srečno breme v tej vojni proti fašističnim I pristalo na Azorskih otokih pred Iz razlogov, tei jih v okviru tega; napadalcem. J časom, ki so ga predvidevali. Zunanje politična debata v angleškem parlamentu Svojevrstne izjave angleškega zunanjega ministra London, JO. — Londonski radio i stapntke dominionov, da polijejo por«*«; G. Ernest Bevin, novi brk- ■ »voj« predstavnik« kot opazovalce. tanakt zunanji mtatatar, J« imel danes v parlamentu svoj prvi govor kot zunanji minister. O Grilji Natančno oanačit* neert listine, i vojne. Berlinske, konf^renoe treh 258JIR ratificarslo statut orfA- j ko letalo, na katerem j« einočt se- Vejem hsting — listine v«rno- : vtaetai, ki a* je pred kratkim ista Združenih narodov — je bil* kljv,v*A> j, vzg’cd miroljub- *»ha»n«j.vi pridobitev konference { nedelovne j*. *"h Franciscu, Prvič v zgodovi- j •j^oveštva j« bil sest* vi jen do-®*»«at, ki ni samo isrošal ideje Av«» želje naiodov — mir, aava-'•tahje pred napadom, ampak j« ^ nakazal pot za stvarne dslova-*>• aa oživljanj« teh idej. 1» v •••♦•ktosti so narediti poskusa, da * **pr*vih vojno is msdnarodne-Jt inWj&nja. Ti poskusi se imeli J*« deklarativno obliko in niso bi- * Šadprti a določanimi akcijami in *• Šili zato neuspešni v primeru '•••delnih dejanj. *t»devi-n uči, «da se napadalne zainteresiran« n* novi vojni J*4 Herodi, ki so a« pripravljali na rij®o dolgo časa in so v ta namen '••epiditi potrebna sHe, priprav-JJ* za vojno, bolj pripravljene 7* «W* miroljubnih narodov, ki ni- ffit, prednosti pred miroljubnimi Ik*" Pr«preč«oj* napada ali »a o-. ^**v njenega obsega ni potrsb-*iho volja do miru, ampak tudi 7*1 organizacija miroljubnih aa-kj jim aM^tavlj« možnost, ^ h postavijo s uapohom v bran {•»tl kateremukoli napadalcu. J*Wer«nca y Sw» Franciscu j« vze-' v »adun tzkudnjo Društva na-jjšnv. organizacija, ki »e je zaman ^Hla, da čuva zvptovni mir. Ne da ni bila zmožna propr«-' Upada, «* več. «ama j« postala ^••šzllšč« sil reakcija, ki so uspe-J* Šuječnost narodov prgd groze-Uvarnoatjo napada. , Združenih narodov, ki j« »utavljena v Ban Franciscu, . *F~aj«n* na drugačnem, novem ^•ijk. Ona predvideva nstanovi- fovjetsko fojno poročilo *t«»kva, 31. Reuter. — Sovjetsko . ^Bo poi-očllo, ki j« bilo izdano no-^Pravi: Cet* Rd«č« armad« so Jjljavale « svojim naprgdova-v Mandžuriji. Ujatih je bilo Obžalujem, de »e Rueija n* bo udeležila neudzorstva nad volttvnmi. Veselim a«, «1* morem objaviti, da bo grSki regent obiskal Britanijo, da osebno razpraA-lja z nami o teh Britanska vlada ostane pri poli- problemih, tiki, katero j« vodila, ko je Lila Britanska vlada, je bila tudi *»-Grčija osvobojena. Tak.at »mo i* : »kri,i Jena »aradi odnošajev Grčij« javili d« naj se v Grčiji v«pO«Uri * njonlmi severnim* »osedt. Jugo- stabilna in demokratična vMa, ki j *???* Itali>' ** črpa »vejo moč j. »obodno imra.\<**** f«* ^ da lune noroitevt »olje. Plavili «no j «jelj v gezr- politiko, ki j. bila za postavitev j «* bdpremkanin j poročite, ki »o bila poslana od bri- Jjamo, da se bodo vršil« v Italiji svobodne volitve in d* bo v»po*tav-Ijena parlamentarna vlada. Oleda iajave o Italiji je treba poudariti popolnoma pravilno ttali-iCe, ki govori o angleških irtvah t> vojni s /ašistično Italijo, in da se teh žrtev n-g sme pozabiti. Relativno »e večje žrti>« je pretrpela Jugoslavija in še vbojo dolinost ima zato Jugoslavija, da na zločina g«nta. To politiko »o podpirale vse stranke v Grčiji. Ne vam ranloga, j zakaj bi pristali na izmenjavo vlade pred volitvami. Po na Sem, mnenju mor« Vulga-ilsova vlada ta naprej vršiti poste do volitev. Grčija »e n« bo popravila. dokler bodo grikl poMtičnl pr-vakt porabili vesčul akcijami za spremembo vlade. Dokler se na !•-vedsjo volitve, m m ve, ali bi bila sprememba vlad« po željah naroda ali ne. Zato pa naj M volitve čim-prej tavedejo, Pokrenjcno J« bilo v Gi-čljl vpra. Sanj«, ali naj se Izvode najprej plebiscit ali volitve. Po nedavnem »po* razumu bo najprej Izveden plebi-solt Zavedamo ee, da Je v Grčiji enatna tendenc«, da naj »e najprej vrtijo volitve. To je stvar, katero morajo Grki eami med seboj reliti. Upam, da bo o tem vprašanju prlžlo kmalu do rečitva. Ne* interes je, da zavarujemo tak« volitve, ki bodo najbolj odgovarjal« grSkemu na. rodu. Britanska vlada bi pozdravila čimprejšnjo amnestijo. Videti j«, da Je to težek problem, ker n« gr« samo za težke »ločthce, ampak tu-dl za tiste, ki ao sodelovanj z okupatorjem. Vendar bi amnestija ponovno in v znatni meri vzpostavila zaupanj«, če »e zapori izpraznijo. Kar z« tič« samih volitev, bodo Združen« države, Velika Britanija In Francija sodelovale pri volitvah, «e nadaljuje, nameravamo pa fcudii pozvati za- Čred izkrcanjem na Japonskem skupina zavezniških sli se ho Izkrcala 26. t.m. J^don. M. R«ut«r. — Japonska i teka od vzhodnega obrežja r«k« sT^Ja J* nocoj izdala »kupon ko- Kanogav«, preko mesta Chtma, cesarskega »ki tl« japonskega jq B8*a stana in J»pon«k« vlad«, i^maino naznanja uredltv* za »u!