Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld., za en mesee 1 gld. 10 kr. V administraciji prejeman veljfi: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: S kr., če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/16. uri popoludne. Štev. 296. V Ljubljani, v četrtek 27. decembra 1888. Letnik XVI. Vzroki propadanju kmetij. (Epilog k govoru dr. Gregor ca v drž. zboru.) I. Pisali smo že veliko o propadanju kmetij. Pokazati pa hočemo danes na vzroke tega žalostnega položaja. Istina je, da kmetije naše propadajo vsled tega, ker je dovoljeno kmetijska posestva razkosa-vati in kos za kosom razprodajati. Dokler je bil kmet robotnik, obdelaval je posestvo, ne da bi česa smel odprodati. Tako so se vzdržala posestva vkupe. Leta 1848 oproščen je bil kmet graščinske robote. Tekom 20 let pozneje dobili so kmetje nekaj komolcev več kmetske svobode. Toda te svobode posluževali so se kmetje v najvišji meri. Začeli so živeti, in sicer neprimerno dohodkom svojega posestva, temveč gosposko, poprijeli so se pijančevanja, pohajkovanja, lišpanja ali gizda-vosti; nekateri prijel je za puško, drugi lotil se je steklenke, tretji zopet kvart itd., in tako so sa izpolnile besede, prsd kojimi je svoje dni neki poznat a že davno umrli učitelj nekje na Gorenjskem poslo-vivši se od svojih šolarjev, slednje svaril, rekoč: „ Varujte in ogibajte se teh-le stvarij, katere zapeljejo človeka v dušno in telesno pogubo, in te so: kvarte, puška, pipa, steklenka; kdor se teh loti in drži, tega iste primejo in ga težko izpustč." Kmet lotil se je kvart. Na trg pripelje voz pšenice, domov pa ne prinese niti krajcarja, ne morebiti zaradi tega, ker je pšenica po ceni, temveč zbog tega, ker kvarte mnogo pogoltnejo. Kmet proda voz pšenice, in za nje stržene novce, predno so se še dobro ogreli pri njem, zaigra v mestu. Poznamo kmete, koji so v jednem samem dnevu in noči zapravili 400 do 600 gold., in si vrhu tega še izposodili od krčmarja. Za kar so se trudili celo božje leto žena, otroci in posli, to je očka zaigral eno samo noč. Seveda je manjkalo za visoke davke in za domačo potrebe — delali so se torej dolgovi. Drugi kmet se je zopet lotil puške. Hotel se je opičiti po gosposki med gospodi, dasi mu je slama kukala iz škorenj. Zaradi tega se je dal najeti za lovca gospodom. Ker je hotel biti med gospodi in se ž njimi primerjati v svoji nespameti, moral je tudi ž njimi zapravljati. Na lovu potrati se mnogo zlatega časa, doma je pa gospodarstvo brez gospodarja. Kakošno je tako gospodarstvo, to vsak razumen človek ve že naprej. Doma žena s posli ne more ničesa opraviti, in če mora biti v kuhinji in na polji, dela ne zmaguje. Je-li ona v kuhinji, posli na polji delajo, kar jim ljubo; in če je na polji, zopet služničad zabavlja na slabo hrano in popušča službo. Gospodar pa med tem sedi nekje z gospodi po končanem lovu pri sklenici piva in kvartah v lovski kolibi ali pa v krčmi; goldinarčki pa mu kar frčč iz žepa. Vsled tega si je izposodil in delal dolgove. Na dveh straneh gine: doma propada gospodarstvo, vrhu tega pa on še zapravlja; dvojna škoda. Iz ribnika teče voda samo po jednem žlebu; če se pa odteka še po postranskih odtokih in strugah, voda kmalu odteče in ribnik se posuši. In če gospodarju ginejo novci po dveh potih in tokih, kmalu nastane suša, kajti toli dobička ne donaša gospodarstvo. Vrhu tega »špoga" kmet še lovskega psa, mestu katerega bi lahko nakrmil in izredil dva prešička in bi imel po zimi vsaj kos mesa. Toda tak računar kmet-lovec ni, zaradi tega se mu ne vjemajo računi ter — dela dolgove. Poznamo zopet nekoliko kmetov, a so sedaj prosjaki in dninarji, ki so še pred letom dnij hodili s puško na lov in se opičili po imovitih gospodih in sličnih lehkoživcih. Da steklenke, to je žganje in druge opojno pijače kmetom ne množe posestva, to ve vsak. Marsi-kak kmet sedi noč in dan pri stekleničici, pri žganju, pivu ali vinu, domi si pa žena ne ve pomagati, posli delajo po svoji volji, kar se jim baš zljubi. Sedel je n. pr. letos kmet, barj&u, ko se je pričel vsipati dež, v krčmi in pil. Imel je na polji lepega žita skoro dvajset kop. Nakrat se zmrači nebo, kmet J hiti iz krčme domov po konje, da bi pospravil ječmen. Toda bilo je prepozno. Nastala je povodenj, odnesla žetev in uničila v hipu vse drugo. A vendar je imel časa dovolj ves ljubi božji dan za pospravljanje; ne, sedel je v krčmi vzlic temu in za popivanje mora imeti vendar tudi nekaj ur. In tako mu je bil uničen ves ječmenski pridelek. Toda koliko kmetov je letos pustilo pridelek v dežji na polji, ali pa v toči in so mokro slamo spravljali v s toge? Marsikak