Številka 31
Ljubljana dne 2. avgusta 1939
Leto XXI
Za pravico našega dela!
Oblike človeške družbe se spreminjajo, kiekaj temeljnega pa vendar vedno ostane, iako že ne v uveljavljenem redu, pa vsaj v zavesti ljudstva. Med te temelje spada zato est, da brez dela ni mogoče živeti, v duhovnem pogledu pa misel, da je človek povezan z nekim redom v vesoljstvu, ki ga fcfo kraja sicer ne more spoznati z razumom, pa ga zato skuša pojmiti s čustvom, z vero.
Civilizacija je marsikdaj ti dve osnovni misli zabrisala in jih tako spakedrala, da sta se zdeli veljavni samo za tako zvane
nižie plasti
ljudstva, za socialno šibkejše ali slabše organizirane. Površno motrenje človeškega družbenega razvoja navadno smatra to zmoto kot izrazito zablodo modernega kapitalizma, vendar je treba pripomniti, da jo poz na zgodovina že iz davnih vekov.
Kakor hitro se začne v družbi diferenciacija (delitev v sloje in stanove), tako hitro se začno tudi trenja med posameznimi plastmi v družbi.
Ta trenja so neštetokrat pripeljala do iupo/ov in revolucij, torej do gibanj, v katerih so si zatirane ljudske plasti s silo skušale pridobiti vse one socialne in duhovne pravice, s katerimi so bile množice prepričane, da jim po naravnem pravo gredo.
Isti cilji
Taka gibanja pozna grška zgodovina, jih pozna rimska, pozna jih pa tudi zgodovina neevropskih narodov. Tu jih ne bomo naštevali. Omenimo naj samo tri, sedanjemu človeku najbolj znane, namreč dobo kmetskih uporov, francosko revolucijo pred sto petdesetimi leti in rusko revolucijo, ki je izbruhnila med zadnjo svetovno vojno. V vseh teh, časovno tako oddaljenih gibanjih je šlo v bistvu za iste cilje, za pridobitev osnovnih naravnih pravic.
Za naše razmišljanje tu ni važno, koliko in v kakšni meri je tako gibanje doseglo svoj namen, važno pa je, da^se je borilo za priznanje dela.
Kmetski živel j je po svoji naravi proti-tevolucionaren že zato, ker so pogoji njegovega dela taki, da zahtevajo mir in miren razvoj. Zato si skuša priboriti svoje pravice potom evolucije (razvoja). In tej misli služi tudi današnje kmetsko gibanje v r.aši ožji domovini, ki se ga je z veliko vnemo oprijela zlasti kmetska mladina in mora zaradi tega preslišati marsikak očitek, ki je popolnoma neutemeljen in docela zgrešen.
Manifestacija dela
Iz preteklih dob živi v nas še neupravičeno razlikovanje dela v častno in hlapčevsko delo. To razlikovanje priča, da se človek duhovno še ni otresel suženjstva. Kajti jasno je, da je vsako pošteno delo častno, najbolj častno pa tisto, ki skrbi za neobhodne iživljenjske potrebščine.
Poglejmo nekoliko primerov!
Delo pri prometu (železnica, plovba po morju, tramvaj, zračni promet) se vrši neprekinjeno v petek in svetek.
Delo po tovarnah se takisto vrši v petek in svetek. In nikomur ne pride na misel, da bi komu zato očital skrunitev nedelje ali praznika.
Takih primerov bi lahko našteli še precej. Saj vemo, da celo vojskovanje, ki je med vsemi človeškimi deli najkrutejše, ne pozna razlike v dnevih. Svet se enostavno zadovolji s kratko ugotovitvijo, da pač mora biti tako, in se nič več ne zgleduje ob tem.
Mimo tega kmetsko delo opravljamo samo ob delavnikih. Noben stan tako ne spoštuje praznika in nedelje kakor kmet. Saj on niti ne premore toliko »delovnih garnitur«, da bi lahko vršil svoje delo nepretrgoma.
In kaj vidimo kljub vsemu temu? Prav na ta sloj, ki naravni in božji red najbolj spoštuje in se ga malone edini še drži, leti največ očitkov. Zakaj? Zato, ker kmet nedeljo in praznik posvečuje na ta način, da hoče — ne morda »hlapčevsko« zaslužiti, ampak idejno pokazati in podčrtati etično vrednost in višino svojega dela.
Kdo naj razume to dvolično in dvorezno ravnanje? Kinopodjetnikom, ki jim predstave, često prav spolzke in malovredne, nesejo mastne dobičke, ne bo nihče očital
skrunitve praznikov, če ob nedeljah vrte svoje filme. Enako ne gledališčem in še toliko in toliko drugim pridobitnim podjetjem. Samo naš kmet, ki nedeljo posveča Bogu in z manifestacijami hkratu s tem hoče dopovedati ljudem, da je njegovo delo
po božii volii
in naravnem pravu temelj vsega življenja, mora prenašati očitke o skrunitvi praznika s hlapčevskim delom.
Odkod si jemljejo ljudje pravico za tako natolcevanje? Ali ni to grdo in krivično poniževanje, kakršnega nikakor ne zasluži?
Zdelo se nam je potrebno spregovoriti o tem, ne morda zato, ker bi sami dvomili o pravilnosti takega pojmovanja, ampak zaradi tega, da sprevidi j o tudi oni, ki tavajo v temi sovraštva, kako brezpredmetna je njih nespametna jeza.
Vprašamo le, kdo vzdržuje cerkve po naših vaseh, hribih in brdih, če ne slovenski kmet? Kdo omogoča številnim redovnikom in redovnicam, da lahko žive v poklicu, ki so si ga izbrali, če ne slovenski kmet!
In še bi bilo mnogo, premnogo takih vprašanj, na katera bi dobili vedno isti odgovor.
Zato pa rečemo samo: Mladina, zdrava slovenska kmetska mladina je na pravem potu in pojde pogumno in zanosno naprej.
Kdo bo prvi I
Na simboličnih tekmah koscev, žanjic, oračev, tesačev in podobno, ki jih prirejajo naša društva kmetskih fantov in deklet, na katerih tekmovalci manifestirajo za čast in zmago kmetskega dela, se zbirajo velike množice zavednih kmetskih ljudi, da vidijo, kako se pomikajo ostre kose, srpi, da vidijo, plugi in podobno, pod spretnim ravnanjem tekmovalcev in tekmovalk proti cilju. Pa tudi drugi kmetsko nezavedni, čutijo v sebi potrebo, da vidijo kdo bo prvi.
že pred tekmami naglašajo funkcionarji naših društev, da naši tekmovalci ne tekmujejo zavoljo nagrad. Ocena z nagradami je skoraj preskromna in jih more dobiti v najboljšem primeru le par oseb. Mi priznavamo vse tekmovalce, tudi tiste, ki imajo mogoče par sekund razlike v času. Prav v tem se pokaže pravi tekmovalec, ki kljub temu, da ni prvi, ne izgubi poguma, temveč še z večjo voljo hiti proti cilju.
Mi cenimo korajžo, energijo in odločnost, katere posebno dandanes marsikje manjka. Poglejmo okrog nas ljudi in povsod lahko vidimo brez razlike obupanje, mlačnost in straho-petstvo. Skoraj, da je že tako obupanje, omahovanje in umikanje pečat sedanjih časov. Kdo se danes še kaj upa! Naši fantje in dekleta lahko sami povejo, kako jih pri vsakem delu nadlegujejo taki prijatelji. Pri vsakem načrtu
in sklepu govorijo, da se to in ono ne izplača, saj ne bo nič, da je zaman vsak trud in da ne bo uspeha.
In če bi poslušali take ljudi, bi ostali vedno na enem mestu. Nikamor bi se ne premak-< nili in nikoli ničesar dosegli. Toda, naši tekmovalci niso taki. Doseženi cilji, uspehi naših društev dokazujejo, da naši fantje uveljavljajo svoje načrte z železno voljo. Bojazljivci in strahopetci z nevoščljivostjo govore, da imamo srečo. Toda, to ni samo sreča, to je uspeh posameznega in skupnega dela, uspeh volje, ko« rajže in odločnosti naših tovarišev.
Zato je danes naša naloga, da podčrtamo to, kar je najvažnejše, kar je najzdravejše življenjsko načelo pri posameznikih in organizacijah, da to kar sklenemo tudi izvršimo, pa naj bo kar koli hoče. Samo tedaj, če bomo vse sklepe izvršili, bomo imeli v sebi šele tisto gonilno silo, ki je potrebna za dosego uspehov.
Zmagovalec bo vedno samo tisti kdor se odločno zavzame, kdor hoče z vsem bistvom doseči cilj, ki si ga je postavil in ta bo vedno in povsod tudi prvi.
Zato dragi tovariši, drage tovarišice, pogumno in odločno naprej do cilja in zmage. Ne strašite se, ne verjemite tistim, ki govore, da je kmetsko delo hlapčevsko delo, ker to ni res. Naše delo je najbolj važno, ker pridelujemo kruh! ~	Šcnk A.
