Zaradi novoletnih praznikov Primorski dnevnik v torek, 1. januarja 2008, ne bo izšel. Naslednja številka dnevnika bo tako med bralci 2. januarja 2008. Primorski NEDELJA, 30. DECEMBRA 2007 Št. 307 (19.090) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Zgodba v i v o cudezu malega naroda Martin Brecelj Z novim letom bo Slovenija po načelu rotacije prevzela predsedstvo Evropske unije. Slovenska vlada bo tako pol leta vodila zasedanja Evropskega sveta in posameznih sestavov Sveta EU, predstavljala bo delo Sveta EU pred Evropskim parlamentom in drugimi evropskimi institucijami ter zastopala unijo v odnosu do tretjih držav in mednarodnih organizacij. Slovenija je medtem že objavila program predsedovanja. V svojem polletju si bo posebno prizadevala za institucionalno utrditev povezave s spodbujanjem in nadzorovanjem procesa ratifikacije pravkar sklenjene Lizbonske pogodbe; vodila bo priprave na nadaljnjo širitev povezave zlasti na območju zahodnega Balkana, pri čemer se bo neizogibno spopadla z gordij-skim vozlom bodočega statusa Kosova; skrbela bo za poživitev evropskega gospodarstva v okviru t.i. Lizbonske strategije; vodila bo izvajanje energetsko-pod-nebnega paketa, s katerim naj bi EU postala vodilna oblikovalka trajnostnega razvoja na svetovni ravni; sistematično bo spodbujala medkulturni dialog znotraj EU in na širši mednarodni ravni. Ob tem bo kot predsedujoča EU kajpak neposredno vpletena v vsa pomembnejša dogajanja na svetovnem prizorišču. Za Ljubljano bo vse to predstavljalo izredno odgovornost in preizkušnjo, pa tudi izredno priznanje. Konec koncev bo državica z borima dvema milijonoma duš vodila zvezo 27 držav, ki skupaj štejejo 490 milijonov prebivalcev in predstavljajo enega najpomembnejših »globalnih akterjev«. Povrh je to državica, ki še pred dobrimi tremi leti ni bila v EU, pred dobrimi 16 leti pa niti na političnem zemljevidu. Slovenci smo se pač le z zamikom lahko razvili iz podložne anonimnosti v moderen narod, in to z velikimi težavami, saj smo morali premagati mnoge ovire ter večkrat nerazumevanje in nasprotovanje sosednjih narodov, pri čemer smo kar nekajkrat tvegali narodno smrt... Ni čudno torej, da ob prevzemanju predsedstva EU mnogi gledajo na Slovenijo z neprikritim občudovanjem. Bolj kot zgodbo o uspehu naj bi Slovenci poosebljali zgodbo o čudežu malega naroda. Mogoče je to tudi trenutek, ko si Slovenci smemo privoščiti nekaj tistega zadovoljstva sami s seboj, s katerim praviloma tako skoparimo. Saj, ljudje smo konec koncev tudi to, kar drugi v nas vidijo. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) PAKISTAN - Vlada predsednika Mušarafa krivi Al Kaido, ki pa zanika vpletenost Umor Butove vse bolj zagoneten Privrženci nekdanje premierke ne sprejemajo vladne razlage GORIŠKA BRDA - Spominska plošča za Mirka Brezavščka Bil je najmlajša žrtev Pri svojih trinajstih letih se je včlanil v dijaško protifašistično društvo Črni bratje v Gorici GORIŠKA BRDA - Z odkritjem spominske plošče v Gornjem Cero-vem so se Brici včeraj poklonili spominu 13-letnega Mirka Brezavščka. Bil je član dijaškega protifašistične- ga društva Črni bratje v Gorici in najmlajša žrtev fašističnega nasilja v Evropi pred drugo svetovno vojno. Slovesnosti so se ob množici ljudi udeležili sorodniki članov Črnih bra- tov, predstavniki društva TIGR, briški žu pan Franc Mu žič in slo ven ski minister za kulturo Vasko Simoni-ti. Na 12. strani ISLAMABAD - Pakistansko notranje ministrstvo je ob polemikah glede uradnega poročila o smrti opozicijske voditeljice Benazir Buto, po katerem naj bi v četrtkovem atentatu umrla zaradi udarca v glavo in ne zaradi strelov, kar njeni privrženci zavračajo, zagotovilo, daje vlada povedala resnico. Oblasti so odgovornost za napad pripisale Al Kaidi, kar pa je ta zanikala. Pakistan je po atentatu na Butovo zajel val nemirov, ki je poleg izgube človeških življenj povzročil tudi več deset milijonov dolarjev gospodarske škode. Pakistanska volilna komisija bo na jutrišnji seji ocenila vpliv nasilja na parlamentarne volitve. Na 16. strani Pogovor z rektorjem primorske univerze Radom Bohincem Na 2. strani Trst: župani okoliških občin o letu 2007 Na 3. strani RJI • I v v. | v | • • Mozaik voščil, želja in pričakovanj ob vstopu v leto 2008 Na 5. strani Končno spet po stari poti na Kostanjevico Na 10. strani Goriška občinska uprava napoveduje priselitev fakultete za arhitekturo Na 11. strani TRST - Politika Rosatov obračun TRST - Podtajnik pri italijanskem notranjem ministrstvu Ettore Rosato je na včerajšnji tiskovni konferenci v Trstu, na kateri je podal obračun iztekajočega se leta, izrazil prepričanje, da je vlada prispevala k oblikovanju razvojne poti, ki so jo začrtale Dežela Furlanija-Julijska krajina in krajevne uprave, pri čemer je poudaril pomen sodelovanja med institucijami. Z vstopom Slovenije v schengensko območje in padcem meje pa FJK doživlja poseben trenutek, saj sodelovanje s Slovenijo vodi v razvoj tega območja. Na 3. strani 2 Nedelja, 30. decembra 2007 ALPE-JADRAN / NAŠ POGOVOR - Rado Bohinc, novoizvoljeni rektor Univerze na Primorskem Študentom štipendije in potencialne delodajalce Sodelovanja s tržaško univerzo bi lahko bilo veliko več - Pritegniti tuje študente KOPER - Univerza na Primorskem (UP) je pred slabim mesecem dobila novega rektorja. Dr. Luciji Čok, kije UP vodila od njene ustanovitve, je nasledil dr. Rado Bohinc (na arhivskem posnetku), v javnosti znan kot pravnik, še bolj pa kot nekdanji minister za notranje zadeve RS. V petih letih obstoja se je UP razvila z izredno hitrostjo, za kar ima zagotovo največjo zaslugo ravno prejšnja rektorica, ki je svoje delo opravljala pionirsko in dosledno, včasih tudi svojeglavo. Rezultati pa so konkretni in opazni: UP je danes mlada univerza, ki si lahko dovoli veliko mero svobode v ponudbi študijskih vsebin; šest fakultet članic in uspešno znanstveno-raziskovalno središče se nenehno širijo in kvalitetno razvijajo, predvsem pa vsako leto beležijo višje število študentov in raziskovalcev, ki so v kratkem obdobju že spremenili podobo slovenske obale. Vse to je sicer imelo tudi svojo ceno - današnjo visoko zadolžitev UP, ki pa naj ne bi ovirala dela novega rektorja. Ta ima na začetku svojega mandata namreč jasne cilje. Takoj po prevzemu rektorske funkcije ste sklicali novinarsko konferenco, katere tema je bilo finančno stanje UP. So dolgovi univerze vaša največja skrb? Razrešitev finančnega stanja univerze je zagotovo prioriteta, ni pa edina moja skrb. V kratkem bomo pripravili poročilo za leto 2007, program univerze in finančni načrt. Kar zadeva prispevke članic UP pa smo začeli delo na novem modelu financiranja univerze. Lahko torej pričakujemo novosti na tem področju? Bo delo članic slonelo na njihovem financiranju? Na ravni vlade je v pripravi nova uredba financiranja visokega šolstva in ta uredba bo, tako upam, zagotovila stabilno, predvidljivo in zanesljivo financiranje univerz. Na podlagi te uredbe bomo uredili notranja finančna razmerja tudi pri nas. Gre za to, kolikšen del sredstev, ki jih fakultete pridobijo za razvijanje študijske in raziskovalne dejavnosti, odstopijo za delovanje rekto-rata. Predpogoj za delovanje rektorata in delovanja UP kot celote je seveda stabilnost financiranja, preglednost in jasnost okoli tega, kolikšen del stroškov je za financiranje rektorata. Vaš cilj je torej tesno sodelovanje med članicami UP? To vsekakor. Sem človek konsenza, zato si bom prizadeval, da bodo naši dogovori sad sporazuma, argumentacije in dialoga. Ne bomo jih dosegali s preglasovanjem. Javnost zanima, kako se bo UP razvijala v vašem mandatu. So na obzorju nove študijske smeri ali celo fakultete? Moj namen je, da UP razširi svoj tržni delež v slovenskem visokošolskem prostoru in da poveča število programov, število članic in seveda študentov. Študijske programe je treba permanentno prenavljati in privlačni moramo biti za študente, ki zelo pozorno spremljajo trg dela in razvoj tehnologij. Naša odgovornost je, da posodabljamo študijske programe. Nedvomno bodo stekli razgovori glede morebitnih novih članic, ki bi nastale iz širših izobraževalnih jeder v območju Primorske, in tudi širše. Veliko diplomantov, predvsem humanistov, ne najde zaposlitve. Koliko je torej nastanek novih smeri in fakultet odvisen od povpraševanja na delovnem trgu oziroma kolikšna je povezanost z lokalnim in primorskim gospodarstvom? Če je odgovornost ustanovitelja, se pravi države, zagotavljanje stabilnega financiranja in razvoja javnih univerz, je odgovornost javne univerze oblikovanje in aktualiziranje študijskih programov. Ta odgovornost sovpada z njenim avtonomnim položajem. Nujno je seveda povezovanje z uporabniki znanj, okoljem, gospodarstvom in zagotavljanje mehanizmov vplivanja bodočih delodajalcev naših študentov, na znanja, ki jih bodo naši študenti pridobili. Pri teh mehanizmih vplivanja so vse univerze nekoliko premalo učinkovite. Za UP imam v mislih štipendijski sklad, v katerega naj bi vlagali tisti delodajalci, ki bi radi iz vrst UP pridobili kader takega profila, ki ustreza njihovim potrebam. Na drugi strani od tega sklada pričakujemo, da organizira relevantno in strokovno informacijo o tem, kateri in kakšni diplomanti so na voljo. To dvoje, vzpostavitev informacij o ponudbi in o povpraševanju je orodje, ki konkretno prispeva k stalnemu gospodarskemu prilagajanju vsebin študijskih programov. Na tak način univerze uspešno konkurirajo z drugimi na pritegnitvi novih študentov. Študent, ki pridobi na eni strani zanimiv in zaposljiv program, na drugi strani pa štipendijo, bo prej izbral eno univerzo kot drugo. Tako bomo lahko povečali svoj tržni delež. Sodelovanje z okoljem, torej. Kaj pa sodelovanje z bližnjima univerzama v Trstu in Novi Gorici? Študijske smeri se podvajajo in smo še vedno pri konkurenci. Sodelovanje že obstaja in je dobrodošlo. Lahko pa bi ga bilo še veliko več. Nedavno tega sem se udeležil slavnostne akademije ob začetku akademskega leta v Trstu, šlo je za prvo uradno srečanje z vodstvom ene izmed več kot 20 tujih partnerskih univerz. Letos je stekel nov skupni magistrski program s tržaško univerzo, sodelujemo tudi s tržaškim inštitutom za kineziologijo, obstaja medsebojno obveščanje v zvezi s projekti, prirejamo skupne poletne šole. Usklajevanje in konkurenca sta koristni, čeprav je v tem trenutku več konkurence kot usklajevanja. Zagotovo sta potrebna oblikovanje skupnih programov in sodelovanje med profesorji, da lahko dosežemo si-nergične učinke na tem področju. To pa ne sme pomeniti, da v celoti odpravimo konkurenco, ki je zdrava in dobra. Izjavili ste, da mora UP postati zanimiva tudi za tuje študente. Na katere ste mislili, tiste na izmenjavi ali na tiste, ki bi sem prišli na dodiplomski študij? Študentov iz Hrvaške je v Trstu kar veliko, tu pa jih skoraj ni ... Nisem mislil samo na študente na izmenjavi, čeprav smo na tem področju že dosegli zanimive številke. Mislil sem tudi na študente, ki niso iz Slovenije, so pa iz tega območja ali pa tudi od kod drugod, na tiste, ki ugotovijo, da so študijske smeri na UP zanimive in bi se odločili za študij na Obali. Tu pa ne bo šlo brez razrešitve problema jezika. Če hočemo doseči internacionalizacijo v vsebinah bomo morali programe v celoti ponujati tudi v kakšnem drugem jeziku. Bo torej za to, da bo UP zanimiva za čim večje število študentov, treba uvesti študijske programe v angleščini? Da, a ne samo to. Treba bo ponujati štipendijo in nato še potencialnega delodajalca. Ne smemo pa pozabiti na bivalne pogoje in na investicijo v študentske domove, ki bodo zagotovo prispevali k še večji privlačnosti. Ko sva že pri tem, kako daleč sta kampus v Izoli in študentski dom v Kopru? To ni tako daleč. Obstajajo pogoji, da se eden od domov začne graditi v naslednjem letu, vse pa je odvisno od tega, koliko bodo kooperativne državne oblasti v zvezi z našim investicijskim načrtom do leta 2011, in od interesa lokalnih oblasti. Dogovori tečejo že nekaj časa, rad pa bi, da jih čim prej zaključimo in da pride do odločitve: ali imamo ali nimamo. V drugem primeru bomo lokacijo iskali v drugi občini. Vaša želja je, da se UP povzpne na lestvici najboljših univerz na svetu. Danes nobena od slovenskih univerz ni na lestvici najboljših 500... V akademskem svetu so te lestvice kontroverzne in kritizirane, so pa tudi najbolj prestižne. Menim, da je mednarodni kriterij, ki jih del akademske skupnosti sprejema, lahko merilo tudi za nas. Vsekakor bomo spremljali pomik UP na teh lestvicah. Dogovorili smo se, da bomo vzpostavili informacijski podsistem, tako da bo lahko v oporo sprotnemu spremljanju kriterijev teh mednarodnih kakovostnih lestvic - na tak način bomo lahko ugotovili, ali dosegamo nove kriterije ali ne. Tako bomo spodbujali članice, profesorje in raziskovalce, da svoje delo usmerijo v izpolnjevanje teh kriterijev. Cilj univerze in posameznih raziskovalcev je isti: vzpon na lestvici. Ta pa je le eden od kriterijev, obdržali bomo seveda tudi svoj evalvacijski sistem sprotnega ocenjevanja kakovosti. Mitja Tretjak KOROŠKA V novo leto z nerešenimi vprašanji CELOVEC - Kot vsa leta poprej Koroška stopa tudi v leto 2008 z bremenom, da zvezna in deželna politika še vedno nista razrešili vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel. »Od nove velike koalicije socialdemokratov in ljudske stranke smo pričakovali rešitev tega vprašanja v smislu razsodb ustavnega sodišča, toda žal tega ni storila. Tako ob izteku leta 2007 ostaja grenak priokus, da se tudi tokrat ni kaj premaknilo,« je ugotovil predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Matevž Grilc. Na nerešeno vprašanje dvojezične topografije na južnem Koroškem sta seveda opozorila tudi predsednika Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm ter predsednik skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernard Sadovnik. Grilc j e ob izteku leta 2007 še poudaril, da se je za slovensko manjšino končalo kot vsa leta poprej: decembra je namreč ustavno sodišče spet razsodilo o pritožbah glede dvojezičnih tabel in ugotovilo, da je stanje slej ko prej protiustavno. Letos je šlo za Haiderjevo, za manjšino ponižujočo dodatno tablico s slovensko oznako za Žvabek. Predsednik NSKS pa je tudi opozoril, daje manjšina tudi letos, ko je bil na mizi Gu-senbauerjev predlog, šla do skrajno možnega kompromisa, ki ga pa je na koncu onemogočil koroški deželni glavar Haider. Predsednik ZSO Marjan Sturm pa je vprašanje dvojezične topografije označil za »žaloigro« in pri tem opozoril, da »vodilni deželni politik«, torej Haider, »zavestno krši norme pravne države, saj si od tega obeta pri naslednjih deželnozborskih volitvah politično korist«. Ob očitni nemoči avstrijske zvezne vlade, ki se ne