TRZISKI VESTNIK Leto II. Tržič, v četrtek 9. aprila 1953 Štev. 8 ste — šolske prostore. Kljub skopo odmerjenemu času si je tovarišica Tomšičeva vzela 15 minut časa za prisrčen razgovor s šolarčki in učiteljicami, za-nimajoči ise za šolske probleme, učne uspehe itd. Seveda tudi tokrat ni šlo brez fotografskega aparata, ki je drage obiskovalce skupaj z otroki »ujel« kot lep spominek za šolski album. Tovarišica Tomšičeva si je ogledala še slikovito sotesko v Dolini in graščino v Puterhiofu. Delavci tržaške predilnice so tovarišico Tomšičevo in tov. Popita povabili na prvo zasedanje novoizvoljenega delavskega sveta. Pozdravljena z viharnim ploskanjem sta imenovana prisostvovala predaji poslov upravljanja podjetja novemu delavskemu svetu. Na splošno že-ljo članov delavskega sveta in vseh pri- Z OBISKA TOVABIŠICE VIDE TOMŠIČEVE V TBŽIŠKI OBČINI: Skrb za ekonomsko vzgojo delavcev je naša velika naloga — je poudarila tovarišica Tomšičeva na zasedanju Delavskega sveta v BPT V petek, 3. aprila je Tržič doživel prijeten obisk. Tovarišica Vida Tomšičeva, članica CK ZKJ, org. sekretar CK ZKS in članica Izvrš. sveta LRS je v spremstvu tov. Franca Popita, sekretarja Okr. komiteja ZKS Kranj in člana Izvrš. sveta LRS obiskala tržiško občino. V imenu Tržičanov so gosta pozdravili v prostorih LOMO predsednik mestne občine tov. Lovro Cerar, sekretar obe. komiteja ZKS tov. Milan Tribušon in Predsednik obč. odbora SZDLJ tovariš Zdenko Lavička. Tovarišica Tomšičeva se je zanimala zlasti za gospodarske, socialne in politične probleme tržiške občine. Dalj časa 8© je zadržala v razgovoru o družbenem Planu naše občine. Odobravala je stališče ljudskega odbora mestne občine, da se večji dol dopolnilnih sredstev za leto 1953 porabi za reševanje stanovanjske krize, kakor tudi za komunalne naprave, katerih je Tržič brez dvoma prepo-treben. Tudi vprašanje šol je zanimalo tovarišico Tomšičevo, zlasti kakšni bodo prostori v osnovni šob v Podljubelju, ki se bo letos gradila. Po mnenju tov. Tomšičeve bi sodobna šola morala biti urejena tako, da bi lahko razbremenila starše od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne ter bi bil s tem pretežni del vzgoje otroka prenesen tja, kamor pravzaprav spada, namreč na prosvetni in vzgojiteljski kader. Potom bi se naše žene-matere lahko več in bolje uveljavljale na vseh Področjih družbenega življenja. Poseben poudarek je dala tovarišica Vida Tomšičeva zlasti vprašanju zaščite naše žene-delavke. Da bi se natančneje Seznanila s tem, v kakšnih pogojih dela tržiška žena v produkciji, si je ogledala dvoje tovarn, kjer je zaposlena pretežno Zenska delovna sila in sicer Bombažno Predilnico in tkalnico ter Tovarno čev-tjev »Triglav«. Popoldne je bila tovarišica Tomšičeva v Podljubelju. — Izredno lep dan ter aivje-krasna poimladansko-zimska nara-^a sta ustvarjala med obiskovalci najboljše razpoloženje. Snovi za diskusijo E*a je bilo tudi dovolj: Zelenica, zelenika žičnica, ljubeljski predor, mednarod-na cesta preko Ljubelja skozi Tržič, ži-v°sreibrnii: rudnik itd. — o vsem tem je tekel razgovor. Pri povratku v Tržič so podljubeljski olarčki kar s »šrango« ustavili tov. Igfc&cevo pred šolo, jo pozdravili, izro- 1 šopek cvetic in jo povabili, naj si Sleda njihove — sicer tesne, toda či- šotnih je spregovorila tudi tov. Tomšičeva nekaj besed. Sicer kratek, toda vsebinsko bogat govor tovarišiee Tomšičeve je dal novemu delavskemu svetu smernice za delo., zlasti kar zadeva skrb in brigo za vzgojo mladih kadrov, samo-izgrajevanja in ekonomske izobrazbe članov delavskega sveta in upravnega odbora ter štednje z materialom. Zvečer pa je tov. Tomšičeva imela zanimivo predavanje o vtisih iz Indije v Cankarjevem domu. Predavanje je brez dvoma zadovoljilo tako inteiigeiita kot delavca, saj je bilo slikovito, izčrpno in vsebinsko vsakomur dostopno. Slišati je bilo splošno mnenje, da si takih pre-davanj še želimo. Po predavanju se je razvila sproščena diskusija, trajajoča skoro eno uro, ki bi se pa še nadaljevala, če bi čas to dopuščal. Zastopniki LOMO in organizacij so se gostoma zahvalili za obisk ter se prisrčno poslovili od njiju z željo, da bi prvemu sledili še drugi podobni obiski, ki bodo prav gotovo pozitivno vplivali na delo na vseh področjih javnega življenja in udejstvovanja. Zakaj se bovimo %a decenivaH%aci$o &o%dnega gospodarstva Vsaka centralizacija ima v sebi vsa svojstva državnega kapitalizma, česar pa v naši državi nikdar ne bomo odobravali. Hočemo, da ljudstvo, ki ustvarja dobrine in sredstva za življenje, prevzema v roke sredstva za proizvodnjo. Kdaj pa ima ljudstvo v svoji roki proizvodna sredstva? Morda takrat, ko izgublja pregled nad gospodarstvom in iniciativo, ko prevzamejo vodstvo gospodarstva posamezniki mesto družba? Vsaka centralizacija ima v sebi že značaj diktata, ukazovanja in gospodarstva od zgoraj navzdol. Proti temu pa se borimo izza nastanka naše socialistične države. S tem, da decentraliziramo naše upravo in podjetja, dajemo v roke ljudstva oblast, seveda pa tudi odgovornost za uspehe in napredek. Taka načela vodijo merodajne kroge, ki si prizadevajo, da se gozdna uprava, lesno industrijska obrat in gozdna manipulacija v Tržiču izročijo krajevnim gospodarskim organom. Res je, da je koristi od poseka lesa v našem okolišu imel ves naš narod, res pa je tudi, da lokalne koristi pri dosedanjem gospodarstvu niso bile vidne. Če bi prišlo gospodarstvo z gozdom in lesom v roke lokalnega gospodarstva, bi od tega imel tržiški okoliš večje in vidnejše koristi Očitek lokalnega domoljubja tukaj ni na mestu. Vemo, da veliko podjetje laže nekaj ustvarja in da bi se velika podjetja ne smela razdeliti. Kdor pa je zad- nje čase zasledoval boj Gradisovcev za delavsko osamosvojitev in zasleduje boj železničarjev, ki streme za istimi cilja, ve, da prinaša komunizacija gospodarstva in uprave dokazano večje koristi in boljše perspektive kot centralistično' vodena uprava in gospodarstvo. Naj se nihče ne boji, da bo lokalna uprava slabše vodila gozdno gospodarstvo. Za dobro gospodarstvo se bodo lokalni odgovorni krogi že pobrigali. Krajevne gospodarske oblasti hočejo v svoji upravi združiti vsa gospodarska sredstva, ker bodo od delovanja teh sredstev imeli korist delavci. Ali ne bi bilo lepo, če bi od onih tisočev kubikov lesa, ki se posekajo, v našem okolišu, imeli korist prvenstveno tukajšnji delavci? Mestna občina Tržič bi hotela ne le gospodarstvo z gozdovi, ampak tudi napraviti nekak lesni kombinat. V ta obrat bi spadala žaga na kolodvoru, izdelovanje finega pohištva, stavbno mizarstvo, produkcija finalnih izdelkov ter izdelovanje lesne embalaže. Več krajevnih majhnih podjetij bi se združilo v lesni kombinat, ki bi imel vse pogoje, da ustvarja krajevnim delavskim, krogom boljši življenjski standard. Mislimo, da se z našim mnenjem strinjajo vsi Tržičani in da bodo podpirali načrte, da preide lesno gospodarstvo v roke krajevnih gospodarskih oblasti v Tržiču. S sestanka Zveze komunistov V četrtek, 2. aprila je bil v dvorani »Runo« sestanek osnovne organizacije Zveze komunistov mesta Tržiča, na katerem so komunisti razpravljali poleg organizacijskih vprašanj v glavnem o obisku maršala Tita v Londonu in druga zunanje in notranjepolitična vprašanja. O pomenu obiska maršala Tita v Londonu je dal temelj iito obrazložitev tov. Jelko Žagar. Nato so govorili o spremembah, ki so nastale po smrti Stalina v SZ in njeni zunanjepolitični taktiki. Tov. Markelj in Hlebec sta govorila o1 naši finančni politiki. Živahno so raz- pravljali tudi o cenah živilom. Ugotovili so1, da bi morale trgovine preprečiti nakupovanje velikih količin moke s strani kmetov, ki nato presejano moko zopet prodajajo po visokih cenah delavcem. Dobro bi bilo, da bi v razpravi sodelovali prav vsi komunisti, ne le posamezni, kakor dosedaj. Tudi bi bilo dobro, da bi se sestankov ZK udeležilo več nečlanov, ki naj bi s svojimi kritikami in predlogi pomagali pri naših skupnih naporih za zgraditev socializma in izboljšanje dela Zveze komunistov. Lomljani po svoji delavnosfi ne zaostajajo za drugimi Na zadnjem zboru volivcev je odbor za elektrifikacijo poročal, da so načrti in predračun za elektrifikacijo v Lomu Že izdelani. Vas ima sicer svojo lastno električno centralo, vendar je napeljava ponekod le provizoriična in zlasti ne u-streza potrošnji toka na konicah, kjer je komaj toliko napetosti, da sveti luč, kaj šele, da bi mogli obratovati motorji. Zaradi teh dejstev je odbor za elektrifikacijo proučil situacijo in ugotovil, da bi bilo treba v ta namen investirati okrog 500.000 din. V to vsoto je odbor vštel tudi instalacijo javne razsvetljave, ki je že iz turističnih razlogov potrebna. Ko je odbor na sestanku predložil zamišljeni načrt, so se navzoči izjavili, da so pripravljeni po svoji gospodarski zmogljivosti prispevati polovico celotnih stroškov, to je 250.000 din, poleg tega pa bi večino del sami opravili. Za ostalo polovico pa bi odbor zaprosil mestno