Zadnja imenovanja. Med volitvami za novi državni zbor so se izvršila na Ppod. Štajerskem nekatera imenovanja, ki jasno kažejo namen sedanje vladfe, ponemčititi naš slovenski Spodnji Stajer. Pred vsem nam je omeniti notarska imenovanja. Za notarsko mesto v Slov. Bistrici je bil predložen pravosodnemu ministru terno, v katerem je bil Slovenec na prvem mestu. Toda pravosodni minister iz ničevnih vzrokov ni hotel imenovati na prvem mestu predloženega Slovenca notarjem v Slov. Bistrici, ampak segel je na drugo mesto, na katerem je stal Nemee. Tako je Slovenska Bistrica dobila nemškega notarja. Tudi nastalega praznega prostora pravosodni minister ni zasedel s slovenskim prosilcem, Stajerskim rojakom, ampak je potisnil nemškega notarja iz Kranjskega na Štajersko. Naš štajerski slovenski rojak pa si naj zopet po Kranjskem išče notariatskega mesta. Značilna so tudi imenovanja po naiih požtah v Mariboru, Ptuju in Celju. V poštni službi se nahaja mnogo Slovencev. Ako bi jih ne pošiljali v nemške kraje, lahko bi na Slovenskem bile vse službe zasedene s Slovenci, kar bi bilo tudi popolnoma prav. Kajti Slovenija Slovencem, Nemci si naj iSčejo po nemških krajih svojega kruha. Pa ne samo, da pošiljajo slovenske sinove pri poštah v tuj zrak, tudi pri imenovanjih jih dosledno prezirajo in oddajajo vsa samostalnejia mesta Nemcem. Ne omeniamo imenovanja izven Štajerske n. pr. v Beljaku, kjer ie tudi zaslužen slovenski uradnik bil v kot potisnjen. Ampak dokaze za naše trditve hočemo vzetiiz Spod. Štajerja. Za mesto poštnega oskrbnika v Mariboru so prosili tudi Slovenci. Dobil je mesto Nemec, čeprav ima manj službenih let nego nekateri slovenski prosilci. Tudi v Ptuju je bilo razpisano mesto poštnega oskrbnika. Dobil je mesto mlad nemSki uradnik. Istotako se je zgodilo predkratkim v Celju. Poštni oskrbnik v Celju je postal mlad nemški uradnik, ki je preskočil celo Sumo starejših kompetentov. Ako bi se oziralo na službena leta, morali bi dobiti omenjena mesta Slovenci. Na kaj pa so se ozirala oblastva pri omenienih nastavljanjih ? Glede Ptuja in Celja se je oziralo na želje mest samih. Mestne deputacije so želele imenovane uradnike, ki so imeli zraven Se to srečo, da so bili slučajno v Ptuju oziroma v Celju rojeni. Toda gotovo je, da niso bili toliko zaradi tega imenovani, ker so rojeni Ptujčani oziroma Celjani, ampak ker so zcnesljivi nemski nacionalci. Evo dokaza! Nekje na Spod. Štajerskem je izpraznjeno mesto poštnega oskrbnika. Slovenski poslanec je izvedel, da je med prosilci za to mesto tudi neki krajan. Šel je posredovat, a kaj se mu ie reklo? »Ozirati se moramo na službena leta?« V Ptuju in Gelju se ne ozirajo na službena leta, ker bi sicer moral mesto dobiti Slovenec, drugod pa se ozirajo na službena leta, ker bi sicer tudi moral Slovenec dobiti mesto. In ta mesta so se zasedla, ker so imenovani uradniki mladi,zadvajset, trideset let. Dvajset do trideset let bodo ta važna mesta v rokah nemških uradnikov, dvajset do trideset let je vzeta našim slovenskim uradnikom priložnost, dobiti v domovini kako boljše mesto. Vsak si lahko misli, kako blagodejno to upliva na slovenske postne uradnike! S kakim veseljem mora slovenski uradnik služiti, če vidi taka imenovanja! NajnovejSe imenovanje, neugodno za Slovence, pa je imenovanje gimnazijskega ravnatelja v Celju. Imenovan je mož, ki uživa, kakor se razvidi iz časnikov, popolno zaupanje nemških nacionalcev. Imenovan je mož, kateremu je naša nemška vlada izročila z zaupanjem nemSke Sole ljubljanske v nadzorstvo, a sedaj bo ta mož imel upliv tudi na slovenske paralelke. Slovenski prosilci za to mesto so se prezrli, proSnje so se jim vrnile. Tako se godi nam Slovencem na Štajerskem! Sinovi našega slovenskega ljudstva se potiskajo v druge kraje, najboljSa mesta se oddajajo nemškim sinovom. Kdo naj ima 8e potem veselje stopiti v kako službo? Kdo se potem Se naj šudi, mi govorimo odkrito, da imamo toliko renegatov ? Sinovi slovenskega Ijudstva morajo postati tndi v dejanju enakopravni s sinovi nemškega naroda! Za to \e predvsem skrbeti našim državnim poslancem. NemSki poslanci vedo za izpraznjeno mesto vsakega vratarja in se potegujejo na vse kriplje, da dobi vsako Se tako majhno mesto kak Nemec. In če vidijo, da še ni nemškega prosilca, pa ga iščejo okoli ter nagovarjajo, da prosi za mesto pri nas Slovencih? Pri nas nihče ne iSče slovenskih prosilcev. Malokedaj se ve za izpraznjena mesta. Nihče se ne briga, kateri so med prosilci Slovenci. In če je tudi kateri Slovenec med prosilci, potem ga ravno državni poslanci gledajo večkrat skozi bolj črna očala, nego vsi nemški mogočneži. In če kaka visja oseba Kaj reče čez kakega slovenskega prosilca, že se sklenejo roke križem in gotovo slišiš besede: »Ta je nemogoč!« Večkrat se nam pravi, to so le osebe, ki se imenujejo, pustimo osebe, glejmo, da se duh vladanja spremeni, potem bodo prišla tudi druga imenovanja. Prav je, le glejmo na to, da se vladni sestav spremeni. Toda za nas Stajerske Slovence so tudi osebna vpraSanja velikanskega pomena, kajti mi ne utegnemo čakati na spremembo duha pri naših vladah, mi raoramo predvsem gledati na to, da se kje ne ponemčimo, predno se duh spremeni. Za to pa bi želeli, da se tudi izvenStajerski poslanci bolj brigajo za naše razmere, kajti kar se jim zde malenkosti, to v istini niso malenkosti. Bolj nego si izvenStajerski poslanci morejo predstavljati, tlači nas raora ponemčevanja. Mi priporočamo skrb za nas štajerske Slovence prav toplo vseslovenskim politikom.