presedi v krčmi mej vso žetvijo in ko pride setev, posedava zopet v krčmi in zapravlja. Potem naj mu pa donaša posestvo njegovo dobiček! Pridelek pokončan, polje slabo obdelano, nikjer pravi red: kje so potem novci za davke, domače potrebe in za požirek — vsled tega delajo se zopet novi dolgovi! O razkosavanji kmetij. (Govor dr. Gregorca v drž. zboru.) (Dalje.) Bodi mi dovoljeno iz lista „Wiener landvvirth-schaftliche Zeitung" nekoliko vrstic prečitati: „Leta 1819. — torej pred blizu 70 leti — pisal je učeni Tobia8 Wilhelm v knjigi »Unterhaltungen uber den Menschen" o Hrvatih sledeče: lepi, vitki, zdravi ljudje prebivajo na blagoslovljenem Hrvatskem, berači in bolniki so tam redki, krasni so prebivalci, možje, ki marljivo iz dolin prst nosijo na skalovje, da je plodovito store, ženske, katerih lepoto in skromnost le njih nravna čistost nadkriljuje." Tako je bilo 1. 1819. Kako je pa sedaj! Poročilo zagrebške županije od oktobra 1888 pravi: »Dandanašnje prebivalstvo ove županije ni v stanji davkov poplačati — zaradi ubožanja, na dolgu zaostale dače samo v tej županiji naraščajo vsako leto za jeden milijon goldinarjev, trgovina propada, pridelki poljski nimajo cene, ljudstvo ne mara za noben napredek, v brezmernej toposti zametuje vse vzajemno-zadružno postopanje iu zboljševanje, še dobrej robi ne skrbi za stalnega kupca". Tako je sedaj na Hrvatskem. Ta očivestna gospodarska beda pri hrvatskih kmetovalcih prisilila je naposled hrvatski sabor preklicati poprejšnje ukrepe svoje ter baviti se z vprašanjem, kako bi mogoče bilo zadruge ohraniti. Vseh je še sedaj 47.853. Dovoljujem si prečitati nekoliko vrstic iz go- LISTEK. Osodna noč. (Božična črtica iz Podkrkonoš.) V podkrkonoškem kraji v vasici H. je o Božiču hudo. Mraz pritiska, da vse poka, sneg se skoro udira skozi mala okenca bornih kočic. Povsodi je tiho in veličajen mir. Zvečer, ko zablesti v okenci svetiljka, opazimo na ledenih šipah prelepe cvetke, koje je ninje pričarala priroda zimska. Bil je sveti večer. Okolu Valšove kočice, ležeče ob robu male vasice, bilo je vse zamedeno suegom, in pot in vsa okolica blestela je v svoji beli srebrni odeji. V slabo razsvetljeni izbici sedelo je pri oknu mlado dekle, hči Valšova. Kristina je imela glavo ob dlan podprto; obloka njena bila je siromašna, in v pre-padenem, bledem obličji plemenitih potez odsevalo je mnogo prestanih trpkih trenotij in muk. Tri sestrice, katerih najstarejša je bila pet, najmlajša dve leti stara, igrale so se pri peči, v kateri je veselo plapolajoč ogenj ogreval mrzli zrak v izbici. Na leseni uri na steni udarila je ura šest. Globok vzdihljej utrne se v prsih deklice, sedeče pri oknu. Pričakovala je očeta, ki je vozil drva v mesto in je imel odtodi domov prinesti potrebnih reči za življenje in božična darila mali deci. Deklice se časi oglašajo in tožijo, da so lačne, a utolaže se takoj, ko jima starša obljubi, da bodo prinesli oče nekaj z&nje. V kotu izbe je ležala v postelji mati, koja že osem mesecev ni zapustila postelje. Tiho je bilo v tej izbici, in samo hripavi kašelj bolne matere motil je tihoto. Hči je stregla materi, toda zgubila je vse upanje, da se kedaj ozdravi. Ves čas presedela je pri bolni materi in bolestno sledila vsakemu njenemu zdibljeju. Premišljevala je, kako neki se bo vse to končalo-- Kristina je solzela in tiho molila za mater, in da bi se kmalu vrnil oče iz mesta. Ko mati pogleda na uro, jame se hudovati, da moža ni tako dolgo. V sosedstvu čulo se je petje pobožnih pesni o Kristovem rojstvu, s kojimi so sosedje proslavljali sveti večer, samo v koči Valševi bilo je jako žalostno, — Na vaškem zvoniku odbila je ura že sedem. Oim bolj je ura potekala, tem bolj postajala je bolna mati nestrpljiva. V tem mirnem trenotji naenkrat zaropoče nekaj, da se potrese vsa izbica. »Slabo znamenje", hripavim glasom de bolna mati. Hči vstane in gre pogledat, kaj se je zgodilo, in ugleda, da so uteži pri uri padli na tla. Kristini udero se solze iz oči, imela je zlo slutnjo in je tudi tajila ni. Pobere uteže in jih več ne pripne. Male deklice, igrajoče se pri peči, so že davuo zaspale--— Kristina jih položi v posteljice in se vsede k materi, ki težko sope; bila je že pri konci. Ponočni čuvaj odtrobil je že deveto uro, toda kočarja Valeša še ni domov. Bolna mati sklene tiho svoji roki, oči upro v strop in vzdihne v naročji hčere svojo dušo---- Jok in tarnanje Kristinino razlega se po izbi vora, ki ga je v hrvatskem saboru te dni govoril poslanec dr. Ante Starčevih: »Jaz sem rodil se v zadrugi ter vzgojeval v njej 15 let. Mislim torej, da morem in smem besedo izpregovoriti o zadrugah, kakoršnje