upa odločno nastopati proti Hai-derju, Sturm svari pred »kolektivno depresijo« in pri tem opozarja, da so tudi drugi, bolj pozitivni primeri, ki dajejo le upanje za bodočnost. Predsednik SKS Bernard Sadovnik pa je v svojem pogledu na novo leto 2008 menil, da za »prerekanja naj ne bi bilo ne potrebe, ne časa« in da se v »oblastniške boje znotraj manjšine ne namerava vključevati«. Pri tem pa je opozoril, da ima manjšina pravico do pluralne organiziranosti, ki jo zagotavlja tudi sedmi člen Avstrijske državne pogodbe. Sadovnik je ob tem povzal vse politične dejavnike koroških Slovencev, naj si prizadevajo za vsebinsko usklajevanje pri pomembnih vprašanjih narodne skupnosti. Ivan Lukan SLOVENCI V ITALIJI - Srečanje vodstev SKGZ in SSO ob koncu leta 2007 Leto pozitivnih premikov Slovenci v Italiji imamo zdaj zakonsko osnovo, ki jo je treba čimbolje izkoristiti - Posebna pozornost skrbi za jezik TRST - Leto 2007 je bilo za slovensko narodno skupnost v Italiji leto pozitivnih premikov. Tako menita vodstvi krovnih organizacij Slovenske kulturno-go-spodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij, ki sta se na čelu s predsednikoma Rudijem Pavšičem in Dragom Štoko pred božičnimi prazniki srečali na sedežu SKGZ v Trstu. Slovenci v Italiji imamo trenutno kar tri zakonske osnove za naš obstoj in razvoj (zakon št. 482/1999, zakon št. 38/2001 in letos izglasovani deželni zaščitni zakon), katerim je treba dodati še v Sloveniji sprejet zakon o Slovencih zunaj meja Republike Slovenije. Pomembno je predvsem dejstvo, da sta tako rimska kot deželna vlada pokazali veliko občutljivost do manjšinskih vprašanj in da je nova sestava paritetnega odbora začela nemoteno delovati in uresničevati zaščitna določila. Na finančnem področju sta krovni organizaciji pozdravili povišanje sredstev za manjšino, ki ga vsebuje nedavno sprejeti italijanski finančni zakon, čeprav to ne krije vseh potreb in bi morala večjo finančno pozornost izkazovati tudi Dežela FJK. Vsekakor pa zagotovitev primerne zakonske osnove manjšini zdaj narekuje, da jo čimbolje izkoristi ter da poišče najustreznejše poti za uveljavitev zakonskih določil. Po seb no po zor nost sta vod stvi SKGZ in SSO na me ni li skrbi za slo ven ski je zik in za nje go vo uve - Vodstvi SKGZ in SSO pozitivno ocenjujeta dogajanje v iztekajočem se letu ljavitev tako znotraj naše skupnosti kot tudi v stikih z javnostjo. V tem smislu sta krovni organizaciji poudarili potrebo, da se čimveč pripadnikov manjšine posluži možnosti, da dobijo dvojezične osebne izkaznice in da z javnimi upravami na najvišji možni ravni komunicirajo v slovenskem jeziku. Drugače bosta o tem vprašanju SKGZ in SSO bolj poglobljeno razpravljali v začetku novega leta. Na seji vodstev krovnih organizacij pa so z velikim zadovoljstvom pozdravili zgodovinsko odpravo meja med Slovenijo in Italijo ter dejstvo, da bo Slovenija v prvem semestru novega leta predsedovala EU. Prav tako je bilo poudarjeno dobro sodelovanje s predstavniki italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem. od leta 1904 GOSTILNA VALERIA odprti vsak dan od 11.00 do 22.00 Dunajska cesta 52 • 34151 Opčine tel. 040 211 204 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it 3 Nedelja, 30. decembra 2007 APrimorski ~ dnevnik TRST / POLITIKA - Obračun podtajnika za notranje zadeve Rosato: Vlada podprla pot FJK in krajevnih uprav O sredstvih Inps bo odločal parlament - Sodelovanje s Slovenijo vodi v razvoj Italijanska vlada je prispevala k oblikovanju razvojne poti, ki so jo začrtale Dežela Furlanija-Julijska krajina in krajevne uprave, kar dokazujejo tudi protokoli, ki sta jih podpisala premier Romano Prodi in predsednik deželne vlade FJK Riccardo Illy. V to je prepričan podtaj-nik pri italijanskem notranjem ministrstvu Ettore Rosato, kije na včerajšnji dopoldanski tiskovni konferenci v kavarni Tommaseo v Trstu podal obračun opravljenega dela ob koncu leta. Slednji je pozitiven, čeprav je ravno v teh dneh prišlo do zapleta, ker italijanska vlada v odlok o finančnem zakonu ni vključila popravka, ki bi Deželi moral zagotavljati sredstva, ki iz FJK prihajajo v blagajno pokojninskega zavoda Inps. Priliv v višini nekaj sto milijonov evrov je pred časom Illyju zagotovil sam Prodi, a to ni bilo vključeno v finančni zakon, vendar je Rosato včeraj opozoril, daje FJK namenjenih že 80 milijonov evrov in da je pot postopnega priliva edina možna, o tem vprašanju pa se bo v nadaljevanju ukvarjal parlament. Vsekakor FJK doživlja poseben trenutek, je včeraj dejal podtajnik pri notranjem ministrstvu, ki se je navezal na nedavni padec meje ob vstopu Slovenije v schengensko območje. Prodijeva vlada je namreč veliko sodelovala s Slovenijo, saj je prepričana, daje to pot, ki vodi do razvoja italijanskega severovzhoda, kar je razumel tudi Trst. Za dosego tega je bilo potrebno odstraniti nekaj velikih ovir, prvo od katerih je predstavljalo korektno izvajanje zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji. Rosata vsekakor ne skrbi pretirano možnost, da bi tukajšnja italijanska podjetja preselila svojo proizvodnjo v Slovenijo, saj je prepričan, da se bosta sistema obeh držav kmalu uskladila, vsekakor bi bilo dobro pomisliti na kak ukrep, ki bi podjetnike prepričal, naj ostanejo na svojem teritoriju. Podtajnik Rosato je opozoril tudi na pomen sodelovanja med institucijami kroma Rosato je opozoril tudi na »stalno, podtalno in tiho delo«, ki ga je vlada opravila skupaj z Deželo, krajevnimi upravami in pristaniško oblastjo glede tržaškega pristanišča. Slednje bo postalo zelo pomembno, če se bo znalo spopasti z izzivi, ki so po podtajni-kovih besedah veliko manj kompleksni, kot bi si lahko mislili. Prav tako je med razpravo opozoril na razvojne možnosti letališča v Ronkah, ki bi moralo delovati v strateški sinergiji z letališčem v Benetkah, koristiti pa ga namerava tudi Slovenija v obdobju svojega predsedovanja Evropski uniji. Velika politična perspektiva tako za Italijo kot za FJK pa se odpira z na- stan kom De mo krat ske stran ke, je de -jal Rosato. Gre za pot zvestobe izbiram, s katerimi se je levosredinska koalicija leta 2006 predstavila volivcem, pa tudi za močno reformistično izbiro. Sedanji institucionalni sistem se sooča s težavami in ovirami, ki jih je treba odpraviti. Pri tem sta državi za zgled lahko tudi FJK in Trst, kjer prihaja do konkretnega sodelovanja na institucionalni ravni med Deželo, Pokrajino in Občino Trst, ki omogoča vsem pozitivne korake naprej in ki ga bo treba v prihajajočem letu 2008 še okrepiti. Zato je podtajnik Rosato že predla gal žu pa nu Ro ber tu Di pi az zi, naj skliče omizje institucij. (iž) OKOLIŠKE OBČINE - Ocena Leto 2007 v očeh upraviteljev t Leto 2007 je bilo za okoliške obči ne zah tev no, a tu di us peš no. S šte -vilnimi uspešno zaključenimi deli in projekti, a tudi z mnogimi zastavljenimi načrti, ki čakajo na izvedbo v novem letu. Tako se v očeh županov in upraviteljev okoliških občin kaže iztekajoče se leto. Domala vsi pa so med naj bolj po memb ni mi le toš nji mi do -godki omenili prav zadnjega: padec meje s širitvijo schengenskega območja na Slovenijo. Mirko Sardoč, župan Občine Zgonik: »Leto 2007 bo zapisano v zgodovini naših krajev kot leto, v katerem smo zbrisali mejo. To je po mojem mnenju eden najbolj pomembnih dogodkov zadnjih desetletij. Sedaj bomo morali le zavihati rokave in izkoristiti priložnosti, ki nam jih nova podoba našega skupnega območja ponuja. Za našo občinsko upravo je bilo leto precej zahtevno. Mnogo energije smo vložili v vizijo razvoja kraškega teritorija. Tako smo priredili predavanja, seminarje in srečanja na to temo, predvsem ob občinski razstavi vin z ovrednotenjem domačih pridelkov in priložnosti kmetijskega in turističnega razvoja naših krajev. V ta okvir sta sodila tudi zaključeni čezmejni projekt Kraškega okraja, ki je dal vpogled v prihodnost skupnega razvoja kraškega območja, in pismo o partnerstvu sodelujočih občin. Občina je letos opravila številna javna dela. Svojo pozornost je posvetila predvsem šolskim poslopjem. Ponovno so zaživeli mladinski odseki, ki so sodelovali pri številnih pobudah, kar je zelo pohvalno. Velik uspeh pa je doživela tudi občinska civilna zaščita: novo terensko vozilo pomeni priznanje za trud, ki so ga člani vložili skozi celo leto za varstvo in delo na občinskem ozemlju.« Aleksij Križnimi, župan Občine Re-pentabor: »Za našo občino je bilo leto precej uspešno. Zadnje tedne jo je zaznamoval padec meje. To je bilo res veliko zadoščenje, saj se je občina spet tesneje povezala s svojim naravnim zaledjem. Občinska uprava ni povišala davkov, kar smatram tudi za lep uspeh. Vprašanje tovornega terminala na Fernetičih ostaja sicer še odprto. Občina je pripravljena predati del svojega deleža Pristaniški upravi, da bi le ta prevzela upravljanje terminala. Po novem letu bo o prihodnosti terminala govor na skupnem sestanku delničarjev. Treba bo sprejeti odločitev, saj se koprska Luka na sežanskem terminalu širi, Trst pa zaostaja. Naj omenim, da je prišlo pred dnevi do zamenjave predstavnika občine v upravnem svetu podjetja Terminale di Fernetti. Dosedanjega člana Iva Širco, ki se mu osebno in v imenu uprave iskreno zahvaljujem za opravljeno delo, je zamenjal dr. Casimiro Cibi, dolgoletni občinski tajnik z velikimi izkušnjami, ki bo gotovo dobro zastopal občino v tem organu.« Giorgio Ret, župan Občine De-vin-Nabrežina: »Za našo skupnost je bilo leto 2007 res izjemno, zame, s ponovno izvolitvijo za župana, pa nepozabno. Naši ljudje se sedaj zavedajo, kaj pomeni padec meje. Stik s ko-menskim zaledjem postaja vse bolj naraven, kar sem osebno zaznal v srečanjih in pogovorih z našimi ljudmi in z ljudmi iz sosedne občine. Nikoli ne bom pozabil, kar mi je povedal gospod iz Gor-janskega v noči, ko je bilo meje konec. "Gospod župan, Nabrežina je sedaj naše morje, Komen in Gorjansko pa vaša zemlja!" Za občinsko upravo je bilo tudi sicer leto zelo uspešno. Začela se je prenova hotela Europa, stekla so dela v Se-sljanskem zalivu. Vzpostavili smo tudi tesno sodelovanje z Občino Tržič, kajti raziskava je pokazala, da se več kot 60 odstotkov naših občanov poslužuje raznih uslug - zdravstvenih, skrbstvenih, trgovskih - v tržiški občini.« Maurizio Sigoni, podžupan Občine Dolina: »Leto 2007 je bilo za našo občino zelo pestro, s številnimi uspešnimi projekti, Schengen pa ji je dal prav ob izteku še evropski pridih. Med letošnjimi novostmi naj omenim predvsem uvedbo ločenega zbiranja odpadkov na domu in številna srečanja, ki jih je občinska uprava opravila v luči upravljanja naravnega rezervata Doline Glinščice. Na športnem področju gre podčrtati odprtje prenovljenega nogometnega igrišča in malega igrišča v Dolini. Prav tako pomembne so novosti na socialnem področju z optimalnim ozemeljskim območjem in skupnim osebjem z miljsko občino. Tako bo v Dolini vsak dan prisotna socialna asistentka za vprašanja mladostnikov, ostarelih in uživalcev mamil.« Nerio Nesladek, župan Občine Milje: »Za našo občino je bilo to leto dobro leto. Uredili smo vprašanje osebja, s političnega vidika pa je verjetno najbolj pomembna ureditev službe za odvažanje odpadkov. Z novim podjetjem bomo v treh letih prihranili kaka dva milijona evrov in dosegli kar 70 odstotkov ločeno zbranih odpadkov, kar ni malo. Dosegli smo tudi okvirni dogovor o bonifikaciji onesnaženih območij, pridobili sredstva za ureditev prometa v Zavljah in za prenovo šolskih poslopij. Padec meje in izdaja prve dvojezične osebne izkaznice predstavljata nadaljnji dve svetli točki v letošnjem letu, v prihodnjem pa nas čaka še zaposlitev dvojezičnega osebja.« M.K. 4 Nedelja, 30. decembra 2007 TRST / KNJIGA - Pri založbi E. Antony je izšla monografija o znanem tržaškem harmonikarju Loredana Gec: Denis Novato ali Z nasmehom po notah srca Delo so ob sodelovanju avtorice in harmonikarja predstavili predsinočnjim v sejni dvorani ZKB na Opčinah Lepo število ljudi je predsinočnjim napolnilo prostore sejne dvorane Zadružne kraške banke na Opčinah, v kateri so predstavili najnovejšo knjigo o tržaškem harmonikarju Denisu Novatu, ki jo je napisala Loredana Gec. Knjiga z naslovom Z nasmehom po notah srca je izšla pri založbi E. Antony, njen predstavitveni večer pa je potekal pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev, Občine Dolina, Zadružne kraške banke in podjetja Antony Communications. Kot je v svojem pozdravu povedala napovedovalka večera Mairim Cheber, Denisa Novata v naših krajih ni potrebno posebej predstavljati. Je namreč harmonikar, skladatelj, glasbeni učitelj, poznajo pa ga v Italiji, Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, ZDA in Avstraliji. Rojstvo nove knjige je podobno rojstvu otroka, hkrati pa predstavlja zelo velik izziv. S to mislijo je o svojem delu spregovorila sama avtorica zapisa o Denisu Novatu, Loredana Gec. Knjiga je nastala po pripovedovanju glasbenika, ki gaje tržaška publicistika zapisala, uredila in oblikovala. Svojo dragoceno pomoč je posredoval tudi Saša Martelanc, ki je knjigi zapisal spremno besedo, samega protagonista Denisa Novata pa je spoznal preko njegove pripovedi. Vsebinsko knjigo o Denisu Novato bogatijo spominski spisi tistih, ki glasbenika poznajo že od mladih nog. O glasbeniku iz Krmenke je spregovoril tudi nje- gov dolgoletni prijatelj Jan Leopoli. Poznata se namreč še iz višješolskih let, tedaj se je Novato začel uveljavljati kot harmonikar. Po zaključjku študija pa seje znašel pred življenjsko odločitvijo: naj harmonika ostane samo konjiček ali naj se njej posveti tudi poklicno. Prevladala je druga odločitev. Sam slavljenec pa je v zadregi priznal, da mu je sedeti za mizo pred občinstvom precej nenavadno, saj je pred publiko vedno navajen stopiti s svojim nepogrešljivim glasbenim inštrumentom, frajtonar-co namreč. Za glasbenika pa je odziv publike vselej bistvenega pomena. Uveljavljeni glasbenik mora seveda stalno skrbeti za svojo zunanjo medijsko podobo. Prav zaradi tega je pred kratkim nastala blagovna znamka, ki nosi ime po Denisu Novatu. V rekordnem času je bil pripravljen in tiskan Novatov koledar za leto 2008, prav v naslednjem letu pa čaka glasbenika in njegove managerje veliko dela. Posebna priložnost bo 7. junija naslednje leto, ko bo Denis Novato praznoval svojo dvajsetletnico nategovanja meha, in sicer z velikim koncertom v Domžalah. Predstavitev knjige seveda ni mogla steči brez glasbe iz harmonike. Med posegi posameznih gostov so se zvrstili Novatovi gojenci in zamejstva, Slovenije in Avstrije, slovesnost pa se je zaključila z nastopom slavljen-ca in njegovega tria, kajpada z najbolj izvajano slovensko melodijo v svetu, Avsenikovo polko Na Golici. (P. Š.) Z leve Denis Novato, Loredana Gec in Jan Leopoli kroma OBČINA DEVIN NABREŽINA - Davek na smeti (Tarsu) Retova uprava ne odgovarja na zahteve po dvojezičnih računih in položnicah »Devinsko-nabrežinska občina že brez sramu posluje mimo zakonov in pravilnikov, ki urejajo pravice in dolžnosti občinskih upraviteljev!