Kmetje in kmetice!
V nedeljo dne 6. avgusta 1.1. vsi na Krško polfe, kjer se bodo vršile velike konjske in kolesarske
dirke, združene s tradicionalno kmetsko veselico
Zmagovita pot kmeiske mladine
Dom Matije Gubca je postal resnica. Z velikimi napori in še večjimi žrtvami je Društvo kmetskih fantov in deklet pri Sv. Juriju ob Ščavnici otvorilo svoj dom, ki pomeni pravi prelom, saj se je mladi rod postavil na lastne noge, da povede ves narod k resničnemu prerojenju.
Skoraj ni besed, ki bi mogle dostojno opisati navdušenje in veselje mladih borcev od Sv. Jur-ja, ki so s ponosom zrli na stavbo naše prosvete, nove izobrazbe, ki bo takšno luč rodila, kakršne je dosedaj našemu narodu tako zelo primanjkovalo.
Že prejšnji večer so pričeli prihajati gosti z vseh strani, ob 4. uri zjutraj pa je zaigrala godba budnico — mogočno budnico vsemu svojemu narodu. Zgodovinski dogodek, ki se je v nedeljo odigral pri Sv. Juriju ob Ščavnici, pomeni, da bo naš narod naprej rastel in se razvijal do tiste slave in moči, ki mu pripada.
Na predvečer je gorel na hribčku iznad Sv. Jurija ogromen kres in oznanjal severni meji, da tukaj prebiva slovenski rod, ki hoče za večne časi živeti v Jugoslaviji. Okrog kresa se je zbrala množica domačinov in gostov, ki so s slovensko pesmijo oznanjali vrednote svojega naroda. Zamolkli streli topičev so oznanjali daleč tja preko meje, kaj novi rod Jugoslavije ustvarja za bodočnost svojega ljudstva.
V jutranjih urah pa so se pričele zbirati množice gostov in prijateljev iz Ptuja s tov. Lackom na čelu, iz Vitana, Središča, Št. Jurja ob Taboru, Dramelj, Šmarjete, Maribora, Sv. Lovrenca, Šmartnega ob Savi, Hajdine, Sv. Urbana, Murske Sobote, Crnelavcev, Radenc, Kapele, Št. Pavla, Skok in razumljivo iz vseh bližnjih vasi prihajajo vedno nove trume. Domača godba dviga razpoloženje, nato pa pride še malonedelj-ska, ki je imela koncert pred novim domom. Po koncertu je šlo 288 članic in članov k sv. maši s prapori, po maši pa se je pričelo kmetsko-mladinsko zborovanje.
Tik pred začetkom je prispel zastopnik voditelja hrvatskega naroda g. dr. Mačka, g. dr. Odič in zastopnik Seljačke sloge g. Petek.
Predsednik društva tov. Satler otvarja na okrašeni tribuni zborovanje in poda besedo tov. iVladimirju Koflu, ki je po vrsti pozdravil vse zastopnike in nato nadaljeval slavnostni govor. Iz njegovih besed je zvenela iskrena in globoka misel, ki se je združevala s ponosno stavbo Gubčevega doma. Tov. Kofl je rekel, da v naših srcih še vedno bije puntarska kri, toda ne za rušenje, ampak za aviganje in graditev. Mi mladi smo to zgradili na žrtvah in na žrtvah bomo dosegli tudi boljšo bodočnost vsega rodu. Za globokimi besedami slavnostnega govornika, ki ga je množica poslušala molče iri mu na koncu prisrčno pritrjevala, je spregovoril zastopnik dr. Vladimirja Mačka, g. dr. Odič. Ob pojavu dr. Odiča je množica navdušeno klicala vodji Hrvatov. G. dr. Odič je prinesel pozdrave Hrvatov in iskrene želje, da se napori mladega slovenskega roud čimprej uresničijo. Obljubil je z njihove strani vso podporo, saj se v tem trenutku moramo razumeti, da si ohranimo svobodo in svojo kmetsko zemljo.
Za dr. Odičem je govoril zastopnik Sokolskega okrožja Ljutomer g. Stopar in v prisrčnih besedah čestital društvu na mogočni stavbi prosvete in zmage.
Nato je toplo pozdravil množico predsednik ptujskega Okrožja kmetskih fantov in deklet tov. 9oško Tomažič, nato predsednik celjskega Okro-ija tov. Ivan Oc?irk4 Prekmurskega okrožja tov.
Flišar, Ljubljanskega okrožja tov. Dovč, mariborskega okrožja tov. Novačan, zastopnik kmetsko prosvetnega društva »Vzajemnost« tov. Lacko, nato pa je spregovoril tajnik Zveze kmet. fantov in deklet tov. Ivan Nemec. V kratkem, toda odločnem in v srce segajočem govoru je poželel svojemu rodnemu kraju pravo resnično vstajenje. Spregovoril je tudi zastopnik akademske mladine g. Drofenik in se pridružil željam predgovornikov.
Na koncu je navdušeno pozdravljen spregovoril predsednik Zveze kmet. fantov in deklet tov. Ivan Kronovšek. Vse oči so se obrnile v govornika, ki je govoril v tako mogočnih in globokih besedah, da je množici res seglo v srce. Tov. Kronovšek je rekel, da pomeni Dom Matije Gubca prelom s preteklostjo in odločno besedo, da kmetski človek več ne bo suženj, niti tlačan na lastni zemlji. Pokazal je s prstom in vzkliknil s povzdignjenim glasom, da je mladi rod vstal in je pripravljen popeljati ves narod k rešitvi. Tov. Kronovšek je žel tople in prisrčne ovacije.
Pot zmage.
Po zborovanju se je formirala povorka, kakršne še Slov. gorice niso videle. Na čelu so jezdili konjeniki, nato prapor, godba iz Male Nedelje, nato funkcionarji in zastopniki društev, grabljice, žanjice, mlatiči, akademska mladina, domača godba, stari vojaki, male žanjice, nato pa člani v vrstah. Med vsako skupino so vihrali zeleni prapori kakor zeleno morje, svetle kose pa so bleščale v soncu in bile uprte proti severni meji. Ni mogoče popisati zmagovite poti povorke, ki je sla skozi vas in se ustavila v grmečem valovanju in navdušenju pred spomenikom kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Medtem je prispela brzojavka srbske kmetske mladine, ki jo je množica navdušeno pozdravila, nato pa se je položil venec klasja Kralju Zedinitelju in vsa grla so grmeče pela »Hej Slovani« in »Od Triglava do Balkana«. Po polaganju vencev je povorka nadaljevala pot skozi vas, vse je klicalo, mlado in staro, vse svoji zemlji, kralju Petru II., kraljici Mariji in mogočni Jugoslaviji.
Kai pravilo?
Zadnja »Edinost« objavlja uvodnik, v katerem čitamo tudi tole značilno ugotovitev:
»Dejstvo je samo to, da je med tem dvema miselnostima nepremostljiv prepad. Tisti prepad, ki ga izraža tudi znana ruska prislovica: »Kar je Nemcu zdravje, to je Rusu smrt.« Saj ni sovraštvo v tej prislovici. Med Slovani boš zaman iskal pravo narodno sovraštvo. To je le enostavna konstatacija. ,
Pri nas se nekateri tega prirodnega, po naravi danega nasprotstva ne morejo in ne morejo prav zavedati. Še vedno so nekateri med nami, ki s poželenjem gledajo tja preko in ki še vedno pravijo: »To bi bilo tudi pri nas dobro!« Prepričani so, da bi v gotovem primeru Jugoslavija neizmerno pridobila na ugledu in moči. In da bi Jugoslavija tedaj postala pravi raj. Morda bi tudi ona dobila kolonije . ..