občino. Občina je v svojem družbenem 11 Ko nisem bil človek Blok 16 je bil precej napolnjen zlasti s Poljaki, katerih je bilo v taborišču znatna večina. Skoraj po vseh delovnih oddelkih je prevladovala poleg nemščine poljska govorica. Večina Poljakov, kakor so mi pripovedovali, je bila internirana v Dachauu že leta 1939, po porazu Poljske ; zlasti številna je bila — inteligenca. Kljub temu, da so jih Nemci smatrali za manj vreden narod, so si (mnogi v teku let pridobili boljše položaje. Tako smo videli Poljake kot pomočnike surovih sobnih starešin, n. pr. pri delitvi hrane itd. Mnogi od teh se glede surovosti niso nič razlikovali od nemških funkcionarjev. Ne da bi hotel s tem žaliti poljski narod, ki je bil v drugi svetovni1 vojni kruto prizadet, moram resnici na ljubo povedati, da smo Slovenci zaman pričakovali od njih kak širši čut vzajemnosti med severnimi in južnimi Slovani. Zato je razumljivo, da so Poljaki zelo godrnjali, ko smo prišli Slovenci iz 14. ma 16. blok, katerega so smatrali za nekako svojo republiko. Na 14. bloku ' -o spali še vsak na svojem ležišču, ka-! Ta je moral vsak po /predpisih posti-n ravnati slamnjačo kot škatljico v2v. i'c. Na 16. bloku smo pa spali po planu ustrezni znesek upoštevala in obljubila pomoč. Da ne bi ostalo vse skupaj le pri besedah, je odbor že nabavil potrebno bakreno žico, da bo lahko delo pravočasno izgotovljeno. Poleg tega pa se že zbirajo tudi prispevki, za katere so se vaščani obvezali. Istočasno so na sestanku reševali tudi vprašanje zgraditve vodovoda v zgornjem delu vasi Loma. Zedinili so se V tem, da letos pripravijo načrte in po-skrbe za potrebni material, v prihodnjem letu pa bi začeli z delom. Večino del bodo vaščani sami opravili. Veliko so govorili volivci o vprašanju ureditve in podaljšanja občinske ceste, ki pelje skozi Lom. Cesta je na nekaterih mestih v zelo slabem stanju. Navzoči so se izrazili za to, da bodo pri ureditvi ceste sami pomagali. Že nekajkrat pa je bilo ugotovljeno, da bi bilo treba podaljšati cesto do koče pod Storžičem. Lomljani so bili vedno pripravljeni sodelovati in pomagati, vendar pa doslej krogi, ki so najbolj zainteresirani pri tej cesti, ne kažejo posebnega zanimanja zanjo. Mislimo, da bi le bilo treba enkrat reči odločno besedo in organizirati širšo akcijo, kajti le na ta način bo mogoče dvigniti turizem v tem predelu. Razpored fluorograliranja v naši občini Naše bralce smo že v 6. številki na-šjega lista do (podrobnosti seznanili s tehniko in pomen fluorografirainja, danes pa prinašamo podroben razpored fluorografirainja v naši občini. V interesu naše skupnosti je, da se vsi, prav vsi, ki so dopolnili 15. leto, udeležijo te važne zdravstvejne 'akcije! Posebej opozarjamo tiste, ko pomotoma morda niso prejeli poziva, da je ne glede na to tudi zanje udeležba obvezna! (Delavci in nameščenci tovarn, uslužbenci nekaterih uradov ter dijaki imajo: svoj razpored. Vendar naj se tisti, ki se iz kakršnegakoli vzroka ne udeleže fluo- rografiranja skupno s svojim kolektivom, ravnajo po dolnjem razporedu!) V Tržiču bo fliuorografiranje v dneh 8. do 10 aprila pred pošto po naslednjem redu: 8. aprila ob 7.30 za Predilniško ulico, od 8 — 12 za Glavni trg, ob 12. uri za Kolodvorsko cesto, ob 12.15 za Ljubljansko cesto; 9. aprila ob 7.30 za Ljubeljsko cesto, ob 9.30 za Bleke, ob 11. za Pot na Zali rovt, ob 11.15 za Fužinsko ulico, ob 11.30 za Usnjarsko ulico, ob 12 za ulico Za Moščenikom, ob 13 za Blejsko cesto; 10. aprila ob 7.30 za Kurnikovo pot, 2 in 2 na enem ležišču zaradi prenapol-njenosti. Na tem bloku sem se seznanil z Jože-tcim Kranjcem; po rodu je si er Štajerec, po ženi pa je sedaj Tržičan. V Dachau je dospel z večjim transportom iz Begunj že v drugi polovici marca 1942. Čez nekaj dni so nas precej Slovencev premestili iz 4. v 3. sobo 16. bloka. Tam je bilo celo nekaj Srbov, med njimi nekak njihov vodja, inženir in bivši kapetan Silmoinović iz Beograda. Najbolj pa nam je vsem imponira! Ivan Minčev, bivši poljedelski minister v bolgarski vladi Stambblijsfcega. Ker je bila ta vlada Rusiji naklonjena, so jo nasprotniki vrgli 1. 1923. Minčev je zbežal na Dunaj in postal pisatelj. Spisal je knjigo »Slovanska Golgota«, v kateri, je, kot nam je pripovedoval, opozarjal tako severne kot južne Slovane na nevarnost nemške »Drang nach Osten« ter priporočal vzajemnost. Ko so nacisti 1. 1938 zasedli Avstrijo, so Minčeva nagovarjali, naj kot Bolgar paše v njihovo, korist. Ker jei ponudbo odklonil, je seveda romal iz ječe v ječo. Kot zaveden Slovan ni klonil, čeprav je moral v gestapovskih zaporih večkrat prestajati razne šikane. Obešali so mu n. pr. po 25 kg težke uteži na rame. Tako je sivolasi 70 letni starček priroimal v Dachau. Na delo ga v taborišču niso silili. Vsi smo ga spoštovali ter se z njim prav dobro razumeli. Tudi s Simonovičem sta bila dobra prijatelja. Nekega večera, ko sem se sam, sprehajal po glavni taboriščni cesti, me je nekdo poklical po imeEu. Za mrežo bloka 27. je stal Tržičan Klemene Franc iz Spodnje Preske. Povedal mi je, da je že nekaj tednov v taborišču, večinoma po zamreženih blokih, ter da je oddeljeni za transport v Allach, kamor je odšel že 19. marca. V Dachau pa je dospel iz Innsbrucka. Dne 26. januarja 1943 se je po taborišču raznesla vest, da je izbruhnil tifus. Obolele jetnike so takoj spravili v revir (bolnico), prizadete bloke pa izolirali. Ker je bilo tudi iz 16. bloka nekaj bolnikov, smo morali vsi ostati na bloku, nobeden ni smel v delavnico. Tisti delovni oddelki, ki so pa hodili na delo ven iz taborišča, so morali ostati doma ves čas karantene, to je do 27. marca, cela dva meseca. Jaz nisem smel v delavnico le nekaj dni, pa mi je bilo dolgčas, ker čiščenja bloka sem bil sit že izza prvih mesecev jetništva. Pisem našim domačim nismo med karanteno smieili pisati v bloku. Za pisanj« Štev. 8 TRŽISKI VESTNTK Stran S ulico Pred šolo ter Cerkveno ulico, oib 9.30 za Dolinsko cesto, ob 10 za ulico Fr. Ahačilča, ob 10,30 za prebivalce Za virjem, ob 11.30 za ulico Pod Kukovnico, ob 11,45 za Pot na pilarno, ob 12.15 za Presko, ob 13 za stanovanjska poslopja ob Cankarjevi cesti, ob 13.30 za Prečno ulico, Kovaško ulico, Vilj. Polaka ulico, Mizarsko ulico ter Dolinsko ulico. V Pristavi bo fluorografiranje 8. aprila ob 7.30, v Križah isti dan ob 9.30, v Seničnem (za Senično, Novake, Vetrno in Gozd isti dan ob 13. V Sebenjuh bo fluorografiranje 9. aprila ob 7.30 uri, v Žiganji vasi isti dan. ob Zanimanje za pospeševanje turizma zavzema od lanskega leta v Tržiču čedalje večji obseg. Po ustanovitvi Turističnega društva je smiiSel za ustvarjanje pogojev tujskega prometa z nenehno. Propagando proniklil že v najsi ri-e plasti naših občanov. Tako smemo upati, da bodo ti pogoji sčasoma vendarle u-stvarjeni in bomo končno našli ime našega mesta med prvimi tujskcpromet-ttimi kraji Slovenije v slehernem vodniku po naši deželi. Seveda nam do tega odličnega položaja med renomiranim! turističnimi kraji še mnogočesa manjka. A prvi začetki so tu in uspehi dosedanjega dela so že vidni. Še več pa je načrtov, ki še čakajo Uresničitve ... Med najnujnejšimi potrebami so slejkoprej hoteli, brez katerih ue moremo sprejeti večjega števila gostov. Vendar moramo že sedaj na tisto1 majhno število gostov, ki se pač bodo. v teh skromnih razmerah zadrževali med nami, ni na inozemce, ki se bod) po vzpostavitvi prometa skozi ljubeljski predor v čedalje večjem številu — za zdaj sa- 9.30, v Retnjah (za Retnje in Breg) ob 11. uri; Na Bistrici bo fluorografiranje 10. a-prila ob 7.30, v Kovorju (za Kovor, Loko in Hudo) isti dan ob 10.45, v Zvirčah isti dan ob 13.30; Pri Sv. Neži bo fluorografiranje za Sv. Nežo, Hušico in Popovo 12. aprila ob 7.30, v Lešah (za Leše, Palovče, Vadi-če in Visoče) pa ob 8.30; Na Slapu bo fluorografiranje za Slap, Lom, Čadovlje in Sp. Dolino 12. aprila ob 7.30, v Puterhofu (za Puterhof in Zg. Dolino) isti dan ob 10.30; Pri Sv. Ani bo fluorografBranje 12. aprila od 11. do 14. ure pri Ankeletu. mo — vozili skozi naše mesto, napravili kolikor mogoče ugoden vtis, da se bodo pozneje tudi radi ustavljali pri nas in delali propagando1 za nas še pri drugih. Tega se dobro zaveda najpivj Turistično društvo samo. V skrbi, da napravi čim ugodnejši vtis na gosta, ki stopi v njegovo pisarno po informacije, je razširilo svoje poslovne prostore za posebno sejno sobo in opremilo oba. prostora z novo1 opremo —- seveda s pomočjo naših gospodarskih podjetij, ki so pokazala izreden smisel za modernii-zirrnje teh lokalov. Tovarna Runo je podarila usnje, Tovarna finega pohištva pa deloma brezplačno, deloma s prispevki drugih tovarn, zlasti Bombažne pre- dilnice in tkalnice, izdelala okusne fotelje, unize in stole; Preskrba in Prehrana sta podarili preproge in tako dalje. Ko bo urejena še fasada, naš turistični urad ne bo več zaostajal za drugimi. — Nadalje je društvo poskrbelo za nove oglasne deske, ki bodo dajale mestu vse drugačno lice kot dosedanje, skrbelo pa