, , „, Cena Din IV* * ■ —-----------------------------------------------------------------------------------------------,mr?irm------------------- Izhaja vuk dan cjutraj razve« ^k,°pI'"? “V'/*am* f ponedeljkih In dnevih po m EM °e as po 10 •°"ovom Posamezna fitevilka jflF fflL KK JŠSrZ^kmt 1 Din lanskoletne mo- A« K H # K JU ^ ^ U JF /# W Jff MV f Ljubljani. Gradišče 4, tel. 30-Ga »ečna naročnina Din 20--,za tu- «V JV Vffl Jm JV M UK SB JV^A /M flF B MK Podružnica Maribora, AleK- Jlno Uredništvo « flV W& MU EA JV W MB ^ S MS SL 21> tel 2°-G0 IJanI, Gregorčičeva 28. Telefon T* B V Celju! Slomškov trg 4. uredništva 80-70. 80-60 tn 80-71 P°51‘8et ra8'' M,lMlana 1rv62t- St. 182 a Ljubljana, nedelja, dne 9. avgusta 1931 Leto II. Obisk nemških državnikov v Rimu Konferenca z italijanskimi državniki — Mussolini obišče Berlin — Nemški državniki so dosegli uspeh — Mussolini je zadovoljen — Avdijence pri papežu Miroslav Vilhar K cbuašnjemu odkritju njegovega, spomenika v Planini, Proslava 10-letnice vladanja Nj. Vel. kralja Cuprija, 8. avgusta. 1. V vseh krajih Pomo-ravja se ljudstvo z veliko vnemo pripravlja, da čim lepše proslavi lOletnico vladanja Nj. Vel. kralja. V Parafinu je občinski svet že imel sejo in določil program za prireditve, pri katerih bodo sodelovala vsa paračinska društva. Tudi v Cupriji se vse naglo pripravlja na veliki praznik. Grški listi ob 10-letnici vladanja N j. Vel. kralja Atene, 8. avgusta. AA. Atenska agencija javlja: Grški listi prinašajo izredno toplo pisane članke za 10-letnico zasedbe prestola kralja Aleksandra. »Etnos« se spominja hrabrosti kralja Aleksandra I. med vojno in naglaša njegovo visoko modrost, ki jo kaže od prvega dne, ko je stopil na prestol, in s katero vrši svojo visoko kraljevsko dolžnost. V Imenu grškega naroda, pravi list, želimo, da bi kralj Aleksander jugoslovanski dolgo živel, da bi videl v celoti izvršeno delo združitve naroda v takem smislu, kakor bi to ' -tel videti. »Athenaia Nea« pišejo: Kralj Aleksander I. je vesten suveren velikega patrijotizma, ki je pogosto zastavil svoje življenje v blagor in rešitev domovine Kralj Aleksanr’"- je oboževan od vsega jugoslovanskega naroda, ki mu izkazuje globoko zaupanje. Hraber med vojno je kralj Aleksander I. hraber tudi po vojni. Sprejem na nemškem poslaništvu v Beogradu Beograd. 8. avgusta. 1. V torek bo na nemškem poslaništvu velik sprejem zaradi nemškega ustavnega praznika. Ureditev pokojnin v Bolgariji Sofija, 8. avgusta. 1. Minister Girginov namerava izdelati načrt novega zakona o pokojninah. Velike pokojnine bodo v Bolgariji zmanjšali, male povečali, tako da bodo vpokojenci dobivali več ali manj enake prejemke. Mac Donald in Stimson London, 8. avgusta, n. Ministrski predsednik MacDonald je bil nekaj dni gost ameriškega zunanjega ministra Sitmsona. Sedaj se je pri njem poslovil in odpotoval na svoje imetje na deželi. Novinaerjem je dal pred svojim odhodom izjavo, da sta se menila o evropskem finančnem položaju, v ostalem pa da so bili njuni sestanki privatnega značaja. Maroški sultan v Parizu Pariz, 8. avgusta. A A. Maroški sultan je obiskal kolonijaino razstavo, predvsem maroški oddelek. Sprejel ga je minister za kolonije maršal Lyautey. Zvečer se je udeležil nočnih sve-čanosii. V svoji izjavi je izrazil veliko navdušenje nad razstavo, zlasti nad delom, k ga je napravil maršal Lyautey. Igračkanje z izgonom emigrantov Dunaj, 8. avgusta (d). List »Abend« poroča, da je dunajska državna policija nekatere na Dunaju živeča, hrvatske separatistične emigrante, m„d njimi tudi proslulega nadj oč-®‘.ka F -čeca, izgnala iz Avstrije. Perčeca sp odvedli na nemško mejo. Tam se je izgnanec za - :kaj dni ustavil v Passau-u in odšel nato v Miinchen. Nekaj časa sem pa se je Perčec izgubil. Li.it meni, da ni izključeno, ■' se Je vrnil zopet v Avstrijo, in to tem prej, ker ima ponrr-jen potni Ust. Isti list javlja, da je prišlo na Dunaj in v Avstrijo več makedonskih beguncev. Zaroka Otona Habsburga z italijansko princezinjo? Dunaj, 8. avgusta (d). Kako poročajo listi, se bo Oton Lothringen-Habsburg 18. avgusta t. 1., to je na rojstni dan pokojnega cesarja Franca Jožefa, zaročil z najmlajšo hčerko italijanske kraljevske dvojice, princezinjo Manjo. Itim, 8. avgusta. AA. Nemški državni kancelar Briining in zunanji minister Cur-tius sta imela poldrugourno konferenco z Mussolinijem in Grandijem. Briining je dal zastopnikom