so pred 55 leti bile v Liki. Dokler je zadruga čista in nepokvarjena, mora ona smatrati se kot največja dobrota, v zadrugi ni beračev, ne ubožcev, od kakeršnih se Evropa zmiraj boji prevratov. Vsak zadrugar ve, da ima nekje na svetu varnega zavetišča, kjer gotovo dobiva do smrti, česar potrebuje. Pristavljam, da nravstvena spri-denost pri nas narašča, čim dalje propadajo zadruge. Ker drugi narodi zadruge ne poznajo, štejejo na milijone nemaničev, ki sovražno nasprotujejo vsem sedanjim političnim in socijalnim napravam. Meni je zadruga svetišče, katero treba vsakako ohraniti." Hrvatski sabor je res sklenil ohraniti obstoječe zadruge. Navajal sem vse to hoteč dokazati, kako more svobodno trganje in razkosavanje zemljišč uničevati tudi tako izborne naprave agrarske, kakor so jugoslovanske zadruge. Sedaj želim še navesti ali omeniti še drugo, tudi slavjansko agrarno napravo. To je ruski — mir. Tukaj druži se rodbinsko zemljiščno lastništvo z občinskim. Več rodbin vkupaj stori občino. Kar poseda rodbina okolu svojega dvorca, to je rodbinska last. Kar pa ona v poljedelstvu potrebuje njiv, travnikov, pašnikov, gozdov, to je občinsko ali mirovo ter se ne more ne z dolgovi obložiti ne razprodati. Car Aleksander II. dovolil je mir ali občinska posestva razdeliti mej posamezne rodbine. Toda le malo kmetov se je tega dovoljenja posluževalo. Ogromna večina ruskih kmetov, okolu 50 milijonov, prebiva na svojih rodbinskih in občinskih posestvih varno tako, da jih s teh ne more pregnati nobeden graščak, nobeden upnik, nobeden oderuh. Naposled omenim še izvirnega načina, po katerem so severni Amerikanci agrarno vprašanje umeli tako ukreniti, da imajo sedaj krepak kmetski stan srednje velikosti. (Konec prihodnjič.) Obresti v socijalnem oziru. XI. Dalje, kako bi se mogla meja med produktivnim in lukrativnim dobičkom določiti? Kdaj bi bil oni slučaj, da bi kmet mogel s posojilom preživiti sebe in svojo rodovino, plačevati obresti in si na stran devati denar za povračilo dolžne svote? Ako bi si kdo kupil z izposojenim denarjem majhno zemljišče, bi si nikakor ne mogel s svojim kmetskim delom prislužiti obresti in reprodukcije kapitalove, ker na majhnem zemljišči se večidel vse, kar se pridela, doma porabi in se težko toliko proda, da bi zadostovalo za davke, obleko in druge opravke. Ko bi si kmet z izposojenim denarjem mesto starega nerodnega hišnega in gospodarskega poslopja napravil novo, pripravno, bi zemljišče zategadel ne dajalo večjih dohodkov, torej bi se tudi obresti ne smele plačevati. Eavno ta vzgled nam kaj drastično osvetljuje kapitalistično teorijo, vsled katere ima vsaka reč toliko vrednosti, kolikor prinaša »čistega dobička". Tedaj ima za kapitalista zemljišče isto vrednost, ako kmet prebiva v baraki kakor v Bosni, ali pa v pripravnem poslopji kot na Kranjskem. S tem se kaže kapitalizem največjega nasprotnika vsaki kulturi. Ako si kmet vzame na posodo za doto svojim otrokom, tudi nima zategadel večjih dohodkov, torej ne sme v ta namen na posodo jemati ali pa ne sme obresti plačevati. Morebiti bi bila kaka melijo-racija, ki bi donašala obresti, ali tudi to ni gotovo. Le pomislite, koliko denarja so je že vtaknilo v načrte za osuševanje ljubljanskega barja, in koliko donaša obresti? Prašajte navadnega nezadolženega kmeta, ki ni stiskač ali oderuh, in ne zapravljivec, koliko si prihrani, in rekel vam bo, da ničesa ali pa komaj nekaj goldinarjev, katere misli otrokom dati za doto; dota je pa vendar obiteljska potrebščina. Ko bi se navaden kmet mogel tako borno živiti, kot se kočar ali kajžar, bi že imel »čist dobiček", tako ga pa nima. Ako shaja v mestu diurnist s štirimi stotinami na leto, moral bi imeti po kapitalistični teoriji uradnik, ki ima 1200 gld. na leto, 800 gld. čistega dobička. Ali vprašajte ga, koliko si prihrani, ako živi primerno svojemu stanu? In koliko si more prihraniti uradnik, ki ima 2400 gld. na leto? Ne veliko več kot oni, ki ima 1200 gld. Prašajmo obrtnike, imajo li počez po 10% čistega dobička? Večidel vsi bi nam odgovorili: zadovoljni smo, če se le moremo pošteno preživiti. Ko bi imeli obrtniki res toliko dobička, bili bi bogati kakor svetopisemski bogatin. V resnici jih pa le malo pride do bogastva, velika večina pa živi v vednem pomanjkanji. Kolikokrat ima trgovec tako ugodne okoliščine, da bi si služil 30—40% čistega dobička? In ako bi ga tudi imel, je li vselej tak dobiček pošten ? Na Gorenjskem točijo zdaj nekateri vino po 36 kr. liter, katero so ob železnici plačali po 10 kr. More li to biti dovoljen dobiček? Je li to prav, da se vinorejcem tako slabo plačuje in pivcem tako