/*J5je lavesnisklh »il na japon-^taodju. kv^ublkg pravi; »Prva skupina Vm ^**k|b okupacijskih «*1 ho po 5^ u Priapnl* postopno, začenši s h 1'^»«tom na področj« Tohtjek«-taliva, th kij^ “t z« propreOlli konflikti, j« 'k !?’,'nJ«P0. da «e bodo tzkrca-I^Jtarfciia y »kiadu » sledečimi Ttahami: %L!kUplnm takreanlh «M, ki bo-'l Japonsko, »e bo Izkroa- tf« . 0ft«m d«lu Japonske, ki ob-glavno ms«to Tokio, Ohlbo, Tamanaehi Jn Blhuoko, Vj*1 v nsdsljo. er,’,i • soboto »• bodo nad ■•čel« letal«k« operacij«. v 8 *U« bodo pričel« prihajati 8vo n« leteiliče Atsugu kot ^Va^^foana alta, I«t«ga dn« bo '‘a mornaric« zaplula v Ba-"V vkT‘ “J|T. kjar ho dgl njenih \ ^ , ino lahk« nadvodn« «dini-Sta-,. * Tokijski zaliv. Drug* »Me bodo pristajal« s v£> ta * PH Arsudlju 1« Tokoeukl ^ hupnj, *8tai1(tn*1*« oborožen« sile na o-y Notranjosti črt«, ki po- vshodno od roke Tamedava, preko mest Fuohu, Haehlol, Otsukl do Južnega konca polotoka Izhu, bodo to ozemlj« člmprej izpraznile. Sile, ki vzdržujejo red na tem ozemlju, bodo ojača n g z oddeTkl oboroi«n« poiiolj«, orožniki In korpusom pomorska ohranitve miru, poleg red-n« policij*. Vladni uradi Javne uatanov« n« t«m ozemlju bodo daloval« kot po navadi in od Javnosti ae zahteva, da oatano pri svojem delu mirno kot običajno. Izdano ho posebno obveatilo. Ce bodo prilik« zahteval«, bodo i«dani tozadevni ukrepi, ki bi bili potrab-ni. da ae prepredi amesnjava. lv«sa med zavezniškimi silami In Japonskimi ohlaatmi bo po poti, ki bo poa«b«J vzpostavljena v ta namen. Poveljnik govjetskih čet pri Mac Arthurju Moskva. 31. Ta»«. — Generalni •tab Rdeč« armad« j« objavil na-«i«dnj« »luibsno poročilo: Generalni poročnik Dsrevjanko j« bM tmonovan za poveljnika sovjetskih dat pri g«n«raJu Mac Arthurju tn bo pridal v nekoliko dn«h ? glavni stan generale Mac Arthurja v Manilo. lanskih opazovalcev, mo ugotovila, dn jugoelnvsnzk« obtožbe ne odgovarjajo, G. Bevln j* nato rekel, da rad »prejme predlog, da ae »esiavi komiaija, seetnvtljcna i« britanskih, ameriški«, francoskih in sovjetskih predstavnikov s nalogo, da odide v Grčijo in n* mestu preižče položaj In J« nato dodeli: Nata. politika j« Mia vedno v tem, da aa izvršijo va« obljube, katere «o bile dan« Grčiji, toda pričakujemo od gržkih političnih prvakov, da oni pri tam iskreno sodelujejo. Gloda izjavo o Grčiji bi pripomni. H: Bodanja snarodna volja jo bUa obHktnvina pod oroijrm rojoHstif-mh iandarjmi. JCako M •» eiosr no, polnili zapori, za katere oslo Bevin prizna, da bi bilo dobro, da »o izpraznijo. Kar »e tife ugotovitve, da Je na severni grl M meji vse v redu in da »o jugoslovanske obtožbo neutemeljene, lemo, da »o bila poročila o nasiljih nad Makedoncu tako točna in itodrohna, z imeni in kroji opremljena, da o njih r^erodos tajnosti ni duonia. V ostalem so o zločinih poročali tudi anglelki novinarji in anglelki listi, n. pr. Rey. nolds N»w», Za uradne o^pazovaloe verjamemo, da so imeli taka očala, kil propajtčajo torno iarke K lasori h zločinov. Teh pa ni bilo, zato je »gledal položaj v redu, O Bolgariji, Rumunljl in Madžarski Vlad«, ki so bil« ae* ta vi Jon« v Mh deželah, po načem mnenju n« predetavl jajc večine naroda In vtis J«, da j« bila ena vrsta totalitarizma zamenjana samo z drugo vrsto totalitarizma- To ni tisto, kar mi razumevamo z besedo demokracija, sa kar h| btlo troha postaviti pravo definicijo. Oblika teh vlad ni zasnov vana na dovolj široki podlagi, da bi ml cinatrall za potrebno, da z njimi vzpostavimo diplomatske *v««e. Kakor smo obvežč«**, se bodo v Bolgariji kmalu vržlle volitve. Predvideni volilni zakoni pa ni«o zasnovani na nečollh svobode. Zato vlade, ki bi izšla iz t«h volitev, n« bomo smatrali aa pravo predstavnico svobodne demokracije v Bolgariji, Kaj mi smatramo kot svodo, J* znano, Vlade v Bqlgariji, Romuniji, Madžarski so gotovo i>saj tako demokratične kot je grlka. Od tam ni nobenih poročil o zatiranju ali nemirih. Klastičnemu anglelkemu pojmovanju demokracije »e ta vitjih političnih ozirov upira dejstvo, da je narodnim izdajalcem in ko. ksboradondstom u*Sl« volilna pra-ria«a P Italiji Vprašanje mirovne pogodbe s I-talljo bo na dnevnom redu sveta zunanjih ministrov, ki ae bodo *«-»tali prihodnji mesec v Londonu. Pri naših pogledih na to vprašanje ne moremo poza bil* »srnjih ljudi, tistih ljudi, ki to »e borili in ki so izgubili Muljenje v Italiji, Istočasno se zavedamo, da je fašizem nad *0 let tlačil Italijo in da J* odividno, d* J« bilo veliko število Italijanov proti avoji volji potegnjenih v vojsko, Gledali- bomo ln predpostav- O Španiji Govoreč o Španiji