Agencije Stefani izjavo, v kateri izraža svojo^ zahvalo Italiji, da je sprejela Hoovrov načrt. Dalje izraža željo, naj bi se vsi evropski problemi razpravljali prijateljsko med državniki, da se evropske razmere popravijo. Na banketu, ki ga jima je priredil Mussolini, je italijanski ministrski predsednik zagotovil nemška državnika, da bo Italja nadaljevala veliko delo za ozdravljenje Evrope. Mussolini obišče Berlin Rim, 8. avgusta. A A. Uradno javljajo, da je Mussolini sprejel vabilo nemškega kancelarja Bruninga, da vrne obisk v Berlinu. Dan obiska bo določen pozneje. Mussolinijev sklep, da obišče Berlin, smatrajo za zelo važno odločitev radi tega, ker bo to prvi uradni Mussolinijev obisk v inozemstvu. Istočasno pa trdijo dobro obveščeni krogi, da je treba Mussolinijevo o ločitev smatrati kot znak, da sta doseg* nemška državnika v Rimu uspeh. Na konferenci med nemškimi in italijanskimi državniki je bilo tudi sklenjeno uvesti pogajanja o novi trgovinski pogodbi med Nemčijo in Italijo. Nemčija in Italija bosta sodelovali pri reševanju vprašanj razorožitve. Nemško-italijanska pogajanja so nadaljevali danes ob 10. dopoldne na nemškem poslaništvu, kjer sta bila Mussolini in Grandi od 10. dop. do 1. popoldne. Po konferenci je bil izdan komunike, ki pravi, da se je vršila izmena naziranj med nemškimi in italijanskimi državniki prijateljsko in zelo prisrčno. Razpravljali so o splošni situaciji v Evropi ter prišli do prepričanja, da morajo vse vlade aktivno sodelovati, da prekoračijo sedanje težkoče. Komunike na koncu pravi, da je to sodelovanje posebno nujno na bodoči konferenci za razorožitev. Po konferenci je priredil nemški poslanik von Schubert kosilo, kateremu so prisostvovali Briining, Curtius, Mussolini, Grandi ter mnogi visoki funkcijonarji. Obisk je s tem zaključen po programu. Popoldan je rezerviran za obisk v Vatikanu. Mussolinijeve izjave novinarjem Popoldne je Mussolini sprejel v dvorani »Mappamondo« v palači »Veneziac nemške žurnaliste. Mussolini je izjavil svoje zadovoljstvo nad obiskom nemških državnikov. Dejal je, da Nemčija lahko z zaupanjem gleda v bodočnost. Vsi narodi da imajo, kakor uči zgodovina, svoje težke čase, ki jih pa vendarle prebrodijo. Smatra, da je gospodarska kriza v Nemčiji dosegla svoj višek in da bo šlo kmalu na bo-1 je. Mussolini je zaključil, da fašizem goreče želi mir tako na gospodarskem kakor na političnem polju. Rim, 8. avgusta, n. Mussolini je davi izjavil nemškim novinarjem v nemškem jeziku med drugim, da ga zelo veseli, da se nemški narod more in mora nasloniti na sebe in na svoje materijalne in duševne sile. Te sile nikakor še niso izčrpane in vsi vemo, kolike so. K temu prihaja velika moralna moč nemškega naroda, katero je Že večkrat v težkih nevarnostih dokazal. V razgovoru z Briiningom in Curtiusom, je Mussolini dejal, da se je zopet pokazalo, kako važno je, da državniki sodelujejo, in sicer ne samo v političnih vprašanjih, temveč da delajo skupaj tudi pri delu za mir. Mussolini vidi samo v sodelovanju rešitev za svetovno gospodarstvo. Treba je, da se prav dobro pripravi svetovna konferenca za razorožitev, da bi bila potem odprta pot do trajnega svetovnega miru. Sprejema pri italijanskem kralju ni bilo Rim, 8. avgusta, n. Italijanski kralj je v Sant’ Anni di Valdieteri na počitnicah. Nemški kancelar dr. Briining in zunanji minister dr. Curtius sta ga nameravala obiskati. Ker se jima pa mudi v Nemčijo, sta mu poslala le pozdravno brzojavko. Kralj ju je v svojem odgovoru prosil, naj se ne pustita motiti pri svojem velikem delu in naj ga spričo tega ne obiščeta. V Rimu so se med tem nadaljevala posvetovanja med dr. Briiningom in dr. Curtiusom na eni ter Mussolinijem in Grandi- jem na drugi strani. V nemškem poslaništvu je bil ob 13. uri svečan banket. Nocoj ob 18. uri bosta dr. Briining in dr. Curtius odšla v Vatikan, kjer ju bo sprejel papež Pij XI. Po tej ^vdijenci bo v nemškem poslaništvu pri Vatikanu intimna večerja, katere se bodo udeležili tudi vatikanski državni tajnik Pacelli in nekateri prelatje. Nato zapustita nemška ministra Rim in se vrneta v Nemčijo. Uradni komunike Rim, 8. avgusta, d. Po končanih razgovorih so danes izdali tale sporazumno iz-delaui komunike: Za bivanja kancelarja dr. Bruninga in zunanjega ministra dr. Curtiusa v Rimu v petek in soboto sta nemška državnika večkrat izmenjala misli s predsednikom italijanske vlade in z italijanskim