o »Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za čete rt leta 1 gl. 20 kr V tiskarni sprejemana za celo leto H gl. 60 kr.. za V, leta 1 gl. 80 kr., za 1 4 leta HO kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide »Danica« dan poprej Tečaj XLIX. V Ljubljani, 17. prosinca 1890. List 3. V Božični noči. (P. J. Fuchbach. Poslovenil Radoslav.) Božično noč o polnoči. Ko v cerkev rad kristjan hiti. K < Irarju rnašnik ko pristopi. Sedi že mož bogati v klopi. Ljudi le malo je v klopeh. A božcev na kamnitih tleh Je mnogo hromih in nadložnih, — Tope v molitvah se pobožnih. K Bogu dviguje ko serce Bogati mož, glej čudo! zre: Marija z D tetom prihaja Do božcev, v krogu njih ostaja. O sreča rajska, presladka: Poljubiti ga vsak'mu da; In božčeki v tej blaženosti Pozabijo na vse bridkosti. A mimo stolov z Jezčkom, glej! Gre Mati Božja kar naprej, Celo še zreti ne izvoli, Kjer v klopi mož bogati moli. Premožni mož pobit je ves, K Mariji solznih zre očes: Saj vendar bil je zmir pobožen, Se smilil mu je brat nadložen. Zakaj — zdihuje — Ježček moj! Ne maraš zame tu nocoj, Zakaj se nočeš v me ozreti? — Zdaj v duši se moža posveti. — On urno vstane iz klopi In starčeka pa posadi Na isto mesto, bolj priložno, A sam poklekne v družbo vbožno. In glej! nebeška Mati zdaj. Se verne z Ježčekom nazaj, Moža pogleda ljubo-milo. D;i Sinčeka mu v poljubilo. Ko ga poljubi. — o sladkost! — Vtopi ves v rajsko se rad«'»st. Hvaleč Bo^a solzioe toči. Med božci srečen — v sveti noči. Klopij še več je revčekom Napravil hromim, starčekc-m; A sam kamnit si tlak je zvolil, Med božei zmir klečeč je molil. Bratovščina sv. Družine. Zelo navadna tožba je današnje dni, da je spridenost in pohujšanje tudi med nežno mladino že jako zelo razširjeno. To vidimo vsi, toda navadno se to pripisuje hudim, spridcnim časom. Kdo more pomagati, pravijo, slabi časi so, časi so hudi. — Toda časi sami po sebi niso hudi, časi ne prinašajo saboj spridenosti, ne, temuč mnogim staršem bi se lahko reklo: ne časi, ampak vi ste krivi spridenosti svojih otrok. Kakor drevesce je mlado življenje človekovo. Da drevesce lepo raste in da potem dobrega sadii obrodi, mora vertnar zanj skerbeti: mora ga obrezovati, presajati, mu prilivati, da ne usahne, dati mu podporo, da ga vihar ne ulomi. Tudi drevescu človeškemu preskerbel je stvarnik skerb-nega vertnarja, njemu ga izročil v varstvo. Ti vertnarji so stariši. Na tega vertnarja je zastavljeno silno mnogo, kako bo izrastlo mlado drevesce, kako bodo izgojeni otroci, kakošen sad bodo obrodili. Mnogi stariši pa le preslabo vert-narijo, malo skerbe za dobro odgojo otrokcj ne ž!ahtnijo jih : zato otroci ostanejo divjaki, zlasti ako stariši dajejo slabe izgrlede. Tako so slabe posamezne družine, iz slabih družin postane slaba človeška družba, in ako je diužba človeška slaba, pravimo, časi so slabi. Kako je temu pomagati? Odgoja otrok naj bo skerbna. družinsko življenje naj bo sveto, in časi se bodo zboljšali. Sv. Oče Leon XIII, ki poznajo potrebe sedanjih časov bolj kakor vsak drugi, vidijo več, kakor mi videti moremo, so zato v svojem apostoljskem pismu z dne 14. junija 1*92 pokazali, da družinska sreča in sreča celih deržav je zastavljena na odgojo otrok. Otroci pa se le v dobrih družinah dobro morejo odgojiti: zatoraj je silno važno, da se v družine poverne verski duh. duh pobožnosti, duh ker-šeanskega življenja in da se ta duh z vso skerbjo v družinah goji. Zato je dobrotljivi Bog tudi družinam preskerbel lep izgled, na katerega naj se ozirajo, da vedo. kako je družinsko življenje treba v ravnati, da bo popolnoma po volji božji, in ta izgled je Sveta Družina v Nazaretu. Tukaj imajo vsi udje družine najlepše vzore vsih družinskih čednosti in vse svetosti. Očetje imajo v sv. Jožefu nebeški zgled očetovske skerblji-vosti za družino: matere imajo v preblaženi Devici izhorni vzor ljubezni, poterpežljivosti in popolne zvestobe. Otroci imajo v Jezusu, ki je bil starišem pokoren, nebeški izgled pokorščine, katero naj posnemajo. Ker je ta krasni vzor za vsako kerščansko družino velikega pomena, zarad tega se je če-ščenje Svete Družine v katoliški Cerkvi kmalo pričelo, zlasti pa se je v 17. stoletji razširilo po vsi Kvropi. Osnovale so se posebne družbe, katerim je bil namen posvečevati se Sveti Družini, da bi Jezus, Marija in sv. Jožef varovali te njim posvečene družine kot svojo lastnino in ljubeznjivo zanje skerbeli. Že papež Pij IX so poterdili take družbe in Leon XIII so jih imenovali jako koristne, času primerne in v svojem navedenem apostoljskem pismu so to bratovščino razširili za vesoljni svet in naš pre vzvišeni knezoškof so jo 1. 