je g. Bevin izjavil, da j« vprašanj« režima v Španiji stvar, katero mora rešiti španski narod sam. Jasno je, je nadaljeval g. Bevin, da bomo zavzeli povoljno stališč«, če bo španski narod napravil korske za spremembo režima, toda britanska vlada n: bo podv»«la ničesar, kar bi moglo povzročiti državljansko vojno v tej dee«U. Nato j« g. Bevin rekel, da so v Potsdamu razpravljali o Perziji. G. Bevin je končal svoj govor z ugotovitvijo, da j* treba rešiti m mnogo vprašanj, tako vprašanj« internacionalizacije vodnih poti v Evropi, vprašanje Dardanel in vprašanj« Turčije. Eden o Jugoslaviji * Mrd prvimi, ki »o ee oglasili k besedi po govoru britanskega zunanjega ministra, je bil bivši zunanji minister Eden, k je čestital g. Bevinu k njegovemu govoru in je rekel, da je ta govor po svoji obsežnosti, širini pogledov In Iskrenosti dostojon g. Bevlna kakor tudi parlamenta, v katerem j« bil govorjen. Kar tiče kampanje, ki s« vrši glede Grčije iz Sofije in Beograda in ki obstoja predvsem v trditvi, da ima Grčija namen« proti sosedom, j« ugotoviti, da kampanja ni utemeljena. Grčija n« mor« začeti vojn«, predvsem ne proti severnim sozdom, ki so popolnoma oboroie-ni. Posebno čudno je slišati to iz Bolgarije, katere poetopanje J« bilo slabo »lasti tudi, kar s« tiče sodelovanja z okupatorjem. Kar se tJ-č* Jugoslavije, j« g. Eden rekel, da Je Britanija v soglasju a drugimi zavezniki, priporočila priznanje jugoslovanske vlade na podlagi sporazuma, Tito-Subasič, da pa sedaj po informacijah, katar« ima, v Jugoslaviji ni toliko svobode, kakor bi jo moralo biti, č« bi bil sporazum v popolnosti izvršen. Ker Je Britanija priporočila priznanj« ta vlade na podlagi zagotovil po sporazumu Tlto-Subaštč, Ima pravico zahtevati, da »e U zagotovila izvršijo. Bivši minister F de n ni upošteval, da je Titova vlada vlada drla tn da posveča glavno skrb rekonstruk-oiji. Ne oi bilo napak, če bi omenil njene uspehe v naporih sa obnovo. Kar se negativnih informa-oi) o Jugoslaviji ti(!e, je treba upo-lletviti, da prihajajo od zlonamernih informatorjev. Basni pohegh Mihajlovieeogi, Nediče cei, ustali, domobranci, katerih »e v Trstu kar mrgoli, pač ne morejo drugega kot obrekovat« svojo nekdanjo domovino, ki so Jo v najtrljih časih izdali. Bo zopet informatorji, ki imajo kar naprej predpisano, kaj naj o Jugoslaviji poročajo. Vse to in pa ee drjei\ itd.) »o bili postavljeni po volji ljudstva in z volite vami na najdemokrationejši način, ki je bil kdaj mogoč. Nihče ne more sprejeti pred ljudstvom, ki ga je Izvolilo, odgovornosti, da aodeluje v instituciji, ki ljudstvu jemlje pravico na institucije, ki si jih je samo Izvolilo. 8. Vztrajamo na zahtevi, da se poveri ln omogoči od liudstva izvoljenim organom oblasti, da izvršijo pod kontrolo zavezniške vojaške uprave tajne, svobodne volitve v organe ljudske oblasti. Tako izvoljene skupščine, ^krožne in za Julijsko krajino zapadno od do-markacijske črtelahko šele odločajo o obliki civilne uprave. Vzstrajamo na načelu, da Ima samo ljudstvo pravico odločati o svoji upravi. Smatramo, da je to mogoče samo » svobodnimi tajnimi volitvami pod vodstvom dosedanjih javno Izvoljenih odborov. 4. Vztrajamo na iutčelu, da je mogoče sprejeti ponudbo ostalih strank, Id dane« niso oficiclno zastopane v obstoječih organih oblasti, da predlole svoje zastopnik#*, ki naj so-delujejo pri izvedbi volitev, v kolikor hočejo te stranke sodelovati pri volitvai, če ne izvajamo volitve po volji ljudstva, sanfl. 5. Zavezniški upravi smo že ob razpustu narodne zaščite, ljudskih sodišč kakor tudi ob raznih drugih prilika predložili svoje predloge, na osnovi katerih je mogoče vzporediti interese zavezniške vojske in prebivalstva Julijske Krajine. Vsi ukrepi zavezniške vojaške uprave gredo preko teh predlogov, ki jih upoštevajo v ničemer, zadnji ukrep pa odpravlja bistveno pravilo ljudstva, to je, da si samo izbira oblast, voli avoje odbore. Zato smatramo, da je Zavezniška vojaška uprava odklonita vse poizkuse sodelovati z ljudstvom in hoče tudi po porazu Churchilla kršili obljube ln načela Atlantske listina Smatramo, da Atlanska listina ne sme biti prevara za Evropo in da zmaga laburistov v Angliji ne sme biti nova prevara niti angleškega ljudstva, niti demokratičnih sil Evrope. 