« Tako ob zaključku leta ugotavlja občinski svetnik liste Skupaj-Insieme Igor Gabrovec, ki kot zadnji primer nesprejemljivega zadržanja Retove uprave navaja afero v zvezi z računi za plačevanje davka na smeti (Tarsu). »Občinska uprava je že pred meseci preko pooblaščenega podjetja Equitalia vsem družinam razposlala pisma z izračunom davka na smeti izključno v italijanskem jeziku in celo s popačenim uradnim nazivom Občine. Poleg tega je uprava marsikateri družini zasolila nepričakovane poviške davka in nove izračune, ki predvidevajo mastna doplačila tudi za pet let nazaj. Pri vsem tem pa gre poudariti, da so izključno enojezični izračuni davka na smeti in spremna pisma v kričečem nasprotju z občinskim pravilnikom, statutom in z veljavno zakonodajo - torej protizakoniti!«, zatr- Igor Gabrovec juje svetnik opozicije Igor Gabrovec. Na svetnikovo vprašanje, kije bilo vročeno županu Retu že pred poldrugim mesecem, ni bilo nobenega odgovora, in to kljub temu, da občinski pravilnik obvezuje občinsko upravo, da na vprašanja svetnikov odgovarja v roku tridesetih dni. »Odgovora ni, pa tudi izredna seja, ki jo je opozicija zahtevala prav zato, da izsili obravnavanje perečih odprtih vprašanj, je odpadla potem, ko so dvorano zapustili vsi svetniki Retove večine,« ugotavlja Gabrovec. Zahtevo po dvojezičnih izračunih davka na smeti so izrazili številni občani, ki so se v tem smislu obrnili neposredno na pooblaščeno podjetje Equitalia. Veliko pa je tudi družin, ki davka preprosto niso še poravnale v pričakovanju na samoumevne dvojezične obrazce. Spričo nesprejemljivega stanja je Gabrovec ponovno pisal županu Retu in podjetju Equitalia, saj je nesprejemljivo, da oboji molče kršijo zakone in odkrito prezirajo pravice in zahteve občanov. Glede dvojezičnosti poslovanja podjetij, ki imajo v zakupu upravljanje javnih storitev, je svetnik liste Skupaj-Insieme posegel tudi pri Acegasu, ki upravlja del devinsko-na-brežinskega vodovodnega omrežja. »Nujno je, da tudi Acegas začne z izdajanjem dvojezičnih dopisov in položnic, drugače pa naj se odpove upravljanju vodnega omrežja in slednje ponovno prepusti Kraškemu vodovodu,« zaključuje svoje sporočilo javnosti svetnik Igor Gabrovec. AVTOBUSI - Urnik Za novo leto so predvidene spremembe 1. JANUAR - Mir Po Trstu bo v torek krenil 20. pohod za mir Prvi dan v letu je že tradicionalno posvečen miru, prav tako tradicionalen pa je tudi mirovniški pohod, ki ga prirejajo v Trstu; ob letošnjem 40. svetovnem dnevu miru bo tako na sporedu njegova dvajseta izvedba. Organizatorji pozivajo vse, ki jim je mir pri srcu, da se v torek, 1. januarja, podajo na grič Sv. Justa. Zbirališče je predvideno pred katedralo ob 16. uri, pohodniki pa bodo nato krenili do Goldonijevega trga in po mestnih ulicah vse do Trga sv. Antona. Tu bodo govorili predstavniki organizatorjev, predvajali pa bodo tudi poziv meniha iz Burme. Ob 18. uri bo v cerkvi Sv. Antona tradicionalna maša za mir, ki jo bo daroval tržaški škof Evgen Ravignani. Pohod, ki želi okrepiti željo po miru in se spomniti vseh dežel, ki trpijo zaradi vojne in terorizma, prirejajo Skupnost sv. Egidija, Odbor za mir, sožitje in solidarnost Danilo Dolci, Katoliška akcija tržaške škofije, Gibanje og-njiščarjev in Omizje miru Furlanije-Ju-lijske krajine. ŽELEZARNA - Kocijančič in Hlacia Kritika dežele Po njunem mmenju je zadnje dovoljenje morda le nova usluga lastniku O sklepu deželne uprave, ki je sprejela tako imenovano »integrirano okoljstveno dovoljenje«, ki škedenjski železarni omogoča nadaljnje obratovanje pod pogojem, da tovarno opremijo s primernimi napravami za zmanjšanje emisij, sta se včeraj kritično izrekla predsednik deželne svetovalske skupine Skp Igor Kocijančič in koordinator komisije za delo Paolo Hlacia. Po njunem mnenju je ukrep docela zgrešen, češ da lastništvo, grupa Lucchini Severstal, v vseh teh letih z dejanji ni pokazalo volje za investicije, ki bi omogočale varstvo okolja in zagotovile zaščito zdravja prebivalcev in delavcev. Grupa Lucchini, ugotavljata Kocijančič in Hlacia, bi se lahko zgledovala pri podjetju Danieli, kije za varstvo okolja vložilo na desetine milijonov evrov. V takšnih pogojih je torej po mnenju Kocijančiča in Hlacie izdaja dovoljenja morda le nova usluga lastništvu, podobno kot pri turinskem Thyssen Kruppu je cilj predvsem največji Igor KocijanCiC dobiček z najmanjšimi stroški vse do končnega zaprtja obrata. Kot edino možnost, da bi v takšnih razmerah dosegli kakšen uspeh in postavili lastnike ob zid, omenjata programski dogovor, v katerem bi jasno navedli vlaganja in posege, ki bi omogočili kompa-tibilnost z okoljem, zaščito zdravja občanov in delavcev ter varnost v obratu. Glede obstanka v deželnem odboru in v večini, pravita še Kocijančič in Hlacia, pa gre za odločitev, ki ne pripada posameznikom, temveč stranki. Kdor se na dan novega leta namerava posluževati avtobusov, mora računati, da bo služba poslovala z omejenim prazničnim urnikom, nekaj prog bodo tudi ukinili, na nekaterih so predvidene tudi spremembe (npr. na progi 3, na progi 27 bodo nekaj voženj iz Milj za Stare Milje preusmerili proti Lazaretu in Sv. Florjanu; na progi A bo odsek Trg Goldo-ni - Ferdinandej - Katinara nespremenjen, odsek Trg Goldoni - C. Elisi bodo ukinili (glej progo D); na progi D bodo vožnje po odseku Trg Goldoni - Ul. Cumano kot običajno, na odseku Trg Goldoni - C. Marzio bodo avtobusi pri odhodu peljali s Trga Goldoni po poti proge 9 do C. Marzia, povratek bo kot običaj no. Prvi in zadnji odhodi na posameznih progah pa so naslednji: Proga 1: pod Skednjem 7.20 - 20.00 (vsakih 20-25'), glavna postaja 7.00 - 20.00. Proga 2: ukinjena. Proga 3: pri odhodu (s Ferlugov) bodo vožnje preusmerili po zgornjem delu Ul. Commerciale, povratek bo kot običajno. Proga 4: V. Carsia 6.40 - 23.45, Trg Oberdan 7.10 - 0.20 (Borzni trg 20.35 -0.15). Proga 5: Trg Perugino 7.20 - 20.00 (zjutraj vsakih 15'), Rojan 7.00 - 19.58 (popoldne vsakih 20'). Proga 6: Trg Gioberti: 7.10 - 20.00 (vsakih 14'), Barkovlje 7.10 - 20.00. Proga 7: ukinjena (glej progo 27). Proga 8: Rojan 7.15 - 23.25 (vsakih 35'), Valmaura 7.15 - 23.55. Proga 9: Trg Gioberti: 7.00 - 19.53 (vsakih 14'), Largo Irneri 7.00 - 20.07. Proga 10: Valmaura 7.15 - 20.15 (zjutraj vsakih 9'), Trg Venezia 7.15 - 20.15 (popoldne vsakih 14'). Proga 11: Ferdinandej 7.20 - 20.00 (vsakih 16'), Borzni trg 7.00 - 20.00. Proga 12: kot običajno. Proga 13: Katinara (bolnišnica) 7.35 - 19.35 (vsakih 30'), Rovte 7.15 - 19.15. Proga 15: Trg Oberdan 7.30 - 20.30 (vsakih 30'), C. Marzio 7.12 - 20.12. Proga 16: Trg Oberdan 7.15 - 20.15 (vsakih 30'), C. Elisi 7.27 - 19.57. Proga 17: Šančilin 7.30 - 19.30 (vsakih 30'), Borzni trg 7.00 - 19.30 (po 19.30 glej progo 4). Proga 18: Ul. Cumano 7.15 - 19.15 (vsakih 40'), Borzni trg 7.00 - 19.40. Proga 19: ukinjena. Proga 20: Milje 6.45 - 24.00 (vsakih 20'), glavna postaja 7.15 - 0.15. Proga 21: Naselje sv. Sergija 7.00 -19.36 (vsakih 20'), glavna postaja 7.00 -19.50 (po 19.50 glej progo 20). Proga 22: Katinara (bolnišnica) 7.00 -19.55 (vsakih 18'), glavna postaja 7.20 -20.00. Proga 24: Sv. Just 8.00 - 19.20 (vsakih 40'), glavna postaja 7.40 - 19.40. Proga 26/: Katinara (bolnišnica) 7.00 - 23.35 (vsakih 20'), Largo Osoppo 7.00 -23.35. Proga 27: Milje 6.55 - 22.10 (Lazaret 8.00 - 19.59), Stare Milje 7.10 - 22.30. Proga 28: Kolonja 7.20 - 20.00 (vsakih 20'), Borzni trg 7.00 - 19.40 (po 20.00 glej progo 30). Proga 29: Trg Goldoni 7.10 - 20.15 (vsakih 10'), pod Skednjem 6.55 - 20.15. Proga 30: glavna postaja 7.00 - 0.30 (vsakih 20'), (Kolonja 20.30 - 0.20), Ul. Loc-chi 7.00 - 24.00. Proga 32: Milje 7.25 - 21.45, Korošci 7.32 - 21.57. Proga 33: Ul. Campanelle 7.20 -19.55 (vsakih 40'), Stara mitnica 7.00 -20.10. Proga 34: Ul. Paisiello 7.40 - 19.33 (vsakih 45'), Stara mitnica 7.20 - 20.00. Proga 35: Lonjer 7.20 - 20.00 (vsakih 20'), Trg Oberdan 7.00 - 20.00. Proga 36: Grljan 7.30 - 20.30 (vsakih 30'), Trg Oberdan 7.00 - 20.00. Proga 37: Katinara (bolnišnica) 7.15 - 20.15 (vsakih 30'), Stara mitnica 6.45 -19.45. Proga 38: Trg Oberdan 6.50 - 22.05 (vsakih 30'), sanatorij 7.10 - 22.30. Proga 39: V. Carsia 8.25 - 22.40, Opčine postaja 7.35 - 22.45, glavna postaja 7.35 - 23.35. Proge 39/, 40, 41, 42: kot običajno. Proga 44: Ribiško naselje 8.11 - 20.51 (vsakih 40'), Nabrežina center 7.17 - 23.29, Trg Oberdan 7.10 - 00.05. Proga 46: kot običajno. Proga 47: Milje 8.25 - 20.10, Rabujez 8.47 - 20.32. Proga 48: Katinara (bolnišnica) 7.30 - 20.30 (vsakih 30'), Stara Mitnica 7.00 -20.00. Proga 49/: kot običajno. Progi 50 in 52: ukinjeni. Proga A: Trg Goldoni 20.30 - 24.00 (vsakih 30'), Ferdinandej 20.45 - 0.15, Ka-tinara 20.30 - 0.25. Proga B: Trg Goldoni 20.30 - 24.00 (vsakih 30), pod Lonjeirjem20.45 - 0.15, Trg Goldoni 20.30- 24.00, Škedenj 20.45 - 0.15. Proga C: Trg Goldoni 21.00 -24.00 (vsakih 60'), Altura 20.35 - 0.20, Trg Goldoni 20.30 - 24.00 (vsakih 30'), Valmaura 20.45 - 23.45, Trg Goldoni 20.30 - 24.00 (vsakih 30'), Barkovlje 20.45 - 0.30. Proga D: Trg Goldoni 20.30 - 23.30 (vsakih 30'), Ul. Cumano 20.45 - 23.45, Trg Goldoni 20.30 - 24.00 (vsakih 30'), C. Marzio 20.45 - 23.15. / TRST Nedelja, 30. decembra 2007 5 NOVO LETO - S kakšnimi željami in pričakovanji vstopamo v 2008? Več strpnosti, resničnosti, energije in ustvarjalnosti Osem tržaških Slovenk in Slovencev vošči bralcem Primorskega dnevnika Le nekaj ur nas še loči od silvestrovega večera, ko se bo staro leto prelilo v novo. Zadnji decembrski dnevi nudijo marsikomu priložnost za obračun o opravljenem delu, prehod v novo leto pa običajno spremljajo tudi najrazličnejše želje, zaobljube, dobri nameni. Nekatere tržaške Slovence smo zato vprašali, kje bodo proslavili novo leto, predvsem pa, kaj pričakujejo od njegovega prihoda: zase in za svet, ki jih obdaja. »Letos se bom takorekoč razpolovil in sil-vestroval delno v šotoru pri Briščikih (kot organizator), delno z družino pri prijateljih (kot mož in oče),« pravi Boris Devetak, voditelj priljubljenega Radioaktivnega vala. »V kateri vlogi se bom najbolj izkazal? »V vlogi orga-nizatorja...kot po navadi,« je že pred časom modrovala moja boljša polovica in sem izredno zadovoljen, da se vsaj enkrat strinjava...« Kaj pa želje in pričakovanja? »Leto 2008 naj bo leto brez želja: največja želja se nam je uresničila, kajti končno smo zadihali brez meja in to nas brezmejno osrečuje. Res je tudi, da se padca meje vsi ne veselijo, vendar ne sekirajmo se in vzemimo na znanje, da so pač... omejeni! Vsekakor... srečno in korajžno v 2008!« Zgodovinarko Marto Verginella smo včeraj zmotili med povratkom s smučanja: njenih počitnic je za letos konec, Silvestrovo pa bo s prijatelji preživela na svojem tržaškem domu. Njena novoletna želja je, »da bi v številnih kontekstih, tako svetovnih kot bolj lokalnih, končno prevladal razum. Realnost je trenutno žal drugačna, pomislimo samo na umor Butove. Očitno je, da je politika v primežu interesov, če pogledamo na italijansko politično sceno pa tudi razumemo, zakaj je tako diskreditirana. Želim si tudi, da bi nam uspelo zaustaviti dizgregacijo in degeneraci-jo družbenega tkiva, predvsem pa več strpnosti.« Marko Sosič,umetniški vodja Slovenskega stalnega gledališča, se je zadnji trenutek odločil, da bo leto 2008 pričakal ob Bohinjskem jezeru. V novem letu si želi predvsem, »da bi bili vsi bolj resnični, čeprav nam ta resničnost vzbuja strah pred drugimi in pred samim seboj«. Ilustratorka Vesna Benedetič bo prehod v novo leto proslavila na svojem domu pri Sv. Jakobu, saj ima bolj kot množična praznovanja rada tista v krogu svoje družine. Ko smo ji včeraj telefonirali, je bila sredi »generalnega čiščenja«, zato je bila, malo za žalo malo zares, njena prva želja, »da bi to nemogoče delo steklo čim hitreje, saj sem napolnila že tri velike črne vreče smeti«. Od novega leta pa pričakuje predvsem, »da bi vsi in tudi jaz sama znala odpraviti meje v glavah in prečkati tiste osebne meje, ki sijih radi postavljamo«. Kaj pa želje ene naših najboljših špor- Praznično vzdušje, mrzlično pričakovanje: do novega leta nas ločita le dva dneva tnic, rolkarke Mateje Bogatec, ki bo jutrišnji večer preživela na večerji s prijatelji? »Upam, da bo prihajajoče leto polno energije in volje do dela, da mi bo prineslo zadoščenje v vsem, kar delam. Na širšem športnem področju pa želim, da bi bilo to leto čistih rezultatov, leto brez dopinga.« Alenka Rebula, avtorica knjižne uspešnice Blagor ženskam, naši skupnosti želi, da bi razvila svojo moč, začutila svojo ustvarjalnost, se pomladila in razmahnila v vseh pogledih. »Kako? Da bi dali več prostora otrokom in doraščajočim (na njihove potrebe radi pozabljamo, nanje se spomnimo predvsem, ko morajo ustvarjati videz številčnosti na naših številnih proslavah in javnih dogodkih). Da bi nadarjenim mladim omogočali, da se uresničujejo v naši sredi, ker jih bomo znali prepoznati in ovrednotiti. Naša prihodnost je odvisna od tega, koliko pogumne ljubezni do življenja bomo zmogli, koliko svežine bo v naših mislih, kako se bomo znali (z nasmehom) posloviti od starih zamer, prerivanja za stolčke in obrabljenih fraz, koliko se bomo pripravljeni učiti od drugih, koliko bomo brali, koliko bomo znali biti skromni in obenem ponosni. Po svojih močeh nameravam vse to uresničevati tudi sama in z veseljem ugotavljam, da je tistih, ki si želijo veselja, sprave in skupnega čutenja vedno več. Karkoli bomo delali z veseljem in upanjem, bo obrodilo. Zakaj bi bili mrke kavke, če smo lahko lastovke? Zato: srečno leto vsem dobrim ljudem, ki si znajo podati roke v vsakdanjem delu za blagodejno ozračje med nami!« Sergij Pahor, predsednik Društva slovenskih izobražencev, bo tudi letošnje silve-strovo preživel v družbi stalnih in zelo tesnih prijateljev. Ob prehodu v novo leto priznava, da je »želja veliko, pričakovanj pa manj: perspektive so v Italiji temne, veselimo pa se tistega, kar je Slovenija dosegla v zadnjih letih. Upam, da bo ob sedanjem predsedovanju njen ugled še dodatno zrasel in da bo to spremenilo odnos, ki ga naši someščani imajo do Slovenije in Slovencev. Seveda ne vemo, kakšni bodo učinki padca meje in če bosta Gorica in Trst znala izkoristiti nove priložnosti. Mane prav gotovo ne bo, upamo pa seveda vedno...