bo itudli za) kuliturnejše iplllakialtiiranjie, kot smo ga bili vajeni doslej. Ljudski odbor mestne občine nosi pri preobrazbi Tržiča v turistično mesto seveda glavno težo in medtem ko* je Turistično društvo lahko več ali manj le pobudnik za olepšavo mesta in graditev turističnih naprav, je ljudski odbor pač glavni investitor le-teh. Priznati pa mu je treba, da je od svojih sredstev namenil letos kar precejšnje vsote v te namene. Če se že ne ustavimo pri, kopališču, ki letos pač še ne bo moglo bati dograjeno in pri ostalih daljnjih načrtih, pa moramo tembolj pozdraviti njegove načrte, ki se bodo v kratkem začeli uresničevati. Sem spadajo v prvi vrsti ureditev prostora med stanovanjskimi poslopji ob Cankarjevi cesti ter vseh potov, ki bodo laliko služila kot sprehajališča domačinom in gostom. Zelo važna pa je tudi akcija, ki jo spočenja, da se namreč vsa zanemarjena pročelja hiš obnove. Tržiška podjetja prav tako kažejo dobršno mero dobre volje, da pripomorejo k ureditvi mesta. Tako n.pr. zagotavlja Tovarna kes in srpov, da bo pri svoji stanovanjski hiši ob gornjem mostu po „MEHANIKA" - Tržič, (Slavil trg 15 sprejema v popravilo vseh vrst radio aparatov, telefonskih naprav, reglerje, sitarterje in diname za avtomobile. — »MEHANIKA«, TRŽIČ, Ljubeljska 17 pa sprejema v popravilo avtomobile, motorna kolesa in bietklje. — Dobijo se vsi nadomestni deli. Priporoča se »Mehanika«, Tržič Pred letošnjo turistično sezono so določili izpraznjeni blok št. 2. Vsak, kdor je prišel na blok pisat pismo, si je ttioral najprej umiti roke z vodo, kateri l'e bil primešan iizol, Pisma smo oddali kar tam. Pri odhodu se je bilo treba zo-Pet umiti. Raznesla se je vest, da bolnikom, obolelim na tifusu, v bolnici manjka primerne lahke hrane. Brž je bila organizirana pomoč. Godbeniki poljskega orkestra so hodili nekaj večerov od bloka do bloka ter po sobah nabirali prostovoljna darila za bolnike. V vsaki so-pi So zaigralii nekaj skladb, mi smo pa 'K svojih paketov dajali, kar je pač kdo ttriel primernega, n. pr. kako lahko pe-^Vo, sladkor, sadje. Tisti, ki so zaradi Zaposlitve zunaj taborišča morali dva jUeseca karantene ostati brez dela na |**ih, so pridno čistili , bloke, belili "koljke stranišč z apnom itd. Tako se je upravi taborišča posrečilo z raznimi strogimi ukrepi omejiti, da se ™*us ni preveč razpasel. Koliko je bilo črtnih žrtev, nismo zvedeli; od ožjih znancev Slovencev ne vem za nobenega, j^rna. 1. 1942-43 ni bila huda, snega je 0 _ malo; meseca februarja in marca _° tisti, ki so bili zaradi karantene brez t alnega dela, lahko posedali pred bloki r debatirali o raznih političnih prodih, čeprav nismo smeli v pismih na domače omeniti, da je v taborišču tifus, se je vendar ta vest raznesla tudi po Tržiču ter drugod, kar je skrb naših domačih še povečalo. Dne 27. marca 1943 je bilo karantene konec ter so šle vse delovne komande zopet na delo tudi ven iz taborišča. V čevljarski delavnici sem zopet ostal jaz kot edini Slovenec. Med zaporo taborišča zaradi tifusa je tam delal še en Slovenec, Anton Zabukovec, ki je bil, kakor mli je pravil, že v Tržiču in delal kot čevlj. pomočnik pri firmi Sitar -Hrovat. Konec marca smo dobili vsi, ki smo delali v notranjosti taborišča, civilne obleke, na katere smo seveda morali našiti rdeče trikotnike in številke na desno hlačnico ter na levo stran jopiča. Progaste jetniške obleke so obdržali samo tisti, ki so hodili na delo iz taborišča. Ker je zaradi tifusa delo precej zaostalo, tako / delavnicah zunaj taborišča, kakci tudi v notranjosti taborišča, smo delali še celo v nedeljah popoldne do 3. ure. To se je poaiavljalo nekaj nedelj, sicer smo bili v nedeljah popoldne prosti. Dne 4. aprila 1943 so nas Slovence preselili na izpraznjeni blok 24, ki smo ga imenovali jugoslovanski blok, ker smo imeli mi Jugoslovani večino, čeprav je bilo na tem bloku nekaj Poljakov, Grkov, Nemcev in drugih .Slovenci smo bili po vseh sobah. Največ nas je bilo v prvi sobi, med temi dva Tržičana, jaz in Pehare Anton. V svoji sredi smo imeli tudi kapetana Simonoviča in bolgarskega ministra Minčeva. Godbenik Ignac Zupan je bil dodeljen v drugo, Kovorjani v tretjo, Franc Zupan od Šv. Ane pa je bil v četrti sobi. Na vseh blokih je bilo tako, da je bil starešina prve sobe obenem tudi; starešina bloka (barake). V prvo sobo bloka 24 nas je oddelil starešina večinoma že starejše jetnike. Bil je nemški socialist, v taborišču že šesto leto. Rekel nam je: »Jaz vas ne bom pretepal. Ker vas poznam, da boste imeli sobo v redu, vam dovoljujem;, da si samii izj svoje »rede izberete po enega, ki bo skrbel za red in čiščenje spalnice, dnevne sobe, umivalnice, stranišča, veže in drugo.« Veseli, da nam je dovolil starešina tako široko »samoupravo«, smo si jih takoj izbrali in v zadovoljstvo starešine vzdrževali potreben red in snago. Ob neki priliki nam je dejal: »Sedaj zapovedujem 24. bloku, svojčas, ko je bila v Nemčiji še demokracija, sem pa večkrat govoril na shodih pred 100.000 zborovalci.« (Nadaljevanje sledi.) tolikem času letos končno le izdelala tudi zunanjost, ki zares kazi vso okolico. Nekaj izboljšav bo tudi v železniškem voznem redu, ki stopi prihodnji mesec v veljavo. Ne le ob nedeljah, kot že nekaj časa doslej, tudi ob delavnikih bodo imeli turisti iz Ljubljane zvezo s prvim tržiškim jutranjim vlakom. Uvoden bo mešani vlak z odhodom iz Ljubljane ob 3,25, iz Šiške pa ob 3,35. Odhod iz Ljubljane je zelo zgoden, vožnja do Kranja bo trajala dve uri, vendar možnost za daljše ture v naše planine bodo turisti le imeli. — Ob nedeljah bo poleg tega vlaka vozil še izletniški vlak z odhodom iz Ljubljane ob 7.10 in s prihodom V Tržič ob 8.56. — Večerna zveza z Ljubljano bo tudi boljša: v Kranju bo za 40 minut manj čakanja na zvezo. Tako in še na razne druge načine Tržič s hitrimi koraki dohiteva lepša in turistično bolj razvita mesta naše do- movine in gostje se bodo končno tudi pri nas radi ustavljali. Nikakor pa ne bo odveč, če v tej zvezi poudarimo tudi dolžnosti in odgovornost vseh občanov, ki jih v tem pogledu imajo. Vsak posameznik je namreč dolžan prispevati k olepšavi mesta in tudi v resnici lahko že s skromnimi sredstvi mnogo prispeva. Kaj je n. pr. laže kot gojiti okrasne rastline v cvetličnih lončkih ali zabojčkih na oknih, balkonih itd. ? Predvsem pa je dolžnost vsega prebivalstva paziti na čistočo po trgu in ulicah, varovati javne naprave, nasade in podobno. Na žalost lahko še vedno opažamo med nami precejšnjo nekultiviranost, ki se kaže v razbijanju svetilk za javno razsvetljavo, podiranju ograj ob cestah, pisanju po zidovih, odlaganju smeti kjerkoli, uničevanju mladih nasadov in podobno. Z razvijanjem Tržiča v turistično mesto se bo morala vzporedno pač razvijati tudi naša splošna kultura... Preteklost in bodočnost Ljubeljskega prehoda Ljubeljski prelaz, 1370 m, so uporabljali že v rimskih časih. O tem so pričali ostanki rimske poti, ki so bili vidni Se v 18. stoletju, in najdbe rimskih vo-tivnih kamnov, ki so bili kot nekakšna znamenja postavljeni ob cesti. Nekaj teh pomnikov je shranjenih v celovškem muzeju, nekaj pa je vgrajenih v zklovje ne bi bil utemeljen, ako ne bi kontroliral prehodov; in slednjič položaj starega Tržiča, ki so ga postavili visoko v gorovje tik pod Ljubeljem, da je od tamkaj mogel vršiti prehodno funkcijo za obe poti hkrati — za tržiško in begunjsko. Stari Tržič, katerega je koroški voj- cerkve sv. Lenarta pod Ljubeljem, kjer so še danes vidni. Iz posameznih napisov je razvidno, da je bilo nekaj teh kamnov posvečenih boginji Belestis — to je boginji rudnikov, iz česar se da sklepati, da so že Rimljani poznali rudo-nosnost ljubeljskega revirja, ki ga prav sedaj tudi naši geologi znova raziskujejo. Ta strma gorska tovorna steza je bila najbližja zveza med mestom Virunum na Gosposvetskem polju in med našo Emono. Univ. prof. dr. Melik navaja v svoji knjigi »Planine v Julijskih Alpah« za verjetno, da je šla od Blejskega kota in Radovljiške dežele pot skozi Begunje in Drago ter se od tam povzpela čez Preval, 1309 m, in med Dobrčo in Be-gunjščico naravnost k Ljubelju, ne da bi delala ovinek na Tržič. Za takšno tolmačenje navaja: ime prelaza Preval, ki že samo priča o veliki starosti; postojanko starega Lambergarjevega gradu »Kamen«, ki bi ob vhodu v tesno Drago voda v 13. stoletju vsled naraščajočega prometa prepustil stiškim menibam z ljubeljskimi rudokopi vred — je kmalu prestal. Ne, ker ga je zasula Košuta s svojimi velikanskimi kamenitim! gmotami, ki so še danes vidne okrog Anke-leta (ker te so ledeniškega izvora — trdi prof. dr. Melik v svojem spisu: O diluvijalni poledendtvi v Karavankah). Stari Tržič se je pač preživel, ker je bil na tem visokem gorskem svetu izpostavljen vsem vremenskim neprilikam ter ni imel ne prostora, ne vodnih sil in ne drugih pogojev za nadaljnji razvoj. Šele v 16. stoletju so napravili iz slabe poti cesto, ki je bila na vrhu Ljubelja speljana skozi 150 korakov dolg predor, kar je