8. Imenovanje krajevne uprave brez sodelovanja ljudstva na način, kot »mo ga zgoraj označili, smatramo za nasprotstvo vsem načelom demokracije, V kakršnikoli obliki ai demokracijo morejo predstavljati. Ne moremo »prejeti odgovornosti za prevaro ljudstva v njegovih pričakovanjih, ko je te prelilo toliko krvi ln dalo toliko žrtev v borbi aa demokracijo. Iz navedenih razlogov smatramo, da moramo služiti interesom ljudstva le če ga povedemo v politično borbo na osnovi demokratičnih načel o svobodi tiska, govora in združevanja proti tej novi »krajevni upravi* in Zahtevamo, da »e v celoti ohranijo stari, javno izvoljeni organi ljudske oblasti. SMRT FAŠIZMU, SVOBODO NARODU! W/irV,W.,A,ASV.WAV.,i,.VV» je po razpadu fašistične Italije mobiliziralo nove skupine Benečanov v aktivno borbo za osvoboditev. V naša brigade, ki so se takrat pomnotile in pojavile ter se pozneje zdmiile pod enotno komando štaba IX. korpusa, so stopali z o-stalimi primorskimi fanti in možmi tudi številni junaški »4uov4 Benečije, Siromašna, kamenita deže- lica, ki s skromnimi pridelki kostanja in koruze ne more preživljati »iti samo sebe, si je pritrgo-vala od svoje revščine, da ni sel partizan lačen od benečanske koče. Protifašistične organizacije so zajemale vedno večje množice, masti med ženami in mladino. Onstran Soče so zaradi vedno večjega povpraševanja po partizanskih listih začeli razmnoževati v veliki nakladi dvojezični tMatajurs in ril nostro avvenire», Bene canska dekleta so »i osnovala marsikje svoje pevske zbore. Igralska skupina IX. korpusa je žela svoje največje uspehe na svoji turneji po Benečiji. Ko si je primorsko ljudstvo ht v času borbe pričelo postavljati prve temelje demokratične oblasti, so tudi Benečani prvič po dolgih desetletjih politične brezpravnosti svobodno izbirali svoje upravne organe. Visoka volilna udeležba v krajih, ki so si izvolili narodno osvobodilne odbore. Je bila najboljši dokaz, kako globoko je doumelo .WAV.',VAW/AV.V V.V. V.V.V.V.%VVVW.\WVA Na poti k napredku Visoko priznanje kanadskega novinarji Titovi Jugoslaviji Beograd, 30. Tanjug. — Ob priliki odhoda iz Beograda j« dal Ray-mond. Arthur Davis, sodelavec kanadskega list* «S*turd*y Nlght* in komentator »Canadlan Broad-casting Corporation« sledečo izjavo: »Moj n« žalost prekratki obisk v Jugoslaviji je bil* en* od najprijetnejših in najbolj poudnlh dob mojega novinarskega življenja. Videl »em narod, velik v borbi, ali boljo rečeno, narode, velike v boju, * še večje v zmagi. Prepričan sem, da j« federativna Jugoslavija n ali a pot sa rešitev vprašanja združitve držav«. Velik vtis ste naredili name resnost in spretnost, s katerimi *o načeli vprašanj« narodnostnih od-nošajev. Moj oblek pri maršalu Titu J« nepozaben. Videl sem člo e-k«, legendarnega saTadl »vojcg« vodstva, velikega človeka, p* vendar človeka, tako enostavnega. Drag j« srcem veeh, ki ga poznajo. N« Balkanu, večnem sodu smodnika v Evropi, j« maršal Ti- to v resnici človek, ki Im* sposobnost, za vedno odstraniti vire nemirov, ki so tako nevarni za svet. Jugoslovansko bratstvo narodov mor« in bo verjetno tudi pokazalo pot vsem balkanskim narodom, ki vodi k združitvi, šlvljenju v bratstvu in prijateljstvu. Dolgo se bom spominjal jugoslovanskih partizanov, katerih dragocena svojstva se zrcalijo pri iagraditvi držav«. Njihova vrednost je pri tem tako velika, kot je bila takrat, ko »o zdrobili sovražnika. Kmetje, mladina in žene nudijo nepozabno sliko volje za napredkom. Prepričan »era, da ne bo mh. če mogel ovirati poti nove Jugoslavija, k miru, izobilju ta blagostanju, na nepremagljivi poti k napredku, želim Jugoslaviji ln njenemu narodu v»e dobro.» Delavci so darovali Kranj, ai. Tanjug. Delavci »trojnih tovarn v Kranju so darovali Rdečemu križu 20 oblek ( 350 komadov perila in 50 parov čevljev. beneško ljudstvo vsebino praue ljudske demokracije, porojene *» prekaljene v narodno osvobodilni borbi. Narodno osvobodilni odbori. resnični predstavniki volje bene-čanskega ljudstva, ki so se morali trdno boriti proti ostankom dolgoletnega fašističnega oblastvenega aparata, so pričeli stopati po težki, a pravilni poti izgraditve napredne ljudske demokracije. Naloge, ki »o si jih postainU, so imele glavni poudarek na izboljšanju ekonomskega stanja bi ne danskega človeka in na dvigu njegovega kulturno prosvetnega nivoja. Prve šole, kjer ni bil glavni predmet poznatmnja fašistične hierarhije in telomsdbe, temveč resnična vzgoja, so pričele z delom v mnogih benečanskih vaseh. Učni jezik »o si določali sami vaščani na roditeljskih sestankih. Benrčan-sko ljudstvo je pričelo spoznamsti pravi obraz ljudske demokracije. Na rovanje reakcije je odgovarjalo še z večjim sodelovanjem pri graditvi ljudske oblasti. Veliki vojaški uspehi operativnega štaba sa Primorsko, v katerem sta se zlasti odlikovala benečanski in rezijanski bataljon, pa so vzbujali po deželi splošno narodno veselje in navdušenje. Na štojilnih 'mitingih sta bataljona sprejemala iz rok benečanskih deklet spominske zastai-e z borbenimi gesli. Beneško ljudstvo je na mitingih manifestiralo svojo navezanost in ljubezen do svoje vojske, ki Je v jrrnaških borbah tudi na benečanskih klancih in gričih sredi mreže sourasnikotnh postojank neustrašeno doprinaialo svoj krvavi davek v skupne napore