Tu nas danes ne zanima, kdo ima prav v opisu prilik med Nemci, ali Nemci sami in nemško časopisje, ki nam v vznešenih besedah opisuje tretji, rajh ali pa nemški sovražniki, ki poročajo drugače. Za nas je važno samo eno:
To, kar je tam morda dobro, ne samo, da ni nujno, da je dobro tudi pri nas, ampak je zelol verjetno, da bi bilo za nas prava poguba. Tega bi se morali zavedati nekateri ideologi »novih« ljudskih, narodnih, vsenarodnih, unitarističnih ali centralistično separatističnih — ideologij.«
V »Istri« razpravlja dr. Vinko Rapotec c novih dolžnostih, ki nam jih nalaga stara domovina, in pravi v opisovanju istrskih razmer pred. vojno:
»Po vaseh velika solidarnost. Tudi posle-, dica družabnosti. Ko je zidal kmet hišo ali hlev, so mu sosedje opravili vožnjo zastonj, ne da bi jih za to prosil. Na sami sposobnosti so sklepali življenje stari ljudje. Brez preužitka so dobili, kar jim gre. Kdor bi ravnal slabo s starši, bi se zameril celoti. To zaleže več kot paragraf in pogodba. Politična znatna svoboda je ustvarila človeka odkritega, ki je hrabro izpovedoval svojo politično vero in ji bil zvest. Ni bilo hlapčevstva niti napram narodnim funkcionarjem niti napram narodnim voditeljem. Spoštovanje je bilo odkritosrčno, toda tudi zasluženo je moralo biti. Državni poslanec je moral biti v stiku z narodom.«
Celjska »Nova doba« se v posebnem članku spominja 251etnice, odkar je izbruhnila svetovna vojna, in sklepa takole:
»Ob 251etnici pričetka svetovne morije, ko se zgrinjajo zopet temni oblaki nad Evropo, se še posebno dobro zavedamo strahot suženjstva in še bolj spoznavamo največje dragocenosti vsakega naroda: svobode. Zato smo tudi trdno odločeni preprečiti vse, kar bi nas utegnilo pognati na novo Golgoto, in v primeru potrebe do zadnjega diha braniti svobodo nas vseh, na kateri je zgrajena naša država in naša narodna neodvisnost. Samo v svobodi je življenje — tega se zavedamo vsekdar in povsod!«
0 mednarodnem gospodarskem položaju,
oziroma o vzrokih nereda v mednarodnem gospodarstvu razpravlja v eni zadnjih številk »Trgovski list« in zaključuje svoja izvajanja takole:
»Gospodarska avtarkija in gospodarski pro-tekcionizem sta torej hotela rešiti gospodarski problem posamezne države z odvzemom vse te svobode, dosegla sta pa ravno nasprotno. Protekcionistične države se niso rešile domače brezposelnosti, čeprav so zaprle svoje meje tujemu blagu in tujemu delavcu. Avtarkične države še po dolgih naporih niso našle ne z vojaškimi ne z drugimi političnimi sredstvi niti temeljev svoje avtarkije. Nemčija bi, po angleških in južnoafriških podatkih dobila iz svojih bivših kolonij, če se ji vrnejo, komaj 2 % svojega naravnega blagovnega .uvoza. Abesinija in dosedanje italijanske kolonije še ne morejo prevzeti odvišnega prebivalstva. Obe ponujata svoj ljudski presežek, protekcionistične države pa ponujajo presežek svojih surovin. Torej v bistvu isto kot na začetku avtarkije in protek-cionizma.
To bi moralo biti zadosten dokaz za neuspeh ločenega gospodarjenja v svetu, moralo bi biti dokaz, da ni dovoljeno dolgo grešiti zoper posebne zakone gospodarstva. Na denarju in dobičku zasnovano gospodarstvo se more razvijati samo ob svobodni izmenjavi in poraz-deljevanju dobrin. Ni gospodarstva brez trgovine in ne domače trgovine brez svetovne trgovine, kot je pravilno naglasil dr. H. Krizman. Iz te resnice je razumljiv tudi zadnji pozivi prezidenta Roosevelta vsem .velikim državam.«
Kongres Kristusa Kralia
V	nedeljo 30. julija je bil v Ljubljani zaključen VII. mednarodni kongres Kristusa Kralja, ki se je bil začel 25. julija.
Kongresa se je udeležilo več visokih cer-ikvenih dostojanstvenikov, med njimi 2 kardina-jla, več nadškofov in škofov iz raznih držav, med njimi tudi kitajski katoliški škof Damjan peng.
Papeža je na kongresu zastopal kot njegov legat poljski kardinal Hlond, ki ga Slovenci poznajo že izza dni zadnjega evharističnega kongresa.
V	kongresnih dneh so se vrstile strokovne konference, predavanja in verske svečanosti in prireditve. Ljudstva se je zbralo obilo, zlasti iz Slovenije in raznih hrvatskih pokrajin.
Želimo, da bi kongres na verskem polju obrodil dosti lepih sadov in pomagal k duhovni obnovitvi krščanske miselnosti v Sloveniji in po vsej državi, zlasti pa nas bo vse veselilo, (če bomo opazili, da je ta kongres zopet pomagal ido veljave Kristusovi visoki zapovedi: »Ljubi isvojega bližnjega kakor samega sebe!«
■	Japonci v Mandžuriji.
Ruski list, ki izhaja v Vla-divostoku objavlja članek o japonskih vojnih pripravah v Mandžuriji. List pravi, da so imeli Japonci začetkom letošnjega leta v Mandžuriji dograjenih okrog 150 letališč. Ob mand'?-rsko-ruski meji grade še nova letališča. V hangarjih imajo zbranih okrog 600 letal. Pehote imajo 15 divizij in 15.000 ruskih belogardejcev. V zadnjih letih so zgradili 5000 kilometrov železnic in 17 tisoč km cest.
■	Židovskih zdravnikov bo dovoljeno na Slovaškem samo 54.
■	Spor za južni tečaj. Argentina se upira nameri Amerike, ki hoče proglasiti južni tečaj za svojo lastnino.
Doma in drugod
JV/. Vel. kraljica na SZeda
Nj. Vel. kraljica Marija je prispela pretekli četrtek na Bled. Na železniški postaji Lesce jo je pričakoval Nj. Vel. kralj Peter II. Na kolodvoru se je zbrala tudi velika množica naroda, ki je svojo priljubljeno kraljico spoštljivo in prisrčno pozdravila.
Naša kraljica, ki jo narod tako zelo spoštuje, se je nastanila v kraljevskem dvorcu Su-voboru in bo tu preživela preostale letne počitnice.
2Vas kralj na planinah
Takoj po prihodu na Bled je napravil naš mladi kralj izlet na tromejo Jugoslavije, Nemčije in Italije. Od tu je napravil turo po grebenu Karavank do Podkorenskega sedla, od koder se Ije vrnil z avtomobilom na Bled.
v
2*eler Živkovič
[predsednik Jugoslov. nacionalne stranke je pri-jspel v Rogaško Slatino, kjer ostane nekaj časa ina zdravljenju. Pred odhodom iz Srbije je imel [več stranskih sestankov in konferenc.
Ljubljanska bolnica
(je sprejela do 27. avgusta letošnjega leta re-ikordno število 20.000 bolnikov, to je 1700 več kot lansko leto. O potrebi razširjenja ljubljanske bolnice, kjer mora včasih ležati po več bolnikov na eni postelji, kjer so zasedeni celi hodniki z bolniškimi posteljami, se je že zelo veliko pisalo, zborovalo in, govorilo. In to je bilo (tudi vse. Preko tega se ni napredovalo niti za en korak. Za bolnico ni denarja. S to stranjo naše kulture se pač Slovenija ne more pokazati pred svetom.
Jugoslovanska nacionalna stranka
V Bohinjski Bistrici je bila ustanovljena mladinska organizacija Jugoslov. nacionalne ne stranke. Na lepo obiskanem občnem zboru, ki so mu prisostvovali tudi nekateri naši starejši pristaši, sta govorila tajnik OJNS Andrej jUršič in bivši narodni poslanec Milan Mravlje.
'Beograjsko „Vreme"
fveliki dnevnik, je last bivšega predsednika jvlade, g. dr. iMlana Stojadinoviča, je dobilo komisarja. Uradno poročilo pravi o tem sledeče:
Uprava mesta Beograda je s svojim ukazom št. 15.429 z dne 25. julija letos na podlagi zakona o notranji upravi ter po rezultatih ankete razrešila upravni in nadzorni odbor tiskarskega podjetja »Vreme« d. d. v Beogradu ter postavila za komisarja državnega pravobranilstva, za njegovega namestnika pa dr. Danila Gregoriča, odvetnika iz Beograda. Ta ukrep je bil izdan zaradi zaščite državnih in javnih interesov.
5Vapredcvaa/e kanoniteov
Na predlog pravosodnega ministra so napredovali: za kanonike v 4. pol. skupini 1. stopnje stolnega kapitlja v Ljubljani Ivan Sušnik, Alojzij Stroj, Josip Šiška, Josip Vole, dr. Franc Kimovec, dr. Alojzij Merliar, dr. Tomaž Klinar in dr. Gregor Žerjav; za kanonika 4/1 stolnega kapitlja v Mariboru Rudolf Janežič, dr. Ivan Žagar; za kanonika 4/2 stolnega kapitlja v Ljubljani dr. Alojzij Zupan; za konceptnega uradnika 8. skupine pri škofijskem ordinarijatu v Ljubljani Franc Mervec.
Sporazum
bo podpisan mnogo pred jesenjo je izjavil predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič novinarjem, ko je v soboto potoval skozi Split. Na pripombo novinarjev, da bo sporazum z dr. Mačkom podpisan jeseni je predsednik vlade odgovoril: »Mnogo prej. Stvari se razvijajo odlično. Sporazum bo podpisan mnogo pred jesenjo.«
Važna konferenca
se je vršila koncem preteklega tedna v Kupincu pri g. dr. Vladku Mačku. Konference so se udeležili poleg dr. Mačka še inž. Košutič in dr. Šu-tej.
Volitve delavskih zaupnikov
so prinesle popolno zmago delavskim strokovnim organizacijam.