veljalo tiste čase za pravo čudo. Prelaz pa je bil kljub temu zelo težko prehoden, zaradi česar je že Valvasor snoval načrt za izgradnjo ljubeljskega predora na sedanjem mestu. Ko je v začetku 18. stoletja nameraval avstrijski cesar Karel VT. preko Lju- izlet na kriško goro Turistično društvo priredi v nedeljo, 12. aprila skupni Izlet ljubiteljev naših gora na Kriško goro. Odhod ob 7. uri zjutraj izpred pisarne Turističnega društva. Vzpnemo se mimo Velike Mizice, vračamo pa se skozi Gozd in Golnik, kjer mas bo čakal avtobus. Z vrha Kriške gore bodo imeli izletniki priliko povzpeti se še na Tolsti vrh, če jih bo volja. — Udeležite se Izleta v čimvečjem številu! belja priti v Ljubljano, se je zopet mnogo razpravljalo o ljubeljskem predoru. Koncem koncev pa so samo cesto razširili in izboljšali, na vrhu Ljubelja pa porušili stari predor, ki se je že začenjal posipati. Na mestu predora so izkopali v hrib globok prehod in v spomin na to postavili dva obeliska, kakor stojita še danes. Sto let nato sta dva podjetna domačima ■— dr. Jože .Tabornik iz Tržiča in Andrej Kapu s iz Kamne gorice — hotela na vsak nač;in prodreti z načrtom ljubeljskega predora. Celih deset let se je o tem veliko pisalo in proučevalo. Do uresničenja pa ni prišlo — to pot ne toliko zaradi tehničnih, kot zaradi finančnih težav. Generalna direkcija na Dunaju je leta 1870. izdelala načrt železnice skozi Ljubelj, ki bi vezala Celovec - Borovlje -Tržič - Kranj - Loko - Idrijo - Divačo -Trst. Ko pa je zmagala trasa Ljubljana — Trbiž in stekla maja 1871 gorenjska železnea — so vozovi, katerih se je dnevno nad 200 vilo po strmih klancih — na ljubeljski cesti začeli hitro iz-g;njati. Prej tako živahna dolina, po kateri je šel dan za dnem nezaslišan promet, po kateri so se pomikali najrazličnejši narodi in poklici, vladarji, vojskovodje in cele vojske — je naenkrat osamela. Tudi poštni voz, ki je redno vsak dan vozil iz Liubljane V Celovec — je 16. novembra 1875 zadnjikrat pasiral Ljubelj. Pred zgraditvijo karavanške železnice se je še enkrat z vso silovitostjo vnel boj za progo skozi Ljubelj. Poraz, ki je nato sledil, je bil silovit udarec za vso šentansko dolino in je bil morda tudi eden vzrokov, da so vse obsežne rudniške naprave pred 50 leti obstale. Takoj po okupaciji Gorenjske so Nemci pričeli z obsežnimi deli, da bi na najučinkovitejši način povezali severne kraje z južnimi. Kot je znano, so za ta dela uporabljali kot suženjsko delovno silo tudi vojne ujetnike in svoje lastne politične pripornike. Nebroj Francozov je pri tem delu pustilo svoje zdravje, mnogo pa celo svoje življenje. Zveza borcev želi prav tem žrtvam fašizma pred vhodom v predor postaviti lep spomenik, ki bo izdelan po načrtih arhitekta Trpina. Pri njegovi postavitvi bo sodelovala tudi Francija. Posebne vrste zanimivost za izletnike bi bila, če bi se ob novi trasi postavili nazaj nekdanji rimski spomeniki ali vsaj njihovi faksimili. Nemci seveda predora niso dovršili-Dograditi bo treba še opornike, tlakovati cestišče s kockami, urediti odtok voda in razsvetljavo. Naši dni avstrijski (Nadaljevanje na 7. strani spodaj) [KULTURNI VESTNIK^) Piši o tem, kar vidiš, ne o tem, kar slišiš S Iz vrst članov dramskega odseka »'Svobode« smo prejeli: V 13. številki »Glasu Gorenjske« tov. M. C. kritizira uprizoritev Gervaisove komedije »Za stanovanje gre«, ki jo je uprizorila igralska družina tržiške »Svobode«. Ker ocena kaže neživi jen jslko obravnavanje problema in diši po nekakem razbijanju enotnosti te družine, se "iii zdi potrebno, da piscu odgovorim.. V kritiki ni miti malo razčlenjeno, kaj je bilo v predstavi slabo, ampak je kritik uprizoritev v celoti ocenil kot nič vredno, ter trdi, da ni bila doživeta, da fti bila niti igralsko niti režijsko naštu-diirana itd. Pošteno kritiko sprejmemo vselej z veseljem, saj nam je taka kritika v veliko oporo pri našemi nadaljnjem delu. Pisec kritike se spotika ob scenariji in jo primerja s scenerijo ob drugi predstavi, čeprav se ni v nobeni stvari nič spremenila. Prav tako piše, da je bila premiera porazna, druga predstava pa dobra, čeprav vedo vsi, ki so si igro ogledali, da sta bili tako ena kot druga predstava sicer igralsko nekoliko Šibki, vendar doživeto podani. Iz tega se da torej zaključiti, da tovariš M. C. morda niti ni videl predstav in si jih je le v svoji glavi »predstavljal«. Slutim, da Je pisec kritike prisluhnil nekomu tretjemu, za katerega miiisli, da ima vse prav, kar reče. Zakaj se je pisec posluževal ze zdavnaj dognanih materijalnih problemov, ki jih ima »Svoboda«? Ali ne bi bilo lepše, fco bi se večkrat pokazal med člani dramske družine, ki je toliko večerov presedela pri vajah in se skušala vsestransko potruditi, da nekaj pokaže? Zakaj toliko primerjave z drugimi predstavami, za katere dvomim, da jih je pisec videl? In ali je pisec v igralcih videl delovne ljudi, ki ne samo podnevi, ampak tudi ponoči delajo' pri. svojih strojih v tovarnah? Vsa taka. in podobna vprašanja se postavljajo treznemu človeku, ko je čital to kritiko. Glede na delo »Svobode« same pa se že dalje časa opažajo neka čudna podtikanja, ki so za njen nadaljnji razvoj zelo škodljiva, in bo potrebno postaviti enkrat tudi vpra- šanje, zakaj ne deluje tržaški orkester več s tistim elanom, kot smo ga videli v preteklih letih, ko je bil na raznih nastopih in tekmovanjih med najboljšimi v Sloveniji? Zakaj je pevski zbor danes, če že tako rečem, v veliki meri začel popuščati z delom in zakaj posebno med mladino zanj ni (pravega zanimanja? To so resni problemi in bi bilo bolj na mestu, če bi pisec tudi te stvari videl, ki so v škodo ugledu »Svobode«, kajti kolikor poslušaš delovne ljudi Tržiča — so bili s predstavo »Za stanovanje gre« zadovoljni. Piscu moram vsekakor dati nauk: Piši sam, pošteno^ kar vidiš, in z objektivnim presojanjem! Nekaj pojasnil o Prešernovi družbi V našem, listu smo tržiško javnost že seznanili s Prešernovo družbo. Ker upamo, da bo zanimanje za Prešernovo družbo še naraslo -in ker smo dotnliis v zadnjem času nekaj novih pojasnil, jih tukaj na kratko povzemamo. Prešernova družba, je družbena organizacija s sedežem v Ljubljani. Namen Prešernove družbe je razvijati socialistično zavest in dvigati kulturno iin politično raven slovenskega ljudstva. Naloga družbe je izdajanje rednih in izrednih knjig ter publikacij, razpečava,-nje knjig svoje in tujih založb ter prirejanje predavanj, literarnih večerov da razstav, na katerih naj se popularizira slovenska knjiga. Člani družbe so ustanovni, podporni »in redni. Ustanovni član je vsaka pravna, ali fizična oseba, ki plača ustanovnino. (lahko tudi več ustanovnim). Podporni član je vsaka pravna ali fizična oseba, ki plača podpoirnino. Višino ustanovnin in podpornin smo že zadnjič objavili. Sprejem ustanovnih in podpornih članov potrdi Glavni odbor Prešernove družbe pismeno in z objavo v svojem Koledarju. Redni član postane vsakdo, ki plača redni letni prispevek. Ustanovni, podporni in redni člani imajo posvetovalno pravico, pravico voliti in biti voljeni. Vsak član, ne glede na to, ali je ustanovni, podporni ali redni, ima en glas. Ustanovni, podporni in redni člani imajo pravico do prejemanja rednih knjig, ki jih izdaja družba ob Naši Kraji v slovenski književnosti Janez Jal en: OVČAR MARKO Soparno in zagatno je bilo na dan Pred sveto Ano, in pri kočah na Zelenici so bili vsi žejni. Voda pa se je na po-" izpod Vajneša do kopišča tako segrete, čez dan, da je pač zmočila usta, žeje Pa ni ugasila. Trleieva Me*a js šla ped n°<- s škafom prav k izviru po ledeno flirzlo vodo, ki teče iz skale, kakor bi 10 bil Mojzes s palico pritekal. Pri studencu je sedel tretjinek Tevž. bil dobre volje. Meta ga je ogovorila: »Kaj se pa ti Potikaš pod noč tako daleč od koče?« »Zato, ker sem v vsaki koči -samo za "apotje.« »Zakaj si pa tak?« »Kakšen tak ? Kateri izmed deklet sem Pa kaj zalega storiti?« »Tega ne morem reči. Pa vendar —.« . »Če sva si pa s Podlipmikovim ovčar-£ei» navzkriž. — Saj se tudi drugi antje stepejo, pa jim. dekleta tega ne ^morijo.« »Že. Ampak — če že ne moreš ^ritii nevoščljivosti, ker je Marko Pod-. 'PU-kov ovčar in ne ti, bi bil vsaj jarce Volkuna pustil pri miiru in Manice ttkar ne plaši, ko vendar veš, da jo ima- m° vse rade. ^ >>T-u Marka menda tudi,« je oponese) reyž Meti. »Tudi,« je pritrdila planšarica, čeprav ji je bilo malo nerodno. »Drugačen bodi, pa boš še ti ves naš.« »Kakšen drugačen naj pa bom?« se je izgovarjal tretjinek. »Če tega sam ne veš, potem ti ne morem pomagati.« Meta je zadela škaf na glavo' in odšla. Tevž je stopil za njo in jo prijazno poprosil: »Meta! Ali greš jutri z mano k Šentani?« Meta se je začudila: »S tabo? — Nak! Ne grem.« Tretjinek pa jo je vendarle skušal pregovoriti: »Strdeaja t' bom kupci, kar ga boš mogla snesti, k Jurju v gostilno te popeljem, pečenko bova jedla in za vino bom dal, in plesala boš, dokler se ti bo ljubilo. Pojdi!« »K Šentani pojdem, pa s tabo ne.« »Zakaj pa ne?