1895 vpeljali tudi v naši škofiji. Namen družbe Svete Družine je toraj, da se kerščanske družine posvete Sveti Družini na-zareški, jo časte s tem. da opravljajo pred njeno podobo vsakdanjo molitev z namenom, da bi svoje življenje mogli vravnati po vzvišenih čednostih, ktere ona daje za izgled vsim stanovom, zlasti pa še delavskemu stanu. Družine posvete se Sv. Družini z molitvico, poterjeno in predpisano od sv. Očeta Leona XIII. To posvečenje more se zgoditi tako, da to stori vsaka družina za se, ali pa, da se več družin zbere v farni cerkvi vpričo svojega župnika, ali njegovega namestnika. Podoba sv. Družine nazareske bodi v vsaki družini, ki se je zapisala v to družbo, in udje družine zbeio naj se najmanj enkrat na dan — če mogoče zvečer — pred njo, kjer naj opravijo skupno molitev. Kako lepa, kako času primerna je ta družba! Ko bi to družino posnemale vse kerščanske družine, ko bi bila ona izgled današnjim družinam, ko bi njeni duh vladal, kako vse drugače bi bilo na svetu, nikdar bi nam ne bilo treba tožiti o slabih časih. Stopite toraj pred to podobo vi, kerščanski možje in očetje! Tukaj bodete spoznali svojo važno nalogo, ktero imate vi izverševati v svoji družini. Tukaj vam bo jasno, da ni vaš namen edino le ta, da preskerbite svoji družini samo za telo potrebnih stvarij, marveč da je vaša sveta dolžnost, družino vašo voditi do srečnega večnega namena. Stopite pred to podobo ve žene in kerščanske matere! Tu bote spoznale, da naloga vaša v družini je še važnejša kakor naloga očetova. Tukaj se bote prepričale, da nimate boljšega pomočka za Bogu ljubo spolno vanje svojih dolžnosti, kakor da posnemate izglede, katere vam daje p.eblažena Devica. Stopite pred to podobo vi otroci; tamkaj se bote učili pokorščine od njega, ki je kralj vseh kraljev, Gospod vseh gospodov; tamkaj se bote učili razumevati četerto božjo zapoved in jo tudi spoln. vati. Ve kerščanske družine vse, katere še pri-pogujete svoja kolena liberalnemu maliku sedanjega časa, pristopite k Sveti Družini! Kerščan-stva, pravega kerščanstva današnje dni med svetom iščemo zastonj, le v sercih posameznikov se je še ohranilo, kateri so zvesti ostali Bogu tudi o hudih časih. Novošegnemu svetu sicer s tem ne boste vstregli, pa prijatelji bodete Svete Družine, in to je več vredno, kakor prijatelj biti svetu, ki je odpadel od Boga! v Ze se ta družba širi tudi po naši škofiji. Goreči dušni pastirji priporočali so jo in povsodi, kjerkoli so v svojih govorih pojasnovali lepi pomen in namen te bratovščine, pristopile so večinoma povsodi skoraj vse družine k tej bratovščini, da se vsaki večer priporočajo varstvu Jezusa, Marije in sv. Jožefa. Terdno smemo pričakovati, da se bo blagoslov te bratovščine kazal pri odgoji otrok, in da ti otroci bodo veselje delali staršem, potem pa bodo tudi sami kerščansko vodili svoje družine, in le tako se bodo zboljšali časi. Pristopilo je mnogo družin v to bratovščino doslej pri sv. Jakobu ob Savi: pri sv. Gregoriju; v Zaplani; v Dražgošah: v Kropi; na Zalem Logu; na Selil pri Sumbergu; v Motniku; v Železnikih; v Ljubnem: v Kamni gorici; v Smilielu; v Ajdovcu, skupaj blizu 1500 družin. Naj se z božjo pomočjo širi ta bratovščina po volji sv. Očeta po naši domovini, da bi kmalo ne bilo kerščanske družine, katera bi ne imela med seboj družbenikov Svete Družine! f Kardinal Bonaparte in Bonapartovci. Dva bota na njivi: eden bo sprejet in eden bo puščen. (Luk. 17. 35.) Prečudne so razmere v človeških družinah na zemlji. V družinah najostudniših trinogov (kakor je bil Neron, Dijcklecijan in toliko druzih) so bili pa posamezni otrcci. sorodniki ali po.-li itd velikrat najboljši kristjani, ki so dostikrat dali tudi življenje za sv. vero. Kdik razloček je n. pr. rr.pd Napoleonci, je med drugimi priča Kardinal Bonaparte. ki je nedavno umeri v Rimu. Naj smem o tej družini nekoliko verstic zapisati. Kardinal Bonaparte, kakor piše rGermanija-'. je bil po obrazu Napoleonovcem čisto podoben; sicer pa v ničemur drugem ne. Rimsko steblo Bonapartovcev izvira od Luci-jana Bonaparta, mlajšega brata cesarjevega, kteremu je bil papež Pij VII podelil naslov rimskih knezov. Toda takratni, šele šestletni sin je bil 40 let pozneje divji ro\ar in predsednik rogovilske rimske republike. Karol Bonaparte je imel dva sina, Luci-jana in Karola Bonaparta. Proti navadni šegi se je stareji posvetil duhovskemu stanu, mlajši pa si je izvolil vojaštvo. Lucijan Ljudovik Jožef Bonaparte je bil rojen v Rimu. 15. nov. 1822. Njegova družina je merila na to, da bodi vojak ali pa diplomat; tihemu, mirnemu, mlademu princu se pa vojaški nepokoj ni prilegel. stopil je v duhovski stan in Pij IX so ga posvetili mašnika, ko je vender stari oče bil tako zagrizen sovražnik cesarske hiše, da si je nakopal nemilost cesarjevo in je moral živeti v pregnanstvu; njegov lastni oče pa je