Zborovanje
Jugoslovanske nacionalne stranke se je vršilo v nedeljo v Konjicah. Zborovanja so se udeležili omladinci iz vseh srezov Slovenije in so napolnili prostoren vrt za Narodnim domom. Konjice so bile vse v zastavah. Poleg omladincev Žagarja, inž. Rusa, Uršiča in drugih so govorili še gg. Jovo Banjanin, Ivan Pucelj, dr. Kramer, Albin Koman, dr. Verčou in Milan Mravlje.
Razstava slovenske obrti
v Ljubljani
V dneh 7. do 16. oktobra t. 1. se bo v Ljubljani v prostorih velesejma vršila velika jubilejna razstava slovenske obrti, ki naj prikaže razvoj slovenskega obrta ob 20ietnici Jugoslavije in lOIetnici ustanovitve Zavoda za pospeševanje obrta pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Razstava se bo vršila pod pokroviteljstvom Nj. Vis. kneaa-namestnika Pavla. Razstava hoče pokazati kvaliteto slovenskih obrtniških izdelkov, njih prednosti pred industrijskimi, obenem pa tudi dokazati javnosti, česa je zmožen naš obrtnik, še posebej glede na to, da je uvoz podobnih izdelkov iz inozemstva nepotreben in celo škodljiv v našem narodnem gospodarstvu, če morejo mnogo do-zdaj uvoženega blaga izdelati in ga celo že izdelujejo naši obrtniki boljše in ceneje.
Udeležba. Jubilejne razstave se more udeležiti vsak obrtnik iz Slovenije s predmeti lastne obrtniške proizvodnje, ki jih posebna ocenjevalna komisija pripusti na razstavo.
Razdelitev blagovnih skupin: 1. gradbena obrt; 2. oblačilna stroka in tapetništvo; 3. lesna in sorodne obrti, glasbila; 4. kovinska obrt, elektrotehnika, poljedelski stroji; 5. umetna obrt, aranžerstvo; 6. keramika; 7. služnostni obrti; 8. galanterija; 9. živilska obrt; 10. grafična obrt, fotografija; 11. oddelek Zavoda za pospeševanje obrta Zbornice za TOI; 12. obrtno šolstvo; 13. obrtna literatura. Razstavi oblačilne stroke bo priključena posebna prireditev modne revije, razstavi živilske obrti pa posebna kulinarična razstava, ki v Ljubljani že dlje časa ni bila prirejena.
Ugodnosti. Vsi razstavljalci in obiskovalci razstave bodo deležni četrtinske vožnje po železnici in znižane vožnje po parnikih, skratka vseh ugodnosM, ki jih nudi tudi prireditev Ljubljanskega velesejma. Za vse razstavno blago, ki se po razstavi vrne razstavljalcem, je dovoljena polovična vožnja.
Značaj razstave. Ministrstvo za trgovino in industrijo je priznalo Razstavo slovenske obrti kot uradno priznano razstavo v smislu § 94. pravilnika za izvedbo zakona o zaščiti industrijske svojine in je s tem vsem predmetom indu' strijske svojine priznana zaščita na podstavi § 160. zakona o zaščiti industrijske svojine.
Poziv vsemu slovenskemu obrtništvu. Ker se je približal čas, da se vsi prizadeti odločijo, če hočejo svoje predmete razstaviti na jubilejni razstavi, in ker se je temu pozivu odzvalo do-
zdaj že veliko število obrtništva, poziva razstavni odbor vse zamudnike, naj se nujno odločijo in čim prej prijavijo razstavnemu odboru. Vsem razstavljalcem so na razpolago strokovnjaki s tehničnimi nasveti glede izdelave razstavnih predmetov. Vsi zamudniki naj se nujno javijo z dopisnico, lahko pa tudi osebno, razstavni pisarni, da prejmejo prijavnice in raz-
Pogafanja z Rusijo
se še vedno nadaljujejo, vendar v Angliji in Franciji prevladuje mnenje, da ni več daleč čas, ko bodo uspešno končana.
V vseh drugih točkah je menda že dosežen sporazum, gre le še za tako zvano vprašanje ^posrednega napada«.
Rusi razumejo pod tem nasilno spremembo režimo v kaki državi, njih sosedi, ki bi bila izvedena na pritisk totalitarnih velesil. V tem primeru bi se smatrala Rusija za napadeno in si po svojih predlogih pridržuje pravico intervencije, Anglija in Francija pa bi ji morali nuditi pomoč.
Kljub razlikam v naziranju glede tega vprašanja pa v Angliji vendar trdijo, da je sklenitev pogodbe blizu. Dokaz za to je tudi dejstvo, da so danes (v sredo) odpotovali v Moskvo angleški in francoski generali.
Ruski cilji
Nedavno je imel ruski veleposlanik Majski v Londonu na prireditvi društva za kulturno sodelovanje med Rusijo in Anglijo v Cardiffu govor, v katerem je ponovno poudaril voljo svoje vlade, da sodeluje pri ohranitvi miru. Od postanka sovjetske Unije, je dejal Majski, je bilo vedno temeljno načelo ruske zunanje politike ohranitev miru na svetu. Vendar Rusija ni bila nikdar za mir za vsako ceno, temveč je vedno bila mnenja, da se mora mir braniti proti vsakemu napadu. Ni pa dovolj za mir samo skrbeti, temveč je treba mir tudi organizirati.
Nato je govoril lord Daviš, pristaš liberalne stranke, ki je izrekel priznanje Rusiji za organizacijo kolektivne varnosti ter označil Majskega kot prvoboritelja te politike. V političnih krogih smatrajo govor Majskega za nov dokaz, da se je ozračje pri pogajanjih v Moskvi močno izboljšalo.
Amerika
je nedavno odpovedali Japonski trgovinsko pogodbo. To je seveda hud udarec za japonsko narodno gospodarstvo, zlasti za japonsko tekstilno industrijo. Ameriški trg pokupi namreč do 90% japonskih tekstilnih izdelkov.
stavni red. Pripomniti je, da je večina razstavnega prostora že oddana in je zato nujno potrebno, da se še ostali razstavljalci čim prej javijo. Vse informacije, podatke in obvestila poda na zahtevo takoj Razstavni odbor Zavoda za pospeševanje obrta pri Zbornici za TOI v Ljubljani, Beethovnova ulica 10, pritličje levo, telefon štev. 30—88.
Z druge strani je doslej Japonska do polovice svojega uvoza krila iz Amerike, zlasti pa je od tam dobivala vojne potrebščine.
Zaradi tega se v japonskih gospodarskih krogih javlja vedno hujši odpor proti politiki vlade. Ti se namreč boje, da bo Amerika sedaj še bolj podprla Kitajsko. Dejstvo je tudi, da je japonska valuta (jen) že začela padati, medtem ko se je kitajski dolar zadnji čas močno popravil.
V Franciji
Na nedavni seji francoske vlade je bil sprejet sklep za uredbo o podaljšanju poslanskih mandatov za dve leti. Ministrski svet j« ta predlog soglasno odobril in tako bodo volitve odgo-dene ter bodo šele leta 1942.
Kaj Je z Gdanskom?
Po italijanskih poročilih bo kancelar Hitler v času od 25. do 28. avgusta obiskal Gdansk. Najprvo bo obiskal Vzhodno Prusijo in se udeležil proslave tannenberške bitke, nato pa bo krenil v Gdansk, kjer bodo pri tej priliki prirejene velike svečanosti. Gdanski nacionalistični krogi napovedujejo za to priliko tudi važne odločitve o nadaljnji usodi Gdanska.
V zvezi s tem zopet napovedujejo nekatere vesti osebno (personalno) unijo Nemčije z Gdanskom, kar pomeni toliko kot okupacijo tega mesta.
Kolikor so te napovedi resnične, oziroma natančne, o tem ni mogoče soditi. Vsekakor pa pričajo, da je tam gori še vedno ognjišče, ki lahko povzroči nevarne mednarodne zapletljaje.
Bolgrarija v Balkansko zvezo
Prejšnji teden je prispel v Carigrad s svojo jahto romunski kralj Karol. Kmalu za njim je dopotoval romunski prestolonaslednik Mihajlo. Oba sta nato nadaljevala z jahto potovanje v Atene. Kakor se zatrjuje, se bo romunski kralj sestal v Atenah z grškim kraljem, nato pa bo imel v Carigramu sestanek s predsednikom turške republike Innenijem. V carigrajskih politič-
nih krogih zatrjujejo, da bodo na teh sestankih razpravljali o vstopu Bolgarije v Balkansko zvezo. V tej zvezi pripisujejo izrecno važnost prihodnjemu sestanku zunanjih ministrov Balkanske zveze, ki bo meseca avgusta v Bukarešti. Po poročilih romunskih in turških listov se bo na tem sestanku prav tako razpravljalo o vstopu Bolgarije v Balkansko zvezo.