zunanjim ministrom. Ta izmenjava misli je bila v znamenju medsebojnega prijateljskega razumevanja in tople prisrčnosti. V teku razgovorov so državniki podrobno obravnavali in proučili splošni evropski položaj in soglasno spoznali potrebo, da morajo vse vla- de, če hočejo premagati sedanje težave, zaupno in krepkovoljno sodelovati. Državniki so bili tudi soglasno mnenja, da jo potrebno storiti vse, kar bi pripomoglo k temu, da bo prihodnja razorožitvena konferenca rodila ugodne in otipljive uspehe v prid miru in gospodarske in moralična obnove sveta. Avdijence r Vatikanu Rim, 8. avgusta. AA. Nemški kancelar Briining in zunanji minister Curtius sta bila vsak zase sprejeta v posebni avdijenoi danes popoldne pri papežu. Ob tej priliki so bile običajne recepoijske ceremonije. Po obisku pri sv. očetu sta nemška državnika obiskala državnega podtajnika pri Vatikanu kardinala Pacellija, ki je vrnil obisk v nemškem poslaništvu še danes popoldne. Rim, 8. avgusta. AA. Pred svojim odhodom iz Rima, ki je določen za nocoj ob 10., sta bila nemška državnika Briining in Curtius gosta nemškega poslanika pri Vatikanu, ki je priredil njima na čast večerjo. Večerje se je udeležil tudi kardinal Pacelli ter drugi visoki cerkveni dostojanstveniki. Politično življenje v Romuniji Bukarešta, 8. avgusta, n. Bivši ministrski predsednik Mironescu biva že nekaj dni v Franciji. >Rador« poroča, da se bo sestal s Titulescom, ki ga hoče nacionalna kmetijska stranka pridobiti za notranjepolitično delo. Bukarešta, 8. avgusta, n. Princ Nikolaj se odpravi te dni na daljše potovanje z letalom. Spremljal ga bo polkovnik Stefa-nescu. Princ bo obiskal Turčijo, Grčijo, Jugoslavijo in Poljsko. Bukarešta, 8. avgusta, n. Politično zatišje sta nenadoma pretrgali ostavki, ki sta jo podala državna podtajnika Stanciu in Metera, oba iz Transilvanije. Stanciu in Metera sta bila edina zastopnika Transilvanije v vladi prof. Jorge. Bukarešta, 8. avgusta, n. Včeraj sta bila v Cluju dr. Manin in podpredsednik nacionalne kmetske stranke Mihalake. Namen njunega potovanja je bil, da bi spet pridobila dr. Lupa za nacionalno-kmetsko stran- ko, iz katere je pred leti izstopil in osnoval svojo lastno kmetijsko skupino. »Ada-veruk napoveduje, da bo skoraj napočil dan, ko bo dr. Maniu dobil mandat, naj sestavi novo vlado. Bukarešta, 8. avgusta n. Ministrski predsednik Jorga je dal zastopniku »Adeveru-la« izjavo, da se bodo jeseni romunske politične razmere zelo spremenile. Urednik ga je vprašal, če bo ostal še dalje ministrski predsednik. Jorga je odgovoril, da bo trajala njegova funkcija še dva meseca. Ko ga je pa novinar vprašal, kdo mu bo sledil, je dejal, da ne ve, bržkone pa dr. Maniu. Bukarešta, 8. avgusta, n. V kratkem pride v Romunijo grški ministrski predsednik Venizelos. Sestal se bo z grškim kra* ljem Jurijem in z romunskimi politiki. — Veliko skrbi dela Romuniji sovjetsko bro-dovje na Črnem morju, ki prodira že do Carigrada. Tudi o tem bodo govorili z Ve-nizelosom. Gojenci pariške vojne politehnike v Zagrebu Zagreb, 8. avgusta, k. Davi so prispeli v Zagreb gojenci pariške vojne politehnike. Na postaji so goste sprejeli francoski konzul Bois-sier, zastopniki naših vojnih, civilnih, občinskih ter vseučiliških oblasti. Po sprejemnih pozdravih so se nastanili v hotelu Esplanade. Konzul jim je tam priredil kosilo. Nato so si ogledali letališče. Župan je vsakemu daroval spominsko knjigo Zagreba. Ameriško-nemška pogajanja Berlin, 8. avgusta. AA. Nemški veleposlanik v Wasliingtonu, ki je pred kratkim prišel iz Amerike v Evropo, se na povabilo am—'škega državnega tajnika za zunanje zadeve gtimscaa, ki mudi na škotskih planinah, vrne drugi četrtev - je mesto, in sicer predčasno, ker je tako želel predsednik vlade dr. Briining. Krvavi spopadi v Berlinu Berlin, 8. avgusta (d). Na večer pred ljudskim glasovanjem je prišlo nocoj v severnem Berlinu, na Biilowovem trgu in okolici do velikih komunističnih izgredov in do krvavih spopadov s policijo, pri katerih so nekega komunista ustrelili, več drugih demonstrantov pa težko ali lahko ranili. Policija je morala proti premoči zagrabiti za orožje in je vzpostavila mir. Nemška vlada se ne intere-sira za ameriško pšenico B. "n, 8. avgusta. AA. Po pisanju lista »Deutsche Allgemeine Zeitung« se zdi, da je nemška vlada na ponudbo ameriške vlade, da bi dobavila sirovinr izjavila, da se nemška vlada ne in-teresira za