bil razdivjan sovražnik svetnega gospostva papeževega in zakletnik perve verste. Mašnik Bonaparte pa ni bil ne bonapartist, ne republikanec, ampak legitimist (ki le postavo in pravico terpi) vse skozi ter je počenjanje svojega očeta in svojega sorodnika Ljudovika določno obsojeval; navduševal se je pa za pravice grofa Chambord • a, da le on ima pravico do francoskega prestola in tako brez ozira na svojega stričnika Ljudovika Napoleona. Tudi za pravice, ki jih imajo knežje osebe do kardinalstva, se mladi duhoven ni poganjal; vendar so ga Pij IX izvolili za skrivnega kamornika, za prelata in proto-notarja, ter poslednjič 13. sušca 1868 za kardinala z naslovom sv. Pudencijane. Kardinal Bonaparte je bil skromen, ponižen in tih gospod, nikjer se ni pred druge rinil, ponašal, skazoval. Prav pogosto se je peljal k očetom kapu-cinom v Rimu, ker tam je imel svojega spovednika. S kraljem, če tudi je bil z njim bliženj sorodnik, ni imel nobene zveze. Tudi ko je bil umeri Cerkvi tako sovražni princ Jerom in je bila vsa sorodovina v veliki zadregi zarad pogreba, se kardinal Bonaparte ni upal nič vmes vtikati. Kardinal Mermillod. ki je bil nekterekrati v dotiki z Jeromoin. je pričal, da je bil Jerom kerščanskega mišljenja in vsled tega mu je bil dopuščen kerščanski. vender ne sloveč pogreb, ter so se tako ognili civilnega pokopa, kakoršnega bi se tudi kraljeva družina ne bila mogla vdeležiti. Kako je z njegovo dušo. to je znano le večnemu Sodniku. — Ko sem to čital. prihajala mi je mis«'l na besede sv. evangelija: »Dva bota na njivi: eden bo sprejet in eden bo puščen". sprejet namreč eden v zveličanje; puščen drugi v pogubljenje Dva sta bila na polju sloveče sorodovine: eden je bil — po delih misliti — sprejet; kaj je z drugim v tem slučaju, to Bog v4; toda kar se je bralo o njegovem življenji, ni bilo veselo in ni zbu-dovalo prijetnega upanja. Pregovor pravi: „Kakoršno življenje, taka smert.6 Peš v svoji novi knjigi nLebensphilophie* to-le pripoveduje: Neki knez. ki je znan s svojo divjo neusmiljenostjo, imel je krotkega, pitoinega medveda v rupi svojega grada. Pred to zver je neki -lan dal postaviti skledo vrelega medu. Kruta in ostudna je ta šala. Kajti kolikorkrat je zver hlastnila po t*»j priljubljeni jedi. se je grozno spekla v je/.ik in pitanec. Vendar pri vseh teh mukah med ve. I ni « d-jenjal hlastati po medu. Med vednim meruiranjein m renčanjem je hlobotal s poželjivo pohlepnostjo vso vrelo tekočino, dokler ni poginil v groznih opečvninnh. Posvetnjak. kteri se s pregrešnimi nasladnostmi pase. ni sicer medved, vender pa je velika bol| brezumen. kakor medved. Tako se dogodi, da velik d'*l ljudij pervo polovico življenja s takim nespametnim počenjanjem doverši. s tem si spremeni drugo polovico v žalostno in revno kerpanje zdravja ter v mnogotero „kneipovanje\ in sreča je. če začne še do časa na večnost misliti. Velika nesreča je prostomišljaštvo in lahkoživ stvo. spremljano od „napuha življenja/ Ta napuh, da bi sebe povzdignil, se z vsim n »rčuj«*. tept.i bliž-njega, vse kar je sveto, meša v svoje neslane šale. vero in sv. Cerkev v nič deva, da bi sam obveljal. Starodavna prilika pravi: Bil je mož. ki je imel predrag, imeniten perstan. K«t je imel tri sinove in bi ga bil vsakemu kot dedščino ral za pustil, dal je narediti dva neprava, lažnjiva per-stana, katera sta bila pravemu prekanjeno enaka. Vsak teh treh sinov je vsled tega menil, da ravno on ima pravi perstan. Res je bil tako vsak zadovoljen. Toda naj sta si ona dva še tako zadovoljna, perstan je bil le en sa-n resničen, druga dva nista bila nič vredna, dve slepili; in ko je prišel pravi razumnik, in je spoznal ceno in vrednost le enega, videla sta ona sinova, da pri vsi bliščobnosti perstanov sta bila gerdo ogoljufana! Tako je, o človek, ki živiš v svoji dozdevi. da si na poti resnice, pa si sredi med lažmi in lastnih zm6t: prišel bo dan, ko se bo odkrila zmota ali prav za prav, potuhnjena domišljija hinavska laž; prevara bode očitna pred vsem svetom, pred grešnikom se bode odperla večnost, polna krivic zoper Boga in bližnjega, polna hudih del; kar je pa dobrega storil, je prekisano z napuhom, s prevzetnostjo. To bode reveža tožilo, ako se do časa ne z modri. Hrepenenje. •'Izmed psa I mor. > K Tebi do Sijona dušo povzdigujem, O Gospod Ti inoj. Glej me. ki ko červ se v prahu ponižujem, Grešnik pred Teboj. Spomni se me. ker zapuščen sem. ubog. O moj dobri Rog. Mi serca so namnožile se britkosti. Reši me nadlog. Ti si svetlo mi in moja moč v slabosti, O inoj večni Bog Varh ker Ti si moj. pred kom bom v strahu stal, K'ga bi se bal*' Ko po vodi jelen berz hlepi studeni, (hladni) Pr t v tako. moj Bog. I)usa k Tebi hrepeni, ki zaželeni Mir si sred nadlog. Kd;a prišel pred obličje Tvoje bom, Na Tvoj sveti dom V Sinertnih bolečin me krog in krog prijele, Hude so moči. In nevarnosti peklenske me zadele, Klical vse noči. Tvoje sem zato ime o moj Gospod. Da mi ravnaš hod. Duša moja. zdaj se v pokoj svoj poverni, Ker ti je Gospod Tvojo željo spolnil, k njemu se oberni, Ker te vseh nezgod Je obranil, in zato naj Mu ime Vsi ljudje slave. Fr. BI. Ogled po Slovenskem in dopisi Ljubljana. Po novem imeniku čč. oo. Frančiškanov je v provinciji hervaško - kranjski to dobo: 12 samostanov. 