Na mandžursko-mongol9kl meji
je izbruhnila nenapovedana vojna med Rusijo in Japonsko. Boji se bijejo že nekaj časa in smo tudi mi poročali o njih. Vrhovno poveljstvo sov-jetsko-mongolskih čet je izdalo uradno poročilo, v katerem ugotavlja, da so imele sovjetsko-mongolske čete v borbah na mongolsko- man-džurski meji več važnih uspehov. Mongolsko-sovjetske čete čvrsto drže svoje položaje ob reki flalka in z lahkoto odbijajo ogorčene napade Japoncev. V letalski bitki dne 23. julija so Japonci izgubili 15 letal, 2 velika bombnika in dva lovca. Pet sovjetskih letal se ni vrnilo na svoja oporišča. Istega dne je bil sestreljen tudi lažji bombnik, v katerem je bil poveljnik japonskega letalskega odreda polkovnik Kovaro, ki je bil ujet. Pri zaslišanju je potrdil, da zbirajo Japonci na tem bojišču velike letalske sile. V letalski bitki, ki je bila dne 24. julija, so Japonci izgubili 34 vojnih letal in 2 bombnika, dočim je izginilo 9 sovjetsko-mongolskih letal. Šest sovjetskih letal je moralo zasilno pristati.
V juniju so se povefale vloge pri hranilnicah za 17 milijonov din
Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so narasle v juniju 1939 pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah vloge na knjižice za 7'5 milj. na 664'4 milj, v tekočem računu za 9'7 milj. na 468'8 milj. in skupne vloge za 17,280.769 na 1.133,167.972 dinarjev, torej za več kot 1 in pol odstotka. Vloge na knjižice so narasle pri 14, v tek. rač. tudi pri 14, skupne vloge pa celo pri 16 hranilnicah, torej pri večini. Tudi število vlagateljev se je pomnožilo pri večjem številu hranilnic, namreč število knjižic pri 14, število tek. računov pri 8, skupno število vlagateljev pa pri 13 hranilnicah ter znaša sedaj 131.701.
Te prav razveseljive številke dokazujejo, da so se vlagatelji naših denarnih zavodov že pomirili in prinašajo zopet svoje vloge v večjih zneskih v denarne zavode.
Najvernejsi glasnik slovenskega podeželja je že dvajset let Kmetski list. Prijatelji, odprite mu vrata v vsako pošteno kmetsko hišo!
t,
Kaj se gi&dii po svefu
Levo: Japonski rodoljub A r a k i, danes vodja japo nske mladine, ima največji vpliv na mišljenje mlade generacije vsega naroda. — V sredi: Tudi Nizozemci utrjujejo svoje meje. Na sliki vidimo vhod v eno izmed kazemat (utrdb), kakršne so v zadnjem času zgradili za vojaštvo. — Desno: Noben človek ne bi slutil, da skriva ta hribček zaklonišče, kakršnih so celo vrsto zgradili Nizozemci na sipinah ob morju. Seveda so stroški za ^oboroženi mir« po svetu ogromni in jih narodi komaj še zmorejo.
MladAno. mm vasi
Prebujajoči kmetski rod
Veličastna kmetsko-miadinska manifestacija v Dramliah
V nedeljo 23. julija je priredilo Društvo kmetskih fantov in deklet v Dramljah kmet.-M praznik združen s tekmo žanjic. Ob dveh popoldne se je pričela zbirati pred staro šolo kmetska mladina iz daljne in bližnje okolice, zlasti številno so bili zastopani kmetski fantje In dekleta iz Št. Jurija ob južni železnici. Sredi vasi je pozdravljal množico in mladino krasen slavolok z napisom: »V slogi in delu vstajamo!«, na eni in »Delu slava, delu čast!« na drugi strani. Ob določeni uri je krenila krasna povorka borbene kmetske mladine s konjeniki, z zelenimi zastavami in godbo na čelu na tekmovališče. Njim je sledilo zastopstvo Zveze, Okrožja in iovariških društev, nato so strumno korakale žanjice in kmetska dekleta iz okolice; sledili so okrašeni vozovi in kolesarji.
Ko se je zbrala na tekmovališču vsa mno-(žica ljudstva, je stopil na govorniški oder predsednik društva tov. Ludvik Mastnak in otvoril kmetsko mladinsko zborovanje ter pozdravil goste in zastopnike tovariških društev, Okrožja in Zveze. Za njim je govoril zastopnik Zveze kmetskih fantov in deklet tov. Jože Danev, ki je v jedrnatem govoru prikazal veličino kmetskega dela, za katerega kmetski človek ne prejme priznanja. Poudarjal je potrebo po vaški skupnosti, ki nam je prav sedaj najbolj potrebna, ker le v slogi in skupnosti si bo mogel delovni človek priboriti res lepšo bodočnost. Nato je pozdravil navzoče v krajšem govoru zastopnik celjskega Okrožja kmetskih fantov in deklet tov. Jožep. Ko je zaključil predsednik zborovanje, je godba zaigrala >Hej Slovani«, ki so jo prisotni poslušali odkritih glav.
Pričela se je tekma, na kateri je tekmovalo za čast in veličino kmetskega dela 15 .tekmovalk,
Za rodno grudo
(Dalje.)
To je bil hud udarec za očeta. Kaj naj brez otrok počne na novem gruntu? V nejev1;-- je škripal z zobmi in je nemo skušal urediti novi dom.
Sosedje so iz skednjev in šup skrivaj opazovali, kaj počne, ker so bili radovedni, kaj in kdo je novi gospodar in kako se bo ravnal.
Kmet, ki je bil doslej ,vajen, da so ga pri delu opazovali le sonce in gozdovi, je bil nejevoljen spričo teh radovednih oči. Obhajalo ga je neprijetno občutje neke dotlej neznane negotovosti. Zdelo se mu je, da živi med samimi sovražniki.
Celo oprava, ki je v hiši na prejšnjem gruntu sto let in še več napravljala dom prijeten, ni nikakor prav mogla v novi okvir. Skrinje, omare, postelje, mize in klopi so stale tako tuje in brezupno pod nevajeno streho, da jih je gospodar malone zasovražil. Tudi živina v hlevu je neprestano mukala. Vse, živo in mrtvo, ]e trpelo v silnem domotožju. Samo Meta vsega tega ni opazila. Hodila je križem, prestavljala in garala kakor je bila vajena na starem gruntu. Zdelo se je, da se je že koj prvi dan čisto udomačila v Koprivcu.
Gospodarju pa je bilo menda sojeno, da se v Koprivcu nikoli ne bo res čutil doma. Bil je kakor tista vrsta dreves, ki se ne dado presaditi. Doslej je gospodaril, kakor se je bil naučil pri očetu in dedu. Tu doli pa so bili gospodarji naprednejši. Delali so z orodjem, ki
ki so bile polne življenja, zdravja in borbenosti; veličastna slika, ki je bila vidna ob tej priliki, bo ostala vsem v nepozabnem spominu. Prvo mesto si je priborila tov. Rebič Cilka; drugo tov. Škaberne Marica in tretjo nagrado je prejela tov. N. Merslavič. Vse tekmovalke so prejele v znak priznanja krasna darila.
Pri tov. Zdolšku se je pričela prijetna kmetska zabava, ki je potekala v prijetnem razpoloženju. Sešli so se stari znanci in borci; fantje in dekleta pa so zapeli številne narodne pesmi, ki so veselje in dobro razpoloženje le še povečale. Krasna kmetsko - mladinska manifestacija v Dramljah je bila najlepši dokaz volje in dela mladega prebujajočega se kmetskega rodu, ki pononso topa novi bodočnosti naproti. Šulinci
Pripravljalni odbor Društva kmetskih fantov in deklet pridno pripravlja in organizira kmetsko mladino, da si zgradi močno mladinsko postojanko v ponos svojemu rodu in oporo kmetskemu ljudstvu. Pri nas bi sicer društvo bilo že davno ustanovljeno, kar pa nas ni motilo, da bi s svojim delom prenehali. V kratkem bomo imeli ustanovni občni zbor.
Kapele
Kmetska mladina kapelske okolice se je odločila, da ustanovi svojo lastno organizacijo, ki bo pravo kmetsko ognjišče prosvete in napredka. Vložili smo pravila za ustanovitev novega društva in zbrali že čez petdeset članov. Vsa okolica, vse, kar zdravo misli, se že veseli novega Društva kmetskih fantov in deklet, ker bi že radi delali, kakor delajo druga tovariška društva. Tudi pri nas v slogi in delu vstajamo!
ga ni lil vajen in ga ni niti poznal, s kosilnimi stroji, z mlatilnicami, s stroji za obračanje. Ljudje so se smejali njegovim starokopitnim navadam. Gospodar, ki je bil na starem gruntu tako trden in sam sebe svest, se je čutil tu kakor neroden vajenec.