pšenico, ker bi prej hotela videti, kako bo pšenica obrodila v Nemčiji. Glede ponudbe o dobavi bombaža je nemška vlada izjavila, da znaša letošnja potreba kakih 600.000 bal, ki bi se utegnila povečati še za kakih 200.000 bal. Glede cen je vlada predlagala, naj bi se vzele za bazo cene, ki notirajo v Liverpoolu. List zaključuje, da stališče ameriške vlade na orepozicije še ni znano. Kongres medparlamentarne zveze Bukarešta, 8. avgusta, n. Letošnji kongres medparlamentarne zveze se bo vršil v Bukarešti. Trajal bo od 1. do 8. septembra. Udeležili se ga bodo zastopniki 26 držav. Predsedoval pa mu bo predsednik romunske zbornice. Obisk tujcev v Splitu Split, 8. avgusta, k. V prvih sedmih mesecih t. 1. je bilo v Splitu 24.540 tujcev, med njimi 14.524 Jugoslovanov. 10.016 pa inozemcev. Med temi turisti so všteti tudi izletniki Jadranske Straže iz Skoplja in Zagreba ter Sokoli. ki so se udeležili sokolskega zleta, pa tudi razne dijaške ekskurzije. Največ je bilo letos v Splitu Čehoslovakov. lani pa Nemcev. — Lani je bilo v Splitu 22.160 turistov, od teta prav toliko inozemcev ko letos. Nabava deviz v Nemčiji Berlin, 8. avgusta. A A. VVolf poroča: Iz do-bro poučenih krogov se doznava, da se vodijo pogajanja v svrho ponovne uvedbe svobodnih nabav deviz, potrebnih za nakup blaga, ki se uvaža iz inozemstva. Obstoji upanje, da se bodo pogajanja drevi končala, tako da bi prišlo do prostih nabav deviz za trgovinske potrebe ža jutri. Berlin, 8. avgusta. A A. VVolff poroča: Nemška vlada je obvestila nemške zavode, ki se bavijo z nabavljanjem deviz, da tvrdkam, ki se lahko izkažejo s potrdilom trgovinskih zbornic, da smejo kupiti devize, lahko izdajo te devize, ker so tem tvrdkam devize potrebne za finansiranje uvoza, izvoza in trazita blaga. Basel, 8. avgusta. AA. Danes so se sestali na sejo strokovnjaki, ki imajo nalogo proučiti možnosti stabilizacije kreditov Nemčiji. Nizke cene v Subotici Subotica, 8. avgusta, k. Na subotiškem sadnem trgu so cene silno padle. Dinje in lubenice so tako poceni, da so prodajali velike lubenice po 30—50 para za kg, dinje pa 10 do 40 para. V predprodaji so se dobile cele dinje po 1'50 Din, lubenice pa po 1 Din. Stran 2 JUGOSLOVAN m n I !■ ■! mmmmmammmmmmmmmmmmmrnmmmmmm Nedelja, 9. avgust« 1031. O jugoslovanski politiki Samo jm> tebi ee razume, da more in mora biti državna politika Jugoslavije samo jugoslovanska, to je politika, ki odgovarja interesom v*© države in slehernega Jugoslovana. JSe vsled tega splošnega zna-iaja ne more biti prava jugoslovanska politika ona, ki preveč povdarja le razne poeebne interese posameznih pokrajin, stanov in plemen, kajti jedro jugoslovanske »oliitike je v tem, da vse spaja, ne pa da loči Jugoslovane s poudarjanjem raznih posebnosti. Vse te posebnosti jugoslovan-fiika politika uvažuje in jim skuša tudi ustreči, ali samo pod pogojem, da s tem ne trpi državna enotnost in skupni interesi v#eh. Da ne bo nejasnosti in zlohotnih očitkov, povdarjamo še enkrat: Jugoslovanska politiita visoko ceni vse kulturne, gospodarske in socijalne individualnosti, ki so nastale na ozemlju naše države, ker ve, da ie v njih velika ustvarjajoča sila. Zato ni m ne more biti namen jugoslovanske politike, da bi ovirala razvoj teh individuali-tet, temveč njen cilj je samo ta, da njih razvoj podredi skupnemu cilju — napredku vse Jugoslavije in vsega prebivalstva. Vsled tega cilja hoče jugoslovanska politika ustvariti plodno harmonijo med vsemi silami, ki obstoje na ozemlju Jugoslavije In v njenem prebivalstvu, in zato je bilo ono pretirano strankarstvo, ki je že skoraj namenoma uničevalo to harmonijo, tako napačno, da je moralo pasti. Ta harmonija med vsemi silami je življenjsko vprašanje »a Jugoslavijo in zato mora jugoslovanska politika nastopiti proti vsakomur, ki ruši to harmonijo. In to harmonijo ruši, kdor noče evojih posebnih interesov podrediti intereeom celote, to je Jugoslavije. Kajti tudi največji posebni interesi niso tako važni kakor »o interesi vse Jugoslavije. Zato ne zadostuje, če kdo reče, da je za jugoslovansko politiko, temveč mora biti pripravljen, podrediti svoje posebne interese občnemu interesu. Ne pravi se to svojih poeebnih interesov zatajiti, temveč spraviti jih samo v okvir onega, kar je skladno s splošno jugoslovansko politiko. Dolgo Časa se pri nas ni hotelo niti tega osnovnega pogoja za uspešno sodelovanje upoštevati in še danes bi hoteli nekateri