« Za konec pa še voščilo, ki nam ga je prof. Miran Košuta, predsednik Slavističnega društva Slovenije, posredoval preko elektronske pošte. »Ker dvatisočosmo ne bo samo evropsko leto medkulturnega dialoga, ampak za nas pisce in sloveniste predvsem čas petstote obletnice rojstva očeta slovenske besede, si pač ne morem kaj, da ne bi bralcem namenil takšno hudo apokrifno, vendar globoko iskreno željo: Vom, vsem dobrim inu slavoljubezhim kerszhenikom, kir v tih slovenskih inu drugih deshelah prebivate, gnado, mir, milost inu vse dobro v novem lejtu Trubarjevem skusi nash Primorski svejstu voszhim. Vash Miran Koshuta P.S. : Moje silvestrovo? Tokrat ga bom preživel v hramu ... , vendar Talijinem: v Ljubljani me namreč čaka ogled dveh predstav in nato peninasta zdravica s prijatelji.«{pd) VELIKI TRG - Jutri Silvestrovo na prostem Tistim, ki želijo prihod novega leta pričakati v mestnem središču, ponuja tržaška občinska uprava tradicionalno sil ves tro va nje na Ve li kem tr gu. V okviru njegovih čudovitih palač bo od 22. ure dalje na spo re du kon cert, ki ga bos ta povezovala in animirala Susanna Huckstep in Stefano Ceiner, bolj znan kot Mr. Ueppa. Na odru, ki bo imel ob li ko zvez de, bo nastopila skupina Magenta Li ve, med tem ko bo do Mon te -fiori C ponudili svojo glasbeno zmes »dis co sam ba«. Predvidene so razne družabne igre in pozdravi predstavnikov oblasti, med občinstvom pa bo do de li li tu di pri -ložnostna darilca. Ob 24. uri bo nebo nad Tržaškim zalivom osvet lil og nje met, po tra di ci o -nalni zdravici pa se bo glasbeni spored nadaljeval. KOROŠCI - Lep koncert MePZ Fran Venturini v cerkvici sv. Barbare Pričarali so božično vzdušje Dogodek je potekal v okviru niza, ki ga prirejajo Slovenci v miljski občini - Zadnji koncert bo 6. januarja 2008 v miljski stolnici V mali cerkvici sv. Barbare pri Korošcih je 18. decembra Mešani pevski zbor Fran Venturini od Domja ustvaril prav lepo sproščeno božično vzdušje. Prisotne je navdušil z nizom božičnih pesmi iz mednarodnega opusa. Začel je z ljudsko pesmijo Adeste fideles, ki je takoj segrela mali prostor, nadaljeval pa je z latinskimi, slovenskimi, italijanskimi, angleškimi, nemškimi in ruskimi skladbami, ki so stopnjevale dobro počutje prisotnih. Prisrčen nastop so sklenili s skladbo Sveta noč, s katero so voščili vsem vesel božič. Zbor, ki je nastal pred enajstimi leti in združuje ljudi slovenske in italijanske narodne skupnosti, prisotne na dolinskem območju, deluje pod okriljem istoimenskega društva, v katerem je v teku leta večkrat nastopal. Od leta 2005 vodi zbor pevovodkinja Cinzia Sancin. Prav pod njeno taktirko so nastopili 13. decembra v bližnjih Žavljah v nabito polni cerkvi. Koncert pri Sveti Barbari je drugi zapovrstjo, ki ga letos v božičnem času organizirajo Slovenci v miljski občini in ki ga ponujajo vsem, ki imajo radi glasbo. Zadnji koncert pred koncem božičnih praznikov bo v nedeljo, 6. januarja 2008, ob 15. uri v miljski stolnici na Trgu Marconi. Nastopila bosta Moška vokalna skupina Lipa iz Bazovice in skupina keltskih harf Girotondo d'arpe. Zamisel za ta nenavaden koncert je imelo Društvo Slovencev miljske občine, ki je želelo pokloniti svojim članom, občanom, prijateljem in simpatizerjem sproščen trenutek, da skupno nazdravijo novemu letu. Koncert je organiziralo društvo v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev, Občino Milje in deželnim združenjem pevskih zborov USCI. (mv) Koncert v čast škofa Evgena Ravignanija Zbor Cappelle Civice bo danes ob 18. uri v stolnici sv. Justa počastil škofa Evgena Ravignanija ob njegovi 75-letnici. Koncert se bo pričel ob 18. uri, nastopila bo sopranistka Marianna Prizzon, ki jo bo spremljal organist Manuel Tomadin. Na sporedu so skladbe Mozarta in Bacha. Jutri ob 18. uri pa bo škof daroval zahvalno bogoslužje in zahvalno pesem. Nastopil bo zbor Cappelle Civice. »Sabovi tedni« Na pobudo kulturnega združenja Alta-marea in tržaške pokrajine ter s prispevkom dežele FJK se nadaljujejo glasbena in kulturna srečanja, poimenovana »Sabovi tedni«. Danes ob 10. uri se bo pričel vodeni obisk pri odkrivanju multikulturnega Trsta Umberta Sabe (zbirališče v Ul. Giulia, pri spomeniku Domenicu Rossettiju). Obisk traja okrog 2 uri, možen je tudi v slovenščini, angleščini in nemščini. Ob 17. uri pa bo v kavarni S. Marco nastopil Leo Zebra-skin Swingin' Quartet. Naslednji vodeni obisk bo 2. januarja, prav tako ob 10. Jutri odprta samo Rižarna Od mestnih muzejev bo jutri, 31. decembra, odprta samo Rižarna. Urnik je običajen (9.00 - 19.00). Negrisinova razstava Glede na veliko zanimanje za antološko razstavo pred 20 leti umrlega miljskega umetnika Giuseppa Negrisina, so predvideni tudi vodeni obiski, in sicer v nedeljah ob 10. in 12. uri. Razstava je v dvorani G. Negrisin na Trgu della Repub-blica 4 in v muzeju v Ul. Roma 9 v Miljah. Razstava bo odprta do 12. januarja, za informacije in rezervacije tel. 0409278632 (od torka do sobote od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, v nedeljah od 10. do 12. ure). Urnik uradov SDGZ Slovensko deželno gospodarsko združenje in podjetje Servis obveščata člane in stranke, da bodo uradi na sedežu v Trstu in v podružnicah v obrtnih conah Dolina in Zgonik zaprti v ponedeljek, 31. decembra 2007, od 13. ure dalje. Kontrole redarjev Mestna policija je v teh dneh zaposlena tudi s pregledovanjem trgovin in stojnic, kjer prodajajo umetne ognje, petarde in druge vragolije, ki jih ljudje kupujejo ob koncu leta. Zaenkrat niso odkrili nič takega, kar ne bi bilo v skladu z zakonom. V kitajskih trgovinah v Tere-zijanski četrti pa so pred nekaj dnevi zaplenili okrog 50 konfekcij božičnih lučk, ki niso bile v skladu z zakonskimi predpisi. Obnova avtobusnih vozovnic za invalide Avtobusne izkaznice, ki zapadejo konec tega meseca in ki so namenjene invalidom, slepim, gluhonemim, deporti-rancem, bodo v Trstu razdeljevali v sredo, 2. januarja 2008 od 9. do 12. ure v uradih ANMIC v Ul. Valdirivo 42, v Ul. Valmaura 59 in na Trgu Vittorio Veneto 4/a. V Miljah bodo izkaznice na razpolago v torek, 15. januarja od 14.00 do 15.30 v središču Millo na Trgu della Re-pubblica, v Devinu-Nabrežini pa 22. januarja od 14.00 do 15.30 v uradu v Naselju sv. Maura 124. Openski tramvaj še v popravilu MePZ Fran Venturini je izvajal spored slovenskih skladb in del v drugih jezikih Pri zamenjavi dotrajanih delov na napravah na tramvajski progi so naleteli na nepredvidene nevšečnosti, ki so se pokazale šele v trenutku, ko so dele razstavili. Ker ne sodijo v industrijsko proizvodnjo, jih morajo naročiti pri specializiranih podjetjih, kar zahteva precej časa. Tako tržaška občinska uprava kot podjetje Trieste Trasporti pa odločno zavračata govorice, češ da progo nameravajo ukiniti. Zaenkrat pa ne morejo napovedati datuma, kdaj bo tramvaj lahko spet vozil. ■ttlSfTiČTTo TEL. 04*427.1*0 Drogerija - Drogheria SEMENARNA Zorn za dorn In nego - casa e persona Prosek/ Prosecco, 140 - ul./ vio S. Nozorio, 3 Tel. 040 2528105 Semenarna -Kmečko orodje - Gnojila -Antiparasitarna sredstva -Cvetlične vaze -Gomolji in rastline na splošno ter sadno drevje Društvena gostilna v Gabrovcu Savina & Anna Gabrovec, 24 Tel. 040 229168 Tipične kraške jedi Vrt - Velika dvorana - Parkirni prostor _Zaprto ob torkih in sredah_ KAVARNA GRUDEN MAKADAM sne di Vallenari L. & C. PROSEK - PROSECCO 1 - Tel. 040 251043 KAVARNA GftllDEtt Sardo Stefano • ZELEZNINA DRUŠTVENA GOSTILNA KONTOVEL • BARVE • GOSPODINJSKE POTREBŠČINE • ORODJE PROSEK 195 Tel. in faks 040 225396 najemnik G.Papucci & C GOSTILNA U LUXA ★BAR ★SLADOLEDI ★POSLOVALNICA T0T0CALCI0 DIRKA TRIS SUPERENALOTTO DOMAČA KUHINJA IN DOMAČE VINO domača kuhinja • ribje specialitete PROSEK 539 TEL. 040 22539 Kontovel 152 - Tel. 040225168 MESNICA DA FUFO PEKARNA DAVORIN STAREC Igrate lahko tudi ob NEDELJAH ZJUTRAJ PROSEK 140-Tel. 040/225286 5VE2E MESO IN SPECTALITETE ZA 2A.R PROSEK - UI. S. Hub to 4® THST Tc-L L-10 25231 J 5 Pekarna Seli vam srečno 2008 ¡'iti. i, pvlk i. /'i,-i,'l",'i.'iï,:. dariblt t,wifi š i ;¡ FROSESÇ, 1 t>û - tei. ûjti.Mjiâû Prosek 138 (postaja avtobusov št. 42, 44) tel: 040-225257 CAWW.Ö - TOSAKÁANA /M-KMHhK hiMMH.Ikm Redni vzdrževalni pregledi na avtomobilih pooblaščena in avtodomih vseh znamk priprava vozil za tehnični pregled Opcine - Bazoviška uL / Via di Basovizza 60 teL 040,214618 AVTOMEHANICNA DELAVNICA / TRST Nedelja, 30. decembra 2007 7 ŠOLSTVO - Nižji srednji šoli Srečka Kosovela in Frana Levstika Božičnici nižješolcev v znamenju padca meje Na Opčinah in na Proseku tradicionalni prireditvi zadnji dan pouka pred božičnimi in novoletnimi prazniki Kot j e že običaj, sta tudi letos na zadnji dan pouka pred božičnimi in novoletnimi prazniki v dvorani Finžgarje-vega doma na Opčinah oziroma v šolskih prostorih na Proseku potekali božičnici, ki so ju priredili učenci openske srednje šole Srečka Kosovela in proseš-ke srednje šole Frana Levstika. Kot vsakokrat je bila tudi letos to prilika za razmislek o vrednotah, ki nam jih božič in njegov simbolični pomen izpričujeta, predvsem o potrebi po nenehnem, pa čeprav večkrat nelahkem, iskanju in gojenju stikov s sočlovekom, brez katerih ne more biti miru ne v nas samih ne okrog nas. Še dodatni pomen pa so te vrednote tokrat pridobile ob edinstvenih sočasnih okoliščinah širših razsežnosti, ob ravno na isti dan udejanjeni odpravi upravnih pregrad vzdolž sloven-sko-italijanske meje. Tako je dogajanje na odru obeh božičnic letos še posebej potekalo v znamenju preseganja ločnic tako med posamezniki kot med pripadniki različnih skupnosti. Na Proseku je pri uprizoritvi igre, ki jo je tudi sama napisala, učence vodila bivša profesorica Lučka Susič, ki že vrsto let, odkar ni več v službi na šoli, dalje z veseljem sodeluje z opensko in proseško srednjo šolo kot mentorica njune šolske gledališke delavnice. Tako so proseški učenci kot Angeli miru preko svojih doživetij izkusili, kako težko je vzpostavljati mir med ljudmi, a tudi kako pomembna je zavzetost zanj predvsem v vsakdanjem življenju in v odnosu do naših najbližjih. Na odru Finžgarjevega doma pa sta na dan odprtja meje vesoljska raziskovalca s prepletanjem telefonskih zvez sicer sprva povzročila veliko preglavic, a naposled le dosegla, kar sta hotela: otroci s tostran in z onstran meje so se na njej srečali, v toplini kraškega doma pa so nato vsi skupaj obudili običaje božične tradicije. Pohvaliti gre tudi odrske kulise, ki so si jih učenci sami zamislili in izoblikovali, plakate, ki so jih prav tako sami izdelali, na openski božičnici pa tudi sodelovanje učenca pri domiselni sceno- grafski rabi odrskih luči. V drugem delu božičnice je na obeh šolah nastopil šolski pevski zbor z izvirnim nizom tako slovenskih kot mednarodno znanih božičnih pesmi. Na Proseku je tokrat zbor vodil učenec tretjega razreda. Na Opčinah pa je pod vodstvom prof. Edith Kocj an petj e spremljal orkester učencev, v katerem so se nekateri še posebej izkazali s solističnimi točkami. Občuteni božičnici sta ponovno potrdili pomen gledališkega in sploh umetniškega udejstvovanja učencev pri šolskem pouku. Vse te dejavnosti bogatijo projekt gledališke vzgoje, v okviru katerega v povezavi z obiskovanjem gledaliških predstav šola posebej ceni tudi prispevek Zadružne kraške banke za kritje stroškov pri prevozu v gledališče. Predvsem pa sta bili šolama v veliko zadoščenje polnoštevilnost občinstva na božičnicah in bogata podpora, s katero so prisotni izkazali priznanje zavzetosti učencev in profesorjev za tovrstne kulturne pobude. Pevski zbor šole Kosovel med nastopom na Opčinah kroma BAZOVICA - Dobrodelni koncert na pobudo OPZ Slomšek Prižgali so lučko upanja Nastopile so štiri pevske skupine - Celoten izkupiček je bil namenjen sirotišnici v Bijeli v Črni gori Otroški pevski zbor Slomšek iz Bazovice je v nedeljo, 23. decembra, v popoldanski urah v sodelovanju z bazovsko župnijo priredil dobrodelni koncert v cerkvi sv. Marije Magdalene v Bazovici z geslom »Prižgi lučko upanja«. V duhu božičnih praznikov so s petjem prižgali lučko upanja najprej otroci pevskega zbora Slomšek pod vodstvom Zdenke Kavčič Križ-mančič in ob klavirski spremljavi Ta-mare Ražem. Z dirigentko Moreno Hostinger so se nato predstavili otroci iz osnovne šole Toneta Tomšiča iz Kreža ka. Za tem pa še de kliški pev -ski Kraški slavček iz Nabrežine, ki ga vodi Mirko Ferlan in ob klavirski spremljavi Beatrice Zonta. Nazadnje je zapel še mladinski mešani zbor iz Trsta pod vodstvom Aleksandre Pertot in ob klavirski spremljavi Irene Ferro Casagrande. Skupna božična pesem Happy Xmas, ki so jo zapeli vsi zbori pa je bila za voščilo v pričakovanju božičnih praznikov ter srečne- ga in uspešnega novega leta 2008. Celoten izkupiček bo seveda dodeljen otroški sirotišnici v Bijeli (Črna gora). Otroški pevski zbor Slomšek z zborovodkinjo Zdenko Kavčič Križ-mančič in s starši se iskreno zahvaljuje vsem, ki so v nedeljo prižgali lučko upanja otroški sirotišnici z upanjem, da bo njihova bodočnost svetlejša od današnje. Posebna zahvala naj gre upraviteljem bazovskega doma in Gospodarski zadrugi, ki so dali na razpolago njihove prostore, Slovenskemu kulturnemu društvu Lipa, ki so v okviru te pobude prostovoljno zbirali prispevke, domačemu župniku Žarku Škerlu, ki je dal na razpolago cerkev, gospe Magdi Marc Tonietti za denarni prispevek in Marku Arduini za tehnično in grafično pomoč. Hvala vsem, ki ste na ka te re ko li na čin pri -pomogli k uresničitvi dobrodelnih kon cer tov v ko rist manj sreč nim otrokom iz Črne gore. B.G. Dekliški zbor Kraški slavček iz Nabrežine z dirigentom Mirkom Ferlanom kroma TRST - Danes Orgelski koncert pri Sv. Jakobu V cerkvi sv. Jakoba v Trstu bo danes popoldne v organizaciji tamkajšnje župnije in Zveze cerkvenih pevskih zborov ob 18. uri zanimiv orgelski koncert, ki ga bosta oblikovala dva mlada slovenska organista. V prvem delu bo nastopil Mirko Bu-tkovič, kije doma iz Tržiča, in je začel študij orgel pri profesorju Falilo-nu na videmskem konservatoriju J. Tomadini, nadaljeval pa gaje na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je letos z odliko tudi diplomiral. Študij je sklenil s samostojnim recitalom na Schukejevih orglah v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Drugi del koncerta pa bo oblikoval Matej Lazar, ki je doma iz Dekanov in ki se je po glasbeni šoli v Kopru vpisal in letos z odliko zaključil študij orgel na glasbeni Akademiji v Ljubljani. Za diplomski koncert je izvedel Vrab-čev Ostinato, ki ga bomo lahko slišali tudi na današnjem popoldanskem koncertu FERNETIČI - Najstarejši občan Topla voščila Jožefu Komarju Jožef Komar, najstarejši vaščan na Fer- v družinskem krogu. Zelo smo veseli, da smo netičih, slavi svoj častitljivi 98. rojstni dan rav- ga ob božičnih praznikih obiskali, mu zapeli, no 1. januarja 2008. Učenci in učiteljice OŠ voščili in poklonili božični izdelek. Ganjeno nas Alojza Gradnika na Repentabru mu želimo vse je poslušal. Zadovoljen je bil, ker smo se foto- najboljše ter veliko toplih in srečnih trenutkov