« »Potem bi mi vsi rekli, da te imam rada.« »Pa me imej.« »Nočem.« »Zakaj nočeš?« »Zato, ker si tak.« »Pa če postanem drugačen?« »Najprej pokaži, da znaš biti drugačen.« »Boš videla, da znam. Tretjinek je odšel zapirat v tamor dvoje zaostalih Itelet, Meta pa se je prismejala z mrzlo vodo v kočo. Ni pa hotela povedati, zakaj je tako dobre volje. Na tihem se ji je vendar dobro zdelo, da jo je Tevž prosil ljubezni, čeprav bi ne hotela postati njegova žena, tudi če bi se res predrugačil. Jutro je bilo lepo. Tretjinek je spuščal živino iz tamorov, Bajtnikova Mi-ca je molzla. Grdo se je držal Tevž, tako grdo, da ga Mica ni mogla več prenašati. »Tretjinek! Če si kaj fanta, zajukaj, če ne bom jaz.« »Se mi ne ljubi,« je čmerno odvrnil Tevž. Mica se je zravnala z goilido v roki in se obrnila po dolini navzdol. Oči so ji obstale na Bledu. Vse druge kraje odneseta na Zelenici očem Srednji vrh na desni in Begunjšči-ca na levi: » Jujujujujujuhuhuhu!« Malo je bilo fantov, ki so znali tako zavriskati kakor postarna planšarica Mica. »Jujujujujujuhuhuhu!« Pod Bukovo pečjo se je odzval Mežkov Joža. Mica je bila njegovega vriska vesela. Vedela je, da zato tako podviza na vse zgodaj s tropom, da bo potem lahko peljal Rezko k Šentani: »Saj delati tudi zna, ne samo koledovati.« Še bolj pa je bila vesela Joževega odziva planšarica Reza. Res je prispel h kočam na Zelenico prvi Joža. Kmalu za njim so se prisme-jali pastirji) in planšarice s Poljske pla- koncu leta in do prejemanja izrednih knjig in publikacij s popustom v letu vpisa in vsako naslednje leto, za katero obnove članarino. Redne in podporne člane nabirajo' poverjeniki Prešernove družbe. Ustanovni člani, lahko pa tudi podporni član', vplačujejo na naslov: Prešernova družba, Ljubljana, št. rač. pri NB 601-T-352. Članarina za redne člane znaša letno Mnogo imen naselij, voda, vrhov v naši občini — kot najbrž še marsikod drugod — v pisavi še vedno precej koleba in se še niso ustalila. Pri mnogih srečujemoi celo po več variant! Nekaj imen je na prvi pogled nepravilnih, pri drugih pa bi se lahko odločili za eno ali drugo inačico, če bi nam bil njihov izvor popolnoma jasen. Prav bi bilo, da bi bilo čimprej konec tej zmedi. ■ Vendar stvar ni preprosta in bi pred končno odločitvijo moralo sodelovati pri obravnavanju imen čim več ljudi, tako domačinov kot jezikoslovcev. Mi danes samo načenjamo to vprašanje, z željo, da spodbudimo naše bralce k razmišljanju. Mnogi pišejo (in zagovarjajo s splošno rabo v govoru) Gojzd namesto Gozd. Izvor imena je jasen: ime prihaja od besede gozd. Knjižna oblika te besede je gozd; če se v nekaterih narečjih izgovarja gojzd, zato te oblike še ne smeimo uveljaviti v pisavi! Podobno je napačna pisava Kladvo namesto Kladivo, Veliki Mizca namesto Velika Mizica (pri čemer je vprašanje še, ali je smatrati Mizico nine in s Preval. Od mačevsfcih koč pa so pripo dr kovali Korošci. Primoževcga Marka ni bilo od nikoder in Manica ga je čimdalje bolj nestrpno čakala. Prišli so pa fantje in dekleta in drugi od doma, iz vasi pod Pečmi, in so povedali, da Marko pase svoj trop v Rebri in ga soli. »Aaa! Od Ančke god je,« se je domislila Mica in vse planšarice z njo: »Ne bodi žalostna, Manica, ti bom jaz kupila veliko semnja. »In jaz. — Pa jaz,« so obljubovali tudi drugi. Vesele gruče so &° pomikale po strzi čez Zelenico k Š9i:aa: pod LJuItj-jmi, je dva, po tri, po pet ir še v°č. Le eden je ledi! sam, Rotijin Tevž. Tevž je res vs?/n planšarica r. kupil spomin na semenj prj Sv. Ani, le na najmlajšo je pozaoil, na Primož ;vo Ma-nico, in pav zarali otroka mu je Trle-jeva Meta oponesla, da ne zna '-.»iti drugačen in da bo ostal, kakršen pač je. (Odlomek iz 9. pogl.) Ljudska: VRH LJUBELJA ŠANCE STAVIL Vrh Ljubelja šance sem stavil, od ljub'ce slevo sem jemal, pa nisem imel časa zbogom reči, moral sem nad Francoze teči. Zapisal Simon Zupan 240 din. Za ta znesek, plačljiv tudi v obrekih, prejmejo ob koncu tega leta zbirko 5 knjig: Koledar, 1 leposlovno knjigo domačega avtorja, 1 knjigo iz tuje književnosti, 1 poljudnoznanstveno knjigo in 1 mladinsko knjigo. To zbirko knjig prejmejo seveda tudi vsi ustanovni in podporni člani. Ustanovni člani prejmejo toliko kompletov, kolikor usta-novnin so prispevali. za lastno ime in ali se torej Mizica tudi piše z veliko začetnico!). Prav je Kriška gora in ne Križka gora, kot marsikdo še pOše. Pri imenu Križe je sporen rod.il-nik. Večina domačinov govori in piše: iz Križev. Toda beseda je množinski samostalnik ženskega spola in bi se morala sklanjati Križe, iz Križ, Križam, Križe, v Križah, s Krizami. Prav je Zgornje in Spodnje Vetrno in ne Vater-no. Ime res izvira iz besede veter, a polglasn'k e v odvisnih sklonih ter v izpeljankah izpade. Prav je Preval in ne Preval j. Ali je prav Kokovnica, kot je splošno v rabi, ali Kukovnica, kot pišejo nekateri? Če izvajamo ime iz besede kuk, ki pomeni strm breg, potem bo prav Kukovnica. Kaj je prav: Zali rovt ali Zav-rot, Moščenik ali Mošenik, Čadovlje ali Čadole, Stegovnik ali Stegunek? V teh in podobnih primerih bi bilo najprej treba ugotoviti izvor imen, potem bi se šele lahko odločili za eno ali drugo varianto. Od kod ima Badjura Križje za Križe, Stenično za Senično, Putrhof za Puter-hof in Ljubel za Ljubelj? Pač se je približal nemškemu originalu Baumgairten, če je zapisal Pungart za Pungrat, toda takšna doslednost ni umestna. Dobrča je verjetno' Dobra gora; to- soglaša poimensko z nemškim Gutenber-gom. Toda kdo ve, kaj pomeni ime Lajb? Podobnih nejasnosti je še več. Zanimiva je pisava imen Novake, Pa-loviče (ne Palovče!), Potarje. Če bi imeli pred očmi izvor teh imen bi morali pisati Novaki, Paloviiči, Potarji, ker prihajajo ta imena od ljudi, ki so se tam naselili. Prvotno so ljudje gotovo govO'-rili takole: grem k Potarjem, Palovičem, Novakom, prihajam od Potarjev, Palo-vičev, Novakov. Po analogiji Brezje, Zvirče, Leše, Čadovlje pa so nastala imena Novake, Paloviče, Potarje. Vendar bi po našem mnenju teh imen danes ne kazalo več iepreiminjati. Visoče! Tu imamo primer, da je obveljala narečna oblika namesto knjižne Visoko. Čudno se bo zdelo marsikomu, če se vprašamo od kod Sv. Ana? Pa samo pomisli naj: vsi pravimo Šentančani, šent-anska dol;na in ne Svetoančani, sveto-anska dolina! In glej, v odlomku iz Ovčarja. Marka, ki ga objavljamo prav v tej številki, piše Janez Jalen Šemtana! Vprašanje je, ali ni Šemtana pirvotnejša oblika, ki se je še ohranila v Rodinah, kamor je vodila nekdaj tovorniška pot, in ali se ni pri nas le umetno prekrstila v Sv. Ano. — Predlagani Podljubelj za to naselje vzbuja naslednji pomislek: Podljubelj že obstoji onstran prelaza na slovenskem Koroškem, ki se bo prej ali slej moralo priključiti svoji matični deželi. Zato bi bilo treba za Sv. Ano najti pr.'kladnejše ime. Nujna je sprememba imena Puterhof. Po predlogu nekaterih naj bi se to naselje preimenovalo v Podkošutnik. Prav bi bilo, da bi se s predlogi oglasili še d.ugi. Vojieh Kurnik Kar je Drabosmjak Koroški — to je Vojteh Kurnik Tržiču. Rokodelecnkolar, nadarjen ljudski pesnik, buditclj slovenstva v Tržiču, ko je še vse ječalo pred nemškim pritiskom. Živel in delal je nekako pred 100 leti v idilični Rodarjevi hišici pri mostu in umrl leta 1886 v Ljubljani, star 60 let. Zložil je veliko preprostih pesmic, katerih je bilo precej priobčenih v »Novicah« in drugih tedanjih listih. Najbolj sot poznane t::ste, v katerih opisuje svoj rojstni kraj, njegove lepote, rokodelstvo, šege lin navade. V zvezi z današnjim člankom o Ljubeljskem prelazu prinašamo tisto okroglo, v kateri opisuje Šentančane in njihovo življenje na Ljubeljskem prelazu. KOTARSKI FANT Rotarsfci fant sem jest, znam se povsod obnest, da mi ga para ni, " tega sem svest. Dva močna konjiča 'mam, eden fuks, eden prani, ko pod Ljubeljem sem vole ujarmam. Tolčom jih, som tiščim skoro da nisem bin. Hi jo, noti! stalno kriičim. Ko pa spravim voz na Ljubelj, šment, sem pa spet vesel. Blaga oddajam, katera prodajam. Živino izprežem zdaj, dam ji pod zobe kaj, sam pa letim, da še kaj ulovim. Kar jest vem, da živim, radosten vedno> sim, četudi dostikrat kaj pretrpim! Delam rad, pojem rad. pijem posebno rad. Kdo bi mar žaloval, dokler je mlad. Tukaj poglejte me — pera zavihane črnega škarjovca, kak mi stoje! Kdor jih želi imet, naj jim gre sam na sled, jaz jih ne pustim si vzet za celi ta svet. Močen sem, zdrav in čvrst, ljuboo na vsaki prst, če bi nezvesten bil, znal bi natvezt. Dečve se men' reže, drugim pa preč beže — jaz pa imam izvoljeno že. O naših zemljepisnih imenih Štev. 8 TR2ISKI VESTNIK Stran T Telovadno društvo v jubilejnem letu Slovenija proslavlja letos 90-letnico, kar je zaživelo pri nas prvo telovadno društvo, Tržič sam pa slavi letos 50-letnico delovanja telovadnega društva, ki je z izjemo okupacijskih let vsa desetletja krepilo tržiško mladino. Ta pomembna obletnica nam v pestrosti in polnosti družbenega dogajanja, kar nekam uhaja iz vida. Vendar je prav, da