razumeti sodelovanje na podlagi jugoslovanske ideje tako, da bi diktirali svoje po-pebne interese vsem drugim in da bi se morala jugoslovanska politika njim podrediti. To pa je nemogoče in kdor to hoče, ta sploh noče jugoslovanske politike, Jugoslovanska politika hoče harmonije, ker je ta prvi pogoj, da sodelujejo aktivno v jugoslovanski politiki prav vsi Jugoslovani. Sodelovanje v jugoslovanski politiki ni noben privilegij, prav tako pa ni tudi nobenega opravičila, če se kdo temu skupnemu delu odteguje. Potrebno pa je tudi to, da se vsak Jugoslovan zaveda, da je pristaš iste mdsli obenem z Jugoslovanom v najbolj oddaljeni pokrajini, da mora zato vedno nastopati tako, da nikogar ne odbija. Zavedati ee mora celo tega, da dobro sodeluje v skupni stvari le, če se udejstvuje tako, da bi se mu mogel pridružiti celo njegov osebni nasprotnik. Prav pojmovana Jugoslovanska politika zato avtomatično llaži nasprotja in zbližuje ljudi, napačno pojmovana jugoslovanska misel pa vedno povzroča spore in razjedinju/je Jugoslovane. Tega sodelovanja vseh pa noče Jugoslovan. politika doseči le vsled kakšnih teoretičnih razlogov, temveč iz čisto praktičnih, ker morajo biti zavarovani posebni interesi posameznikov in posameznih skupin le, če se vsi udejstvujejo v »kupnem delu. Jugoslovanska politika hoče vsem Jugoslovanom ustvariti dejansko blagostanje m zato je njena osnovna misel tudi vedno eocijalna. Baš sedaj je sedanja vlada gen. živkoviča, ki je prva res jugoslovanska vlada, to naravnost sijajno dokazala, ko je izvedla agrarno reformo, za katero vse prej-Snje vlade niso imele nikdar toliko poguma. Zaradi te socijalne vsebine pa se tudi Jugoslovanska politika ne boji nobene diskusije in brez krvavih žrtev, brez riskant-nih eksperimentov ustvarja novo dobo, ki ee začenja posebno močno razvijati po svetovni vojni. Ker je jugoslovanski nacionalizem socijalen, zato je tudi moderen in zato je vsaka iz jugoslovanskih nagibov porojena nacionalizacija tudi socijalizacija. Kot res moderna ideja, toda čisto iz na-žega naroda porojena ideja, ne pozna zato tudi jugoslovanska ideja nobenega šovinizma, temveč je v svojem jedru miroljubna in že skoraj pacifistična. Ne pa v tej meri, da bi postala samomorilna, in zato bo vedno z odločnostjo branila svete jugoslovanske interese. čisto iz korenin jugoslovanskega naroda je zrasla jugoslovanska politika in samo jugoslovanskemu narodu je ludd namenjena. /ato ustreza vsakemu Jugoslovanu in »ato ne pristaja na njo samo oni Jugoslovan, ki nima v sebi globine, da bi pojmoval vso veličino jugoslovanske ideje, ali pa oni, ki noče svojih posebnih interesov podrediti skupni stvari. So !o ljudje preteklosti, dočim je jugoslovanska politika stvar sedanjosti in bodočnosti. Pobiranje skupnega davka na poslovni promet Beograd, 8. avgusta. AA. Davčni oddelek finančnega ministrstva je razposlal finančnim direkcijam okrožnico, v kateri navaja, da so nekatere davčne uprave in finančne direkcije krivo tolmačile odredbo o pobiranju skupnega davka na poslostovni promet pri žitni moki in ostalih mlinskih izdelkih. Da se povsod uvede enotno ravnanje, razglaša davčni oddelek finančnega ministrstva, da morajo mlini plačati skupni davek na poslovni promet po uredbi St. 100/31 tako, da se vsa količina zmlete moke pretvori v ustrezajočo količino žila in se za to količino žita po nabavni ceni žita plača skupni davek po davčni tarifi 114/1, to je 2-2Vo. Pri plačilih v naturi se plača skupni davek od vse količine žila, oddanega v mline za mletje, in ne samo od tisle količine, ki jo mlini oddajo. Vse to velja seveda samo za dobo od 1. aprila do 31. julija 1931. V kolikor mlini tega še niso storili, mo- rajo plačati skupni davek na poslovni promet po dosedanji stopnji davčne tarife št. 114, in sicer za vso količino. V dobi od 1. aprila do 31. julija zmleta moka se mora pretvoriti v ustrezajočo količino iita in od tako dobljene količine iita se naknadno plača za navedeno dobo skupni davek na poslovni promet. Davčne uprave so dalje dobile nalog, da takoj po svojih odposlancih pregledajo mline na svojih področjih in da takoj poberejo premalo plačani skupni davek. Finančne direkcije so dolžne do konca septembra t. 1. poslati poročilo o rezultatu pregleda mlinov in pobranih davkih davčnemu oddelku finančnega ministrstva, obenem pa morajo poslati tudi podatke o delovanju vseh velikih mlinov in drugih velikih tvor-nic v