81 mašnikov v službah, 3 v študijah, 14 klerikov v študijah, 5 novincev, 45 bratov lajikov, 28 tercijarjev, skup 17G oseb. Na Kranskein so 3 samostani, 27 mašnikov v službi. 1 v študijah; 14 klerikov v stud. 1 novinec, 15 laikov. 7 tercijarov. skup njih 51. V Sveti deželi so: P. Ilubert Rant (v Aleksan-driji). Bunon Štrukelj, laik; Valentin Rapč, laik; Štefan Lahodnik. tereijar. Rimu je David Ogrinec, laik. Zavetnica vesoljnega frančiškanskega reda je Marija D., brez madeža izvirnega greha spočeta. Pa-tronstvo rele okrajine je: Iznajdenje S. Križa. Varh reda manjših bratov S. Frančiška in reformator so: Sveti Oče papež Leon XIII. General vesoljnega reda: prečast. P. Alojzij Parma. Protektor reformator: Prečast. P. Pacifik A. Vioetia, Exminister. Provincijal: prečast. P. Placid Fabiani. Preč. oo. definitorji: Predsednik: P. provincijal; prisednik: P. Evstahij Ozimek; okrajni kustos: P. Romuvald Jereb. Čč. oo. definitorji: P. Viktor Je-rančič, P. Jožef Bizavičar, P. Hugolin Sattner, P. Ino-cencij Koprivec. — Prokurator provincije: Preč. P. Rajnerij Kokalj. Iz Amerike. (Št. Pavel, 2G. grudna 1895.*) Nadškof Ireland (r. Ajerlend) so mi povedali, da me posveta mašnika 25. grudna. Novo mašo bom pel Novega leta dan med Slovenci v Jolietu pri Čikagu ; čast. F. S. Šuštaršič ondi župnikuje. Morda ste brali med počitnicami v „Am. Slovencu" o „Jednotinema zborovanju v Toweru. Po dvadnevnem posvetovanju smo imeli veselico na Vermilijskem jezeru. Bil sem ravno na krovu parnika, ko pristopijo jolietški de-legatje s č. g. Šuštaršičem in me vljudno povabijo, naj pridem k njim novo mašo pet. Jaz jim, seveda, takoj obljubim, tem rajši, ker je isto želel veleč. g. gen. vikar F. Buh. V Jolietu so namreč glavni možje „Jednotinega" odbora Slednjič tedaj se je vendar približal presrečni dan, po kterem sem vsaj 12 let neprenehoma hrepenel. Misel na ta dan me je obvarovala, da nisem zagazil na pota, ki bi me pač nikdar ne bila osrečila telesno, da ne govorim o duši. Z najslajšim veseljem me danes navdaja zavest, da imam poklic, kajti iz tega sklepam za terdno, da mi bo Oni, ki me kliče, dodelil tudi potrebnih sredstev, da dosežem svoj namen. V resnici se ne strašim pred nikomur, razun — pred samim seboj! Vender sem se lani in letos iz lastne skušnje na tako ljubeznjiv način prepričal o istini-tosti evangeljskih besedij: „prosite in se vam bo dalo," da me tu Ji v tem oziru nič ne skerbi. Bog si me je izbral, Njemu se vdajam iz celega serca, Njegov hočem biti ves in vselej, Njemu se popolnoma prepustim, naj me vodi, koder koli blagovoli. Danes, preblagi dobrotnik, se zopet spominjam na preobilico dobrot, s katerimi ste me obsipali s pravo, nesebično, očetovsko ljubeznijo. Komu se imam zahvaliti, da nisem hlapec pri kakem gorenjskem kmetu? Saj se spominjate, ko so Vas moja mati vjeli v BZvezdi" in Vam pokazali moje šolsko spričevalo iz Pr. Ko bi bili Vi takrat rekli: „Ne morem", pa bi se bila midva vernila, in jaz bi šel služit za pastirja. Še danes se čudim, kako ste se mogli tako hitro odločiti, da bodete skerbeli zame, Vam popolnoma neznano osebo. In pozneje, za časa mojega dijaštva! No, imeli ste res kerščansko poter-pežljivost z menoj. Zato Vam danes z veselim sercem javljam, da Vaš denar ni bil zaveržen, Vaš trud ne zastonj, in Vaše besede in nauki nikakor ne bob v steno: sem, kar ste želeli, da postanem — duhoven. Moja nadaljna skerb bode, da postanem dober duhoven, da se z vsestranskim, plodovitim in vestnim delovanjem vsaj nekoliko vrednega skazujem tega vzvišenega stanu; tem rajši bom stremil za tem, *) To pismo, ki tako lepo poznamnuje duhovski poklic in še marsikaj druzega smo si izprosili od prijatelja, kteremu je pisano. Morebiti smo grešili zoper voljo gosp. lastnika, da naj vse osebnosti izpustimo; toda škoda je že tako za vsako verstico, ki smo jo izpustili; torej: brez zamere! Vr. ker vem, da Vam ravno na ta način najbolje dokažem svojo odkritoserčno hvaležnost za preiete dobrote. Bodite prepričani, da bo pri pervi moji sv. daritvi puhtela iz mojega serca vroča zahvalna molitev pred prestol Najvišjega, da mi je obudil v Vas tako dobrega očeta. — oprostite, tako Vas moram nazi-vati po vsi pravici. Blagovolite se me tudi