grafirali z njim in njegovo hčerko Alino. ŠOLSTVO - Osnovna šola Virgila Ščeka v Nabrežini Pesem in igra na božičnici Petošolci so se udeležili podiranja dvolastniške meje v Mavhinjah Dobra bera na osnovni šoli Virgila Ščeka, kjer so se učenci poslovili od letošnjega leta s prikupno božičnico. V prepolnem večnamenskem prostoru so učenci od prvega do petega razreda pokazali svojim najdražjim, česa so se naučili. Po kratkem uvodu, ki je bil v duhu bližajočega padca meje, so najmlajši najprej zaplesali in nato z zelo dobro interpretacijo prikazali pesem Gremo v Betlehem. Njihovi starejši sošolci so uprizorili igro Pravljice nikoli ne umrejo, s katero so želeli na hudomušen način prikazati osebnosti najlepših pravljic od Peter Pana pa do Sneguljčice, Ostržka in zlobne kraljice, pa do palčkov. Res dobro in zavzeto so zaigrali in tako pokazali, da jim tečaj gledališke vzgoje in lepe govorice res pomaga. Pri tem naj povemo, da obiskujejo vsi učenci šole tečaj gledališke vzgoje pod vodstvom igralca Gregorja Geča. Ob zaključku prireditve so učenci še zapeli tri pesmi s klavirsko spremljavo že priznane mlade Petre Grassi. Tudi tu je bilo videti, da so se kar potrudili saj na šoli že dve leti obstaja zbor, ki ga vodi prof. Mirko Ferlan. Učenci so v tednu pred božičnico pripravili tudi dan odprtih vrat, ki je bil namenjen predstavitvi delovanja šole in je potekal v obliki laboratorija pod vodstvom flo-ristke Viviane Klun. Na zelo dobro obiskanem dnevu so otroci skupno s starši izdelali božične aranžmaje in voščilnice. Slednje so prodajali na božičnem sejmu, ki je potekal v sodelovanju z društvom Igo Gruden. Vneto so potekale tudi pevske vaje saj so učenci nastopili skupno s sošolci drugih slovenskih šol na tradicionalnem koncertu nabrežinske godbe. Dan pred zaključkom pouka, pred počitnicami, pa so se učenci petega razreda udeležili podiranja dvolastniške meje v Mavhinjah. Tu so podali nekaj misli, ki so jih oblikovali v šoli. Torej kar se da pester december za male Nabrežince. V novem letu 2008 pa jih čaka pomemben cilj in sicer 30. obletnica poimenovanja šole po Virgilu Ščeku. V okviru tega bo že v februarju stekel tečaj folklornega plesa, pa seveda pevske vaje in še marsikaj. V januarju se bodo sicer udeležili belega tedna skupno z drugimi šolami ravnateljstva. Vzporedno z rednim delovanjem šole pa poteka tudi delovanje mladega Združenja staršev, ki šoli stoji ob strani z raznimi pobudami. Naj omenimo le tečaj gledališke vzgoje in folklornega plesa. Na vidiku pa je sodelovanje na kraškem pustu. Ob vsem tem pa je v pripravi in v sodelovanju z društvom Igo Gruden, nekaj predavanj za starše in prijatelje šole ter vseh, ki jih bodo tematike zanimale. Prvo predavanje bo že v mesecu januarju. Nedvomno pomeni delovanje združenja staršev tudi bogastvo šoli, ki iz leta v leto raste skupno z učenci, njihovimi starši in celotno vaško skupnostjo. Osnovna šola Virgila Ščeka torej stopa v novo leto 2008 z lepimi načrti, ki upamo se bodo uresničili. TRST ŠTIVAN - Tudi letos se je obnovila tradicija na praznik sv. Štefana petih devinskih zborov Nastopoli so OPZ Ladjica, MPZ Ladja, ŽPZ Devin, MeCPZin Fantje izpod Grmade ■ Devinski pevski zbori so tudi letos na Štefanovo v štivanski cerkvi sv. Janeza Krstnika priredili tradicionalni božični koncert. S spletom tradicionalnih in pa manj znanih božičnih pesmi so udeleženi pevci in pevke pričarali res posebno praznično vzdušje. Ob otroškem zboru Ladjica, ki ga vodi Marja Feinig, je letos prvič nastopil tudi mladinski zbor Ladja pod vodstvom Olge Tavčar. Za božično magijo so poskrbele tudi pevke ženskega zbora Devin in pevci mešanega cerkvenega zbora iz Devina, ki ju vodi Herman Antonič. Na božičnem glasbenem poklonu je sodeloval seveda tudi moški pevski zbor Fantje izpod Grmade s svojim zborovodjo Ivom Kraljem na čelu. Prijeten Štefanov večer je sklenila Gruberjeva Sveta noč, ki so jo skupaj zapeli vsi sodelujoči zbori. Otroški zbor Ladjica pod vodstvom Marje Feinig kroma Včeraj danes Danes, NEDELJA, 30. decembra 2007 EVGEN Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.29 - Dolžina dneva 8.44. Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 11.13. Jutri, PONEDELJEK, 31. decembra 2007 SILVESTER VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 8 stopinj C, zračni tlak 1029 mb ustaljen, brezvetrje, nebo jasno, vlaga 50-odstotna, morje mirno, temperatura morja 9,6 stopinje C. OKLICI: Silvestro Borracci in Corinna Szoldatich, Dejan Marjanovic in Sla-dana Pablovic, Fouad Attia Majeed in Simona Luminida Voloaga, Franco Furlan in Jhaira Bocanegra Vidal, Michele Gadaleta in Irene Azzolin. [I] Lekarne Nedelja, 30. decembra 2007 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/4, Pro-sek (040 225141). Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 (040 572015), Ul. Costalunga 318/A (040 813268), Milje - Loterija 29. decembra 2007 Bari 70 7 48 38 51 Cagliari 64 71 84 17 7 Firence 26 22 85 90 58 Genova 37 36 34 55 1 Milan 84 52 72 6 36 Neapelj 74 85 61 23 6 Palermo 12 43 90 87 9 Rim 87 23 26 7 41 Turin 48 39 10 81 44 Benetke 46 15 82 51 34 Nazionale 11 58 40 17 39 Super Enalotto Št. 156 12 26 70 74 84 87 jolly 46 Nagradni sklad 3.985.403,70 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 24.417.351,00 € 1 dobitnik s 5+1 točkami 797.080,74 € 16 dobitnikov s 5 točkami 49.817,55 € 1.765 dobitnikov s 4 točkami 451,60€ 65.503 dobitnikov s 3 točkami 12,17 € Ul. Mazzini 1/4 (040 271124). Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7 (040 630213). Od ponedeljka, 31. decembra, do sobote, 5. januarja 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 (040 635368), Oširek S. Var-dabasso (bivša Ul. Zorutti 19 - 040 766643), Žavlje - Ul. Flavia 39/C(040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Oširek S. Vardabasso 1 (bivša Ul. Zorutti 19), Korzo Italia 14 Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italia 14 (040 631661). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. HI Osmice Superstar 11 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 5 dobitnikov s 4 točkami 45.160,00 € 215 dobitnikov s 3 točkami 1.216,00 € 3.223 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 22.088 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 48.410 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € OSMICO je v Borštu odprl Danjel Gla-vina. OSMICO je v Medjivasi odprla Nataša Pernarčič. V PREČNIKU ima odprto osmico Radovan Šemec. V SALEŽU na kmetiji Perčič smo odprli osmico. Toplo vabljeni. Kam po bencin Danes, 30. decembra, bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Drevored Campi Elisi 59, Milje - Trg Caduti Liberta, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin - državna cesta 14 ESSO Trg Foraggi 7, Opčine -križišče Q8 Istrska ulica 212 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (jug) - avtocesta A4 VE-TS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 AGIP Istrska ulica 155, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2 ESSO Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67 SHELL Ul. Locchi 3 V sodelovanju s FIGISC Trst V torek, 1. januarja, bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Istrska ulica, Ul. A. Valerio 1 (univerza) SHELL Drevored Campi Elisi 1/1 Q8 Domjo (Strada della Rosandra), Ul. DAlviano 14 TOTAL , Ul. Brigata Casale, Sesljan - drž. c. 202 (km 27) ESSO Milje - Ul. Battisti 6, Pokrajinska cesta km 8+738 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 AGIP Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV Proseška postaja 35 SHELL Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst Vsem bralcem in naročnikom sporočamo, da bomo obvestila, ki imajo poslovno vsebino in značaj, s 1. januarjem 2008 objavljali proti plačilu v posebnem stolpcu »POSLOVNA OBVESTILA« Vsem zainteresiranim strankam sporočamo, da bo za sprejemanje tovrstnih objav pristojna družba Tmedia (zelena tel. številka 800912775). / TRST Nedelja, 30. decembra 2007 9 Jutri bo potrkal na SONJINA vrata boter Abraham. Kot je v njeni navadi, ga bo nasmejano sprejela in mu ponudila kozarček domače vitovske in dišeč krof. Predvidevamo, da mu bo zaupala, da tudi po njegovem obisku bo še vedno znala vreči čez ramo skrbi in tegobe in da ji bo vedno znova v užitek veseliti se v razposajeni družbi. Boter Abraham ji prinaša najlepša voščila vseh njenih dragih, ki cenijo njeno umirjeno razsodnost in srčno dobroto. Posebno pa ji bo priporočil, naj bo potrpežljiva z nečakoma Markom in Tomažem, ki se bosta vedno rada zatekala v njeno "spovednico". S Izleti novoletni pohod na medved-jak: Planinci in prijatelji SPDT se bodo zbrali 1. januarja 2008 ob 14.00 uri na Poklon pri restavraciji Furlan na Repentabru. Skupaj se bodo podali na Medvedjak, kjer bodo nazdravili letu 2008. ZVEZA CERKVENIH ' -PEVSKIH ZBOROV - TRST * in ŽUPNIJA SV. JAKOBA AP. V TRSTU vabila na ORGELSKI KONCERT letošnjih diplomantov MIRKA BUTKOVIČA in MATEJA LAZARJA danes, 30. decembra, ob 18. uri v cerkvi sv. Jakoba ap. v Trstu 0 Čestitke 1. januarja stric MIRO osemdeseti rojstni dan praznuje, zato mu Marko osemdeset poljubčkov daruje. Vse najboljše mu voščijo Erika, Sandro in Adi. 1. januarja bo slavil 80. rojstni dan MIRO. Vse najlepše mu iz srca želijo žena Claudia in vsi sorodniki. 1. januarja bo praznovala naša mama, nona in pranona ZOFKA 88 let. Da bi še mnogo let bila zdrava in vesela ji iz srca želi žlahta cela. Pra-noni koš poljubčkov pošiljajo Sanja, Jan in Emil. U Kino ALCIONE - 14.50, 17.00, 19.10, 21.20 »Nella valle di Elah«. AMBASCIATORI - 15.15,17.00,18.45, 20.30, 22.20 »Natale in crociera«. ARISTON - 16.00 »I vicere«; 18.05, 20.10, 22.15 »Giorni e nuvole«. CINECITY- 11.00, 13.10, 15.00 »Winx club - II segreto del regno perduto«; 10.50,12.50,14.45,16.40,18.35,20.25, 22.20 »Una moglie bellissima«; 10.45, 13.00, 15.15, 17.35, 19.50, 22.05 »La bussola d'oro«; 10.50, 12.50, 15.00, 17.05 »Come d'incanto«; 10.55, 13.00, 15.10, 17.30, 19.15, 20.00, 21.30, 22.10 »Natale in crociera«; 11.00, 12.50, 14.50, 16.40, 18.30, 20.20, 22.05 »Bee movie«; 10.45, 14.55, 17.20, 19.45, 22.10 »Il mistero delle pagine perdu-te«; 17.00, 19.30, 22.00 »L'amore ai tempi del colera«. EXCELSIOR - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Irina Palm - Il talento di una donna inglese«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.15, 20.15, 22.00 »Caramel«. FELLINI - 15.30 »Ratatouille«; 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »La promessa del-l'assassino«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.30, 17.40, 19.55, 22.10 »L'amore ai tempi del colera«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 17.30, 19.10, 20.40, 22.20 »Leone per agnelli«. KOPER - KOLOSEJ - 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 »Roboti z Marsa 3D + Božiček in Snežak 3D«; 13.10, 15.10, 17.10, 19.10, 21.10 »Bivši«; 19.30, 21.50 »Noč čarovnic«; 12.40, 14.40, 16.40, 18.40 »Čebelji film«; 20.40 »Ameriški gangster«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30, 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La bussola d'oro«; Dvorana 2: 11.00, 14.30, 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Bee movie«; Dvorana 3: 11.00, 14.20 »Co-me d'incanto«; 16.00, 18.00, 20.10, 22.20 »Il mistero delle pagine perdu-te«; Dvorana 4: 11.00, 14.20 »Winx -Il segreto del regno perduto«; 15.50, 17.20, 19.00, 20.40, 22.20 »Una mo-glie bellissima«. SUPER - 16.15, 18.00, 20.15 »Come d'incanto«; 22.00 »L'assassino di Jesse James«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »Natale in crocie-ra«; Dvorana 2: 15.45, 17.45, 20.10, 22.20 »Una moglie bellissima«; Dvorana 3: 15.30, 17.00, 19.50, 22.15 »Il mistero delle pagine perdute«; Dvorana 4: 15.00, 16.45, 18.30 »Bee mo-vie«; 20.00, 22.10 »La promessa del-l'assassino«; Dvorana 5: 15.15, 17.30, 19.50, 22.10 »La bussola d'oro (The golden compass)«. H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da bodo v obdobju vpisovanja v osnovne šole in otroške vrtce informativni sestanki potekali v naslednjih dneh: OV Miškolin BORŠT - 8. 1. 2008 ob 16.00; OV Kekec BOLJUNEC - 8. 1. 2008 ob 16.15; OV Palčica RIC-MANJE - 9. 1. 2008 ob 16.30; OV Pika Nogavička DOLINA - 10. 1. 2008 ob 16.00; OV Mavrica MILJE - 14. 1. 2008 ob 16.30; OŠ »P. Vo-ranc« Dolina - 7. 1. 2008 ob 16.15; COŠ »A. Bubnič« Milje - 7. 1. 2008 ob 16.15; COŠ »M. Samsa« Dom-jo - 7. 1. 2008 ob 17.00; COŠ »F. Venturini« Boljunec - 14. 1. 2008 ob 17.00. Tajništvo sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9. do 14. ure; ob ponedeljkih do 16.30. Rok vpisovanja se zaključi 30. 1. 2008. didaktično ravnateljstvo pri Sv. Ivanu sporoča, da bo 31. decembra 2007 tajništvo zaprto. ravnateljstvo liceja f. prešerna sporoča, da bodo uradi tajništva in ravnateljstva zaprti v ponedeljek, 31. decembra 2007. oš frana milčinskega vljudno vabi na informativni sestanek ob vpisu v 1. razred za šolsko leto 2008/09. Srečanje bo v lonjerskem vrtcu v torek, 15. januarja 2008 ob 16. uri. nižja srednja šola Sv. Cirila in Metoda (sedež pri Sv. Ivanu - glasbena smer in oddelek na Katinari -navadna smer) prireja dve informativni srečanji o delovanju obeh smeri in ki bosta: v sredo, 16. januarja 2008 ob 17. uri na sedežu pri sv. Ivanu, ul. Caravaggio 4 v Trstu in v četrtek, 17. januarja 2008 ob 17. uri na sedežu na Katinari, Reška cesta (Str. di Fiume) 511. H Mali oglasi ljubiteljem živali podarimo enomesečno staro psičko mešane pasme. Tel. 040-229224. prodam hišo pri Sv. Ivanu, mirna lega, veliko zelenja, dve spalni sobi, dve kopalnici, opremljena kuhinja, dnevnica, CK na plin, velik vrt s štir-no. Pokličite na tel. št. 347-5514315 med 13. in 15. uro. v občini škofja loka prodajamo enonadstropno hišo, po želji z opremo, takoj vseljivo. V pritličju kuhinja, dnevna soba, mala soba, kopalnica in klet. V prvem nadstropju dve veliki sobi, manjša soba in kopalnica ter mansarda, pokrita garaža in vrt pred hišo. Telefonirati okrog 13. ure na tel št.: 346 - 4003876. □ Obvestila kmečka zveza obvešča, da so podružnice zaprte do 6. januarja 2008. kmečka zveza obvešča, da so uradi sedeža zaprti v ponedeljek, 31. decembra 2007. krut obvešča, da bo urad zaprt od ponedeljka 31. decembra 2007 do vključno petka 4. januarja 2008. OBČINA DEVIN - NABREŽINA sporoča občanom, da bo okence urada za stike z javnostjo zaprto do 1. januarja 2008 zaradi božičnih praznikov. občina devin nabrežina obvešča, da bodo anagrafski in matični urad, tajništvo in protokol v ponedeljek, 31. decembra odprti od 9.00 do 12.00, v popoldanskih urah bodo zaprti. občina repentabor obvešča, da bodo v ponedeljek, 31. decembra 2007 v popoldanskih urah uradi zaprti za javnost. občina zgonik obvešča, da bodo v ponedeljek, 31. decembra 2007 anagrafski urad, protokol in občinska knjižnica zaprti v popoldanskih urah. občinska knjižnica v Boljuncu bo zaprta za božične praznike do 31. decembra 2007. Redno bo delovala z običajnim urnikom od srede, 2. januarja 2008 dalje. občinska knjižnica v Nabrežini obvešča cenjene bralce, da bo zaprta za praznike do 6. januarja 2008. ODSEK ZA ZGODOVINO PRI NŠK bo zaprt do vključno 31. decembra letos. slovenski raziskovalni inštitut obvešča, da bodo uradi zaprti do 4. januarja 2008. uprava občine dolina obvešča, da bodo ob priliki božičnih in novoletnih praznikov občinski uradi zaprti v ponedeljek, 31. decembra, cel dan. zveza vojnih invalidov obvešča, da bo urad zaprt od ponedeljka 31. decembra 2007 do vključno petka 4. januarja 2008. SLOVENSKI KULTURNI KLUB IN MOSP razpisujeta ob dnevu slovenske kulture:»likovni, fotografski in literarni natečaj za mlade (do 30. leta starosti) iz zamejstva«. Tema in tehnika sta prosti.Kdor želi, lahko ustvarja na temo: »Kje domovina si?