svrho nadaljne kontrole. Petkrat več povratnikov kot izseljencev Statistika novih izseljencev v juliju — številke govore resnico Jesenice, 7. avgusta. V minulem mesecu se je izselilo iz naše države preko jeseniškega' obmejnega policijskega komisarijata 24 oseb v Francijo, 3 v Holandijo in 1 v Belgijo, torej le 28 oseb se je v juliju izselilo preko Jesenic v ostale evropske države. Izseljencev v prekomorske države pa je bilo nekaj več, in sicer v Zedinjene države Severne Amerike 90, v Kanado 17, v Argentino 10, v Brazilijo 1 in v Bolivijo 1; vseh izseljencev v prekomorske države je bilo v juliju torej 119. Vseh izseljencev pa je bilo 147. To število vidimo, da ni veliko, pove pa vse. Popolnoma naravno je, da je izseljevanje tam veliko, kjer je življenski standard majhen. Naše število pa pove, da pri nas tega ni. To je najbolj objektiven, resničen in edino pravilen odgovor onim temnim elementom v inozemstvu, ki rovarijo proti nam z ilegalnimi sredstvi in vpijejo drugod, kako slabo je pri nas. Pogledati je treba le to in videli bodo dejstva. če si pogledamo to stvar tudi z druge strani, kako je drugod in to tam, kjer pravijo, »da se cedi le mleko in med«, pridemo do enakega zaključka. V ta namen si predočimo le številke, ki govore o povratnikih. V minulem mesecu se ie vrnilo preko jeseniškega komi- sarijata iz drugih evropskih držav 417 oseb, in to 251 iz Francije, 156 iz Belgije in 10 iz Holandije. Iz prekomorskih držav 372, in to iz Zedinjenih držav Severne Amerike 287, iz Kanade 75, iz Argentine 8 in Bolivije 2. Torej vseh povratnikov v juliju je bilo 789. Če primerjamo število izseljencev in število povratnikov, vidimo, da se jih je vrnilo 5-37 krat več kot izselilo. Ta količnik nam matematično natanko podkrepljuje naša izvajanja. Število 642 znaša razliko med izseljenci in povratniki. Treba je pomisliti: odkod ta razlika? Sigurno je ne bi bilo, če bi bilo pri nas res vse tako črno, temno in slabo. Deportiranih je bilo 38, in sicer 27 iz USA in 11 iz Kanade. Deportirancev iz evropskih držav v minulem mesecu ni bilo. Reportirancev, to je na državne stroške vrnjenih, je bilo 170 in to 27 iz Zedinjenih držav Severne Amerike, 35 iz Kanade, 107 iz Argentine in 1 iz čile. Iz evropskih držav reportirancev ni bilo. Iz zadnjega podatka je razvidna skrb naše države za svoje. Če računamo za vsakega državnega vr-njenca samo 5000 Din, vidimo, da smo blizu milijona, ki ga je dala država za svoje iz ljubezni do svojih. Državno prvenstvo v plavanju Več državnih rekordov izboljšanih — Sencazijonalna zmaga Ilirije nad Bobom Ljubjana, 8. avgusta. V petek popoldne se je pričelo v kopališču SK Ilirije seniorsko državno prvenstvo v plavanju in vaterpolu. Vršili sta se samo dve wa-terpolo-tekmi, ki pa nista nudili dobrega športa. V izločilni tekmi je Primorje v podaljšku premagalo Gradjanskcga (Karlovac) in se plasiralo v finale. V drugi izločilni tekmi je zmagal Bob (Beograd) nad drugim karlovškim klubom KSU ter se je plasiral v drugo izločilno kolo. Primorje : (iradjanski 3:1 (0:0, 1:1) Obojestransko slaba igra. Regularna tekma se je končala z 1:1 in je nato Primorje v podaljšku zabilo še dva gola. Bob : KSU 5:1 (2:0) Tekma je bila mnogo živahnejša od prve. Protivnika sta si bila v igri enakovredna, le v streljanju je bil Bob mnogo boljši. Beograjčani so zabili 6 golov, vendar sodnik enega ni priznal. Danes dopoldne so se vršila samo predtekmovanja seniorjev. Več točk je izpadlo, ker so nekateri plavači izostali (Viktorija sploh ni prispela v Ljubljano) in se bodo vršila takoj finalna tekmovanja v nedeljo. Tako se ni vršilo izločilno tekmovanje na 1500 m prosto in 3X100 metrov mešana štafeta. Tekmovanje samo je pokazalo velikanski napredek Ilirije, kar je predvsem zasluga njenega trenerja g. Ulage. Na 100 m prosto so se vsi ilirijani plasirali v finale, kar je dosedaj prvi slučaj na prvenstvu seniorjev. Očividen napredek je pokazalo \vaterpolo moštvo, ki je sigurno premagalo Boba in se plasiralo v finale. Izven konkurence sta bila postavljena dva nova državna rekorda na 100 in 200 m prosto po Wilfanu. oziroma Lampretovi. Na 100 m prosto so trije plavači plavali boljše od obstoječega rekorda. 200 m prsno izločilno Od 21 prijavljenih jih je nastopilo samo 11, ki so tekmovali v 3 predlekib. Po času osem najboljših pridejo v finale. 1. skupina: 1. Midžor (Jadran) 3:20-9, 2. Kramar (Ilirija) 3:28, 3. Jelič (Jug) 3:33’3. 