Vi spomniti in me izročiti v mogočno varstvo predobrotnega Boga; prosite Ga. naj mi daje moč, da Mu ostanem zvest služabnik vse dni svoiega življenja Priporočaje se v nadalino blagonaklonjenost ostajam s sinovsko ljubeznijo Vaš hvaležni Matija Šavs. Don Boskova dela. V svoji neutrudljivi pridnosti je mislil Don Bos ko na mnogo del. Imel je oni vsestranski duh, ki je lasten ketščanski ljubezni. Salezijanska dela so mnogobrojna. različna in primerna potrebam sedanjega časa. Še predno je bil duhoven, se je čutil Don Bosko od Boga poklicanega apostola mladine, zlasti ubogih, zapuščenih otrok. Leta 1841 jih je pričel v cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Turinu redno poučevati v kerščanskem nauku. Sčasoma je pognalo to izobraževalno zborovanje mnogo druzih del, katerih čudoviti cvetovi. Cerkev vedno dalje razveseljujejo in ji obetajo v pri-hodnjosti še mnogo tolažilnih napredkov. 1.» V oratorijih {nedeljskih šolah in igrališčih) imajo otroci, razun mnogo iger in razveseljevanj, pouk v kerščanskem nauku, navod in lahek pristop za prejemo svetih zakramentov, pervotno poduče-vanje, ure za razno glasbo, za risanje, za žive jezike, za podučevanja (predavanja) itd. 2.) Temu delu vdani kristjani, salezijanski sodelavci se pečajo z učenci, kateri obiskujejo nedeljske šole. jih vzamejo za svoje in jim priskerbe dela pri poštenih mojstrih. 3.) Šole za odraščene so zvečer delavcem odperte. 4.) Šole za pervence so cčli dan na razpolaganje takim ubogim, neizobraženim otrokom, ki ne smejo javnih šol obiskovati, ali jih pa tudi obiskovati ne morejo. 5) Sirotišnice (Azili j skerbe za otroke, ki nimajo nobenega zavetja, in tu se ali nauče : a) različnih rokodelstev v rokodelskih šolah in delavnicah, ali b) obiskujejo gimnazije, ali c) se pa izobrazijo v kaki prosti umetnosti, če kažejo zanjo posebno nadarjenost. 6.) V semeniščih se pripravljajo za duhovski stan. — 7.) Dejanje za pozneje sprejete (Marijine sinove) omogoči s posebnimi učnimi oddelki že odraščenim doseči duhovski stan. 8.) Poljedelske naselbine poučujejo praktično v gospodarstvu in pripomorejo na ta način kmečko ljudstvo v njegovih opravilih na deželi vterditi. 9.> Razširjevanje dobrih spisov je jedno izmed najizverstnejših Don Boskovih del, za katero se je sam trudil vse življenje, ter izdal in založil nešlevilno knjig in zvezkov; to je tudi glavno opravilo mnogih Salezijancev. ki vedno zakladajo s prispevki to dejanje, v Italiji: „Letture CattolicheM in knjižnico za mladino in pisateljujejo tudi v francoskem. španjskem in celo v druzih jezikih tako. da so njih številne tiskarne vedno z delom obložene. 10.) Zunanji misijon med pogani. 11.) Zunanji misijon med naseljenimi Evropejci. 12.) Zidanje bolnišnic in opravila po bolnišnicah, zlasti v inisijonih. 13.1 Duhovne vaje, tridnevnice in devetdnev-nice, zlasti med prostim ljudstvom. Posebno se skerbi za povzdigo božje službe v javnih cerkvah in zasebnih kapelicah. Že v pervih letih si je Don-B»sko izbiral sodelavcev iz števila svojih dečkov, potem ko so postali že duhovni ali pa ko so se naučili v sirotišnicah rokodelstva. To je bil povod „ Pobožne družbe sv. Frančiška Salezija," — naslov pervega oratorija v Torinu. Don Bosko si je taki naslov izbral zato, ker je pri vzgojevanju zbiranih otrok rabil izgled kerščanske ljubezni sv. Frančiška, ktera pi obstaja iz dobrote, ponižnosti in poterpežljivosti, iz tistih čednosti namreč, ki so omogočile svetega Genovskega škofa, da je toliko duš pr.dobil za Jezusa Kristusa. Predno se je njegova duša dne 31. pros. 1S88 vernila k svojemu Stvarniku, je videl Don Bosko. da se njegova dela že razširjajo po K v ropi in Južni Ameriki; Lalija, Francija, španjsko. Angleško. Belgija, Švica in Avstrija — imajo že mnogo salezijan-skih hiš. V južni Ameriki pridigujejo Salezijanr-i sv. evangelij v Patagoniji, na Ognjeni zemlji, v Ekvadorju, v Braziliji, Paragvaju, v argentinski republiki, v Urugvaju. Čileji, na Peruškem. v Venezvoli In Kolumbiji; v severni Ameriki delujejo v Mesiki. V tem ko sr» trudijo z divjaki, vterjujejo tudi vero v sercih kristjanov, s posebnim ozirom na evropejske na selnike. Dva gojenca Don Boskova. katera sta postala škofa. Nj. milosti Cagliero (reci: Kaljiero) in Lasagna (reci: Lasanja — nedavno umeri) stojita na čelu salezijanskih misijonov. »Pobožna salezijanska družba" obsega: duhovne, bogoslovce in brate lajike, in ima mnoge pomočnike (koadjutorje). Salezijancem stoje na strani in pod njih vodstvom „hčere Marije Pomočnice" (ali Don Bo-skove sestre imenovane). Od Don Boska vstanovljen red se je posvetil blaginji mladih deklic, kakor so se Salezijanci dečkom; te sestre vodijo zlasti otročje azile in oskerbovanje v bolnišnicah; v misijonih Don Boskovih