jo Tržič in z njim vsa Gorenjska dostojno proslavi. Tedni in meseci teko. Vedno bliže so nam jubilejne prireditve. Še pičle tri tedne je do telovadne akademije, mesec dni kasneje bo skupni nastop vseh šol tržiške občine, 7. junija pa okrožni telovadni zlet vseh gorenjskih telovadnih društev z razvitjem prapora. Če kritično pregledamo delo posameznih oddelkov v telovadnici, vidimo, da ne gre vse tako kakor bi moralo. Mlajši oddelki, t. j. cicibani, pionirski podmladek in pionirji, pionirke ter mladinci so se sicer številčno nekoliko skrčili, vendar ti, ki so ostali, vadijo redno in z navdušenjem in s takimi je delo prijetno. Odločno premalo pa je v našem društvu članic, mladink in — zlasti v zadnjem času — članov. Naj nam bodo V tem pogledu za vzgled Jeseničani, ki so postavili kompletno prvo vrsto na tekmovanju v Ljubljani in odnesli pri članih prvih pet mest! Če hočemo, da bodo vse te prireditve, ki so že tik pred nami, lepo izpadle, kot je bilo to v Tržiču vedno, se morajo števično šibki od- Pretr.klost in bodočnost Ljuti Ihkcfl-i prehoda (Nadaljevanje s 4. strani) predstavniki so se že ponovno sestali, ker se zavedajo pomena ljubeljskega predora in žele, da bi ga z dovršitvijo dokončnih del usposobili za promet. Predor se pričenja na naši strani pri oarinarmici in končuje za staro cerkvijo sv. Lenarta nad Ridovcem onstran Ljubelja. Nahaja se v globini 300 m pod vrhom ter je dolg 1550 m; od tega je °krog 680 m na naši in ca 870 m na avstrijski strani, širok je 12.5 m, visok Pa 8 m. Če je bil ljubeljski prelaz že v preteklosti izredno važen in je kljub svoji hudi strmini tudi preteklo leto pripeljal več gostov v našo državo kot Podkorensko ^ Jezersko sedlo skupaj, si lahko predstavljamo, kako ogromen promet se bo Zopet pretakal po šentanski dolini po 'zgotovitvi predora. Vsi ti tujci bodo dobivali prve vtise o naši domovini prav fta tleh tržiške občine. Če bodo ti slabi ~— jih bo pozneje zelo težko popraviti. Zato je čim hitrejša ureditev vseh posebnih turističnih naprav pri nas ne samo naš krajevni, temveč tudi vsedr-žavni problem! Ugled naše domovine v svetu zavisi v ttinogočem prav od stena v našem turiz-mu. Zato je nujno potrebno, da nam vsi nierodajni faktorji pomagajo napraviti naše nad vse pomembno obmejno področje v lepo in prijetno okolje, ki bo na vsakega prišleca napravljalo kar najugodnejši vtis. dedki znatno ojačiti. Kaj nam pomaga krasna telovadnica, ki je namenjena tudi odrasli mladini, ženam in možem, če pa le-ti raje zaidejo k filmskim predstavam in ostalim zabavam! Res je, da so bile pri redni vadbi članov tudi objektivne težave, vendar sedaj, ko so te odstranjene, zopet vabi telovadnica vse, ki so in ki so bili nekdaj redni obiskovalci telovadnih ur, zopet k redni vadbi. Novi prapor, katerega nameravamo razviti ob naši glavni prireditvi, bo družil vse tržiške telovadce in telovadkinje v močan mejnik, čuvar severne meje. objava TVD Partizan naproša vse organizacije in društva, ki so prejela prošnjo za prispevek k spominskemu žeblju, da se drže roka in pravočasno nakažejo vsoto na nas račun pri podružnici Narodne banke, Tržič št. 6112-T-91. TVD Partizan Naši smučarji na Jahorini Pretekli teden je prva smučarska ekipa SŠD Ljubelja sodelovala v mednarodnem tekmovanju za jahorinoki pokali. Ekipo so sestavljali: Štefe Janez, Dukanc S'.iavko, Križaj Zdravko in Knižaj Peter. Tekmovali so v vseh treh alpskiJi disciplinah: v veleslalomu, smuku in slalomu. Poleg domačih tekmovalcev so sodelovali tudi grški smučarji In avstrijski mladinski državni prvak. Vse tekmovalne proge so bile odlično pripravljene. Snežne prilike so bile ugod1-ne. Vzpenjača je delovala brezhibno. Veleslalom (dolžina pirogc 1GO0 m, viš. razlika 400 m in 36 vraitlc): 1. Štefe Jan-7. 1,09; 2. Muilej Tina 1,09,9; 3. Toni Mark (Avstrija) 1.12,5. Smuk (dolžina proge 2400 m, viš. razli- ka &50m): 1. štefe Janez 1,40,2; 2. Mark Toni (Avstrija) 1,44; 3. Križaj Peter 1,47. Slalom, 2 teka (dolžina proge 500 m, viš. razlika 250 m, 52 vrat): 1. Mulej Tina 2,01,5; 2. Štefe Janeiz 2,02,9; 3. Ilija Jože 2,05,3. Naši tekmovalci so stanovali v novozgrajenem! planinskem hotelu, ki je le 500 metrov oddaljen od vzpenjaičo. Tekmovalci so biilii prijazno sprejeti in odlično postre-ženl. Organizacija, ki so jo Imeli v rolkah domači funkcionarji, je ob pomoči tov. Čopa potekala brezhibno. V skupnom plasmanu je zmagal naš Štefe im si s tem priboril tri pokale v trajno, enega pa v prehodno last. Drugi je bil Toni Mark, tretji pa Križaj Peter. NCGCMET Nogometno prvenstvo Gorenjskega centra je v polnem teku. Po tretjem kolu je domače prvo moštvo vodilno v svoji skupini. Odigralo je prvo tekmo na Jesenicah preti Bratstvu ter doseglo dvoštevilčno zmago Ii2:l, v drugem kolu na vročih kranjskih tleh pa neodločen rezultat 2:2. Na domačem igrišču je porazilo Gregorčiča s 5:i2. Mladinci so v prvem kolu zasluženo premagali prvaka mladinskega tekmovanja za Gorenjsko z 2:1. Tekmovanje postaja vse bolj zanimivo, kvaliteta našega moštva vidno napreduje, saj vsi omenjeni rezultati niso zgolj slučajni. Velika volja in disciplina vseh igračev in trenerja tov. Levnaiča nam je jamstvo za osvojitev častnega prvega mesta. V nedeljo, ill2. t. m. ob 14. uri nastopa mladinsko moštvo proti mladincem Ločana, ob 16. uri pa bo glavna tekma proti ŠD »Ločan« iz škofje Loke. Tekma je odločilnega pomena, kajti Ločan je prvak jesenskega tekmovanja. Zato vabimo občane Tržiiča in okolice, da pridejo bodrit svoje, da dosežejo pomembno zmago, ki je pogoj za vstop v slovensko ligo. Vtisi pl anmca - veterana s Kriške gore (Nadaljevanje) Da ne bi obnavljal poti, ki sem jo bil pred desetimi leti sam opravil preko Babnega vrta na Javornik, odkoder sem se povzpel na Storžič, sva se s tovarišem zedinila, da kreneva na pobočje Staržiča v najmikavnejši in obenem najkrajši smeri; preko Bašeljskcga Gradišča, ki ga na vrhu krona stara cerkvica sv. Lovrenca. Ta gora Sv. Lovrenca (892) je izpostavljen pomol, ki s svojim položajem obvladuje vso južno stran, in ni čuda, da so jo davni prebivalci, morda .že v prazgodovinski dobi, izbrali za svoje utrjeno gradišče. Prav lami je bodri arheolog našega narodnega muzeja ugotovil tu sledove staroslovenske naselbine z ostanki prvobitne lončarske obrti. Že ime cerkvenega patrona sv. Lovrenca izdaja tajno starodavnega selišča. Tudi na polhograjski gori sv. Lovrenca so bili izkopali razne starine iz rimske in starejše dobe. To po svoji legi in svoji preteklosti zanimivo postojanko sva torej hotela zavzeti. Pri Vaškarjevih na lepi kmetiji na znožju te gore je naju lastnik nove lovske koče, ki se je sončil na gornjem robu Gradišča, povabil, naj greva z njim po bližnjici, vijugasto izpeljani lovski poti. Tabla z lakoničnlm napisom: »Turistom prepovedana pot!« pove več kakor zgolj svarilo. Zakaj molče izraža tudi grajo in obsodbo turistom, ki povzročajo lovskim gospodarjem škodo, z vpitjem plašeč divjad v skrbno negovanem lovišču. V višini 830 m, torej nekako na izo-hipsi Sv. Jošta, se dviga lična lovska koča. Pri nje gradnji so bili zasledili starinske ostanke, ki pričajo o upravičenosti imeaia Gradišče. Malo više v bregu se na prisojni golicavi beli nizka starinska cerkvica sv. Lovrenca, v nje zavetju pa čepi borni cerkovnikov dom. Tu vam je divno razgledišče: v dnu zad gole strmine Storžiča, spredaj sproščen pogled po Gorenjski Savski planjavi, ki ji gospoduje staroslavni, sedaj že moderni industrijski Kranj, spodaj pa domači okoliš pesnika pripovednika Matije Va-ljavca, preddvorskega rojaka. V oddih nam je bila poslej zložna hoja po razdrapanem kolovozu navzdol do se-delca, do t. zv. Luže, kjer se nahaja kal ali mlaka za napajanje živine. Ta šetnja je trajala jedva deset minut, nakar se je pričel vzpon naravnost na mestoma kar kruto strmo pobočje Storžiča. Govedo se po teh košenicah ne more pasti. Pač pa so domačini pospravili za to leto zadnjo košnjo v kopice ter jih ojačali s »togi, da bi jih veter ne raznesel po strmini. Poldan je zvonilo po dolinskih cerkvah, posebno slovesno je donelo gor od Trstenika, ko sva do dobra upehana in od sonca zaripla prispela na zložno nadelano višinsko stezo, ki drži od Bašelj-skega sedla proti Krničarjevi koči na Javorniku. Če bi bila imela v načrtu vrh Storžiča, bi billa od tu krenila v peči-nasti svet, ki se je nad nama bočil. Toda bila sva. namenjena v zapadno smer, da še ta dan, ki se je bil pravkar prevesil, prehodiva dolgi hrbet Kriške gore in, se vrneva v Ljubljano. Poslej je bila hoja po dobro nadelani a po živinskih parki jih zelo razdrapani poti prava višinska promenada. Kratek postanek sva si privoščila v novem plan-šarskem stanu, v Krničarjevi koči na Javorniku, kjer nama je bradat pastir uslužno postregel s kislim mlekom. Ko sem se točno pred desetimi leti prvikrat vzpenjal na Storžič, sem bil pod večer prispel v preprosto pastirsko bajto, kjer so me kosci prijazno medse sprejeli ter mi odkazali ugodno ležišče v senu. Sedaj pa