4. Jamnik (Ilirija) 3:34. 2. skupina: 1. Frankovič (Gradjanski) 3:17-6, 2. in 3. Sever (Ilir.) in Birimiša (Jadran) oba 3:18 7, 4. Fabris (Jug) 3:41-4. 3. skupina: 1. Ferček (Gradj.) 3:224, 2. Nikolajevič (Beogr.) 3:23-8, 3. Pazinovič (Jadran) 3:33-6. V finale so se plasirali: Frankovič, Ferček (Grad.), Midžor, Birimiša (Jadr.), Sever. Kramar (Ilir.), Jelič (Jug) in Nikolajevič (Beogr.). Za tem se je vršil rekordni poizkus Wilfana (Primorje) na 100 m prosto. Plaval je proti dvema plavačema. Wilfan je dosegel čas 1:03-2, poizkus je torej uspel in je bil stari rekord Se-njanoviča izboljšan za 2*7 sekunde. 100 m prosto izločilno Prijavljenih 25, nastopilo 11. Plavali so v treh skupinah. Stari rekord l:05-9 je bil po treh pla-vačih izboljšan, vendar ni nihče dosegel Časa Wilfana. Kdor ni plaval najmanj 1:10, se ni planiral! Vsi »Jadranaši« so prišli v finale! 1. skupina: 1. Matič (Jug) 1:04-8 bolje od re- korda, 2. Brainovič (Jad.) 1:06, 3. Marovič (Jadran), 1:07-3, 4. Bettner (Jug) 1:12. 2. skupina: 1. Senjanovič (Jad.) 1:04-8, 2. Gaz-zari (Jad.) 1:05-4, oba boljše od rekorda! 3. Žirovnik (Ilir.) 1:09-1, 4. Turnšek (Ilir.) 1:10. 3. skupina: 1. Fritsch (Ilir.) 1:084. 2. Grbič (Jug) 1:11, 3. Cvjetkovič (Jug) 1:11-2. V finale pridejo: Senjanovič. Gazzari, Brainovič, Marovič (Jad.), Fritsch. Žirovnik, Turnšek (Ilir.) in Matič {Jug). Vršil se je nato rekordni poizkus Lampretove (Ilirija) na 200 m prosto. Lampretovi so dajali tempo traje plavači. Poizkus je uspel in Lampretova je izboljšala svoj lastni rekord za 2-7 sekundo z novim rekordnim časom 2:5«-!). Dopoldanski plavalni spored je bil s tem končan. Vršila se je še izločilna vvaterpolo tekma. Ilirija : Bob 8:5 (4:4, 8:1, 2:0) Igra je bila izredno zanimiva. Ilirijani so v plavanju znatno nadkriljevali Beograjčane in so bili vseskozi v premoči. Dosegli bi lahko dvo-številno zmago, ako ne bi zastreljali najsigur-nejših šans. Bob je izkoristil vsako najmanjšo šanso. Ilirija se je s to zmago plasirala v finalno tekmovanje, dočim je Bob izpadel. Bob je igral precej ostro in je moral sodnik več igračev izključiti. Po Otrubi (2) in Jesihu je dosegla Ilirija vodstvu 3:0. Nato je bil Otru-ba izključen in Bob je znižal na 3:1. Po odmoru je Bob izenačil, vendar je Jesih ponovno dosegel vodstvo.^ Radi napake obrambe L je Bob zopet izenačil. Iliriji so se nudile krasne prilike, da že v regularnem času zmaga, toda streljanje je bilo izredno netočno. Rezultat 4:4. V podaljšku je Bob nastopil popolnoma izčrpan in ni mogel nuditi resnega odpora. Že v prvi polovici dosežeta Otruba in .lesih dva gola. Po odmoru zniža Bob na 2:1, vendar zasigurata dva gola Fritscha in Turnška zmago liliriji. Podaljšek 4:1, skupno torej 8:5 za Ilirijo. Popoldne se je tekmovanje nadaljevalo. Popoldanski spored Popoldanski sobotni spored je bil kratek. Vršila se je samo ena plavalna točka in dve vaterpolo tekmi. V točki 400 m prosto je Senjanovič izboljšal državni rekord Bulata (Beograd) od 5:44 na 5:33-8. Rekordni poizkus na 50 m prosto je sicer uspel, vendar je končal s presenečenjem. Starta la sta Matič (Jug) in VVilfan (Primorje) in je Dubrovničan zmagal. 400 m prosto Prijavljenih je bilo 16, nastopilo je Ie 8 tekmovalcev in se je pomotoma vršilo predtekmovanje v dveh skupinah po 4 plavači. 1. skupina: 1. Senjanovič (Jadran) 5:33"8 boljše od drž. rekorda, 2. Bibiča 5:52-6. 3. Dabro-vič J. (Jug) 6:14-2. Na cilj je prispel kot tretji Marovič (Jadran) v 6:096, vendar je bil diskvalificiran radi napačnega plavanja. 2. skupina: 1. Bonačič (Jadr.) 5:44'2, 2. Bulat (Beograd) 5:442, 3. Jesih (Ilirija) 6:126, 4. Turšek (Ilirija) 6:20-4. Vsi tekmovalci pridejo v finale. Zatem se je vršil rekordni poizkus na 50 m prosto. Nastopila sta Matič (Jug) in Wilfan (Primorje). V krasnem boju glava ob glavi je zmagal Matič v času novega rekorda 27-8 kakih 20 cm pred Wilfanom. Kot zaključni točki popoldanskega sporeda sla se vršili dve vaterpolo tekmi. Ilirija : Primorje 7:1 (5:0) Ilirijani so znatno nadkriljevali nasprotnika, posebno v pogledu plavanja. — Gole za Ilirijo so zabili: Otruba 3. Jesih 2, Turnšek in Fritsch po enega. Za Primorje je scortal Kolar. Sodnik Šerič je sodil v slabo Iliriji. Jug : Jadran 3:1 (3:0) Tekma je odločila prvo mesto. Bila je izredno lepa in polna napetih momentov. Jug je ponovno dokazal, da v vaterpolu nima enakovrednega konkurenta. Zanimivo je, da je bil gol, ki ga je