jih je zelo veliko. Salezijanski sodelavci so od Previdnosti izvoljeni, ki tvorijo neko versto tretjega reda, ki je bil poterjen od Pija IX in pred vsem posvečen dejanju kerščanske ljubezni. Z naslovom salezijan-skega sodelavca so zvezani neštevilni odpustki in pa brezplačna Salezijanska poročila (Bollettino Salesiano), o čemur je „Danica" že poročevala. „Bollettino4 izhaja tudi v druzih jezikih, po nekoliko v nemškem in izhajal bode sčasom blezo tudi v slovenskem. Ta perijodični časopis se pošlje vsakomur, ki izrazi željo po njem, z veseljem brezplačno; izide najmanj štirikrat na leto (navadno pa vsaki mesec) v italijanskem, frzncoskem. španjskem angleškem in zdaj v nemškem jeziku, v več kakor 120.000 izvodih Iz tega lahko vsak spozna, kdo je Don-Bosko, tudi tisti list, ki je v svoji nevednosti nekako smešil tako zaslužnega moža: osmešil je pa le samega sebe pred Slovenci. Žalostna mu majka! Razgled po svetu. Amerika. rAmerik. Slovenec" naznanja svojim sorojakcm veselo novico, kar tukaj tudi že iz osebnih pisem vemo. da sta namreč naša rojaka čč. gg. M. Š a v s in M i k š bila posvečena v Št. Pavlu 28. grud. in da Mikševa pervomašna slovesnost se je imela versiti v Št. Pavlu, Šavsova pa v Jolietu na novega leta dan. TVga smo tudi v Ljubljani veseli. Za Božič so prejeli slovensko-amerikanski koledar za 1. 1*96. ki je izšel v Novem Jorku. „Am. Slov.44 se zanaša, da se Slovenci v Ameriki ne bodo zgubili med drugimi narodi; č. g P. J. Jeram skuša v Kaliforniji v posebni naselbi zedinovati ondotne Slovence. V Novi Jork je dospel markiz Skripanti in je izročil Msgr. Sattolli-ju pismo, v katerem se mu naznanja. da je iz vojen za kardinala. I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec prosinec (januvan 1890. a) Glavni namen: 14*iflletn'> *tno praznovanje spreobernitve Francoske h kerščanski veri. (Spis od sv. Očeta Leona XIII samega odločen in blagoslovljen.) Božični dan leta 41.6 bil je zelo važen za Francijo; bil je dan njenega spreobernjenja h kerščanstvu. In zgodilo se je tako le. Frankovsko ljudstvo, nemškega pokolenja, ktero je takrat bivalo na severu današnje Francije, bilo je še pogansko. Njegov vladar Klodvik povzdignil ga je s svojimi zmagami, še bolj pa s sprejemom ker-ščanske vere k zgodovinski veljavi. Komaj je postal mladenič, opasali so ga z mečem ter povzdignili na škit kot kralja. Ko se je 1. 493 poročil s sv. Klotildo, burgunško kraljevo hčerjo v Soasonu (Soissons), prišel je tudi kerščanski vpljiv na dvor. Sv. kraljica je resno skerbela za spreobernitev svojega soproga, dolgo, seveda, brez pravega vspeha. Leta 494 rojenega sina dala je kerstiti; kmalu nato ji je sin umeri. Pobožna mati zahvalila se je zato Bogu. rker moja duša ne žaluje," dejala je, .ko vem. da gledajo obličje Božje vsi, ki se s tega sveta ločijo v nedolžnosti." Klodvik pa se je jezil ter rekel: rKo bi bil deček blagoslovljen v imenu mojih bogov, bi še živel; živeti pa ni mc-gel, ker je v imenu vašega Boga kerščen bil." Vendar dovolil je Klodvik tudi svojega druzega sina kerstiti. Ko je pa tudi ta otrok zbolel, jezil se je rekoč: „Umreti mora kakor njegov bratec, ker je-kerščen v imerm vašega Kristusa." Otrok pa ni umeri, temveč ozdravil se je in zdajci prišla je za veliko stisko v vojski z Alemani zmagovita ura milosti tudi za kralja in njegovo ljudstvo. Leta 496 prihrumeli so divji Alemani, derzen in močen nemški narod, v deželo Frankov. Pri Ziilpich-u blizu Bonna, ali kakor drugi hočejo, v El-sasu, ali na Lotrinškem, vnela se je huda vojska med njimi in Klodvikom. V kervavi vojski, ki se je bila ali za zmago, ali pa za popolni poraz, začel je Klodvik tresti se. Kar povzdigne solzne oči proti nebu ter reče: rJezus Kristus, Klotilda vedno govori, da si Sin Božji, da pomagaš stiskanim, ter podeliš zmago tistim, ki v Tebe zaupajo: ponižno Te prosim, pomagaj mi! Ako mi dodeliš sedaj zmago čez te moje sovražnike ter tako spoznam Tvojo moč, ktero je skusilo ljudstvo, ktero v Te veruje, hočem tudi jaz v Tebe verovati, ter se dati kerstiti na Tvoje ime; klical sem namreč svoje bogove, pa so mi odpovedali pravo pomoč. Tebe tedaj kličem na pomoč ter želim v Tebe verovati; poprej pa me reši iz rok neusmiljenih sovražnikov!" — Alemani bili so premagani. Sedaj vidimo pa zmagovitega kralja v Remu (Rheims-u) pri sv. Remigiju, ki ga poJučuje v kerščanski veri. Boji se še nevolje svojpga ljudstva, ko zasliši veseli klic: ..Zapustimo umerljive bogove, milostni kralj, in pripravljeni smo služiti neumerljivemu Bogu. kterega Remig»j oznanuje " Božični dan tega 1. 