K posestvu je spadal tudi del vinograda. Gospodar o trti in ravnanju z njo ni razumel ničesar ter je razmišljal o tem, če naj to delo zaupa tujim rokam, dasi se je njegov ponos temu upiral. Meta mu je tako dolgo prigovarjal;, da mu je čisto izbila to misel iz glave. Bo že vse sama opravila. Skrivaj je ogledovala ljudi pri tem poslu. Zdaj razume in zna vse.-
Gospodar ji je ustregel, nakar je postal njegov vinograd kmalu smeha vredna redkost v fari. Kmetje so drug drugega opozarjali na to. Ob nedeljah je po pol vasi hitelo ogledovat vinograd. Toliko smeha in zbadljivih dovtipov kakor teh nekaj tednov ni bilo prej po vse leto v Koprivcu, a Mete se je prijelo ime »Trtna
K temu je treba navreči še drobne borbe, ki so jih proti prišlecu naperili izza prvega dne. Smatrali so namreč njegovo zaprtost za — prevzetnost. Nagle zbadljivke, ki jih je moral pre-slišati kar mimogrede, vseh vrst porednosti, ki se jih ni mogel ubraniti in so v njem zaradi tega vzbujale onemoglo jezo, surove šale ponočnjakov, vse to ga je žalilo in trpinčilo. Ob sobotah ponoči so mu fantje zdaj prevrnili samo-kolnico v potok, drugič so živini v hlevu navezali nagobčnike, spet drugič so obesili kak starinski plug ali brano na vaško lipo, da se je novemu kmetu v uedeljo zjutraj rogala vsa vas.
Ženska hvala
razkraja čez noč nesnago v perilu!
Velika Loka
Začeli smo ustanavljati Društvo kmetskih fantov in deklet. Tudi naš kraj noče zaostajati za drugimi, zato smo se odločili, da pri nas ustanovimo Društvo kmetskih fantov in deklet, ki je resnično edino pravo društvo kmetske mladine, saj ga vodijo fantje in dekleta sami.
0	uspehu bomo svoječasno poročali.
Bohinj
Veliki »Bohinjski praznik« kmetske mladine, ki ga prirede gorenjska Društva kmetskih fantov in deklet, se vrši v nedeljo 20. avgusta. Takrat, prijatelji! — vsi v Bohinj...
Boh. Bistrica
Zavrnjena pravila za ustanovitev Društva
1	metskih fantov in deklet smo ponovno vložili. Sedaj delamo kot pripravljalni odbor in bomo
I po svojih najboljših močeh sodelovali na veli-
Tudi kmetija sama je ostala novemu gospodarju tuja in neprijazna. Venomer jo je primerjal s svojim rojstnim domom in zmeraj je pri tem koprivški dom slabo odrezal. Tam je poznal vsak kamen in sleherni grm, pa tudi domačija je poznala njega. Zemlja, drevje in grmovje mu je bilo na uslugo in se je prijazno stiskalo k hiši kakor čreda k pastirju. Ce je stal na pobočju pred hišo, je lahko vse pregledal in tudi najoddaljenejši kotiček lahko pozdravil z očmi.
Kako vse drugače v Koprivcu! Tu so bili travniki in njive razmetani, kakor da jih je raz-podil volk. Bili so kakor ozki trakovi, utesnjeni med sovražno zemljo, brez stika in vezi, povsod pa mejniki kakor policaji, ki stoje in zahtevajo pozornost.
Hiša se je tiščala sosednje, tako da ni imela nobene samostojnosti in svobode več. Stiskala se je kakor dekla med deklami.
Spredaj so se dvigala ponosna slemena hiš ob glavni cesti in so nadzorovala skromnejše domačije.
Ne, novi gospodar ne bo mogel nikdar skleniti prijateljstva z novim domom, s to vasjo in zemljo in vsem, kar raste na njej. Vsak dan, pa naj ga je bil še tako pogumno začel, mu je utonil v obupu.
Najhujše pa je bilo, da so ga otroci pustili na cedilu. Hinko je ob košnji sicer prišel za nekaj dni domov, vendar je kmalu po ostrem prerekanju odšel nazaj v mesto. Pavline sploh ni bilo, ker se je bala, da bo morala ostati doma.
(Dalje),
kem »Bohinjskem kmetsko-mladinskem prazniku«, Vse, kar leze in gre bo ta dan zbrano V Bohinju in bo odločno reklo resnično besedo za svete pravice našega naroda.
Murska Sobota
Prekmursko okrožje kmetskih fantov in deklet priredi v nedeljo, dne 6. avgusta veliko medokrožno tekmo koscev s Ptujskim okrožjem kmetskih fantov in deklet. Prekmurje bo ta dan doživelo največjo narodno manifestacijo, odkar je pridruženo svobodni domovini.
Vrhnika
Dne 13. avgusta bo naše Društvo kmetskih fantov in deklet priredilo I. tekmo koscev in na ta način stopilo v vrsto ostalih kmetsko-mladinskih organizacij, ki se tako odločno borijo za dvig in izobrazbo naše vasi. O pripravah bomo še poročali.
Celje
Okrožje kmetskih fantov in deklet v Celju ima svojo redno sejo v nedeljo 6. avgusta ob 8. uri dopoldne v »Unionu« v Celju. Na dnevnem redu so organizacijske in tekoče poslovne zadeve ter prireditev okrožne tekme koscev. — Za vse odbornike je udeležba obvezna. — Tajnik.
Na kmetski praznik na Krško polje
V nedeljo 6. avgusta t. 1. se bo vršil na Krškem polju kmetski praznik, združen z velikimi konjskimi in kolesarskimi dirkami.
Pozivamo vsa društva kmetskih fantov in deklet, da se udeleže praznika v čim večjem številu/ Skupaj bomo obnovili spomin, ko so na Krškem polju dali svoje življenje naši predniki — puntarji — v borbi za pravice in svobodo kmetskega ljudstva.
Prijavite se takoj za kolesarske dirke!
Poslužite se nedeljskih povratnih kart.
Bližnji se pripeljite na okrašenih vozovih.
Na svidenje na Krškem polju!
Le vkup, le vkup uboga gmajna! Zveza kmetskih fantov in deklet v Ljubljani.
X Sedež občine Ovsiše je bil z ukazom pre-nešen iz Podnarta v Srednjo Dobravo.
Iv. Nemec:
MOLK
(Nadaljevanje)
Oče! — sod sem privzdignil, da ne boste rekli...
Tiho, pijače daj! —
Malo je sicer kalna, za žejo pa kakor nalašč!
Hoj, Luca! — čakaj, da potegnem malo in grlo ohladim.
Malo morate materi pustiti! —
Ja! —
Hitrec je pil jabolčnik v debelih požirkih, precej na debelo pa je tudi curilo čez brado pod srajco in na tla.
Ne, razlivajte, oče! —
Ilja! — je hlastnil Hitrec in zopet nagnil.
Materi pa ne boste nič pustili.
Slišalo se je samo hlastno golcanje in trdi globoki požirki, kakor bi žaba škrtala nekje sredi grla.
Na! — Nesi kamor hočeš! —»
Materi! —
Tiho! —
No, Luca, Čila, še tri brazde.
Fjič-f rakkk...
No... Čila! —
Joža, zdaj pa hitro inotiko v roke, da se "bo brana lepše vlekla.
No, Luca! —
Fjič-frak, je ostro zažvižgal bič, nad Hitre-čevo glavo pa je v drugič zagrmelo.
Presneta reči —
Iz naših krajev
Male hiše so naprodaj v Kosezah, na Brdu pri Ljubljani, v Šmartnem pod Šmarno goro, v Litiji, Cerknici, Rakeku, na Malem vrhu pri Škofljici. Pojasnila daje Kmetska hranilnica v Ljubljani.
X Miši zgrizle tisočake. Pod Sv. Goro je umrl 841etni kmet Kunst. Pred smrtjo je povedal svojemu sinu, da ima prihranjenih dvajset tisočakov in da bodo po njegovi smrti sinovi. Po smrti očeta je sin iskal tisočake, pa je našel le zavitek s štirimi od miši popolnoma zgrize-nimi tisočaki.
XKonferenca sadnih izvoznikov se je vršila pretekli teden v Mariboru. Konferenca, ki ji je predsedoval g. Srečko Kranjc, je sklenila zahtevati spremembo pravilnika o izvozu sadja v tem smislu, da naj velja kot rok izvoza sadja dan, ko naša jabolka pasirajo mejo in da naj ostanejo pogoji v sadni trgovini z Nemčijo isti, kakor do sedaj, to je, da se prodaja bruto za neto. Letos preti sadnim izvoznikom velika nevarnost, ker se je pojavila v nekaterih srezih uš San Jose. Predsednik Srečko Kranjc je pozval navzoče, naj ne prevažajo jabolk iz okuženih srezov, sicer preti sadnemu izvozu splošna prepoved. V srezih, kjer se je pojavila omenjena uš, bodo vse sadonosnike uničili. Letošnji sadni izvoz bo mogoč, kakor kaže, le v klirinške države. Narodna banka je skušala izvoz usmeriti v neklirinške države, toda to je zelo težko, ker nudijo Francozi polovično ceno, ki se na primer dobi pri izvozu v Nemčijo.
