Prirodepisno-natoroznansko polje.
Ščuka.
Š«aka (HmU, Esor Mcius) je zeI6 požreSna ril>a ropa-^ rica po vseh naših sladkih vodah. Ve-likosti je railifne a
dobi se dolga tndi po poldrugi meter in po deset do  dvajset Kilogramov težka.   Tcuplo ima v&Ijasto iu z majhenimi, aUiini  laakami pokrito; glavo
G
plosko in v gobeu velike, zakrivijeBB in zeli5 špičaste zobe, katerih im» blizu do sedemsto po celjustili in druzih delih Sirocega žrela. Na hrbtu iina jedao samo kratto plavnto, ki jej stoji uad zadjno podrepno plavuto. Barve je sive, zgoraj bolj zelenkasto-rujave, spodaj bele. Oči ima Telike, plSske in z iumenim obročkom obdane. Mes6 jo belo, jako okusno in jdravo. — Ščuka se živi ob črvih, ribah, žabah, ka&b in podganah; vežkrat napada tndi race in gosi, kadar plavajo po vodi. Jedna sama volika Sčuka naredi v ribnjakih med krapi zel6 TOliko Skode; zategadel jib imajo v Diilašč %%U> narejeaih ribnjakib, kjer jim pokladajo manjSe in slabejSe ribe y živež.
Lama.
Andrejček pride domfiv \z šole ter pripoveduje očetu, kaj so se v Soli ueiii. ,,Oče", pravi, danes so pa gosp. učitelj prinesli ^e-liko podobo v šolo, katero so na steno cbfoili, da smo jo vsilehkovidelr'. — „ Nu, kakšna po-doba je pa bila?" vprašajo ga oče. — ^Učili smo se pri-rodopisje in podob«
nam je kazala 1 a m o, to je žival, ki živi po najviSjit gorah južne AinP'
rike"', odgovori Andrejček.
nŽe marsikaj si mi povedal h prirodopisja in veseli me, da se toliko lepega in koristnega v šoli užite. Vem, da hoš tudi o lami znal povedati, kar si t Soli slišal."
Andrejček: Goapod ufiitelj so rekli, da kakor je imeniten severui jelen za Reveme kraje, tako imenitna jc lama za gorate krajevjužnej AineriM. Lama je jelenove velikosti in je prav za prav majhena kamela brez grbe. Tudi laraa ima žulje na prsih ia gležaiti in takisto Kodi tudi po bla7.inastih podplatih. Od kamele jo loči raven ia tenek vrat. suha podolgasta glava in veliki ušesi. Njeue noge so tanje, parkeljci bolj razklani in dlaka je daljša ia mehkejSa, skontj volnata. Navadto J4 bela, rajava ali 8rna; dobe se pa tudi lisaste lame. — Lama je planinska žival, sauio hladni gorski zrak jej dobrg dS, v nižavah hira in gine. Divjih lain, so rekli, ui vefi.
48
Lama js idi krotka, prijazna in dobročudna živa!, rada je. v družbi, bodi si z Ijndini, bodi si s svojimi sestrieami; saraa se MgoSasi in je žalostna.
Rekli so, da je lama južno-ainerikanskiin Inilijanotfi najkoristaejša žival. Z lainami se leneimi Indijanu ni treba mnogo ukvarjati. Ako jih n» po-trebnje za toroijenje, izpusta jih zjntraj niipašo, iu Zfe5er pridejo saine dom<h\ Pastirja jim ni treba. — Lepo jb videti tovorefe lame. V dclgej vrsti grt druga za drugo po najgi'šili stezah varno in oprezno. Vociniea je lepše oprav-ljena, na vratn ima zvoučelr, na gjavi pa bauderce; ona liodi zmirom pira,
»druge za ujo v najlepSem rcdu. l>oganja« ne potrebuje biča. ker ubogajo na beaedo, le ako na potu vidijo kaj nezuanega, splašijo se in razlete se na vse strani, potem iina poganjač dosti opraviti, da jili zopet zliere. Ato jib kdo razdraži, polože ušesa nazaj in pljujejo ua-nj. Kadar se lami jiakiada, poklekne kakor kauiela: ako se jcj pa prevcS naloži, tvidi ae vstaue, predno sc jej brenie ne zlajša. Do dvaHajstega leta tovfiri, potera začne slabeti in tedaj jo zakoljejo. Lamiuo meso je prav dobro in tečao. — Tako so nam gosp. ufitelj o lami pripovedofali in še ve{, kar iiuain vse v svojcj zabilježnici zopisanc." ,,Vidiraa, reeejo oče, nda se daudanes mnogo ved v xo\i nčite, iiego smo se takrat, ko sem Se jaz v šolo bodil. To me veseli, da si talo priden in si 'toliko zapomniS. Bodi ves čas svoje mladoati tak iu dobro se ti bo godilo na stare dni]u