svobodoljubnega človeštint m zmago demokracije in napredka. Toda ta vojska, ljubezen in ponos Benečanov, Je morala zapusti-H drago zemljo, za katere svobodo i« lepše Jivljenfe je krvave/a. Ba-pustiti Jo Je morala v trenutk«, ko so se izpolnile davne želje svobodoljubnega č/oveitva, ko je žrtev polna borba združenih narodov prinesla svobodo zasužnjenim. z «Po odhodu vojske, ki je prinesla toliko upov in iučl v sivo bedo naših vasi», so pripovedmi delegati tfn'ariš'i poWpofkudi z množico zastav to transparentov, ki so izražali zahteve ljudstva po ohranitvi ljudske oblasti, čistki fašističnih elementov, zahtevo po vzpostavitvi ljudskih sodišč, itd. Deputacija ljudstva je odšla k zavezniškemu vojaškemu predstavniku za civilno upravo, oficirju, ki je bil kot zvezni oficir že v Jugoslaviji v cažu osvobodilne borbe pri 27. diviziji. Predložila mu pe zahteve ljudstva in resolucijo, ki jo je ljudstvo soglasno sprejelo. Predstavnik zavezniške uprave jim je na to odgovoril, da bo pozitiven od. govor lahko dal čez štiri dni. Ljudstvo naj ostane mirno in se'razide, ker- bodo do takrat naše ljudske ob. lasti ostale na mestu. Potenj ko bo dobil pozitiven odgovor, pa naj ljudstvo ukrene, kar se mu bo zdelo potrebno. Medtem ko je bila deputacija pri zavezniškem oficirju, je ljudstvo zahtevalo vse zavezniške zastave. Deputacija je zaito predložila še zahtevo množice, da se razobesijo na balkonu še slovenska in sovjetska zastava. Oficir je izjavil, da ni. ma ničesar proti zastave,m, .pač pa ima prepoved od višjih predstavnikov. Ljudje so vdrli v hišo to kmalu sta zaplapolali poleg angleške in ameriške še slovenska to ruska zastava. Zahtevali so, da se pojavi na balkonu zavezniški predstavnik, ki je čez nekaj časa prišel na balkon to preko ene ure poslušal to odgovarjal na zahteve ljudstva po ljudski izvoljeni oblasti, po Od Triglava do Jadrana čistki fašistov, odgovarjal na očitek ljudstva, češ da zavezniki dajejo zaslombo protiljudskim elementom. Dejal je, da sam ne more ukrepati o teh stvareh. Glede čistke se je skliceval na predčasno izdane letake o čistki, naj ljudje prijavljajo, itd. Povabil je vse predsednike krajevnih odborov na sestanek v četrtek. Med demonstracijo je policija stalno krožila z «jeep-i» okrog množice, toda v sam potek demonstracije n i posega la. Okrog 2. ure popoldne so se ljudje mirno in s pesmijo razšli, toda pred koncem so odločno poudarili zavezniškemu predstavniku, da s« bodo ponovno vrnili, če se ne bodo upoštevale njihove zahteve, ki so si jih priborili. Zbiranje starega materiala V nedeljo se je pomikala Iz Mladinskega doma v Divači povorka pionirjev, vojske in odraslih ljudi z zastavami proti gmajni to borovcem. Veselo prepevajoč so se podali na delo. Razvilo se je pravo tekmovanje. Pionirji so hoteli prekositi mladince, mladina vojake, tudi starejši se niso pustili ugnati, in tako so se kupi hitro večali. Zbirali so staro železje, gumo, steklo, kosti, cunje in druge odpadke, ki lahko mnogo koristijo. Ko so vse nabrano spravili na postajo, se je izkazalo, da so nabrali kar precej. Sklenili so, da bodo v prihodnjem tednu preiskali vse kotičke in da bo prispevek Divačanov k obnovi čim večji. NABREŽINA Po dvajsetih letih kulturnega molka je Nabrežina zaživela in si dala duška tudi na polju kulturnega udejstvovanja. Ob priliki pro-ščenja sv. Roka je bila prva kulturna prireditev, ki je odlično uspela. Na sporedu so imeli pevske točke, nastop harmonikarjev in dve igri. Poleg ostalih je nastopil tudi eden mladincev s solo točko na violini. Med odmori je godbeni odsek zabaval občinstvo z veselimi Postojnski dnevi Medtem ko so dopoldne 15. t. m. slavnostni otvoritvi Postojnske jame prisostvovali visoki gostje, predstavniki naših ljudskih oblasti in vojske, so k splošni otvoritvi, ki je bila popoldne istega dne, prišle res velike množice ljudi. Ulice Postojne so bile ves dan polne povork im gruč ljudstva. Dobro razpoloženje množič to obiski niso polegli niti v naslednjih dneh. Medtem ko so obisko- skanju izvajal: «Ruska serenada*, «Na dan*, .»Svobodna Slovenija* Navdušeno sprejeti sta bili tudi deklamaciji »Tujega nočemo, svojega ne damo», in «Naši mejniki* ter skeč «Bedak». 