X Neprevidnost. Hlapec kmeta Friderika Janeša iz Gortine pri Muti je zaspal z gorečo pipo v ustih. Pipa mu je med spanjem padla na tla in povzročila požar. Zgorela so vsa go-
3 KUPU1EM0
pžesic Fožičlse iii lipov cvet
Ponudbe na SALUS D.D ■ Ljubljana j
Presneta reč! —
Za en požirelc bo, mati! — so trde grude, kaj?! -
Priden si Joža, da na mater ne pozabiš! —
Pijte! — ali ne bo dežja, mati, tako temni oblaki se približujejo.
Ne bo škode, Joža; samo toče nas obvaruj Bog, potem bo pa vse v redu.
Proso mora biti v suho posejano, ali ne, mati?
Pravijo tako, morda bomo utekli nevihti, pozneje pa ni škode, če je zrno že v zemlji.
Mica je nagnila bokal in pila v krajših požirkih, očesi pa sta ji obviseli na sinu.
Hvala ti, Joža, kar prileglo se mi je.
Zdaj bom pa pomagal, mati!
Grude so zelo trde, Joža! Kar bojim se udariti.
Saj niso železne, mati! — se je rahlo nasmehnil Joža in udaril z motiko, da je rezko zažvižgalo po zraku.
Čez celi Rožni vrh se je tako naglo zasvetilo in bobneče zagrmelo, da so se Joži hlačice potresle.
Idi Joža in zapri okna na hiši, nevarno je. —
Že grem, mati! —
Prascem vrzi malo detelje!
Bom, tudi teličku bom dal. —
Ne pozabi na vrata od podstrešja, Joža.
Ja! —
Vrata od svinjaka pripri, še je vpila Mica, ko je Joža že hitel proti domu.
Oblaki so se vedno bolj vrteli in spuščali
spodarska poslopja. Hlapec se je komaj rešil. Škoda znaša preko 150.000 din.
X Naš tobak. Italija se je pogodila z našo monopolsko upravo, da bo kupila od nas vsako leto 500.000 ton tobaka. Za naš tobak se zanimata tudi Madžarska in Slovaška in bi kupili od nas 2 milijona kg tobaka, toda toliko ga Jugoslavija nima na razpolago, ker kmetom ni dovoljeno saditi poljubno množino tobaka.
X Eksplozija. V Šabcu je eksplodirala v kemični tovarni cev, napolnjena z žvepleno kislino. Štirje delavci so bili ranjeni.
X Poljski kardinal Hlond se je pretekli petek pripeljal na kongres Kristusa kralja v Ljubljano. Na Kongresnem trgu ga je pozdravil v imenu katoliške duhovščine iz Jugoslavije zagrebški nadškof g. dr. Alojzij Stepinac. V Ljubljano je prišlo ob tej priliki .tudi več drugih katoliških škofov iz Jugoslavije in inozemstva. Med njimi celo en kitajski škof.
X Slavonski hrast v nevarnosti. Posebna glivična bolezen je napadla velike hrastove gozdove v Slavoniji. Letos je že v -drugič odpadlo vse listje in se je bati, da se bo pričelo sušiti. Glivica napade zeleno listje ter ga popolnoma izsesa in zaduši. Brodski imovni občini, ki je lastnica 40.000 oralov hrastovih gozdov preti milijonska škoda.
X Uboj. V vasi Gorci v Halozah je do smrti pobil s kolom Albert Predikaka posestnikovega sina Jožeta lica. Med fantoma, ki sta se na cesti srečala, je nastal prepir, iz katerega se je razvil pretep, ki je končal s smrtjo.
X Stavka. V Celju so stavkali pretekli teden pekovski pomočniki. Stavkujoči zahtevajo kolektivno pogodbo in 20% zvišanje mezd. Pekovski mojstri so pristali na kolektivno pogodbo in na 10°/o zvišanje mezd.
X Na zadnjem svinjskem sejmu v Mariboru so prodajali po tehle cenah: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari kom. 80—100 din, 7—9 tednov 110—120 din, 3—4 mesece stari 180—240 din, 5—7 mesecev 310—450 din, 8—10 mesecev 470 do 515 din, 1 leto stari 710—920 din; 1 kg žive teže 6—8 din, 1 kg mrtve teže 8—11 din.
X Tovorni avtomobil je zgorel v Savinjski dolini, ko je vozil drva v Petrovče. Avtoprevoz-nik Alojzij Sajovic trpi 80.000 din škode. Nesreča se je zgodila vsled kvare na motorju.
nad poljem, da je Mico kar stisnilo za grlo, čez ves obok pa je bilo slišati sunkovito grmenje, ki ga je spremljalo bliskanje in besen vihar. Mica je še nekajkrat udarila po trdih grudah, potem pa je morala hitro pristopiti setvi, ker je Hitrec že pognal brano čez prvi razor. Z nerodnimi prsti, ki so bili narobe sploščeni od trdega udarjanja, je odvezovala vrečo, da bi nasula semena v slamnato sejalnico. Iznad Rožnega vrha je tedaj močno zagrmelo, dež pa se je vsul po gričih in poljih s takšno silo, da je kar sapo zapiralo. Mica je morala pustiti vrečo, orodje in vse kar je bilo na njivi; z na-kremženim licem je hitela skozi vihrajoči vodeni oblak in od časa do časa odprla oči, da ni zgrešila pota. Pri kozolcu ji je pritekel nasproti Joža z narobe obrnjenim dežnikom, po hlačah pa mu je voda curkoma tekla na tla.
Dežnik sem mislil...
Beživa, Joža, da se preoblečeva; ne bi smel od doma v tej burji.
Mica je prijela Jožo za roke in bežala kolikor je imela moči. Mokro krilo se ji je nerodno opletalo okrog nog, lasje pa so ji padli čez čelo in po hrbtu. Kakor bi ju vrglo, sta planila v hišo, ki je bila mračna, okna pa so se tresla od neprestanega grmenja. Pri kuhinj<-skem oknu je pogledala proti svinjaku, če morda ni vihar odrinil vrat. Iz konjskega hleva pa je med tem pomolel glavo Hitrec zavit v ponjavo.
Glej ga očeta, Joža! — Kaj vendar misli! Ponjavo si je ogrnil — na kateri sem sušila sončnice! —
X Egiptovska kuhinja. V najstarejši zdravniški knjigi, ki jo poznamo in ki jo je napisal neki egiptovski zdravnik pred 5000 leti, je po-isvečen znaten odstavek cikoriji, ki so jo Egipčani zelo cenili in jo redno uživali zavoljo redne prebave. Prednosti te blagodejne rastline uživamo mi danes v beli kavi s Pravim Franckom, katerega izdelujejo iz korenin domače, požlaht-njene cikorije.
X Škodove tovarne nameravjo zgraditi v Novem Sadu ladjedelnico, ki naj bi zaposljevala okrog 1000 delavcev. V njej bi se gradile ladje vseh vrst.
X Uboji. V Dol. Bukovici na Hrvatskem je v prepiru ustrelil posestnik Pero Radulovič svojega sina Nikolo. V Ljubiji pri Prijedoru pa je kmet Vlado Ivanovič ubil svojega soseda Joso Ivanoviča zaradi tega, ker je njegova žena vzela in odnesla nekaj slame z ubijalčeve njive. V švarši blizu Karlovca je ubil kmet Mijo Hudo-rovič svojega očeta Jureta, ker sta se sprla zaradi denarja.
X Nemci in Balkan. Nemški časopis »Siid-ost-Echo« razpravlja o vojaški zvezi med Anglijo in Turčijo ter nadaljuje v tej zvezi takole: >Dejstvo, da je Turčija članica Balkanske zveze daje Angliji možnost, da razširi svoj vpliv preko vsega Balkana. Dokler to ni razčiščeno, ne more biti prave nevtralnosti Balkana. Nevtralnost ne more biti streha, pod katero bi kdo želel čakati, dokler mine nevarnost ali pa, da se v danem primeru odloči za to ali ono stran, kakor bi mu pač najbolje kazalo. Odstraniti je treba ruševine Balkanske zveze, kakor so bile svoječasno odstranjene ruševine Male antante. Tu ni srednje poti. Balkanske države morajo biti ali popolnoma nevtralne, ali pa se bodo morale boriti. Pri tem ne mislimo samo na Romunijo.«
X Premeščeni patri. Iz ljubljanskega frančiškanskega samostana sta bila te dni premeščena priljubljena in znana patra gg. dr. Ange-lik in Roman Tominc. Roman bo moral na Brezje, Angelik pa v Rajhenburg.
X Moravče elektrificirane. Električna luč se širi naglo in po načrtu po vseh naših vaseh in Itrgih. Tudi v Moravčah bo kmalu zažarela električna žarnica. Daljnovod je že napeljan iz Lu-kovice in v kratkem se bodo pričele izvrševati jhišne inštalacije. Razen Tuhinjske doline bo s tem kamniški srez ves elektrificiran. Izgleda pa, da tudi ta dolina ne bo dolgo čakala na električno luč. Pogajanja za napeljavo daljnovoda se že vrše.
X Strela jc požigala po Posavju. V Rajhen-burgu je strela udarila v poslopje pri Zemlja-kovih v Velikem Kamnu in pri Kunejevih v Malem Kamnu. Požar je napravil veliko škode.