«. Dela morajo biti podpisana le s psevdonimom; ime, datum rojstva in tel. številka avtorja pa naj bodo v priloženi zaprti kuverti z istim psevdonimom. Dela lahko oddate v uradih Slovenske prosvete (pon.-pet., 9.-17.) ali po pošti: ul. Donizetti 3, 34133 Trst, do 31. januarja 2008. Literarne prispevke lahko pošljete na: rast_mladika@hotmail.com. Razglasitev zmagovalcev in nagrajevanje bosta v ned., 10. februarja, zvečer. zveza slovenskih kulturnih društev obvešča cenjene člane, da bodo uradi od 21. decembra 2007 od 10.30 dalje do 4. januarja 2008 zaprti. Ponovno vam bomo na razpolago od ponedeljka, 7. januarja 2008 dalje. Želimo vam prijetne zimske praznike. društvo slovencev miljske občine v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev, Občino Milje in deželnim združenjem pevskih zborov USCI vabi na koncert Nativitas »S pesmijo vam želimo... « v nedeljo, 6. januarja ob 15.uri v stolnici v Miljah. Nastopili bosta Moška vokalna skupina Lipa iz Bazovice in skupina keltskih harf Girotondo dArpe iz Trsta. o.n.a.v. - Vsedržavno združenje po-kuševalcev vina prireja tečaj degu-stacije, ki daje možnost pridobitve diplome uradnega pokuševalca. Tečaj (18 lekcij) se bo začel 25. januarja in bo potekal ob sredah in petkih od 20.00 do 22.30 v športno kulturnem centru v Lonjerju. Vpisovanje vsak torek od 19.00 do 20.00. Za informacije kličite na tel. štev. 333-4219540 ali 340-6294863; email: lucandek@tiscali.it. 0 Prireditve razstava claudie raza bo na ogled v Bambičevi galeriji do 5. januarja 2008, od ponedeljka do petka, z naslednjimi urniki: 10.00 -12.00 ter 17.00 - 19.00. v nabrežinski župnijski dvorani bo do 6. januarja 2008 na ogled tradicionalna razstava jaslic. Sodeluje gospa Vida Pacorini. Urnik: četrtek in sobota od 16. do 19. ure, nedelja in prazniki od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. Možen je tudi ogled jaslic v cerkvi sv. Roka. zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju z USCI vabi na niz koncertov v sklopu revije Nativitas: 3. januarja 2008, ob 20.00, »Novoletni koncert«, nastopajo MePZ Primorec (dir. Martina Feri), VS Grgar (dir. Andrej Filipič), MePZ Skala-Slovan (dir. Herman Antonič); Bocen, Cerkev Cristo Re, 5. januarja 2008, ob 20.45, »Božični koncert«, nastopajo MePZ Lipa (dir. Tamara Raseni), Zbor Castel Flavon di Bolzano (dir. Loris Bortolato); Milje, Stolnica, 6. januarja 2008, ob 15.00, »S pesmijo vam želimo...«, nastopata MoVS Lipa (dir. Anastazija Purič), Girotondo dArpe (dir. Tatiana Do-nis). sklad mitja čuk vabi v Bambičevo galerijo na razstavo akvarelov Clau-die Raza Svetlobni tresljaji. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10 do 12. ter od 17. do 19. ure. Razstava bo na ogled do 6. januarja 2008. občina dolina (odborništvo za kulturo) v sodelovanju s KD Fran Venturini in župnijo Boljunec vabi na božični in novoletni koncert v ponedeljek, 7. januarja 2008, ob 20.30 v cerkvi Sv. Janeza Krstnika v Boljuncu. Na koncertu nastopata MePZ Fran Venturini (dirigira Cin-zia Sancin) in zbor Cappella Terge-stina (dirigira Marco Podda). t Zapustil nas je naš dragi mož, oče in nono Mirko Ciuk Žalostno vest sporočajo žena Meri, hčeri Zmaga z družino in Anica s Tino Pogreb bo v petek, 4. januarja 2008 ob 13.00 iz ulice Costalunga v trebensko cerkev Trebče, 30. decembra 2007 Kraško pogrebno podjetje Lipa Zadnji pozdrav ljubljenemu nonotu Martin in Andrej ZAHVALA V Boris Sirca Ob izgubi našega dragega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način sočustvovali z nami in počastili njegov spomin. Svojci Nabrežina, 30. decembra 2007 Pogrebno podjetje Alabarda Opčine Ob prerani izgubi dragega Borisa Šir-ce izreka svojcem iskreno sožalje ŠKD Cerovlje-Mavhinje ZAHVALA Mirko Bandi Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam stali ob strani in počastili njegov spomin. Svojci Dolina, Trst, 30. decembra 2007 30.12.2004 30.12.2007 Drago Bogatec Nam manjka tvoja vedrina, tvoj nasmeh, tvoja prisotnost, nam manjkaš ti. Ostaneš prisoten v naših srcih, spomin nate je vedno živ. Giuli, Mara in tvoji najdražji Trst, Briščiki, 30. decembra 2007 Ob izgubi drage mame Anamarije izrekamo Marku Debeljuhu in svojcem iskreno sožalje. Košarkarski klub Bor Ob prerani izgubi drage mame Božene izrekamo Egonu in Ediju občuteno in iskreno sožalje. Aleksandra Pangerc z družino 1 0 Nedelja, 30. decembra 2007 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it GORICA-NOVA GORICA - Tu je meja že bila prepustna, danes pa je steza spet prosto prehodna Stara pot na Kostanjevico naravni in zgodovinski biser Pričakujemo, da ga bosta mestni upravi Gorice in Nove Gorice znali ovrednotiti Meja je bila povsod meja in vendar ponekod bolj prepustna kot drugje, po sili tradicije in preteklosti, pa čeprav je bilo njeno prečkanje nezakonito dejanje. Nenaravna in skregana s prostorom meja ni bila samo na ploščadi pred severno goriško železniško postajo, ki jo je oropala mesta, kateremuje služila, in ji dala drugo mesto, ki pa je moralo še nastati. Šestdeset let je bila zaradi meje prekinjena tudi stara in nekoč edina pot, ki je vodila na Kostanjevico, na Kapelo namreč, po ulici Cappella v Gorici. Od dneva, ko je novi schengenski režim ukinil mejne kontrole, je stara pot do kostanjeviškega samostana spet prosto prehodna. Sicer so jo poskušali z meddržavnim dogovorom odpreti pohod-nikom že februarja letos - tako kot na Sabo-tinu -, a je Italija potrdila dogovor šele v novembru, ko smo meji že itak odštevali dneve. Po njenem odprtju se je stara pot, po kateri so nekoč stopali tudi bourbonski dvorjani, čez noč obljudila. Goričanom, ki jo danes ubirajo, se po stezi do kostanjeviškega griča odstira kotiček idile, nova perspektiva na lastno mesto. Na dnu ulice Cappella se je čas ustavil. Znamenje tam še vedno opozarja, da je cesta slepa. Da pa je imela zgodovina tu drugačen ritem, priča kamniti tlak, kjer se pot začenja vzpenjati. Asfalt ga ni izgnal. Tudi hiše imajo značilni goriški videz in jih čas ni iz-maličil. Ob robu poti najdem kapelico žlahtne izdelave, ki so jo v osemdesetih letih obnovili - znamenje, da pot vodi k svetišču. Še par korakov in se znajdem pred grmom, ob katerem zarjavelo znamenje opozarja na bližino meje. V grmu je odprtina, ki se ob vsakem prehodu širi. Na dnu steze med stenama iz trstja sem prečkal nevidno mejo. Tam me preseneti staro stopnišče, ob robu kapelica brez svete podobe. In že sem na vrhu, v objemu luči in nasada oljk. Neverjetna je bližina med Kostanjevico in zadnjimi goriškimi hišami, ki danes niso več mestni rob! Z vrha s pogledom zaobjamem Rafut, Rožno Dolino, goriški grad, na drugi strani severno postajo, Škabrijelovo, Erjavčevo, Sabotin, Sv. Goro. Tu sem končno zadihal s polnimi pljuči. Nazaj v Gorico sem se odpravil po Streliški poti v Sloveniji, ki se skozi živo mejo mimo mejnega kamna spoji z ulico Poligono v Italiji - isto ime za ulico! Lahko sedaj le pričakujem, da bosta mestni upravi Gorice in Nove Gorice znali ta skupni naravni in zgodovinski biser ovrednotiti. Igor Devetak Prehod skozi grmičevje, kjer še vedno stoji tabla z opozorilom, da je v bližini neprehodna meja GORICA - Direktor odhaja v pokoj Ministrstvo načrtuje gradnjo novega zapora Italijansko pravosodno ministrstvo in uprava kaznilnic razmišljata o gradnji novega goriškega zapora. To je včeraj napovedal Giuseppe Attina, dosedanji direktor goriške kaznilnice v ulici Barzellini, ki s prvim januarjem 2008 odhaja v pokoj. Do imenovanja novega direktorja bo za goriški zapor poverjen direktor videmske kaznilnice Franco Macri. »S prvim januarjem zapuščam upravo kaznilnice, zato da se na lastno prošnjo upokojim,« je včeraj pojasnil Attina in navedel etape svoje poklicne poti: »Kariero sem začel leta 1974 v Padovi in spoznal skoraj vse zapore Južne Tirolske, Veneta in Furlanije-Ju-lijske krajine. V Gorico sem prišel leta 2001 in žal našel problematično stanje zaradi dotrajane in slabo vzdrževane strukture, dalje zaradi prekomernega števila zapornikov in nezadostnega osebj a. V vrhu moj ih skrbi j e zato bilo iskanje rešitev, saj sem si prizadeval za znosnejše razmere v zaporu. Le- Giuseppe Attina bumbaca ta 2003 nam je uspelo odpreti prostore, ki so bili veliko let zaprti, iskali pa smo še dodatne prostore za zapornike in osebje. Izpeljali smo tudi številne pobude v korist zapornikov po zaslugi sodelovanja z goriško pokrajino, s skupnostjo Arcobaleno in številnimi prostovoljci. Kar pa zadeva strukturo, zdi se, da pravosodno ministrstvo in uprava kaznilnic razmišljata o gradnji novega poslopja,« je napovedal Attina v dopisu, s katerim je včeraj sporočil svojo upokojitev. GORICA - Pokrajinski upravitelji v slovenskem višješolskem centru Širiti želijo botanični vrt Pokrajina bo pri deželi skušala doseči, da odstopi parcelo - Januarja bo Gherghettov odbor zasedal na šoli Enrico Gherghetta bumbaca Mara Černic bumbaca Maurizio Salomoni Goriška pokrajina se bo zavzela, da bo dežela FJK odstopila slovenskim višjim srednjim šolam v Gorici neizkoriščeno zemljišče za šolskim centrom v ulici Puccini. Parcela, ki meri 626 kv. metrov, je namreč na dražbi, slovenske višje šole pa bi jo rade izkoristile za širjenje svojega botaničnega vrta. Ravnateljstvi višješolskega centra sta na to možnost opozorili slovenska odbornika goriške pokrajine Maro Černic in Marka Marinčiča ter odbornika za šolstvo Maurizia Salomonija. Parcelo v lasti dežele so si v četrtek prišli ogledat predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, Černičeva in Salomoni, spremljala pa sta jih ravnateljica višješolskega tehničnega pola Miroslava Braini in tehnik licejskega pola Niko Klanjšček. »Sklenili smo, da bomo poskusili prepričati deželo FJK, da nam parcelo odstopi, saj jo bo glede na lego težko prodala. Obisk je bil tudi prilož- bumbaca nost za to, da si je predsednik Gherghetta ogledal slovenski višješolski center. Odločili smo, da bo januarja v njem potekala seja pokrajinskega odbora,« je povedala Černičeva. Med četrtkovim srečanjem so pokrajinski upravitelji predstavili projekt za leto 2008, na podlagi katerega bodo šolam »var-čevalkam« vrnili denar, ki ga bodo med letom prihranile s smotrnejšo porabo električne energije in ogrevanja. »Šolam, ki bodo v primerjavi s prejšnjimi leti prihranile na energiji in ogrevanju, bomo vrnili denar, ki ga bodo lahko uporabile za lastne potrebe,« je poudarila Černičeva. Med sprehodom po prostorih klasičnega liceja Primož Trubar so bili upravitelji seznanjeni, da bo prihodnje leto potekala 500-letnica rojstva začetnika slovenske književnosti. »Tudi pokrajina bo primerno obeležila pomembno obletnico,« je še napovedala odbornica Mara Černic. (Ale) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 30. decembra 2007 1 1 GORICA - Občinska uprava potegnila obračun in predstavila načrte Stavijo na razvoj univerze znižali bodo davek ICI Župan Romoli: »V našem mestu sedež tržaške fakultete za arhitekturo « SILVESTROVO - Poziv k previdnosti Pozor, petarde! Na tržiškem praznovanju bo njihova uporaba prepovedana SILVESTROVO Praznično na ulicah V Gorici letos ne bo silvestrovanja v priredbi občinske uprave, zato je pričakovati, da se bo marsikdo odpravil čez mejo. Po ustaljeni praksi pa bo praznovanje ob prehodu v novo leto preplavilo trg Republike v Tržiču; začelo se bo ob 22.30, na odru se bodo vrstili bendi, k dobri volji pa bo prispevala tudi ponudba kioskov. V Novi Gorici bo praznovanje od 21. ure dalje potekalo na Kidričevi ulici s petimi ansambli, in sicer z Gianni-jem Rijavcem in Big Benom, Moni-ko Pučelj, Lepim Dasom, Atomic Harmonic in Tabu; poskrbljeno bo za hrano, pijačo in polnočni ognjemet. V Šempetru bo silvestrovanje v ogrevanem šotoru na trgu Ivana Roba, od 21. ure dalje bosta goste zabavala Brendi in Korado. V Ajdovščini pa bodo silvestrovali v ogrevanem šotoru v grajskem obzidju; od 20. ure dalje bo nastopal ansambel Ideja, ob polnoči bo zbrane nagovoril župan Marjan Poljšak, sledil bo ognjemet. Na Silvestrovo se tudi letos obeta brezplačni avtobusni prevoz na relacijah Solkan - Nova Gorica - Šempeter - Vrtojba in Nova Gorica - Šempeter; organizira ga novogoriška mestna občina. Prvi avtobus bo začel voziti na relaciji Solkan - Vrtojba ob 21. uri iz Solkana in zadnjo vožnjo iz Vrtojbe ob 4.30 zjutraj. Ob 22. uri pa začne voziti drugi avtobus iz glavne avtobusne postaje Nova Gorica proti Šempetru in pelje zadnjo vožnjo ob 4.15 iz Šempetra. Prvi avtobus z začetkom v Solkanu ima eno-urni interval, drugi z začetkom v Novi Gorici pa pol-urni. Prvi avtobus vozi po progi številka 2 na relaciji Solkan -Nova Gorica - Šempeter - Vrtojba. Odhodi avtobusa iz Solkana bodo po sledečem urniku: 21.00, 22.00, 23.00, 0.00, 1.00, 2.00, 3.00, 4.00; odhod avtobusa iz Vrtojbe pa ob 21.30, 22.30, 23.30, 0.30, 1.30, 2.30, 3.30, 4.30. Drugi avtobus vozi na relaciji glavna avtobusna postaja Nova Gorica - Rožna Dolina - Šempeter trg; odhodi iz Nove Gorice bodo ob 22.00, 22.30, 23.00, 23.30, 0.00, 0.30, 1.00, 1.30, 2.00, 2.30, 3.00, 3.30, 4.00; odhod avtobusa s trga v Šempetru pa ob 22.15, 22.45, 23.15, 23.45, 0.15, 0.45, 1.15, 1.45, 2.15, 2.45, 3.15, 3.45 in 4.15. (km) Policisti pozivajo k skrajno previdni in razumni uporabi pirotehničnih sredstev, ki vsako leto povzročajo poškodbe na ljudeh in še predvsem med mladino. Petarde je potrebno kupiti le v avtoriziranih trgovinah in nikakor ne segati po prepovedanih izdelkih, svetujejo policisti in opozarjajo, da neeksplodiranih petard, ki jih najdemo na tleh, se ne smemo v nobenem primeru dotikati in jih nikakor ne skušati ponovno sprožiti. V zadnjih letih se je največ nesreč pripetilo ravno 1. in 2. januarja, ko se otroci in odrasli lotevajo neprevidnega pobiranja neeksplodiranih petard in jih nato ponovno prižigajo. Eksplozivna telesa je treba uporabljati