drago prodaja? Mogoče je seveda, da se v posameznih slučajih dobi velik dobiček po prav poštenem potu, ali skoraj ravno tolikokrat je tudi nezadol-žena velika zguba na vrsti. Natori človeški in krščanstvu je edino primerno, da si vsak išče toliko dohodkov, kolikor jih potrebuje za svoje potrebe. Ako pa kdaj komu kaj ostaja, naj se pa spomni, da je ud človeškega društva, v katerem je vedno dosti potrebnih ljudi in potrebnih naprav. Čisti dobiček je torej ali izmišljotina ali pa osvojevanje tujega imetja, oderuštvo. Ko bi dr. Ratzinger dokazal, da je »čisti dobiček" v resnici na svetu, bile bi že obresti kolikor toliko opravičene; ali on predpolaga kot gotovo to, kar bi moral še-le dokazati. V taka nasprotja pride človek, ki opravičuje to, kar je protinatorno. Ali ta Ratzingerjeva teorija je vendar veliko boljša od sedanje navade. Ko bi jo ljudje sploh sprejeli, bila bi mala reforma in ob enem korak, s katerim bi se bližali popolni reformi. Praktično bi bila za sedanje razmere morebiti boljša kot kaka druga, ali vednostno se ne more nikakor opravičiti. Vednost, ki ne tirja, da bi se njene zahteve precej vresničile, ne pozna ne tutiorizma, ne probabilizrna, ne rigorizma; ona pozna le resnico, in resnica je le ena. Tnanje države. Kakor smo vže o svojem času poročali, podpisalo je prošnjo, da se zopet izroči papežu Leonu XIII. posvetna oblast, nad dva milijona italijanskih podložnikov, in to vzlic vsemu vladnemu pritisku, da, krutemu preganjanju. Ker se ta prošnja ni smela izročiti parlamentu, sklenil je dotični odbor, pokloniti jo sv. Očetu v znak udanosti. Kardinal državni tajnik Rampolla se je odborovemu predsedniku Venturoliju v papeževem imenu zahvalil s pismom, v katerem pravi: Sv. Oče se je izjavil, da je vspeh podpisovanja jako povoljen, a postal bi bil gotovo še mnogo veličastniši, ako ne bi bila tako posilno pritiskala vlada. Srbski radikalni klub je izvolil iz vsakega okraja po dva poslanca, da se posvetujejo o tem, ali naj se potrdi ustavni načrt. Vlada se nadeja, da se bo sprejel „en bloc"; v tem smislu tudi delujejo radikalni vodje. Prihodnja seja skupščine bode šele potem, ko bode izrekel svojo sodbo radikalni klub. — Liberalni klub je minulo nedeljo jednoglasno pritrdil načrtu. Ristič je v dotičnem svojem govoru ognjevito naglašal kraljeve zasluge za novo ustavo; kralj je sprožil to misel, nikdo drugi, zato mu mora pa biti tudi narod hvaložen. Vsled njegovega predloga je potem klub glasoval, kakor vže povedano. Bolgarsko sobranje je pričelo proračunsko razpravo dne 21. t. m. Za sedaj se bode rešila le točka »potrebščina", ker se še ničesa gotovega ne ve o dohodkih, dokler se konečno ne reši in postane pravomočna postava o novem zemljiščnem davku. Slednja predlaga 60 do 70 centimov za eden djulum (primeroma enak našemu oralu), ter je v Bolgariji obdelanih okoli 100 milijonov djulumov. Z novim zakonom bo imela tedaj država jako lepo dohodke in bo lahko pokrila vse troške. Toda v Bolgariji ni še uveden kataster ter se tedaj tudi ne ve natanko, od koliko zemljišča se bo pobiral davek. Proračun bo torej za sedaj še nejasen. Iiuska vlada je pozvala z ukazom ministerstva notranjih zadev vse liste, naj mirneje pišejo o raz-poru mej Rusijo in Perzijo. Nekatera glasila so naravnost svetovala vladi, naj napravi v Afganistanu težave Angliji ter tako odvrne njene pozornost od Perzije. Rusija pa ne želi razprtij z Anglijo, ker hoče imeti na vsak način in za vse slučaje proste roke v Evropi. — Perzijska vlada je naznanila Rusiji, da je razveljavila pogodbo, ki je jedino Angležem dajala pravico do vožnje po reki Karun. — Ministerski sovet je sklenil, da se postavijo v slučaji oboroževanja vse železnice pod vrhovno vodstvo vojnega ministra. Francoski senat je dne 24. t. m. potrdil proračun finančnega, pravosodnjega in naučnega ministerstva, onega zunanjih zadev, poštne in brzojavne uprave; popoludne je sprejel proračun mor-naričnega ministerstva in onega notranjih zadev. Potem je pretrgal ob enem z zbornico zasedanje do včeraj. — Govorilo se je, da bodo volilci Seine-de-partementa sklicani na današnji dan; nasproti Bou-langerju so postavili republikanci kot kandidata Vacquerieja. Prestolni govor pri sklepu angleškega parlamenta dne 24. t. m. imenuje odnošaje k inozemstvu jako prijateljske, obžaluje pa le, da senat Združenih držav ni potrdil pogodbe o vravnavanju ribiškega vprašanja. V Egiptu so varnost in mir motili Sudanci, ker so si hoteli priboriti pristanišče sua-kimsko, a opravičena je nada, da se v kratkem povrne tudi v to deželo mir. Govor potem omenja blokade vzhodno-afriških pokrajin, o notranjih