496 so ceste mesta Rheims a olepšane s pisanimi preprogami, škofovska cerkev preprežena z belimi pregrinjali, svetlo gorijo sveče in duh kadila se vzdiguje: kerstna voda je pripravljena. Tako lepo in veličastno zdi se vse kralju in njegovim Frankom, da menijo, da prebivajo v paradižu. Najprej zahteva kralj sv. kersta in sv. škof mu govori: nPripogni tiho svoj tilnik Sikambrovec (t. j. Frank), spoštuj, kar si do sedaj preganjal; preganjaj kar si do sedaj spoštoval." Tritisoč plemenitih Frankov dalo se je s svojim kraljem vred kerstiti Kerščanski svet se je veselil nad kerstom kralja Klodvika; papež Anastazij II vošil je srečo novoker-ščenim. Za Klcdvika in njegovih naslednikov časa delalo se je z vso gorečnostjo za spreobernjenje celega frankovskega kraljestva. Posebno je sv. škof Re-migij razdjal z znamenji in čudeži žertvenike mali kov. Kralji pa so dajali postave za zatiranje poganstva. Tako pred 1400 leti. In sedanja — Francija? Od leta 1870 dihtf čisto prostozidarska, Cerkvi sovražna stranka, naklepe prekueuhov z 1. 1789. iz-veršiti. Katoliške visoke šole sovražijo; odpravljajo iz očitnih šol in bolnišnic vse verske družbe in bratovščine ; jezuiške šole so pa kar naravnost zaperli. V šolah, ktere vzderžuje deržava. se ne sme učiti veronauk, v šolskih knjigah ne sme se nahajati beseda „Bog"; namen nove šolske postave z 1. 1883 je zatiranje kerščanstva. Kerščanska prisega je pri sodnijah odpravljena, ravno tako tudi očitno posve-čevanje nedelj; duhovni vverščajo se med vojake; ločitev zakona je dovoljena. Najnovejše slavno dejanje brezvestva je davčna postava za popolno iz-stradanje redovnikov. Dobro misleči pa, verna Francija9 Kaj dela ta? Na najvišjem mestu pogorja, ki varuje stari Pariz od severne in vzhodnjo strani, stoji zgradba, ki se iz mesta povsod lahko vidi Ta zgradba, ktero so 1. 1873 pričeli zidati, je cerkev, svetovnoznana •cerkev Jezusovega Seica na Montmartru Ko so jo začeli zidati, ponudila se je blaga francoska gospa pariškemu nadškofu, kardinalu Guibert-u, da poplača vse stroške, proračunane na 2o milijonov frankov. Cerkveni služabnik pa ji je odgovoril: „To je nemogoče, gospa, ohranite svoj denar. Naše delo zgubilo bi svoj značaj; ne bilo bi več nacijonalno." In tako je res! Cerkev Jezusovega Serca na Montmartru je skupna obljuba vse verne Francije. Že kralja Lju-dovika XIV. je 1. 1689 bi. Margareta Marija Alakoška šnjo Xa3e lj. Gospo in svetnikov. — Dijak se priporoča v molitev k naši ljubi Gospej presv. Serca, sv. Jožefa in sv. Antonu za dober vspeh. (Za Don-Bjskov misijon 50 kr.) — Skrben oče priporočuje svojega lahko-mišljenega sina v molitev, da bi bil dveh neprijetnosti rešen in obvarovan. — Zahvale. Hvala Bogu. zato ker smo bili uslišani v važni zadevi na priprošnjo Marije preč Device, sv. Jožefa in sv. Antona, ter se še nadalje priporočamo tem velikim priprošnjikom. posebno za milost stanovitnosti v dobrem. (1 gld. za popravo Frančiškanske cerkve v Ljubljani.) — lz Idrije K. B. Naredila se mi je bila na obrazu rana. ktera mi je zabela delati veliko pcejrla ico Če se je malo zacelila, se je kmalu po-vermla v tem večji meri. Ker mi niso zdravila ni«* pomagala, zatekel sem se v molitvi k sv. Antonu Padovanskemu. sv. Valentinu, prečisti Devici Mariji in nje ženinu sv. Jožefu z obljubo, da se hočem v slučaju uslišanja javno zahvaliti v »Zg. Danici*. Kmalu sem se prepričal, da ti zdravniki veliko bolje in lntrej«- pomagajo, kakor vsi zemeljski zdravniki. Bana se je hitro začela celiti in se ni nič več odperla. kar naravnost pripisujem mogočni pri-prošnji omenjenih svetnikov. Badi tega zveršujem s tem storjeno obljubo in izrekam najpriserčnejšo zalivalo sv. Antonu Padovan-skemu, sv. Valentinu, preč. Devici Mariji in sv Jožefu z željo, da bi se ljudje v boleznih in drugih nadlogah pogosteje zatekali k nebeškim priprošnjikom. — I* Listek za raznoterosti. V grod sv. Frančiška Šaleškega, 211. ja-nuvarija t. 1. bodo obhajali salezijanski sotrud-niki ali sodelavci letos pervikrat svoj praznik tudi v Ljubljani. Obhajala se bode slovesnost v cerkvi s slovesno sv. maso in govorom, in nato bo prav zanimivo očitno zborovanje v Ton hali, na Kongresnem tergu, kjer se bo veliko zanimivega in lepega slišalo o Don-Bosku in njegovih prekoristnih napravah. Ljubljana, IG. jan. Prav posebno lepa slovesnost je bila danes v tihih prostorih tukajšnjega uršulin-skega samostana. V imenu prevzvišenega knezoškofa je izročil cerkveni vodja pri uršulinkah, vč. g. Valentin Eržen, zlati križec s krono bivši prednici, č. g. M. Antoniji Murgelj. Notranja in vnanja šola ter čč. gg. uršulinke so tekmovale, kako bi o slavnostni priliki pokazale svojo hvaležnost in vdanost dolgoletni voditeljici uršulinskih šol in samostana. Verstili so se govori in deklamacije, slavnost je po-vikševalo ubrano petje in doveršena godba, nad vse mične pa so bile srečno odbrane žive podobe IJubljana. Potres precej močen je