le na odprtem, nikakor pa ne v stanovanjih, kjer se lahko vnamejo požari. Na prizoriščih javnih praznovanj bodo temu namenili zavarovana mesta. Poleg tega je treba petarde prižigati daleč od avtomobilov, stekla in seveda ljudi, nikakor pa jih ne smemo manipulirati, rezati ali na kateri koli način spreminjati njihovo obliko. Pri prižiganju petard policisti svetujejo uporabo rokavic, ki obvarujejo roke pred opeklinami, pozorni pa moramo tudi biti, da nimamo na sebi oblačil, ki se z lahkoto vnamejo. Policisti nazadnje pozivajo starše, naj otrokom dovolijo uporabo pirotehničnih sredstev le pod neposrednim nadzorom in naj jim preprečijo katero koli manipuliranje petard. Ravno včeraj je novogoriška policija posredovala vest, da se je v petek na Ajdovskem pripetila nesreča pri uporabi pirotehničnih sredstev; poškodovana sta bila otroka devetih in desetih let. Nesreča se je zgodila okoli poldneva, ko sta se otroka igrala s petardami. Eden od njiju je petardo, imenovano »čičolinka«, vstavil v prazen tulec že uporabljene petarde in prižgal. Petarda, ki je počila prej, kot sta se uspela umakniti, je oba poškodovala. Desetletnik je dobil manjše rane na spodnjem delu nog, mlajši pa j e dobil manjšo raztrganino na nogi; oba so odpeljali na zdravljenje. V Sloveniji zakon določa, da je mladoletnikom do 15. leta starosti dovoljeno prodati in uporabljati pirotehnične izdelke le pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Teh izdelkov pa ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, kjer potekajo javni shodi ali prireditve. Prepovedana je tudi predelava pirotehničnih izdelkov zaradi povečanja učinka, uporaba v drugih predmetih, lastna izdelava pirotehničnih izdelkov in njihova preprodaja. Globa za kršitelje znaša od 417 do 1.251 evrov, za kršitve, ki jih zagrešijo mladoletniki do 15. leta, pa so kaznovani starši ali skrbniki. Globe so predvidene tudi v Italiji, zoper tiste, ki bodo povzročili škodo, pa bodo vpisali sodno ovadbo. Da bi preprečili kakršno koli škodo, bo uporaba petard letos prepovedana na silvestrovanju, ki ga prirejata na glavnem trgu v Tržiču občinska uprava in krajevna Pro Loco. Goriška občinska uprava napoveduje, da bo v letu 2008 znižala davek ICI za eno odstotno točko, s pomočjo državnega prispevka pa namerava v letu 2009 znižati dajatev na prvo hišo še za en odstotek. Namen goriške občine je včeraj izrazil župan Ettore Romoli, ki je s svojimi odborniki predstavil obračun prvih sedmih mesecev svojega županovanja in hkrati tudi smernice za prihodnost. Med temi so v ospredju razvoj univerze v Gorici, ki bi lahko v prihodnje dobila tudi fakulteto za arhitekturo, ustanavljanje novih medobčinskih zvez ASTER ter okrepitev turistične privlačnosti mesta ter pouličnih prireditev in dogodkov. Po Romolijevih zagotovilih bodo v prihodnjem letu startala mnoga že načrtovana in večkrat napovedana javna dela - od obnove ulic Garibaldi, Mazzini in Monache do slovenskih jasli in južnega vhoda v mesto -, nadaljevali pa bodo tudi s preučevanjem možnosti, da bi na širšem območju pokrite tržnice odprli mestno veleblagovnico. »V letu 2008 namerava občinska uprava izpolniti obljubo in znižati davčni pritisk. Kot smo povedali med volilno kampanjo, bomo za eno odstotno točko znižali davek na nepremičnine ICI. Po vsej verjetnosti bomo pri udejanjanju takšne politike lahko računali tudi na vladno finančno podporo. Če nam bo državni prispevek omogočil, da ne bomo z znižanjem davka preveč obremenili občinske bilance, bomo v letu 2009 znižali dajatev na prvo hišo še za dodatno odstotno točko,« je včeraj napovedal Romoli in poudaril: »Davek na prvo hišo je treba znižati na deželno raven, zato da ne bodo goriške cene najvišje v Fur-laniji-Julijski krajini.« Romoli je spregovoril tudi o razvoju Romolijev občinski odbor med včerajšnjim obračunom dela foto coco univerze v Gorici. Omenil je konferenčni center, ki bi ga ob goriškem sedežu Tržaške univerze morali odpreti v prvi polovici prihodnjega leta, izpostavil pa je tudi možnost, da bi lahko mesto v prihodnjih letih postalo sedež prestižne fakultete. »Med pogovorom z rektorjem Tržaške univerze Francescom Peronijem je prišla na dan možnost, da bi v Gorico prenesli sedež fakultete za arhitekturo. Gotovosti sicer ni. V primeru, da bi se načrt uresničil, pa bi se mesto lahko ponašalo s privlačno in prestižno fakulteto,« meni župan. V teku so tudi stiki s tržaškim znanstvenim in raziskovalnim parkom, je dodal župan, na podlagi katerih bi na območju pri Štandre-žu, ki ga upravlja družba SDAG, ustanovili raziskovalno središče. »V prihodnjem letu bomo še naprej spodbujali naveze z ostalimi občinami pokrajine, od katerih se je Gorica v zadnjih letih nekoliko odtujila, in iskali možnosti širitve medobčinskih zvez ASTER. Z odbornikom Francescom Del Sordijem bova pozorno spremljala problema Korna in Livarne, s pritiski na deželno vlado pa bomo še naprej skušali zagotoviti jamstva za goriško zdravstvo,« je povedal župan Romoli. Del Sordi je omenil, da nameravajo na deželo nasloviti pismo s predlogom, da bi v poslopju socialnega centra Clandestino v ulici Ponte del Torrione, pri pevmskem mostu, uredili sedež gozdarske straže in naravoslovni muzej Soče. Odbornik Dario Ba-resi in župan sta tudi povedala, do bo na podlagi novega deželnega teritorialnega načrta potrebno obnoviti regulacijski načrt, pri čemer bo po županovih besedah treba upoštevati dejstvo, da se Gorica in Nova Gorica po vstopu Slovenije v schengensko območje stikata na mnogih mestih. (Ale) NEZAZELENI JEZ »Izjave skregane s stališčem uprav« Na pripravljenost goriške Trgovinske zbornice, da krije polovico stroškov za gradnjo novega soškega jezu, kar je v petek napovedal predsednik zbornice Emilio Sgarla-ta, sta takoj reagirala Julijan Čavdek in Silvan Primosig. »O tem ni bil nikoli govor,« sta poudarila Čavdek in Primosig, ki sta svetnika v razširjenem odboru Trgovinske zbornice. »Napoved Emilia Sgarlate o pripravljenosti Trgovinske zbornice, da krije polovico stroškov za izgradnjo jezu na Soči med Pevmo in Štmavrom, je pravo presenečenje, saj na zadnjih sejah odbora zbornice nismo o tem nikoli govorili. Zato nama ni jasno, kateri je resnični namen izjav, ki so v nasprotju s stališči krajevnih uprav, od goriške pokrajine do občine Gorica in rajonskega sveta Pevma-Štmaver-Oslavje. Napovedana namera predsednika Sgarlate prehiteva korake, ki so v postopku za sprejem takšne odločitve obvezni. Potrebno bi bilo na primer sprožiti čezmejno dogovarjanje in soočanje s prebivalstvom na obeh straneh meje. Predvsem pa je nujno potrebno opraviti predhodno analizo učinka na okolje in prebivalstvo, ki bi ga imel tovrstni poseg. Pomembno je tudi vprašanje vodostaja reke Soče med Štandrežem in Sovodnjami, saj smo še posebno v poletnih mesecih tam priča pojavu pomanjkanja vode, ki negativno vpliva na splošno biološko stanje reškega življenja. Še posebno hudo je bilo to pomanjkanje leta 2003, ko je poginilo veliko rib. To so le nekateri vidiki, ki bi jih moral predsednik goriške Trgovinske zbornice upoštevati, preden napoveduje namere ustanove, ki ji predseduje. O tem pa bi bilo treba predhodno seznaniti svetnike in upoštevati njihova stališča.« »Podčrtujeva - tako Čavdek in Primosig -, da je posodobitev namakalnega sistema, ki ga načrtuje konzorcij za bonifikacijo posoške ravnine, obvezen korak, saj bo omogočil znatno znižanje porabe vode in boljšo oskrbo kmetijskih površin. Na tej poli pa gre vzeli v poštev več možnih rešitev, ne le ene. Zato je nujno potrebno, da se na to temo skliče širše posvetovanje z ustanovami na teritoriju, kjer teče reka Soča, od slovensko-italijanske meje do vključno občine Sovodnje.« ROMJAN - Tradicionalna in množična »cantada« Prvič slovenski napev Prepevalo ga je na tisoče ljudi, zbranih na trgu - Na pobudo slovenskih društev iz Laškega Slovensko pesem je letos prvič prepeval ves trg. Slovenska društva, ki delujejo v Laškem, so s skupnimi prizadevanji namreč dosegla, da so slovenski napev vključili v pevski program tradicionalnega rom-janskega praznovanja ob Sv. Štefanu. Več tisoč ljudi - tudi letos je bila udeležba množična - je poleg italijanskih in bezjaških pesmi zapelo slovensko Kolkor kapljic, tolko let. Društvi Jadro in Tržič ter združenje staršev romjanskih otrok bolj primernega napeva ne bi mogli predlagati, saj je bil kot nalašč za zdravico ob iztekajočem se letu. Praznovanje je v sredo potekalo na trgu Sv. Štefana od jutra do večera. Gre za tradicionalni praznik, ki so ga oživili leta 1966 in odtlej privablja na tisoče ljudi; za pogostitev skrbijo krajevna društva, ki namestijo kioske, obenem pa odprejo tudi svoje sedeže, da prikažejo svoje delovanje. Vrhunec je bil tudi letos opoldne, ko se je pod taktirko Paola Zonte ljudski zbor lotil t.i. »cantade« s prepevanjem božičnih napevov. K mogočnemu prepevanju slovenske pesmi je Zonta povabil »Bezjake slovenske narodnosti« in vse zbrane ljudi. Zonta in »ljudski« zbor na romjanskem trgu altran 12 Nedelja, 30. decembra 2007 GORIŠKI PROSTOR / GORNJE CEROVO - Odkritje plošče v spomin na Mirka Brezavščka Poklon najmlajši žrtvi fašizma pred drugo svetovno vojno Trinajstletni Brezavšček je bil član društva Črni bratje - Minister Simoniti: »Kot Jan Palah« Z odkritjem spominske plošče v Gornjem Cerovem, na mestu, kjer je nekdaj stala šola, so se Brici včeraj poklonili spominu Mirka Brezavščka, 13-letnega domačina. Brezavšček je bil član dijaškega protifašističnega društva Črni bratje v Gorici in najmlajša žrtev fašističnega nasilja v Evropi pred drugo svetovno vojno. Slovesnosti so se udeležili sorodniki članov Črnih bratov, predstavniki društva TIGR s predsednikom Marjanom Bevkom na čelu, briški župan Franc Mužič in slovenski minister za kulturo Vasko Simoniti. Letošnja 90. obletnica Brezavščkovega rojstva je Brice spodbudila k postavitvi trajnega obeležja na najmlajšo žrtev fašističnega nasilja na Goriškem in verjetno tudi v Evropi pred drugo svetovno vojno. Brezavšček je bil član Črnih bratov; njihovo zgodbo je v svojem knjižnem delu opisal tudi France Bevk, včeraj pa jo je povzela Mira Cencič. V letu 1930, v času najbolj okrutnega potujčevanja in največjega razmaha fašizma, so se nekateri dijaki v Gorici organizirali v druščino Črni bratje. Delovali so tri mesece, povsem samostojno in brez vednosti odraslih. Šteli so osem- najst članov, delovali so podtalno, vezala jih je prisega. Izdelovali so in trosili letake s protifašistično vsebino. Ko je goriška policija aretirala enega izmed njih in nato zaprla še nekatere druge člane, med njimi Brezavščka, so italijanske oblasti hotele dokazati, da so prišle na sled mednarodni teroristični organizaciji. V zaporu so fante zasliševali in jih hudo mučili; Mirku so zdrobili ledvice in šele na robu zavesti je spregovoril. Iz zapora so ga premestili v bolnišnico, nato pa domov, na Ce-rovo, kjer je umrl. Njegov pogreb je bil nema, množična demonstracija celih Brd, ki je potekal pod budnim očesom policije. Edini še živeči član Črnih bratov, 93-letni Just Brezigar, rojen v Podgori, danes živi v Mariboru. »Sprašujem se, ali se vsi zavedamo veličine žrtve 13-letnega Mirka Brezavščka,« je dejal minister Simoniti in spomnil na podoben primer, ko se je leta 1969 sredi Prage sežgal Čeh Jan Palah. »O Palahu je tedaj govoril ves svet. Motiva obeh sta bila podobna. Oba je občutek neznosne krivice gnal v upor In oba sta za to dala svol e življenje,« je zaključil minister. Katja Munih Župan Mužič nagovarja zbrane na prizorišču odkritja plošče, za njim slovenski minister Simoniti foto k. m. JAMLJE - Praznik včlanjevanja v domačo sekcijo VZPI-ANPI Članstvo narašča Semolič obžaloval, da v odboru sekcije ni žensk, ki »so v boju proti zatiralcu bile včasih pomembnejše od moških« Vjameljskem kulturnem centru je ob koncu minulega tedna potekal praznik včlanjevanja sekcije VZPI-ANPI za Dol in Jamlje. Pod rdečo zastavo, slovensko borčevsko zastavo in praporom sekcije je tajnik izdal preko šestdeset izkaznic, kar je za tako majhni vasi, kakor sta Dol in Jamlje, zavidljivo število. Predsednik sekcije Jordan Semolič je v pozdravnem nagovoru spomnil na vlogo borčevske organizacije pri ohranjanju resničnega spomina in predvsem pri zaščiti ustave, saj bo prihodnje leto potekala 60-letnica njene razglasitve. Semolič je naštel številne pobude v letu 2007 in napovedal za naslednje leto okroglo mizo o zgodovini NOB, h kateri bo povabil zgodovinarje, vidne predstavnike VZPI ter ZZB in bivše borce. Opozoril pa je, da v odboru sekcije ni predstavnic ženskega spola. »Tudi ženske so se enako kakor moški borile proti zatiralcu - fašistu, nacistu ali domačemu plačancu. Bile so kurirke, bolniške sestre, učiteljice in opravljale so še mnogo drugih nevarnih nalog. Včasih so bile pomembnejše od moških,« je zaključil Semolič. Ob tej priložnosti so vsi člani tudi nazdravili padcu meje. TRŽIČ - Eaton Z novim letom režim mobilnosti za 20 delavcev Med 15 In 20 delavcev tovarne Eaton v Tržiču, ki proizvaja ventile za avtomobile, bo z novim letom v režimu mobilnosti. Alarm je sprožil sindikat UGL (Unione generale del lavoro), ki se zgraža nad dejstvom, da glede tega sindikalna združenja CGIL, CISL in UIL zaenkrat molčijo. »Z uvedbo režima mobilnosti za delavce se v bistvu ukinja 18 ur in pol dolga izmena,« je povedal predstavnik sindikata UGL Andrea Marcolini in dodaja: »Kateri je cilj? Sindikalna predstavništva molčijo. Upamo, da takšna poteza lastništva tovarne ne bo privedla do zaprtja obrata, kot se je že zgodilo drugod v Italiji in Španiji, ker je družba prenesla glavnino proizvodnje na nemška in poljska tla.