zabil Jadran, od leta 1927 prvi. ki ga je Jug prejel. Obe moštvi zaslužita vso pohvalo. Izvrstno je sodil g Mramaršič. Jug: Fabris, Cvjetkovič. Samardžič. Dabrovič I., Dabrovič J., Bettner, Stadinger. Jadran: Majič, Culič, Kuzmanič, Birimiša, Senjanovič, Roja. Bonačič. lekma je bila odigrana v izrednem tempu. Vodstvo je dosegel Bettner za Jug po krivdi Majica, ki je zapustil K01. Iz krasnih kombina-C,Ji.Sla I1"StavUa Dab,ov'i I. in Stadinger rezultat polčasa. Po odmoru je zaigrala obramba Jadian izvrstno posebno Culič. Senjanovič ni izkoristil sigurne šanse radi pomanjkanja tehnike. Častni gol je zabil Bonačič Medil je rekordni poizkus na 200 m prosto, ki je obenem veljal kot' izbirno plavanje za evropsko prvenstvo v Parizu. Nastopili so Bulat (Beograd) Wilfan (Primorje) in Gazzari (Jadran). Kekord je uspel Wilfanu in Gazzariju, vendar je Čas slednjega slabši od rekorda, ki Sia /« I postavil na podsaveznem prvenstvu (2:30). Dosegli so: VVilfan 2:28. Gazzari 2:34. Bulat 2:37-6. V nedeljo se tekmovanje nadaljuje ob 8. zjutraj. Vršijo se samo finalne točke seniork in seniorjev. Glavna broba za naslov državnega prvaka v celokupni klasifikaciji se vodi me '"ri“in- s • adran pa 38 Ako se posreči Iliriji potisniti Jadrana na .1. mesto v vaterpolu, bo Ilirija državni prvak m bi imela 90, Jadran 87 točk Verjetnejše ie. da bo končna klaei#tskacija Jadran 93 točk, Ilirija 84. J Gradjanski : Primorje Ob 17-30 na igrišču Primorja; predtekma rezerv ob 15'45 V nizu velikih in lepih tekem, ki jih je dalo Ljubljani novo tekmovanje po ligah, se vrši danes popoldne predzadnja, vsekakor pa zadnja z izvenljubljanskim klubom. Čez 14 dni bomo ah-solvirali še domači derby, potem bo za letos lig konec. Gradjanski je še ob vsaki priliki izvabil na naša igrišča polnoštevilen obisk. Po pravici, ker razpolaga vedno z borbenim moštvom, ki sicer lahko oscilira v formi, v moči, v kondiciji vedno pa da vse iz sebe - to je že taka tradicija ,,os<’že za svoj klub čim najboljši uspeh. Primorjani ne morejo Zagrebčanom preprečiti poti naprej. Lahko pa napravijo uslugo sebi, . Ljubljani in slov. nogometu, če napnejo svoje razpoložljive sile in poskusijo borbo z vso resnostjo. Danes Gradjanski ni tista firma kot nekdaj, po znanju sta mu oba ljubljanska kluba gotovo dorasla. Treba je malo srca in vere v sebe — pa ho eventualno šlof Imenovanje Beograd, 8. avgusta. AA. Postavljen je za načelnika gradbenega oddelka direkcije državnih zelenic v Ljubljani v 3. skupini Pavle Staržik, načelnik gradbenega oddelka državnih železnic v Subotici, po potrebi službe. Proti postranskim zaslužkom uradništva Dunaj, 8. avgusta, (d). Dunajska občina pripravlja znižanje vseh postranskih prejemkov svojih uslužbencev. Plače in mezde uradnikov in nastavJjencev ostanejo pa za sedaj še nedotaknjene. Druge dežele so zaradi manjših dohodkov od davkov prisiljene, da izdado obsežne varčevalne ukrepe. Promet Poštne hranilnice meseca julija Beograd, 8. avgusta. AA. Promet Poštne hranilnice meseca julija I. 1. Meseca julija je štednja lepo napredovala. Pristopilo je 4294 novih vložnikov, tako da jih je zdaj 143.010. Vsola vlog je zrasla za 15 in pol milijona Din in je znašala konec julija 287,185.200'47 Din — v čekovnem prometu je bilo otvorjenih 106 novih čekovnih računov, tako da jih je zdaj pri centrali v Beogradu in njenih podružnicah 19.842. Promet v čekovnih računih je znašal meseca julija 5,658.540 38 Din, stanje vlog na čekovnih računih pa je konec julija znašalo 815,664.541 03 Din. Skupno znašajo vloge pri Poštni hranilnici 1102 milijona Din. Za dvig tujskega prometa na Koroškem Celovec, 8. avgusta, n. Koroška deželna vlada in generalna direkcija zveznih železnic sta sklenili sporazum, po katerem bo vsak turist, ki bo poselil koroška kopališča in zdravilišča, imel pravico do brezplačnega povratka z železnico. Koroški hotelirji pa so znižali cene. Ločitev cerkve od države v Španiji Pariz, 8. avgusta, n. »Jumak je objavil poročilo iz Madrida, da so v ustavodajni zbornici dosegli sporazum o odnošajih med cerkvijo in državo. Španija ne bo imela državne cerkve. Odpravili se bodo cerkveni redovi, njihova imetja se bodo nacijonalizirala. država ne bo podpirala nobene cerkve. Vremenska napoved Dunaj, 8. avgusta (d). Nagel porast topline; jasno vreme pa ni za vso nedeljo gotovo; vdrl bo vnovič zapadni zrak z razširjenimi nevihtami in močnim, trajnejšim padcem topline