angleških zadevah pa popolnoma molči. Iz Zanzibara se poroča dne 23. t. m.: Ladija »Leipzig" je zopet zgrabila suženjsko ladijo. oprostila 140 sužnjev ter vjela mnogo Arabcev. Nemški generalni konzul je ustanovil pri Deresalemu misijonsko naselbino za oproščene sužnje. Izvirni dopisi. Iz Novega Mesta, 10. decembra. Reklo bi se vodo nositi v Savo, ko bi še le hotel dokazovati, kolik pomen ima rokodelski stan v socijalnem življenji. Je s kmetskim steber državi; in kakor se ta dva stanova razcvitata v kaki državi, deželi itd., tako gre tudi soditi blagostanje dotične države, dežele, mesta. Ker ravno država pozna, kolike važnosti je obrtnija, snujejo se povsod obrtniške šole. S tem daje priliko posameznim, da se morejo izobraziti v vseh vednostih, ki so obrtniku, rokodelcu potrebne v današnjej dobi. Ali malo koristi sama izobraženost in vednost, če nima prave podlage. Ni pa je druge, nego le versko-uravna. Kako daleč zabredo delavci brez vere, ki se klanjajo načelom nihilistov in socijalistov, svedočijo nam žalostni izgredi po raznih deželah. Postali so državam nevarna druhal; morale so se za nje kovati izjemne postave. Te na videz in s silo deloma za nekaj časa uteše tleči ogenj, ki pa more pri prvi dani priliki vzbruhniti v pogubonosen požar. Stalno zadušiti ali pa odstraniti ga ne morejo. Za to je treba verskih sredstev. To pa je vera in iz te izvirajoče nravno življenje. Le-ta more oblažiti posamezne, kakor cele narode ia in grenke solze močijo mrtvo truplo materino. Male deklice spe dalje in sanjajo o Jezušku. Davno je že odtrobil ponočni čuvaj deseto uro in zvon je oznanjal polunočnico. Kristina kleči tik postelje mrtve matere. Kar nekdo butne ob vrata; Kristina vsa prestrašena gre odpirat in ugleda pred kočo voz iz mesta. V prvem trenotji ni vedela, kaj vse to pomeni in se godi. Ko ji voznik pove kar naravnost, da je pripeljal očeta — mrtvega, Kristina omedli. Ko se zave, pripoveduje ji, da mu je pri po-sekavanju v gozdu pala debela veja na glavo, hudo ga ranila, in v me3tu pri zdravniku je umrl na to revež ob 9. uri. Tak bil je sveti večer teh ubozih ljudi. V jedni in isti uri preselili ste se duši očeta in matere v večni raj, deca pa postala sirotke. Druzega dne, sveti dan, zvonil je mrtvaški zvon Valševi ženi in njenemu možu. Bog pa ne zapusti nesrečnih sirot, temveč jim nakloni usmiljena srca, ki po vzgledu nebeškega Sina odpirajo dobra srea in radodarne roke zapuščenim otrokom. A. S. Politični pregled. V Ljubljani. 27. decembra. Notranje dežel«. Jluski vojaški pooblaščenec na Dunaji, general Zujev, je dobil brzojavnim potom nalog od svoje vlade, naj nemudoma odpotuje v Peterburg, da poroča o avstrijskem oboroževanju, osobito na jugu nasproti Srbiji, kakor pišejo listi. Zujevu ne bo težko pomiriti razburjene peterburške duhove, ker o takem oboroževanji ni govora. Vest o premembah v ogerskem ministerstvu se preklicuje. Tisza ne namerava oddati finančnega portfelja sedaj, ko je ravno sredi največjega in jako važnega dela. Kar se pa tiče grofa Czeche-nyi-a, sodi se pa še vedno splošnje, da čaka Tisza na ugodno priliko, pri kateri se bo mogel z lepo iz-1 nebiti trgovinskega ministra. Treba pa bo tudi glede zadnjega še čakati, ker bi najnovejša zadeva (izne-verjenje 42.000 gold.) v trgovinskem ministerstvu čudno osvetljevala ministrov odstop. Knezonadškof ostrogonski je nameraval sklicati vse ogerske škofe k shodu, ua korist pape-ševi posvetni oblasti. Tisza 6e neki temu jako pro-tivi; poroča se celo, da se mu je že posrečilo preprečiti to namero. države. Srečen torej oni narod, ki ima še živo de-janjsko vero. Smelo smem trditi, da so ravno mladeniči, ki hočejo postati rokodelci, ispostavljeni največjim nevarnostim, ki pretč duši in telesu. Sedaj obstoječi učni načrti za „obrtne napredovalne šole" dajejo sicer rokodelskim učencem priliko, da se priuče potrebnim vednostim, pouka iz krščanskega nauka pa ne zahtevajo. Vsak pa znd, da je mladina ravno v tej starosti jako lahkomišljena. Če pride rokodelčič v hišo mojstra, kateremu so božje in cerkvene zapovedi deveta briga, zgubi lahko vso nravnost. Mojster sam ga sili delati tudi ob nedeljah, da se izgotovi delo in da potem more sam imeti ponedeljek prost „blau-montag". In tacih mojstrov se žalibog nahaja mnogo tudi po naših malih mestih. Rokodelčič v taki hiši je res usmiljenja vreden saženj[! Ce se je pa privadil rokodelčič zanemarjati versko dolžnosti, bode tako delal tudi kot pomočnik. Saj ima še več prilike in sredstev; težko prisluženi denar zapravi v nedeljo in s težko glavo mu v ponedeljek tudi delo ni nič kaj všeč. Te nevarnosti je dobro poznal