19 t. m. so se zaključili postojnski dnevi. Ze v zgodnjih jutranjih urah je bila Potsojna polna obiskovalcev. Prihajali so s harmonikami, na okrašenih vozovih«, in kamionih, v valci podnevi ogledovali krasote ja- j povorkah z zastavami. Iz Trsta, me, so se zvečer udeležili kulturnih] Maribor^, in Ljubljane so prispeli prireditvah. | ge trije redni in trije izredni vla- Kulturni skupini Oreha in Sv.! ki, polni navdušenih izletnikov. Po Križa pri Trstu sta se združili to. j ulicah je bar mrgolelo. Valovile so se predstavili ljudstvu v «Kultur- j zastave, donele so narodne in parnem domu*. Pred razigranimi opa- j tlzanske pesmi, zovalei to ob njihovem velikem j Na obrazu vseh smo čitali, da to navdušenju se je razvijala priredi- j niso več oni predvojni obiskovalci, tav, ki je napravila vsem najboljši! da niso več oni otožni obrazi, tem-vtis. Obe skupini sta dobro nasto- več da je to prerojena množica, pall, za kar gre posebna polivala j prerojena mladina, ki obiskuje naj-tovarišicam Košuta Pierini iz sv. j lepše, kar je med krasotami naše Križa, to Kenič Joži iz Orehka. I zemlje, ki se zaveda, da je to tem Prav posebno dober vtis je na-' lepše, ker je priborjeno z žrtvami pravila skupina iz Orehka, ki je j ‘to ker je vendar last ljudstva, pokazala sijajen primer enotnosti mladine in povezanosti s starejšimi ženamf. Treba je pripomniti tudi, da se je skupina izvežbala pod silno težkimi okoliščinami to brez pevovodje, samoiniciativno, za kar jo vsem stavljamo za vzgled. Največji uspeh je žela «Zelezna cesta» s tovarišico Angelco in igrica «Je zmanjkalo morale*. Dne 16. kot. 17. t. m, je bil po zaključku prireditev ples. Igrala je godba I. art. brig. 4. armade pod vodstvom za-stavnika Cukijatija Antona. Dopoldne 18. t. m. so obiskali invalidi iz Centralnega invalidskega doma v Ljubljani. Ko so izstopili iz svojih avtobusov, je bila že vsa mladina zbrana na terasi pred jamo. Sprejeti so bili s šopki rož. Zelo lep prizčr sta nudila bataljona pionirjev in pionirk iz Postojne, ki sta pod vodstvom komandantov Pepka to Miljane sprejela hrabre invalide z največjo prisrčnostjo. Pri obisku jame je spremljala invalide mladina in jim poklonila v jamski »restavracij« dobro kosilo, Invalidi so zapeli nekaj partizanskih pesmi, si nato ogledali še ostale predele in se vrnili v mesto, kjer so obiskali še razstavo. Zvečer istega dne so združeni s postojnskimi pionirji to pionirkami priredili lep miting. «KulturnI dom* je bil napolnjen do zadnega kotička. Po himni »Naprej* je invalidom podarila pionirka v imenu pionirjev Postojne šopek cvetlic. Za darilo se je zahvalil invalid Rudi, na kar je invalidski pevski zbor pod vodstvom poročnika Strajnarja zapel nekaj pesmi. Nato je spregovoril politkomisar Invalidskega doma, kap. Potočnik. Govoril je o borbi Primorcev in končal z besedami: «Za vzvišeni cilj, kot je svoboda in demokracija, nam ni bilo žal dati kri in, če bi bilo potrebno, tudi življenje*. Za njim so nastopili pionirji, ki so pod vodstvom tovarišice Soba-nove zapeli venček narodnih pesmi. Invalidski pevski zbor je zopet nastopil in ob viharnem plo- zvokl naših koračnic. V.V.WAW«VWW,WAVW,WV.'W.W.V.W.V.V POZDRAVI vse, vsei Peljem se z avtobusom skozi sončno Vipavsko dolino. Soparna vročina mučno pritiska, da ti dobro de sedeti pri odprtem oknu, da se ti veter zaganja v obraz kot nebogljen otrok, se poigrava z lasmi in hladi vroče potno čelo. Desno in levo opazujem samo dobro poznane kraje, Nanos, Gode, Branica, Slap, Sinji vrh, simbol junaštva primorskih partizanov. Tam v ozadju kopasti Čaven, na desno predmeja to še — kraji, kjer smo preganjali fašiste in domače izdajalce, kjer so nas ljudje sprejemali vedno z veseljem in nikdar s praznimi rokami. Ej, to je bilo veselje, kadar smo prišli v vipavske vasi! V prestolief vipavske doline Vipavi, na postaji čaka gruča ljudi. Nekateri želijo, se peljati v Ajdovščino, drugi mogoče v Gorico, tretji pa upajo da se pripelje znanec, prijatelj, sin ali brat. Z zanimanjem opazujem skozi okno živahno vrvenje, pozdravljanje, stiskanje rok in poslavljanje, ko priteče k meni tovarišica. Nekje sem jo že videl, v eni izmed tistih lepih vipavskih vasi, pa ne vem kje. »Tovariš, nisi bil ti že pri nas? Več vas je bilo. Sami dobri, korajžni fantje!*, mi je dejala in v isti sapi nadaljevala, »sedaj je pri nas tako dolgčas, nikogar od starta znancev ni k nam. Včasih ste prihajali vsak večer. Nič nismo imeli strahu, čeprav so bili četniki vedno v vasi. Tudi sedaj delamo od zore do mraka. Nočemo biti zadnji, a osamljeni smo kljub temu.* Skušal sem jo tolažiti, ji razložiti, kako in kaj, a me je zopet prehU tela: »Saj vemo vse to. Vi morate biti v mestih in večjih krajih. Imate mnogo dela, ni časa, da bi hodili k nam v vas. Saj vemo, da niste pozabili na nas. da nas imate še vedno radi. Dolgčas pa je vseeno, všaaih ste zapeli.