X Dva divja prašiča je ustrelil v pišečkih hribih lovski čuvaj Ivan Rozman.
Jz lujin&
■	Nesreča na morju.JVRokavskem prelivu med Anglijo in Francijo sta trčili skupaj francoska in švedska ladja. Obe sta bili močno poškodovani. Na francoski ladji je bilo ubitih 10 oseb. Vzrok nesreče je bila gosta megla.
■	Praznik nemške vojske. Hitler je proglasil 2. avgust kot obletnico vojne napovedi in 27. avgust kot obletnico bitke pri Tannenbergu za praznik nemške vojske.
■	Beneš in njegovi izven zakona. Čehomo-ravski protektorat pripravlja zakon, ki bo postavil dr. Beneša in vse pripadnike bivšega režima, ki so pobegnili v inozemstvo izven zakona. Vsa njihova imovina bo vsled tega zaplenjena.
■	Zadnji avstrijski zunanji minister je umrl jte dni na Dunaju. Ubil se je na vožnji z avtomobilom.
■	Suša je napravila v Ameriki veliko škodo in znaša čet 10 milijonov dolarjev. Na večih j krajih so se vneli gozdovi.
■ Nesreča ruske mornarice. Med mornariško parado je zadela ruska podmornica v drugo ladjo in se potopila. Na krovu podmornice je bilo 38 mož posadke. Reševalna dela so otežko-čena zaradi velike globine morja na kraju nesreče.
M a n i a I G a n d h i, sin znamenitega indske-ga voditelja, mahatme (svetnika) Gandhija, ni na zunaj svojemu slavnemu očetu prav nič podoben. Oblači se po evropski inodi, idejno pa
zastopa popolnoma svet svojega očeta.
■	Nova sibirska železnica, ki jo grade Rusi od Bajkalskega zaliva do obale Tihega Oceana bo že prihodnjo spomlad dograjena. Proga meri preko 3000 km in je predvsem vojaškega značaja.
■	Posojilo Kitajski. Rusija je ponudila Kitajski blagovnega kredita v vrednosti 100 milijard dinarjev.
■	Pobegnil jc iz Češke predsednik neke bivše češke stranke msgr. Šramek s tajnikom stranke Janom Halo. Nemška tajna policija je poostrila varnostne ukrepe, da prepreči pobeg uglednejših ljudi iz protektorata.
THOMASOVA ŽLINDRA
se dobi
pri KMETIJSKI DRUŽBI LJUBLJANA
■	Špansko zlato se je vrnilo domov. Med državljansko vojno je republikanska vlada prepeljala zlato narodne banke v Francijo. Te dni so na petih oklopnih avtomobilih prepeljali nazaj v Španijo 45 ton zlata. Španska vlada bo sedaj omogočila španski industriji, da nabavi v inozemstvu stroje in druge potrebščine za obnovo porušenega gospodarstva.
■	Vojske ne bo, tako sodi vatikansko glasilo >Osservatore Romano«, ki pravi, da se je mednarodna napetost omilila in da bo mogoče rešiti vsa sporna vprašanja med evropskimi in azijskimi državami mirnim potom.
■	Nova češka vojska bo štela samo 15.000 mož. Sestavljena bo samo iz oficirjev in pod-oficirjev razpuščene češkoslovaške armade. Njen namen bo samo vzdržavati red in mir v notranjosti protektorata.
■	Hotel za pse je zgorel v Londonu ob priliki velikega požara. V hotelu je zgorelo 37 psov. V ta hotel so Londončani oddajali pse, ki jih niso vzeli s seboj na počitnice.
Seimi
7.	avgusta: v Ribniei, Novem mestu, Svetini.
8.	avgusta: v Kamniku, Sutdencu pri Krškem, Ormožu, Ljutomeru, Dolnji Lendavi.
9.	avgusta: v Radečah pri Zidanem mostu, Žužemberku, Celju, Ptuju, Trbovljah.
10.	avgusta: v Dobu pri Kamniku, Rovtah, Št. Lovrencu ob Temenici, Brežicah, Gornji Radgoni, Podčetrtku, Razkrižju, Slov. Gradcu, Turnišču.
11.	avgusta: v Mariboru.
12.	avgusta: na Rakeku, v Brežicah, Celju, Trbovljah, Sv. Juriju (Celje okolica).
v
Živinski sejmi
Na zadnjem živinskem sejmu v Planini pri Sevniei so bile tele cene:
Prvovrstni voli so se plačevali do 5'85 din, drugovrstni voli do 5 din, voli III. vrste do 4'25 din; telice 1. vrste do 5'25 din, II. vrste do 4'50 din telice III. vrste do 3'75 din; prvovrstne krave do 4 50 din, krave II. vrste do 4 din, krave III. vrste 2 din do 3 din; junci do 4 din 25 par en; biki do 4 50 din za kg žive teže.
V Ljubljani pa: debeli voli 1 kg žive teže od din 3'90 do 5, poldebeli voli 1 kg žive teže od din 3"25 do 4, plemenski voli 1 kg žive teže od din 4'25 do 5-50, biki za klanje 1 kg žive teže od din 3'25 do 4*25, klavne krave debele 1 kg žive teže od din 3'50 do 4 50, plemenske krave 1 kg žive teže od din 3'50 do 4'50, krave za klo-basarje 1 kg žive teže od din 2 do 3, molzne krave 1 kg žive teže od din 4 do 5'25, breje krave 1 kg žive teže od din 3'50 do 4'50, mlada živina 1 kg žive teže od din 3'70 do 5'25.
Razne vrste
zdravilnih
kupuje po najvišjih dnevnih cenah
Kmetijska družba r. z. z o. z. Ljubljana Novi trg 3
Zahtevajte informacije — poiljite vzorce in ponudbe
Proti škodam na Vaši lastnini in na Vašem življenju Vas zanesljivo zavaruje
Telefon št. 21-76 in 22-76

SLAVIJ A.

jugoslovanska zavarovalna banka d. d.
v lafiibljani
Ekspoziture v Mariboru in Celju —> Podružnice v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu, Novem Sadu, Osjeku
Glavni sedež v Ljubljani, Gosposka ulica 12
Telefon št. 21-76 in 22-76
Glavno zastopstvo nemških tovarn za prodajo Diesel-,bencin-, elektromotorjev. Samoprodaja Turfan mlinov za mletje vsakovrstnega žita v moko ter izdelavo zdroba, kaše, ješprenja itd.
Turnšek Štefan
Ljubljana, Aleksandrova 4
Kupujte, citalte in širite


LANZ
kosilni stroj
LANZ
obračevalec za seno
so stroji.
ki jih kmetovalec ootrebuie
Na zalogi jih ima stalno
KMETIJSKA DRUŽBA V LJUBLJANI
NOVI TRG ST. 3
»Kmetski list«
izhaja vsako sredo. Naročnina znaša letno 30 din, polletno 15 din, za inozemstvo letno 50 din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisov ne vračamo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ulici št. 7. Telefon interurban štev. 32-59. Račun pri poštni hranilnici štev. 14.194.
Nenadkriliiva kolesa
Nova trgovina
Ljubljana. TyrSeva cesta 36 (nasproti Gospodarske zieze)
Svoji k svojim! Kmetski. list h kmetom, kmetje h Kmetskemu listu!
reg. zadr. z neomejeno zavezo v Ljubljani, Tavčarjeva ulita 1
Telefon št. 28-47 Rač. pošt. hran. št 14.257 Brzojavi: Kmetskidom
Račun pri Narodni banki
Eskontuje menice
Dafe kratkoročna posojila
Izvršuje ostale denarne posle
A e \
* e oV>
A * V tt ^ >
•o**


V< o**
Zaupajte denar domačemu zavodu!
T
__B 'g
ISKOVI N E
vseh mi: trgovske, uradne, reklamne, časopise, knjige, večbarvni iiilt hitro in poceni!
■ISKARNA MERKUR
LJUBLJANA, Gregorčičeva ul. 23
TELEFON $ T E V. 25-52
EKONOM
r. z. z o. z.
V Ljubljani, Kolodvorska ulica 7
(v lastni httt)
Telefon intennton 25-0«
Dobari'ja vse deželne pridelke, kakor: pšenico, ri, ječmen, oves. koruzo, ajdo itd. Hlevske izdelke: pSe-ničod zdrob. panično moko, rženo moko, ajdovo moko, koruzno moko, koruzni zdrob, pšenično in koraeno krmilno moko, pšeniSne otrobe, ješprenj, kašo. Poljske pridelke; krompir, fižol, zelje, sadje, seno in slamo. Stalna zaloga vseh umetnih gnojil (rud. superfos-fata, kalijeve soli, Tomasove žlindre, nitrofoekala, apnenega dušika, čilskega soMtra itd.), cementa ia drugo glavno zastopstvo za Slovenijo opekarne »Ilo-vacc, Karlovac. za vse vrste zidne in strešne opeke.