A. Kolping, ker je bil sam pomagač, predno je postal mašnik. Največ mu je bilo na skrbi, da pomaga takim raznim nevarnostim izpostavljenim rokodelskim pomočnikom. V ta namen je jel snovati društva, ki jim dajo duševnega razveseljevanja, pa jih tudi varujejo marsikatere nevarnosti. Kmalu so se ta društva jela širiti po raznih deželah in mestih. Že leta 1855 je v Ljubljani s pomočjo nekaterih gospodov ustanovil »Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov" pokojni nepozabljivi dr. Leon Vončina. Kako lepo se raz-cvita do današnjega dne, nam svedoči krasni dom, ki ga vže ima. Tako društvo je jel snovati v našem mestu pred dvema letoma preč. g. c. kr. prof. dr. J. Marinko. Ni se bal truda in dela, ki mu ga bode prizadelo to podjetje. V ta namen je najel dve majhni sobi v neki hiši. Ali kmalu se je pokazalo, da je prostor premajhen. V našem mestu pa je stanovanja težko dobiti. Predstojnik društva obrnil se je do odbora „Narodnega doma", če mu znabiti odstopi prazne prostore proti najemščini, kakor jo plačujejo drugi. Sklicani občni zbor je prošnji odrekel. Predstojniku društva ni ostalo druzega, nego da si ogleda prostor, kjer si more postaviti lasten dom. Naključje, ali kako bi že rekel, je hotelo, da je bila na prodaj hiša poleg „Narodnega doma". Zanašaje se na božjo pomoč in blagih dobrotnikov se je podstopil težavnega dela. Slaba hiša se je prenovila in postala olepšava mesta ravno na oni strani, kjer najbolj potrebuje olepšave. Že radi tega bi moralo mestno svetovalstvo biti hvaležno gosp. doktorju. Ima pa še druge zasluge. Pisalcu teh vrstic so več ali manj znani dogodki po mestu že od leta 1860. Mnogo izgredov in sitnosti mestnim čuvajem so vsa leta več ali manj provzročevali rokodelski pomočniki. "Tudi so imeli čestokrat praske z dijaki. Odkar pa je ustanovljeno društvo, prenehali so taki izgredi, in to na čast rokodelskim pomočnikom, ki so menda večinoma vsi udje družbe. Ko bi družba ne bila tudi nič druzega storila v teku dveh let, moral bi biti načelnik ponosen. Hiša stane nekaj nad 11.000 gold. Dosedaj plačana še le komaj tretjina troškov. Se bode prizadelo predstojniku mnogo truda, da poplača vse, trkati bode treba na vrata dobrotnikov. V 9. dan decembra je družba slovesno praznovala svojo obletnico in ob jednem cesarjevo štiridesetletnih. Ob 7. uri so imeli v frančiškanski cerkvi sv. mašo in skupno obhajilo. Prišli so. k božji službi z zastavo. Lepo in spodbudno je videti take skupne pobožne vaje! Ob 7. uri zvečer so pa imeli v svoji hiši slavnostno obletnico po tem-le vsporedu: 1. Sattuer: »Društvena", pesem. — 2. Govor g. načelnika. — 3. Sattner: „K štiridesetletnici Nj. veličanstva", pesem. — 4. Gregorčič: „Hajdukova oporoka", deklamacija. — 5. Abt: „Večerna", pesem. — 6. SchilTer: „Die Schneeflocke", deklamacija. — 7. „Na straži", zbor s samospevom. — 8. »Rokodelska", deklamacija. — 9. Beethoven: „Nočni mir", pesem. — 10. Kreutzer: „Cerkvica", pesem. — V svojem govoru je načelnik kazal, da se imamo zahvaliti le Jezusu, da se toliko stori za rokodelce; on je počastil delo, on prinesel na zemljo ljubezen, usmiljenje in radodarnost; on vliva v srce ljubezen do malih, mnogokrat zapuščenih rokodelcev. Nadalje je popisal, kako so hišo dozidavah, zahvaljeval se dobrotnikom. Nazadnje je v toplih besedah kazal štiri- desetletno slavno vlado presvetlega cesarja, vzlasti tudi njega ljubezen in skrb za rokodelski stan. Ne bodem omenjal, da so izvršili vse točke vrli pomočniki na splošnjo zadovoljnost navzočega občinstva, med katerim so bili jako odlični gospodje, mej temi tudi priljubljeni c. kr. okrajni glavar in vladni sovetnik J. Ekel. Deklainacije in petje je storilo jako dober vtis na vse. In res se moramo čuditi, da se morejo priučiti takih pesem, ko po vsem niso vešči sekiricam. To pa je zasluga pevo-vodje č. g. P. Otokarja Aleša, učitelja na deški šoli. Pač zasluži vso pohvalo za svoj trud. To mu je pripoznalo tudi občinstvo. Ob tej priliki so blagi dobrotniki zopet darovali za hišo nad 45 gld. Bog povrni stotero vsem dobrotnikom in sotrudnikom. Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo! Dnevne novice. (Zaroka najmlajše cesarjeve hčere.) Na sveti večer se je na cesarskem dvoru na Dunaji zaročila nadvojvodinja Marija Valerija z nadvojvodo Francem Salvatorjem. Nadvojvodinja Marija Valerija je bila rojena due 22. aprila 1868 v Budi; ženin je drugi sin nadvojvode Karola Salvatorja in nadvojvodinje Marije Imakulate, hčere umrlega na-poljskega kralja Ferdinanda II., sedaj nadporočnik v dragonskem polku št. 12, rojen 21. avgusta 1866. Cesarica Elizabeta se je predvčeraj odpeljala z novima zaročencema v Monakovo, da ju predstavi stari materi neveste, vojvodinji Ludoviki bavarski. (Premil. g. knezoškof) je daroval 150 gld. za mestne reveže. (Podpornemu društvu za slovenske velikošolce na Dunaji) je pristopil kot podpornik gosp. Fran Hrašovec, c. kr. okrajni sodnik v Špitalu na Koroškem. Društvo mu izreka srčno zahvalo ! (Živela odkritosrčnost!) „Slov. Narod" oziroma njegov sotrudnik dr. Ahasverus v listku dne 24. decembra odločno izreka, da »nobenih čudežev ne veruje", in se ponorčuje z onimi, »ki lourdske čudeže verujejo." — Da je učenosti še malo več v listu, pripoveduje „Slov. Narod" v isti številki med »domačimi stvarmi" o nagli smrti neke gospe pri maši v »protestantski cerkvi!" (Predrzen tat.) V mestni farni cerkvi pri sv. Jakobu so imeli včeraj darovanje. Okoli altarja ido-čim darovalcem se je pridružil možak z dežele, ki je enako drugim stopil k darilni mizici, a ne da bi nd-njo kaj položil za cerkev, ampak je stisnil v svojo pest nekaj denarja, ki so ga drugi pred njim položili na plošček. Oerkvenik ga je spazil ter izročil mestni policiji. (Umrl) je zadnjo nedeljo v Ormoži g. Andrej Pirnat, znan slovenski rodoljub in bivši ravnatelj banko »Slovenije". N. v m. p.! (Slovensko gledališče.) Sinoči so predstavljali veseloigro „V spanji" gg. Borštnik, Danilo in gospodičini Zvonarjeva in Nigrinova dobro in gladko. — Druga točka je bila opereta „Pot po nevesto". O Titlovi glasbi je nedavno v našem listu veščak spisal stvarno kritiko. Dostaviti nam je danes, da so izborno peli gospa Gerbičeva, gdč. Daneševa in gg. Štamcar, Pavel, Perdan in Slavko. Največjo pohvalo pa sta zaslužila s petjem in igranjem gospa Gerbičeva in g. Bučar (Pavel). — Gledališče je bilo polno. (Dnevni red seji ljubljanskega občinskega sveta) v petek 28. dan decembra 1888. leta ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Naznanila prvo-sedstva. II. Poročilo odseka za olepšavo mesta a) o prepuščenji naturalnega stanovanja mestnemu vr-tarskemu pomočniku; b) o popravi mestnega kopališča v Koleziji; c) o napravi rastlinjaka pri tivolj-skem gradu. III. Stavbinskega odseka poročilo o treh prizivih v stavbinskih stvareh. IV. Policijskega odseka nasveti o mestnega fizikata konečuem poročilu glede osepniške epidemije v Ljubljani 1887. in 1888. leta V. Obč. svetovalca Ivana Hribarja samo-stalni predlog o premembi imen nekaterih ulic. VI. Občinskega svetnika dr. Josipa Stareta samo-stalni predlog, da je ustanoviti službinsko mesto stavbinskega nadzornika za mestna poslopja. — VII. Obč. svetnika Iv. Hribarja samostalni predlog o reorganizaciji mestne blagajnice in mestnega davčnega urada. — VIII. Obč. svetnika Iv. Hribarja samostalni predlog, da se ustanovi in izvoli poseben odsek za izvršitev predpriprav glede vredbe stranišč in kanalizacije. (Promocija.) Na grašketn vseučilišči sta bila minoli teden promovirana gg. Urban Lemež od Sv. Duha pri Ločah na Štajerskem in Julij Vis-conti iz Ljubljane doktorjema prava. (Iz deželnega šolskega sveta.) Učitelj na deški ljudski šoli v Kočevji J. Goderer je dobil stalno nadučiteljsko službo v Starem Logu; učiteljica v Moravčah, gdč. Marija Clarici, je dobila drugo učiteljsko službo v Šmarjeti; začasna učiteljica v Št. Jerneji, gospa Josipina Kalin, je dobila četrto učiteljsko službo ravno tam. (Umrla) je v nedeljo v Ljubljani na Poljanah po dolgi bolezni znana gospodinja M. Kun s tel j, stara 82 let. Okoli 50 let jo imela na hrani in stanovanji dijake, ki se gotovo spominjajo uljudne in skrbne žene. N. v m. p.! (Občni zbor pravnikov) bode dne 29. t. m. ob 8. uri v hotelu „pri Slonu" v Ljubljani. Vabljen je vsak pravnik. (Božični avancement.) Imenovani so pri domačih polkih: Stotniki Fr. SchnOtzinger in Alojzij Kaligar pri 17., in Jurij Tauber pri 91. pešpolku; stotniki II. vrste so imenovani nadporočniki: Alfred Stiotta, Karol Bobik, A. Damin in T. Ljubanovic v 97. pešpolku; nadporočniki: Karol Breindl in V. Zhuber pl. Okrog v 17., A. Druškovic in Al. pl. Hoffmann v 97. pešpolku; poročniki: J. Krucken-hauser in Roman Niche v 17., A. Malalan in A. vitez Barry v 97. polku, Al. Martinčič pri bosni-škem I. bataljonu; stotnikom II. vrste: Emil Ban-kovac pri 7. lovskem bataljonu; nadporočnikom: J. vitez Ovitkovič v 19. lovskem bataljonu; stotnikom I. vrste: J. Rubesch pri topničarski diviziji št. 5; stotnikom II. vrste: K. Kasti pri 13. topni-čarskem polku. (Osepnice.) Iz Škocijana na Dolenjskem se nam poroča, da se v tamošnjem okraji precej širijo osepnice. Poročevalec dostavlja, da ljudje iščejo pomoči pri Bogu, ker od drugod je tako ne morejo pričakovati. Spominja se jih k