bil i4. t. m. okoli poli dveh po noči, ki se je bil ponovil proti jutru. — Umeri je v duhovski bolnišnici v. č. župnik J. Snak iz Poreške škofije. Bog mu daj večni mir! Maribor, č. gosp. kapi. Er. Bergle s gre v začasni pokoj. — Umeri je č. gosp. Jož. Hajšek, duh. v pok. R. I. P. f,Priinor®ki Liet", zares vse hvale vreden, letos izhaja 1., 10. in 20. dne vsakega mesca in naročnina za celo leto znaša 1 gl. 30 kr., za pol leta C»5 kr. (za ubožniše naročnike 1 gld. na leto). Pošilja se naročnina z napisom: Opravništvo „Primorskega Listatt, Gorica. Nunske ulice št 10. Ta list prav ob kratkem pripoveduje glavne do-godbe. n. pr : — Na Ogerskem delajo ob novem letu račune. Čujte, kaj so izračunih! Leta 1870 so znašali deržavni stroški 154 milijonov gld., leta 1895 pa že celih 421 milijonov Tedaj v 25 letih skoro trikrat več! Tako gospodarijo povsod — liberalci in judje* — V Belgiji je umeri glavar ondotnih prostozidarjev Frre Orban. Nekai časa se mu je smehljala sreča, bil je pervi minister in terl katol. Cerkev, kar se je dalo: pa katoličani so se zdramili in Orban je moral še pred smertjo gledati, da je Bog res mo-gočniši. kakr.r postozidarski Lucifer. — Sv. Oče papež Leon XIII povabili bedo te dni še slovesniše vse Jutrove k edinosti zveličavne (Vrkve. Da bi vender poslušali glas dobrega Pastirja' Ne kolni! — V Rajbeljnu je na božični praznik, nagloma umeri kerčmar. Prejšnji dan še je silno gerdo klel med tovariši. Klel je Boga. božični praznik zlasti pa božičnico in vse božične priprave in šege. Ali glejte! na božični praznik se čuti nekoliko slabega; vleže se na posteljo in kmalu na to zadene ga kap (mertvoud). Ali je to navaden slučai, ali kazen božja. Bog ve. Vender eno bi svetoval. Ako verješ. da je Bog, tedaj ne kolni; če pa verješ, da ga ni, tedaj čemu se zadiraš v Boga? (Prim. L). Ex S. Poenitentiaria. Statuta societatum operariorum — Subscriptus Fpiscu^us iNeccastren, ad pedes ^anetitatis Vestrae provolutus. S. V. humillime rogat, ut sequer<5 dubium sol vere dignetur: Existunt in hac Dioecesi nonnullae opificum societates a Gubernio recognitae, quarum Statuta ab Ecclesiastica Potestate haud adprobata fuere. Nune vero, ad finem ut earum vexilla, nationalibus colo-ribus intexta. benedici possint, praefata Statuta, in quibus etsi nil contra Religionem et bonos moreš notetur rensura dignum, nullum tamen de Deo ac de Chatholi< a Fide invenitur verbum, Ordinario loci pro adpr«>batione detVrunt. Ho«- in rasu. potest ne Ordinarius. et quibus sub ronditionibus. huiusmodi statuta adprobare? Neocastri die 4 Junii 18**3. Humillimus et Addi<*tiss Dominicus Ma Valensis Epus. Sacra Poenitentiaria. mature consideratis expo-sitis. Ven in Christo I*atri Epo Or.i respondet: Cum iu.\ta exposita nihil saeri ac religiosi habeatur in statutis. idein Epus abstineat ab eis adprobandis. Datum Romae in Sacra Poenitentiaria die 14 Junii 1VJ4. X. A vera rdi ns S. P. Feg. A. C.us Martini R. P. Secr ius. < C. Ep. Terg. Just.j Dobrotni darovi. Za dijaško mizo: Č. g. župnik Anton Jamnik 4 gld. — Č. g. kapi. Anton Oblak 6 gld. — J. C. 30 kr. — Nekdo po č. g-župniku J. Saželjnu 1 gld. — G. Andrej Vehovec 1 gld — Neka pobožna družina 25 gld. — Neimenovana >za kruhe sv Antona* 1 krono. — BI gdč. M. Pfefrerjeva 0 kron. — Č. g. Val. Bernard 2 «rld. 40 kr. (Intenc. oddane ) — «Za kruhe sv. Antona Padov.» J. S. 1 gld. — ('.. g. Jos. Marko Tvrdkovič v Sarajevu 1 gld. — Č g. dub. pastir J. Dernovšek 2 gld. — Čast gosp. župnik Ant Lusin 3 gld. — V. čast. gosp. zlatomašnik Fr. Vohinec 1 gld. Za sv. Detinstro: C. g župnik Fr Jereb 5 gld. — Iz Škotje Loke 35 gld. po č. g. Fr. BI. — Z Dražgoš č. g. Fr. Nadšipkar 1 irld. 22 kr. — Nežka 'Kukmanova 1 gld. 25 kr. — Johana I le 50 kr. — Iz Vipavskega 50 kr. — Gosp. S. z blagima tovaršema 7 gld. — šolske sestre v Bepnjah. 15 gld. — Jerica Pečnik 2o kr. — Dve osebi 50 k r Z» ]«tšk(Mlrane r*W j>otrtva: Č g. župnik P. Božič 1 gld. Zr/ fHM/ortlce r Ambru-u: Č g. župnik Ant. Lušin 2 gld. Snbirle ur. .7. Kraljev dan. Po preč. g. dekanu A Drob-niču: Smarija 36 uld. za Afriko. in Polica 19 gld. Za pogorelce v Ambrusu Smarija 35 gld — Za Afrikanske misijone: Č. g. M. Poljak 4 gld. 50 kr. Zn noro cerker sv. Jož t/a v Ljubljani: Gospdč. M Pfefrer-jeva 20 gld. Za Ihtolj»ba: Č. ». župnik Ani. Jamnik 1 »M. Za o/imro »bočnih ctrktr: Po čč. gg. Uršul inarcah v Ljubljani 4-kana . «Za afnkan>ke misijone iz Zaliloga* naj se pri «gld.» ničla izbrise — G. S—r v. Vip in Ter. Saj. v Motn.: Naznanili založništvu in se bo vravnalo — G. župn. v Podi.: Intenc. oddane. Ostanek, ker niste nič zaznamnjali. smo odmenili za dijake. ako je prav - Vr. Odgovorni vrednik: Lika Jeraa. — Tiskaiji in saloimiki Jtief Rlaniktri aaslediiki v Ljubljani.