se dviga na tem kraju zidana stavba, novodobni planšarski dom., da imajo v njem človek in govedo varno 7.a+o*išče. Menda bodo v tej novi Krnl-ča.riev; »koči«, ko bo vse urejeno, tudi turistom namernih kak prostor za mizo v kuhinji in ležišče v podstrešju. Še ničle pol ure hoje po dolomitski stezi, držeči po razritih obronkih, z lepimi pogledi v globel Babnega vrta, pa sva prispela do planinske postojanke na Veliki poljani. Blagodejno tišino sončne pokrajine je oživljala družba mladih nedeljskih izletnikov, ki so venomer po-pevkali in brundali ob spremljevanju kitare. Mladino, ko se sprosti v planinskem ozračju, prevzame svojevrstna razigranost, ki si ji daje duška na vsakršen način. No, petje je onim, ki ne sodijo v njih družbo, še najprijetnejši izraz mladostne ubranosti. Zoprni pa utegnejo postati kvantači in kvartači, kakršnih se na žalost ne manika na gorskih izletih. — Kočo sedaj širijo in prezidavajo, tako da bo v njej prostora za letoviščarje, ki se bodo v tem višinskem domu (ok. 1500 m) gotovo dobro počutili, če se gostišče le ne bo ^zmaličilo z značajem dolinske »oštarije«. Po skromnem obedu žurno dalje! Na poti, ki drži na loimisiko plat, treba prevaliti sedlo ter se spustiti v globel Male ali Zaloške poljane. Tu se pričenja vzpon na strmo pobočje Tolstega vrha. Trsto metrov visoko se stromi spodaj gozdnata, zgoraj pa gola in skalovita reber, ki sva jo premagala v pičli uri, čeprav je kažipotna deska na spodnjem razpotju napovedovala eno in pol ure hoje. Prav je, da so časovne napovedi v planinah malce pretirane; gorohodci se čutijo vsaj zadovoljne sami s seboj, ko nakazani čas prehite in tako razvrednotijo. Tako zadovoljstvo je tudi naju obšlo, ko sva na skalnatem vrhu sedla k oddihu in užitku -— razgleda, ki se je nama, kolikor ga proti vzhodu ne zastira zastavna pframida Visokega (Storžiča, v vsej obsežnosti razgrnil. Vrhunski cilj tega dne sva torej srečno dosegla. Kdo ne pozna prijetnega občutja, če stopi prvič v življenju na gorski vrh, četudi se ta ne odlikuje po bog ve kaki nehotični višini? Stara znanca sva si kot pobratima segla v roko. Dolinske bratovščine se sklepajo ob vinu, često že v omotici, planinske pa pod milim nebom v sijaju sonca in ob pogledu na, širni svet, v oni ubranosti, ko bi vsakemu dobremu človeku rekli radi — »Ti!« In tako sta storila tudi Tonč in Jože, tovariša si v stanovskem pokoju. Pobratimijo sta si s čajem zalila in z breskvami osladila. —• Tako lirično nad ah njen je bil ta vrhunski dožitek. Nastopila sva — sestop. Prva njega polovica je pravšna grebenska hoja po ozki stezi, ki sem si jo moral na več mestih le misliti dn iskati. Zakaj tako neznatno je izhojena in se vije včasi po tako prepad nem svetu, da je treba vsak korak previdno 'nastaviti, da ti ne spodrsne. Ne vem, kje bi se ustavil, če bi se zavalil po travnati strmini dol po južnem pobočju. Na severno stran pa prepada Kukovnica v več pečinastih drčah in melinah proti Lomski globeli. Ima pač sličen obraz kakor njena vzporedna, a dokaj višja in daljša soseda Košuta: na naši strani strme travnate in drnate rebri, na koroški pa razrito in škrbinasto pečevje. — Blizu srednje višinske točke, pri Vratih (1492 m), je menda edini prelaz za pešce, namenjene 7, južne plati k Sv. Katarini v Lomu. Približno poldrugo uro traja ta sle-monska hoja, ki pa ni taka, da bi se je kdo naveličal. Saj mu uhajajo pogledi venomer na slikoviti relief gorskega in dolinskega sveta: zdaj proti severu na robato mejašico Košuto in na gostoljubne Kofce ali v tržiško globel Lomščice s fevdalnim gradom Puterho-fom, zdaj na južno plat, na gorenjsko Posavje, na prisojni zdravilni Golnik in na sanjavo planinsko selo Gozd, ki ju Kriška gora varuje pred rezkim nisem severnih vetrov, zdaj zopet v daljo na za.padu, kjer tone sonce za vrhovi Julijskih velikanov. Planinskega cvetja sva v tem letnem času zaman iskala, le drobne poniglave nebine (astre) so še skromno životarile. A baje kako bujna je cvetana spomladi! V višinskih legah se veseli oko cvetov svišča in avriklja, po senožetih pa so posejane žametaste murke. V Vratih pa najde srečesledec celo čarobni ceptec ali lepi čeveljc. Koliko še drži Valvasorjeva trditev (III. 459), da se na visokih planinah pri Tržiču nahaja izredno mnogo škorpijonov, da tiči pod vsakim kamnom tak strupe-njak, se nisem mogel prepričati. Vsekakor jih tamošnji kmetje ne razpcčava-jo več v tuje dežele, kakor so z velikim dobičkom delali v Valvasorjevi dobi. Šele na zapadnem koncu se gorski hrbet razklene v obširnejo planoto, v Kolarjev travnik, odnosno Mežnarjevo senožet. Poslej pa se prične steza vesiti v naravnem naklonu in se tudi V gozdnem predelu, ki pokriva ves zapadni rob Kukovnice, nič ne ublaži. Ne samo da naju je žuril čas, tudi strmina je pospešila hojo navzdol. Saj je treba opraviti malone tisoč metrov strmega sestopa, preden dospeš v kultivirani svet, v območje tržiškega mesta. Prej ipa se ustaviš še na Veliki Mizici, na nekakšnem kresišču, na pomolu, odkoder se razgledaš po »kranjskem Birminghamu« ter premotriš vse prirodne silnice, ki so dale povod za nastanek te obrtne naselbine jn so pogoj za njen razvoj. »Blagor Tržičanom!« sem si mislil, »da imajo tako imenitno razgledišče prav nad svojim živahno utripajočim mestom!« Tam doli vrvež ljudi, ropot vozil in strojev, zatohlo tovarniško vzdušje, tu gori pa nad vsakdanjosto vzvišena, dolinskemu šumu in prahu odmaknjena prirodna — leca! ... Ugodje, kakršno navdaja planinca, ko se vrača z uspele gorske ture, so iztre-znili nepričakovani vtistoi, ko je naju pri božjepotni cerkvici sv. Jožefa opozorila straža, da se nahajava v območju oborožene sile. Kakor da sem se predramili iz lepega sna ter se zavedel, da je sedaj konec mirovne ubranosti, ki me je ves ta božji dan spremljala! Dospevši na trdo cesto v mestu, sva se s prijateljem znašla v topi realnosti. Blažila jo je le prijetna zavest, da sva preživela idealen dan v sončnem planinskem ozračju, v kričečem nasprotju s krvavimi dnevi, ki jih doživljajo poljske poljane. Zdravo utrujena sva sedla v tr-žiški vlak, ki je naju pod večer pripeljal v sivo Ljubljano, ki sva jo zapustila pred dvanajstimi urami s problematičnim načrtom doslej nama neznane Kukovnice. P"? Opažanja s pl Če hodiš po planinskih poteh in obiskuješ naše planinske postojanke, opaziš večkrat, da nimajo nekateri ljudje nobenega spoštovanja do narave, markiranih poti, vpisnih knjig, žisov, niti do imovine postojank samih. Uničujejo planinsko cvetan o, plaše in ubijajo živali, namenoma poškodujejo markacijo, če-čkajo po vpisnih knjigah in jih trgajo, vnašajo v knjige »svoj besedni zaklad z vsemi cvetkami«, kvarijo in kradejo žige in niti malo ne pazijo na opremo, imovino in čistočo postojank. Skratka, vsie si dovolijo. In potemi, kolikokrat so naše postojanke zgolj visokoležeče aninskih^poti pivnice! Ali naj bo vse to slika kulturnih planincev, kulturnih Slovencev, ki se tako radi trkamo na prsi, da smo kulturni? Nikakor! Vsi obiskovali cd naših planin moramo tako nekulturno početje preprečevati z ljubimi in neljubimi sredstvi. Posebno pa je treba o tem poučevati mladino doma, v šoli in v društvih. Socialistični človek mora biti resnično1 vzgojen in v vseim gledati lastnino skupnosti in naše lepe domovine. V planine ne hodimo uničevat alkohol, ampak v njih spoznavajmo lepoto in vrednote narave, kjer si nabiramo novih moči za življenjsko delo. Stran 8 samo tedaj bomo res pravi planinci in kulturni ljudje. Po tem nas bodo sodili tudi drugi. Končno pa še nekaj besedi takim, ki tega ne bodo ali ki tega nočejo upoštevati. Lepote narave čuva tudi zakon, zakon o varstvu kulturnih spomenikov "n naravnih redkosti. Planinstvo pa je družbena organizacija in je kot taka Pod posebnim varstvom zakona o kaznivih dejanjih zoper splošno ljudsko premoženje ter premoženje zadružnih in drugih organizacij. Vsako uničevanje naravnih redkosti, poškodovanje, uničenje ali prikrivanje (tatvina, utaja, poneverba tega premoženja, t. j. markacij, varovalnih naprav na stezah, klinov, žic, mostov, lestev, pa tudi koč, zavetišč, inventarja, t. j. opreme ali imovine itd.) * kaznuje z denarno kaznijo, pa tudi z odvzemom prostosti. Nič ne pomaga. Kdor je brezobziren, proti takemu je treba tudi brezobzirno postopati, če ne Pomaga lepa posvarilna beseda. planinsko društvo tržič obvešča da naj si vsakdo preskrbi dovoljenje za obmejni, pas, če hoče v s tozadevno odredbo dovoljeni obmejni pas; dovoljenja izdaja Svet za notranje zadeve Okrajnega ljudskega odbora v Kranju; Interesantna za nas je kategorizacija lastništva teh gozdov. 3/4 gozdov ali 68 odstotkov vseh gozdov posedujejo občine, ostala 1/4 gozdov pa je v rokah privatnikov. Državnih gozdov je vsega 7%. Privatni gozdovi so silno zdrobljeni ter sestavni del kmetijskega posestva. Največji privatni gozd meri 126 ha, večji del Posestev pa meri 4—1 ha, % ha in še manj. Od državnih gozdov zveznega značaja odpade del na fakultetski gozd, ostalo pa na zaščitne gozdove ob železnici. Kvaliteta gozdov pa je nepričakovano dobra iz razlogov, ki Jih bomo razumeli šele pozneje. Švicarji raje uvažajo les, kot pa bi preko mere sekali v lastnih gozdovih. Zato se ne smemo čuditi, da znaša povprečna masa na 1 ha v ni-zavju do 500 m;i z letnim prirastkom do 14 nr! na 1 ha, v Alpah pa 150 m:1 z letnim prirastkom. 