večjemu davčni izterjevalec iz Mokronoga ali Krškega. (Imenovanje.) Poštni oficijali so imenovani gospodje: Ivan Klemenčič in Viktor Cegnar v Trstu, Ivan Jenko v Ljubljani. (»Obrtnika") je izšla 12. št. z raznovrstno vsebino. Obrtnike po deželi opozarjamo na ta strokovni list. (Vipavska čitalnica) je v občnem zboru dne 23. t. m. izvolila častnim članom g. Jos. Gor up a; ' na dan novega leta bode priredila veselico z naslednjim vsporedom: 1. »Ustaj rode", zbor; 2. Slavnostni govor; 3. »Lahko noč", čveterospev; 4. »Rabeljsko jezero", deklamacija; 5. »Ponočni pozdrav", brenčeči zbor z bariton-solo; 6. dramatična predstava »Blaznica v prvem nadstropji". Vstopnina za osebo 30 kr., za obitelj 1 gld. Začetek ob 7. uri. Raznoterosti. — Grof Stolberg mudil se je nekega dne na svojih posestvih pri rudokopih. Oskrbnik mu je vse razkazaval, naznanil troške in dohodke rudnika; ker pa zadnji niso bili posebno veliki, pripomnil je vodja, naj grof dovoli, da sve delavcem vsakdanja plača le za malo svoto zniža. Živež je po ceni, obleka ne draga, tedaj bodo še lahko shajali, podkrepil je svoj predlog. Mislil je: Bog ve, kako se bode gospodu s tem nasvetom prikupil, pa spekel se je. »Ali ste že kedaj poskusili, kako težko-delo imajo moji ljudje?" »Nikoli še ne", odgovori vodja. »Glejte, jaz tudi ne, tedaj začniva!" Stolberg prime za mali voziček, naklada rudo ter jo vozi na določeni prostor. Hočeš, nočeš, posnemati mora oskrbnik svojega gospoda. Celo uro sta nakladala in vozila vsak na svojem vozičku. Pot jima je kar curljal z obraza. Stolberg pelje zopet voziček na svoj prostor in preneha. Dolgo je že čakal ua to vodja in hitro tudi on ostavi delo. »Kakega mnenja ste sedaj, popraša grof, naj se ljudem plača zniža, ali pusti še, kakor do sedaj?" »Nisem pričakoval, da je tako utrudljivo to delo", pristavi osramoteni vodja, in delavci so še nadalje dobivali svojo navadno plačo. — Dr. Kivak je bil zdravnik kneza orleanskega. Zaradi njegove učenosti in spretnosti klicali so ga pogosto k bolnikom. Mož je gorel za svoj poklic, a pri tem zanemarjal samega sebe. Napadla ga je huda mrzlica, a početkoma se ne zmeni za njo. Nazadnje moral jo vsejedno v posteljo. Pa tudi sedaj je mislil bolj za druge, kakor 'za-se. Meneč da ima opraviti s kakim boluikom, prijel je samega sebe za levo roko in tipal, kako žila bije. »Ta revež je izgubljen!" mrmra sam seboj. »Tako-le se godi, ko nespametni ljudje kličejo zdravnika, ko je že prepozno!" — Razletel se je na irancoski vojni ladiji »Admiral Duporre" mej strelnimi vajami v jouan-skein zalivu 34ceutimeterski top; pet mož in jeden častnik so našli smrt pri tej nezgodi. — Šnopsarska. Župnik: „Matevž, varuj se žganja, žganje je največji sovražnik človeštva!" — Kmet: „Da, toda sv. pisnao pravi, da moram ljubiti svojega sovražnika." Telegrami. Dunaj, 25. dec. Kakor poroča „Armee-Verordnungsblatt", bil je odpuščeni fini. Julij grof Andrassy imenovan generalom konjiče, pri tem pa se pustil v dosedanjih razmerah. Fml. baron Friderik Teuehert-Kaufmann in načelnik generalnemu štabu, baron Friderik Beck, sta imenovana fejdcajgmajstroma. Praga, 27. dec. Štrajk črkostavcev je prenehal na podlagi mej njimi in lastniki tiskarn dogovorjenega novega tarifa. Madrid, 27. dec. Poveljniki posadke, zbrani pri banketu, so pred razhodom z živahnimi klici nazdravili kralju, kraljici in vojni. Rim, 26. dec. Mancini je danes umrl. Rim, 27. dec. Včeraj se je v Mesini čutil močan potres, istotako v Jagonegru. V Ca-stroreale-ju so bili štirje sunki, mej njimi dva močna. Potres ni napravil škode. Pariz, 25. dec. Boulanger se je izjavil na neko vprašanje lista „Evenement", da bo kandidoval v Parizu, lipa, da bo združil na svoje ime 220.000 do 240.000 glasov. Rekel je mej drugim, da bo prvi njegov korak, ako postane predsednik republike, da bo razveljavil postave o prognanstvu. Vacquerie, glavni urednik listu „Kappel" in izvrševalec Viktorja Hugove oporoke, bo njegov protikandidat. Št. 165. Zalivala. (i) Milostivi gosp. knez in biskup dr. Jakob Mi.ssia je blagovolil izročiti mi stoinpetdeset goldinarjev za uboge. Csojam si v ime obdarovanih siromakov izrekati javno najtoplejšo zahvalo preblagemu dobrotniku. V LJUBLJANI, 24. dan decembra 1888. Župan: Grusselli. Umrli ho: 23. decembra. Marija Novak, mestna uboga, 78 let, Kar-lovska cesta št. 7, pljučni emphysem. — Katarina Neudorfer, gozdarjeva vdova, 70 let, v protestantski cerkvi vsled mrtvouda. V bolnišnici: 21. decembra. Marija Glašič, kuharica, 26 let, typhus. Vremensko sporočilo. Dani Čas Stanje Veter Vreme > ■S S -fc--* s opazovanja irakomera T mm toplomera po Celziju o S