* Ni vzdržala več. Po licu so ji pritekle solze. Težko mi je bilo in nerodno, ker nisem vedel, kaj hi ji povedal, da bi jo razveselil. Dobro sem jo razumel, saj smo prihajali med nje, saj smo bili z njimi ena družina. Ce so imeli oni, smo imeli tudi mi. Ljubili so nas kot svoje, če ne bolj. Sedaj se nam ni treba skrivati po gozdovih, ni nam treba po skrivnih stezah to sadovnjakih hoditi v vas. Delo imamo drugje, dosti dela! Ni nam še mogoče obiskati krajev in ljudi, kjer smo preživljali ofenzivo za ofenzivo, zmago za zmago. Tudi oni razumejo to dobro, a so tako dobri, taksni kot zaljubljeno dekle, katere fant se je boril pri partizanih — za svobodo. Vedela je, da se mora boriti, če se ne bi, bi ne bil njen, ni mogel od nje in čakala ga je težko, težko. Naenkrat dvigne žalostni obraz in se nasmeje tako prisrčno, vesele, da me je iznenadila hitra iz-prememba. Podala mi je reko: »Dobro se imej, pozdravi vse tovariše, vse, vse. Ko boste utegnili, pa nas obiščite/ saj veste, da vas imamo tako radi.* Nisem bil v stanju, da bi ji odgovoril kaj več, se zahvalil za pozdrave, samo roko sem ji stisnil močno kot včasih, ko smo odhajali iz vasi nazaj v gozd. Vedel sem, da smo ljubljenci naroda. To pa mi je bil nov, prepričljiv dokaz, da nas je sedaj, ko smo si skupno priborili svobodo, vzljubil še bolj. Avto ni hotel več čakati, zapel je svojo monotono pesem in zdrčal po gladki, od sonca razbeljeni cesti. Tovarišica je stala še vedno na enem mestu In gledala za nami, dokler nismo izginili za ovinkom. Prepričan sem bil, da je tudi nji tako lepo, svetlo in toplo pri duši kot meni. iz tržaškega življenja Piafilo neporavnanih raiunov J.A. Trst, 21. — Odsek za trgovino to oskrbo Osvobodilnega sveta mesta Trst javlja: Zadnji termin za predložitev računov, ki niso bili poravnani od Jugoslovanske armade, poteče z dnem 27. t. m. Opozarjamo, da ne bodo sprejeti duplikati prijav, ki so bili predloženi pri drugih uradih ali oblasteh. Omenjeni računi morajo biti predloženi s prilogo originalnih dokumentov v zgoraj navedenem roku ,na Odsek za trgovino in oskrbo O-svobodilnega sveta mesta Trst, via Nicolo Machiavelli 1, Počiiniike kolonije Odsek za socialno skrbstvo tržaškega osvobodilnega sveta javlja, da se bodo 23. It. m. vrnili otroci iz počitniške kolonije Portorože. Pozivamo vse starše, da pridejo ob'15.30 uri v gledališče sedeža pristaniških delavcev, kamor bo prispel avtobus. Izgubljeno Dne 18. it. m. je na cesti Trst-'Zavlje-Kastelec tov. Barut Jožef izgubil listnico, v katera je bila med drugim tudi ošabna izkaznica, izdana od NZ bivšega okraja Socerb, ki je bila veljavna do preklica. Najditelj naj jo izroči Ok. načelstvu NZ Herpelje-Koztoiai ali ok. nač, N. Z. Koper. Gledališče Verdi , Jutri ob 20.30 bo zapovedani koncert pod vodstvom Francesca Moli-nari Pradelli s sodelovanjem violinista Carle Felice Cillario. Program bo sledeči: Beethoven: Leonora sa. 3, Ouvertura; Mozart: koncert v D-duru za violino in orkester; Brahms: IV. sinfonija v E-molu. Vabilo Organizacijski komitet ladjedelnic Sv. Roka vabi vse tovarniške komltete in kulturne krožke da pošljejo svojega delegata na sestanek, ki bo v sredo, 22. t. m. ob 220. uri na sedežu okrajnega NOO, v via Caprto 7, krožek «R. Rinal-di», I. nadstropje. Organizacijski komitet Goriška prebrana Razdelitev vina Okrajni odsek za prehrano javlja, da se bo 25. t. m. zaključila razdelitev vina. Zaradi tega vsi, ki še lahko dobijo vino z živilsko nakaznico, naj ga dvignejo do gori navedenega dne. s jjS Razdelitev tobaka V* Okrajni odsek za prehrano obvešča, da bo v torek, 21. t. m. razdelitev tobaka. Vsaka oseba bo dobila 60 gr. Ta razdelitev velja za prvi, drugi in tretji teden tega meseca. Omenjena količina se bo izdajala na podlagi listkov s'tev. 1, 2,3 tobačne nakaznice za masec avgust. Okrajni odsek za prehrano javlja, da bo urad prehrane goričke občine razdelil v teh dneh nove živilske nakaznice. V teh bodo zabeležene različne skuping prebivalstva, razdeljenega po letih, in sicer od 0 do 3 let, od 4 do 18 let, od 19 do 65 to nad 65 let. Te nakaznice bodo veljale za bodočo razdelitev živil. Lastnikom priporočamo, da jih naj obdržijo, ker se ne bodo izdajali duplikati. Imenovane nakaznice bodo vedno v veljavi. 22. avgusta 1945. PUITURNI ZAPISKi slovenskih Razstava primorskih umetnikov Zgovorna dejstva Kmalu po osvoboditvi se je ustanovil plavalni klub Slovencev in I-talijanov v Gorici. Ker je imela zavezniška komanda zasedeno kopališče z edinim bazenom v Gorici, so šli predstavniki teh plavačev prosit Zavez, vojaško upravo, da jim do-volji vsaj nekaj časa dnevno uporabo bazena za trening. Zavezniki so to odklonili, češ da rabijo bazen samo za svoj« vojake. V to skupino plavačev niso imeli dostopa bivši fašisti, ki so formirali posebno grupo, ki se ji je pridružilo še nekaj drugih italijanskih plavačev, ki nikakor nočejo sodelovati s Slovenci, Tej grupi pa so zavezniki čez nekaj dni dovolili vsakodnevno nekaj ur treninga v bazenu. Jasnejšega dokaza antipatije zavezniške oblasti do Slovencev in oviranja vsega našega dela ni treba. Razstava slovenskih primorskih umetnikov pomeni za Trst kakor tudi za vse ostalo Primorje kulturni dogodek prav posebna vrste. Po dolgih letih izgnanstva se je tem slovenskim