2 ma na 1 ha. Povprečno znaša lesna masa na 1 ha 200—250 m:! na 1 ha s povprečnim prirastkom 4—4.5 *n'' na 1 ha. Če pa pomislmio, da Švicarji nierijo les šele od 16—18 cm dalje, da torej zanemarjajo lesno maso mladovja, Potem so navedene številke o masi in Prirastku še za nekoliko procentov višje. Omenili smo že v članku o kvaliteti gozdov v tržiški okolici, da je priporočljivo za vsakega posestnika, da prešteje svoj gozdni zaklad, kakor banka denar. Tega priporočila ne bi mogli nasloviti na Švicarje, — na učitelje, kako je treba ravnati z gozdovi. Tam se vrše obvezne meritve lesa vsa-*i hlO let ter na podlagi teh klupacij sestavljajo gospodarske osnove ali načrte, "a teh gospodarskih osnovah hočejo u-gotoviti tisto lesno zalogo, ki bo dala Najboljši odnosno največji prirastek. Zaenkrat smatrajo, da da. lesna zaloga na ha — 400 m3 ta zaželen prirastek. Na da mora vsakdo točno izpolniti v postojankah obrazec, ki; je predpisan za tiste, ki v postojankah prenočujejo; da je prenočevanje v postojankah za nečlane mnogo dražje kot za člane; nečlani morajo po določbi Planinske zveze poleg tega plačati še prispevek za Gorsko reševalno službo; da je vpeljano v društvenem lokalu dežurstvo, ki je razvidno na društvenem Vestnilku; da je ob sobotah, zvečer in čez nedeljo oskrbovana naša postojanka na Kofcah din na Dabrči od maja; stalno je oskrbovan Dom pod Storžioeim; koča na Zelenici bo stalno oskrbovana od srede aprila; da iboimo prirejali skupne izlete, ki naj pozive planinsko tovarištvo; izleti bodo objavljeni na društvenem Vesitniku; da mora vsakdo', ki hoee uživali ugodnosti, imeti poravnano članarino wi leto 1953; da mora imeti vsakdo vodno s seboj osebno in društveno legitimacijo; da naj vsakdo svoje želje ali pritožbe sporoči upravnemu odboru. * Obiskujte naše lepe planin«' In naše postojanke in svetujte, nam, kako bi obisk le-teh povečali! v planinah naj dobi vsak naš delovni človek najlepši oddih! PD Tržič sečni etat ali donos odpade samo 2% od lesne zaloge. Vendar zaradi varčevanja ne posekajo niti 2%, ampak največ 1.2% od lesne mase. Švicarji so namreč med zadnjo svetovno vojno posekali v nižavju okoli 10.000 ha gozdov zaradi pridobitve njiv za prehrano prebivalcev. To gozdno izgubo hočejo s tem navedenim varčevanjem izravnati. Švicarji poklanjajo vso pozornost na gojenje gozdov, zato je postala Švica, ki je v tem pogledu dosegla po svojih gozdarskih strokovnjakih, kakor so bili Biolley — Leibundgut in drugi, velikanske upehe, prava »Meka« za pravoverne gozdarje, ki žele videti gojitvena gozdarska dela za lastne oči. Organizacija dela pa je sila preprosta in enostavna in prav zato tako učinkovita v razvoju švicarskega gozdarstva. Bistveno1 je tudi to, da je zaposlenost na istem mestu stalna od začetka dela do smrti. Obstoje samo tri delovna mesta in sicer za delavca, nižjega gozdarja in nadgozdarja. Vsak kanton predpisuje drugo učno dobo za delovno mesto. Za delavca n. pr. je v enem izmed kantonov predpisana 3 letna učna doba, kjer se delavec praktično in teoretično izobražuje predvsem v gojenju gozdov, v gradnji potov in cest, v urejanju hudournikov. Ko napravi izpit, je v prejemkih izravnan z industrijskim delavcem;. Vsak delavec ima svojo skrinjo, — kamor spravlja potrebno orodje za podiranje dreves, tako da se mu ni treba preveč mučiti pri svojem delu. Te specialno tehnične pripomočke, ki jih mi ne poznamo, dobi od uprave, sekire, cepine, žage pa si mora sam priskrbeti, čiščenje vej pred podiranjem drevja, da se ne poškoduje pomladek, je značilno za veliko pozornost gozdnemu narašča- ju. Na dan oklesti delavec 6—8 dreves; drevo poderejo delavci točno v naznačeno smer in na tej liniji, kamor bo padlo drevo, upognejo še pomladek, da je slednji obvarovan. Veje sproti odstranjujejo iz gozda; ker sekajo drevesa pri dnu, se po očiščenju sečnega prostora ne najdejo več sledovi, da se je tu vršila sečnja. Ob sečnji odkazanih dreves odstranjujejo tudi vse rakasto drevje, omelasto in rašljasto. Od sečne mase odpade 55% na dolge hlode dolžine 24 do 25 m. V višjih legah zaradi strmine ne obelijo hlodov, da se obvarujejo hlodi pri spuščanju in da se pesek ne zarije v les. Veje podel a jo v butare po 80 cm širine. Pri spuščanju hlodov ne puste, da bi si hlod po volji izbiral pot, ampak ga stalno spremljajo zaradi varovanja pomladka in tudi hloda samega. Po gozdnih poteh, ki so 2,5 m široke in imajo nagib do 20%, izvleče v zimskem času .1 konj po 50 m dolg vlak hlodov, to je 50m;i lesa. Kakor smo že omenili, je Švica klasična dežela za negovanje in gojenje gozdov. Kako ta posel vršijo, bomo spoznali iz naslednjih vrst. V enodobnih — oplojenih ali naplo-ditvenih sestojih potem ko je bila gozdna površina naplojena in je pomladek toliko odrasel, da so bila odstranjena nadstoj-na drevesa, se vrši do 10 leta starosti —-plevljenje, kakor na polju. Dvakrat na leto prečistijo pomladek od robidovja, maline in drugega nepoželjnega plevela in ovijalk — srobota in bršljana. Ko preide sestoj v mladovje — Jungwachs, ko se začno vse bolj dotikati krošnje in nastopa goščavje, so vrši takozvani negativni izbor, kjer se odstrani samo slabo drevje v vladajočem sloju drevja. To je krivo, rogovilasto, rašljasto, bolehno drevje. Pri nas odsekamo tako drevje pri tleh, medtem ko v Švici odsekajo samo krošnje, s čimer omogočijo sosednim drevesom dostop večje svetlobe. Odstranjujejo tudi vodoravne in debele veje; toda polnilni prostor, to so drevesa, ki so zaostala v rasti, ostanejo nedotaknjena. S tem dosežejo: 1) Da imajo takoj rezervo, ako slučajno propade nadstojno drevo, s čimer se izognemo luknjam ali praznim prostorom v sestoju. 2) Da ostane tlo trajno zaščiteno od sonca ter vetra. Sestoj obdrži svojo malo sestojno klimo; tlo ostane vlažno, kar je pogoj za uspevanje sestoja, trava in plevel se ne more usidrati. 3) Vsled zamračeno«ti v sestoju se drevje naravno čisti od vej ter tako dobimo ravna, brezvejnata drevesa. 4) Ker se gosto drevje pod snegom naslanja drug na drugega, vzdrži prit'slanega ter se s tem izognejo snegotomov. Tam kjer ni polnilnega rastja, ga u-metno ustvarjajo, da presajujejo senčne sadike (jelka, smreka, bukev,) v sestoje vse v cilju, da dosežejo brezvejnata drevesa. (Nadaljevanje sledi) preklic Prekllcujcm. besede, izgovorjene v navzočnosti organa ljudske milice v Tržiču, ker so neutemeljene. — Ivanka Klemene, Tržič, Sp. Preska 4. Gozdarstvo v Švici (Nadaljevanje) Kriminalna kronika KER NE SPOŠTUJEJO PREDPISOV, SE BODO MORALI ZAGOVARJATI PRED SODNIKOM ZA PREKRŠKE V zadnjem času opažamo v večernih lirah na cesti več kolesarjev ,ki vozijo brez luči, kljuib temu, da je to po predpisih prepovedano in da s tem načinom vožnje ogrožajo cestni promet, saj imamo že veliko primerov težkih nesreč, celo smrtne žrtve. Zato apeliramo na državljane, da o-premijo^kolesa tako, kakor predpisi zahtevajo, ker le na ta način se izognemo prometnim, nesrečam, pa tudi raznim kršitvam. Navajamo nekaj primerov, ki se bodo morali zaradi, teh kršitev zagovarjati pred sodnikom za prekrške in sicer: Rozman Pavel iz Kovorja, Golmajer Franc iz Tržiča, Meglic Peter od Sv. Neže, itd. Prav tako se še danes najdejo ljudje, ki vozijo motorna dvokolesa brez vsakega Izpita ter ogrožajo varnost prometa in ljudi. Brez strokovnega znanja je prepovedana vožnja z motoirnimi vozili! Vse to je znano, vendar pa se ne upošteva! Navajamo nekaj oseb, ki se bodo morale zagovarjati pred sodnikom za prekrške, ker so bile za- V nedeljo, 29. marca smo odigrali prvi dvoboj prati eni najmočnejših šahovskih enot na Gorenjskem, ŠD Jesenice. Dvoboj Jte bil prijateljskega značaja. Čeprav smo dvoboj izgubili z rezultatom 4 A : 5Mi, vidimo, da so bile moči izenačene, posebno, ko smo eno partijo v popolnoma dobljenem položaju remizirali. Dobili smo: 1. Rohlek proti Langusu, 2. štele proti Janu, 3. Smotaj proti Jamarju, 4. štale proti Debeljaku. Remizlral pa je Jurančič proti S uhelj nu. Velik uspeh smo dosegli na prvi štirih deskah, kjer smo do- Rojeni v času od 20. marca -skuša Paula ubiti. Iz obupa ga dvigne šele novo okolje, življenje med mornarji, kjer je dobil delo. FIlm je pretresljiv dokument razjedene kapi-talistične družbe. Naši šahisti poročajo »Tržiški vestnik« izhaja vsak drugi četrtek. / Izdajatelj: Turistično društvo v Tržiču. / Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Jože Ovsenek. / Tiska Gorenjska tiskarna v Kranju. / Naročnina: letno 400 din, polletno 200 din. Posamezna številka 15 din. / Naslov uredništva In uprave: TrHfi, Ljubtjaneka cesta 28. Telefon št. 55. / štev. ček. računa pri NB 6113-»T«-133.