umetnikom prvič ponudila prilika, da razstavijo na svojih rodnih tleh to na ta način dokažejo vsemu svetu, da tudi na tem kosu zemlje prebiva narod, ki se je v valovih imperialistične eks-panzivnosti številčno močnejših sosedov v vsej svoji zgodovini boril za svoj obstanek, ki so mu vse do nedavnega fašistični mogotci odrekali pravico do življenja. Da, prav v zadnjih 25 letih je to narod prestal mnogo gorja to trpljenja in le z njegovo trdoživostjo to vztrajnostjo to njegovo silno vero v zmago pravice mu je uspelo, da je navzlic vsem satanskim poizkusom onih, ki so mu hoteli vzeti celo jezik njegovih pradedov, vztrajal do konca in izšel iz te borbe kot zmagovalec. Niti vislice in zapori, niti pregnanstva to koncentracijska-taborišča niso mogla uničiti njegove življenjske sile. Tako je ta narod, čeprav številčno majhen, dokazal, da ni sile na svetu, pa naj se pojavi v tej ali oni obliki fašističnega pojmovanja glede grabitev ozemelj in nasilnega potujčevanja, ki bi se mogla upreti sili narave. ' Ta narod ni samo trdoživ in vztrajen, ta narod je tudi marljiv in nadarjen. Čeprav so ga oni, ki so si lastili monopol civilizacije, krstili za sužnja, ima ta narod tudi svojo kulturo, ima celo svojo visoko kulturo. Ima svojo pesem, ima svojo knjigo, ima svoje umetnike. Ti umetniki niso smeli ustvarjati doma, morali so v izgnanstvo. Sedaj sp vračajo. Vračajo se zopet tja, kjer jih je zibala slovenska mati. Vračajo se k svojim rodnim bratom to sestram, da jih po tolikih letih trpljenja vsaj za nekaj hipov osrečijo s svojo umetnostjo. Vračajo se tudi kot prijatelji to znanci, da poštenemu in svobodoljubnemu italijanskemu narodu, s katerim si delijo ta tako izpostavljeni košček evropskega kontinenta, ponudijo roko bratstva in ljubezni. Ne prihajajo kot maščevalci, zakaj oni vedo, da je velik del italijanskega naroda prav tako obsojal nasilje fašističnega gospodstva, kakor so ga oni. Zato prinašajo veliko ljubezni in nič sovraštva. Ljubezen je, ki ljudi osrečuje, in sovraštvo je tisto zlo, ki ljudi ugo-nablja. Ce bi vsi ljudje znali tako ljubiti in če bi vsi judje znali tako spoštovati svobodo to pravico, kot potomci čudili, zakaj so 3e člani te družine'nekoč mogli celo sovražiti, * * * Na razstavi je zastopanih 22 u-metnikov, 18 slikarjev in 4 kiparji. Birolla Gvidon je rojen v Trstu in je najstarejši od razstavljalcev. Razstavlja folklorno zanimive »'Sv. enakopravnosti narodov živela sreč- • dri je. Njegovih pet razstevljK11 no in zadovoljno, da se bodo naši i risb nam prikazujejo Pirnata izrazitega risarja z nekoliko d*11 rativno izdelanim literarnim ®°/ vom. Pogrešamo njegove novef risbe iz partizanskega življem Kolt kipar se nam predstavlja portretom «L. K.» lepih kvalitet.^ Pilčaneo E Ida je Tržačanka. * boljša v grafiki kot v slikah. NJ-ma ujedenka »Svetopisemski tiv* izraža lepo grafično znanje-Sajovic Ivan je iz Stare vasi V' Postojni. Je izrazit kipar-portret Razstavlja »Portret slikarja J®*1 piča», ki po svojem naturah®9 dela močem vtis. Sirk Albert je rojen v Sv. Kr9 (pri Trstu, Ker živi še vedno V F] gnanstvu v Srbiji, ni bilo to?®0 dobiti njegovih novejših del E razstavo. Razstavljena »Obmorei--pokrajina* je Idiličen, sicer toa“ sladek motiv z morja ob sonč°^ zatonu. ^ Smerdu Frančišek je Postojni' ».v** M <•’ Sajevic Ivan: .:« Portret slikarja Jakopiča. y' Tri Kralje* in «2imo», ki se odlikuje z barvno skrbno podanim motivom gorenjske vasi v snegu. Cesar Jože, prav tako rojen v Trstu, je mlad in temperamentni slikar, ki mnogo obeta. Ljubi tople barve, ki se zlasti v »Stolici* spletajo v lepo harmonijo toplega občutja. ' Čargo Ivan je Tolminec, »Tihožitje* je verni izraz njegovega razigranega slikarskega temperamenta. Čeprav je poslal le eno samo delo na razstavo, ga to povsem dostojno predstavlja tržaškemu občinstvu. Debenjak Riko je s Kanala ob Soči. Razstavlja tri tihožitja velikih slikarskih kvalitet, čeprav bi mu kdo nemara očital impresioni- metnostt. stično slikarsko koncepcijo. Njego- VrHo Franče je rejen V G«('1 ve «Ujedanke» razodevajo solidnost Razstavlja tri olja, od kateri*1 risbe in mojstrsko obvladanje te grafične vrste. Kalin Boris je po rodu iz Solkana pri Gorici. Predstavil se nam je kot kipar velikega tehničnega znanja v obdelavi Kiparskega materiala. Najbolj ugaja njegova »Nives* in impozantna -»Glava slikarja P.». Kalin Zdenko, mlajši Borisov brat, je prav tako rojen v Solkanu. Razstavil je odlično, življenja pol- Ra-zstavlja mnogo takozvane drot> ne plastike, na kateri moramo čudovati izredno prefinjeno 0*, niško kulturo. Pri izbiri bi bila *®]' ka odločitev za to ali ono delo. Pj vsem med »Bakantoma*; oDeklib z mandolino* to •' novil svojo krojačnlco, začasno v itvejl Via Braadesia 58, St. Odgovorni urednik JO* E KOREN