« Po besedah predstavnika sindikalnega združenja FIOM Gianluca Casotta pa alarma ni, saj bodo na mobilnost odšli le delavci pred upokojitvijo, ki so prostovoljno sprejeli predlog podjetja. Pod rdečo zastavo, slovensko borčevsko zastavo in praporom sekcije fotop.z. Novoletni spust kajakašev Na prvi dan novega leta bo spet potekal tradicionalni novoletni spust po Soči. Kajakaši bodo tokrat prvič pre-veslali odsek od Solkana do priveza pri Pevmi, saj je v minulih letih spust potekal le na italijanski strani meje. Letošnji veslaški podvig bo torej »brezmejen«, uperjen pa bo tudi proti načrtovani gradnji novega jezu na Soči. Start bo ob 12. uri pri čolnarni v Solkanu, prihod pa predvidoma ob 13. uri v Pevmi, kjer bodo udeleženci spusta in spremljevalci nadaljevali praznično druženje. Danes baklada brez meja Danes bosta rajonski svet iz Štandreža in krajevna skupnost Vrtojba priredila tradicionalno baklado. Letošnji nočni pohod bo prvi po padcu meje. Sprevod bo krenil na pot ob 17. uri s trga sv. Andreja v Štandrežu; vodila ga bosta goriški nadškof Dino De Antoni in koprski škof Metod Pirih. Otroci v goriški duhovniji V nedeljo, 6. januarja, ob 10. uri bo v cerkvi sv. Ivana v Gorici maša, pri kateri bodo sodelovali otroci. Po maši bo v sosednji dvorani Franca Močnika ogled diapozitivov o tekmovanju v jaslicah in igrica Franke Ferletič z naslovom Zimska zgodba; nastopali bodo otroci, ki se v slovenski duhovniji pripravljajo na prejem zakramentov pod vodstvom Fa-nike Klanjšček in Costanze Frandolič. Koncert društva Lipizer Nocoj ob 20.45 bo v Verdijevem gledališču v Gorici novoletni koncert društva Lipizer. Nastopil bo romunski orkester M. Jora z mlado južnokorejsko violinistko Wonhyee Bae, letošnjo zmagovalko natečaja Lipizer. Drzni tat iztrgal torbico V petek zvečer je drzni tat v Novi Gorici Italijanki iz rok iztrgal torbico. Tatvina se je zgodila po 20. uri na Delpi-novi ulici. Italijanka je imela rdečo usnjeno torbico, ko se ji je približal mlajši fant, visok do 170 centimetrov, oblečen v modra oblačila, na glavi pa je imel večbarvno kapo. Fant ji je iz roke iztrgal torbico, v kateri je ženska imela gotovino in dokumente; s plenom je zbežal v smeri tržnice. (km) V Štarancanu o odpadkih Občinski svet iz Štarancana je na zadnji seji soglasno sprejel sklep o ustanovitvi posebne komisije, ki jo bo vodil predstavnik opozicije in bo preverjala dejavnost družb, v katerih ima občina delniško kvoto. Odločitev je občinski svet sprejel na podlagi razprave o referendumu, ki je potekal 2. decembra in na katerem se je 56 odstotkov udeležencev izreklo proti sistemu nabiranja odpadkov od vrat do vrat. GORICA - Slovenski vrtec v ulici Fabiani Božičnica z živalcami Oporo imajo pri zavodu Contavalle in rajonskem svetu za Sv. Ano in Podturn »Živalce« in ostali nastopajoči so se za spomin nastavili fotografu fotoa. v. S prizorom o živalcah v gozdu, ki pričakujejo Jezu-ščka, so otroci obeh sekcij slovenskega vrtca v ulici Maks Fabiani pričakali božič. Božičnico so tudi letos priredili v dvorani bližnjega zavoda Contavalle, ki sojo starši, dedki in babice ter drugi svojci napolnili do kraja. Postregli so jim z božično zgodbico, ki so jo pripravili v okviru letošnjega programa, ki ga v vrtcu izvajajo pod naslovom Ta čudoviti živalski svet. Ob koncu je Majda Bratina v ime- nu staršev izrekla zahvalo vsem, ki so omogočili božičnico, med drugimi upraviteljem zavoda Contavalle, Miche-li De Castro, ki je otroke spremljala pri klavirju, in rajonskemu svetu za Podturn in Sv. Ano, ki je prispeval za nakup didaktičnih pripomočkov. Rajonski svet pa ima tudi zaslugo za miklavževanje, ki je potekalo 7. decembra in ga je sooblikovalo 70 otrok iz slovenskega vrtca iz ulice Fabiani in italijanskega vrtca v ulici Lasciac. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB - Božičnice Leto pozdravili s petjem, plesom in recitacijo Pred zasluženimi božičnimi počitnicami so se otroci Večstopenjske šole Doberdob poslovili od leta 2007 s praznično obarvanimi nastopi. Osnovnošolci iz Romjana so v nabito polni cerkvi v Romjanu prikazali slovenske tradicije pri praznovanju božiča, malčki štirih sekcij romjanskega vrtca pa so predstavili božični prizorček o jelki in zapeli. S harmoniko jih je spremljal Aljoša Saksida, ki na pobudo Združenja staršev iz Romjana vodi glasbene delavnice v vrtcu. Na glasbi in pesmih osnovano božičnico učencev iz Doberdoba v župnijski dvorani je skupaj z učitelji pripravila Jana Drasič. Le-ta vodi glasbene delavnice v šoli in v doberdobskem vrtcu, ki se je na božičnici tudi predstavil s spletom pesmi in recitacij. V prostorih KD Skala iz Gabrij so nastopili otroci vrtca v Rupi in učenci šole z Vrha. Malčki so navdušili starše s plesnimi in pevskimi točkami, osnovnošolci pa so se ob petju izkazali tudi z božičnim prizorčkom. Sovodenjski osnovnošolci in otroci vrtca so nastopili v domačem kulturnem domu, kjer so pod vodstvom učiteljic in Jane Drasič pripravili zanimiv program s pet'em, plesom in recitalom. Sovodenjski otroci med nastopom bumbaca mark HIT'ltA! 5Ljrr.l ia. G-RCiL, Mir božične noči, naj se naseR v jutra novih dni,. Novo teto pa naj bo: zdravo kakor med, sveže kakor ^jutro, vedro kakor cvet, SREČNO 2007! MARK S.r.l. Ul. S. Michele, 334, 34170 - GORICA Tel.: +39 0481 21711 - Fax.: +39 0481 20719 E-mail: info@mark-medical.com - www.mark-medical.com kraj Monte 22 Krmin (GO) Telefon: 0481.60531 www.lasubida.it \ i^Wi^V J \ * PEKARNA SLAŠČIČARNA fr OŽBOT i Trg Sv. Roka 7 Tel. 0481.531466 ^ GORICA GRADBENO PODJETJE DEVETAK IZTOK & C. S.A.S. NARDING. zastopstvo GORICA FPR5T Ulica Svetega Mihaela 324 Tel. 0481,21065, Faks 0481.522410 _ äf «to pivo ALUMINIJASTE ZASTEKLITVE KOVAŠKI IZDELKI Tabaj F.lli s.n.c. Miloš in Rajmund ŠTANDREZ - GORICA Ulica A. Gregorčič 24 • Tel. 0481/21514 • Fax 0481/21987 LI V V TvA NNW V (L^VSEZA PORT RA TEL 19, tel. 0481 /531884 M/DS OTRO KA OBUTEV IN OBLAČILA VVUI. Oberdan 8, tel. 0481.30248 Q K2 PORT OUTLET ^ Ra tel 12, tel. 0481.532458 K2 PORT TECHNICAL FOOTWEAR Ra tel 8, tel. 0481.33465 y # OBUTVE KOSIČ Ra tel 7, tel. 0481.535162 GEOX SHOP Ul. Oberdan 7, tel. 0481.535520 GORjCAj KOS^CGORJCAI DOBERDOB Ul. Prešeren 8 - Poljane | Tel. (0481) 78116 GOSTILNA PODVERŠIČ GORICA, ul. Brigata Pavia 61, tel. 0481 530518 Mi V* k "HJO tf Í-tíhíI: krtfcSt0rtC.il ZASTOPSTVA ZA INŠTALACIJSKE MATERIALE S.R.L. IMPORT - EXPORT GORICA ulica Carnia 28 Tel. 0481.33773-530155 faks: 0481.535555 e-mail: atlas@adriacom.it Gostilna Peric Branko POLJANE - Tel. 0481/78117 ^ V PROIZVODNJA IN INSTALACIJA KLEPARSTVA MARIO MUCCI & C. s.n.c. Ulica A. GregorciC 20/2 • 34170 GORICA Tel. 0481/21828 • Fax 0481/524657 info@muccilattonerie.com • www.muccilattonerie.com gioielleria virgilio russian draguljarna srebrni dodatki in pribori ugled in tradicija korzo italia 47 - gorica tel. 0481 530290 D IT317^ Ir^ rr^ Ir^l Ir^ Ir^l Ir^l fr^l fr^l fr^l Ir^ rF^I Ir^l fr^l Ir^l Ir^l Ir^lr^ Ir^lr^ rr^lr^ 17^ Ir^ 17^ Ir^l 17^ Ir^l Ir^ Ir^l Ir^l fr^l fr^l Ir^ fr^l Ir^ rF^I Ir^l Ir^l Ir^l Ir^l 17^17^ rr^lr^ rr^lr^ 17^ Ir^ rr^ Ir^l 17^ Ir^l Ir^l Ir^l fr^l I V Passton for Performance. KP 2 Me ga moto. Koncesionar BMW Braidotti Moto Moš (GO) : ul. Olivers 45, Tel. 0481 .GÛQD3 Gorica: Ul. Crispí SIB, Tel. D4S1.5335S0 Trst: Ul, F&blû Severo 13$n Tel. 040-350735 UlliHUMi mtjraz \\ ?< 0pa L Kl UiiMl t n-Jrp Koncc&ionar NOVATL & MIO SRL - TRŽIČ. ul. CA, Colombo, 13 14 1 6 Sobota, 29. decembra 2007 GORIŠKI PROSTOR / TRŽIČ - Dvanajsto glasilo društva Jadro 20-letna skrb za korenine Slovenski živelj iz Laškega v sliki in besedi Društvo Jadro iz Ronk praznuje dvajseti rojstni dan. Ob okrogli obletnici, ki priča o vztrajnosti, zanosu in narodni zavesti članov, je Jadro izdalo dvanajst številko glasila, ki ga bodo predstavili januarja. V obsežni publikaciji se uredništvo ozira na prehojeno pot in predvsem na delo, ki ga je društvo opravilo od izdaje zadnje številke glasila leta 2003. Ob društvu je publikacijo založila Zveza slovenske katoliške prosvete, za izdajo pa sta prispevali Zveza slovenskih kulturnih društev in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. »Na Goriškem smo Slovenci iz Laškega edini, ki smo neposredno povezani z morjem. Zato radi govorimo o svojem morju in o vsem, kar je povezano z njim,« piše uredništvo v spremni besedi in dodaja: »Laško na Tržiškem ni le pristanišče, iz katerega odjadra glasilo v vaše cenjene roke, ampak je tudi kraj, kjer živimo, razmišljamo, ustvarjamo, trpimo, se srečujemo in vzajemno bogatimo našo osebnost, s tem pa krepimo tudi našo narodno zavest.« Publikacijo sestavljajo številne barvne in čr-no-bele fotografije ter 25 prispevkov - med njimi so prozna besedila in verzi, pa tudi recepti -, ki so jih ob uredništvu napisali različni avtorji. Objavljeni so prispevki Velika noč (Ivo Petkovšek), »I Bisiachi« (Silvo Torkar), Na pragu 70. in 80. let je v Ronkah delovalo ŠD Iskra (Vili Prinčič), Morske novice (Karlo Mucci), Mama (Lilijana Visintin), Letalske novice Platnica glasila (Karlo Mucci), Slovenci iz Ronk obiskali Polhov Gradec (Milka Bokal), Pomembna pesniška prireditev v Tržiču (uredništvo), Mogoče ne veš, da... (Karlo Mucci), V iskanju svojih skritih korenin (Aleksandra Pahor), Kefalonija (Danjel Radetič), Simpozij na temo manjšin in človekovih pravic v Tržiču (uredništvo), Južnoafriška rastlina osvaja Kras in Evropo (Vladimir Vremec), Materi (Viktor Lovriha), Moj spomin na gospoda Kazimirja Hu-marja (Marjeta Pahor), In memoriam Bernardki Radetič in Filibertu Benedeti-ču (ur.), Orgle za spodbudo ženskega pevskega zbora (K. Mucci), Misel ob dnevu slovenske kulture (Rudica Požar), Stari strešniki (Amerigo Visintini), Biser severnega Jadrana (Živka Marc), Utrinka iz preteklosti (Vera Caharija), Time stop (Ivo Petkovšek), Recepti, Recenzija knjig in Farni zavetniki povezujejo skupnosti in Slovence (Karlo Mucci). CI3 Lekarne 547051 (goriški urad SSG v KB Centru, na korzu Verdi 51). DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. U Kino Gledališče DRAMSKI ODSEK PD ŠTANDREŽ bo premierno uprizoril komedijo Primorske zdrahe (26. januarja 2008 ob 20. uri, v abonmajskem programu 27. januarja ob 17. uri). Predstava bo v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu; informacije na tel. 048120678 (Božidar Tabaj) in v Katoliški knjigarni v Gorici. GLEDALIŠČE VERDI V GORICI sezona 2007-08: 5. januarja 2008 koncert-ba-let Ruske armade; 10. januarja 2008 koncert »Farinelli - La voce perduta«; informacije v blagajni, ul. Garibaldi 2/a v Gorici, tel. 0481-33090. OBČINSKO GLEDALIŠČE V KRMINU: »SiparioRagazzi« 13. januarja 2008 ob 16. uri »Hansel e Gretel«; »Sipario-Prosa«: 17. januarja 2008 ob 21. uri »LAvaro« (Molière); informacije v Občinskem gledališču (ul. N. Sauro 17 v Krminu, tel. 0481-630057). OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU Proza: 14. in 15. januarja 2008 »L'uo-mo, la bestia e la vrtù«; informacije v blagajni Občinskega gledališča v Tržiču (korzo del Popolo 20, tel. 0481-790470), v turistični agenciji Appiani v Gorici, v Ticketpointu v Trstu in v ERT-u v Vidmu. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA Sezona 200708: 3. januarja 2008 Letoviščarji (Maksim Gorki); informacije in prodaja vstopnic na tel. 003865-3352247. SSG IN SNG NOVA GORICA: v ponedeljek, 28. januarja 2008, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici drama Edwarda Albeeja Kdo se boji Virginie Woolf?; informacije na tel. 0481- GORICA KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.45 -20.00 - 22.10 »Natale in crociera«. Dvorana 2: 15.20 - 17.30 »La bussola d'oro (The Golden Compass)«; 19.50 - 22.15 »Il mistero delle pagine perdute«. Dvorana 3: 15.45 - 17.45 - 20.00 - 22.00 »Una moglie bellissima«. CORSO Rdeča dvorana: 16.00 - 17.50 -20.00 - 22.15 »Bee Movie«. Modra dvorana: 15.45 - 17.50 - 20.00 -22.15 »Leoni per agnelli«. Rumena dvorana: 15.00 »L'assassinio di Jesse James«; 17.50 - 20.00 - 22.15 »Irina Palm«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.40 -20.00 - 22.15 »Natale in crociera«. Dvorana 2: 15.45 - 17.45 - 20.10 - 22.20 »Una moglie bellissima«. Dvorana 3: 15.30 - 17.00 - 19.50 - 22.15 »Il mistero delle pagine perdute«. Dvorana 4: 15.00 - 16.45 - 18.30 »Bee Movie«; 20.00 - 22.10 »La promessa dell'assassino«. Dvorana 5: 15.15 - 17.30 - 19.50 - 22.10 »La bussola d'oro (The Golden Com-pass)«. OBČINSKO GLEDALIŠČE V KRMINU: 16.00 - 18.15 »Ratatouille«. NOVA GORICA: 19.00 »Varuškin dnevnik«; 21.00 »1408«. fl Razstave NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI v Redipulji bo do 6. januarja 2008 na ogled fotografska reportaža z naslovom »Sen-tieri di Pace«. V FRANČIŠKANSKEM SAMOSTANU NA SV. GORI bo do 6. januarja 2008 med 10. in 18. uro na ogled razstava jaslic. S svojimi eksponati se predstavljajo ljudski umetniki iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Na ogled so tudi skupinski izdelki šolskih otrok OŠ iz Romjana in OŠ Abram iz Pevme. V GOSTILNI KORŠIČ v Števerjanu bo do 13. januarja na ogled razstava Renata Elie z naslovom Brez meja. NA GRADU DOBROVO je na ogled razstava akvarelov Andreja Kosiča; od torka do petka med 8. in 16. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 12. in 16. uro. V HIŠI KULTURE V ŠMARTNEM je do 3. februarja na ogled razstava keramičnih del sedmih članic kulturnega centra Tullio Crali iz Gorice; odprta je ob četrtkih in petkih od 10. do 15. ure in ob sobotah in nedeljah od 13. do 16. ure. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA (Trg Edvarda Kardelja 5) bo na ogled do 14. januarja 2008 multimedialna razstava z naslovom IOS - Podobe duše Martina Avsenika; od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro; ob sobotah od 9. do 12. ure; ob nedeljah in praznikih zaprto; 31. decembra bo galerija odprta samo v dopoldanskem času. V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi 7/a v Novi Gorici bo do 31. januarja 2008 med 10. in 19. uro na ogled razstava del Etka Tutte. V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI (Prešernova 3) bo do 18. januarja 2008 na ogled razstava fotografij, ki so nastale na letošnjem fotografskem srečanju Castrum foto 07. Od torka do petka med 10. in 17. uro, v nedeljo med 15. in 18. uro; zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. V RAZSTAVNIH PROSTORIH FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carducci 2 v Gorici bo do 6. januarja 2008 na ogled razstava Od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906); med 10. in 13. uro ter med 15. in 19. uro ob nedeljah in praznikih; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro. V SPOMIN ALEKSANDRINKAM je naslov razstave, ki bo na ogled do 6. januarja 2008 v Kulturnem domu na Gradišču nad Prvačino. Odprta bo vsako nedeljo med 14. in 16. uro, možni pa so tudi skupinski obiski s predhodno najavo na tel. 0038653304600. V PALAČI ATTEMS-PETZENSTEIN v Gorici bo do 24. februarja 2008 na ogled razstava »Abitare il Settecen-to«. Ob nedeljah bodo vodeni obiski brezplačni. À Koncerti razred osnovne šole (za otroke, ki dopolnijo 6 let do 30. aprila 2009) na ravnateljstvu v Doberdobu (tel. 048178009) od 7. do 30. januarja 2008. ¿j Čestitke M Izleti Ü3 Obvestila ANSAMBEL GAŠPERJI iz Gorenjske bo ponudil svojevrstno voščilo v glasbi v nedeljo, 6. januarja 2008, ob 18. uri v občinski telovadnici v Sovod-njah. Glasbeni večer prireja sovoden-jska občinska uprava. KD SABOTIN v sodelovanju z župnijo sv. Mavra in Silvestra, ZCPZ Gorica, krajevno skupnostjo Pevma, Štmaver in Oslavje ter ZSKP Gorica vabi vse ljubitelje glasbe na glasbeni projekt z naslovom »Vsi verujemo v enega Boga« v soboto, 5. januarja 2008, ob 20. uri na Borjaču domačije Kušič (okraj Lenzuolo Bianco 3 na Oslavju). Nastopila bosta pevka Francka Šenk in Tilen Draksler, sledila bo družabnost. VEČERNI KONCERTI KULTURNEGA ZDRUŽENJA LIPIZER: danes, 30. decembra, ob 20.45 v teatru Verdi v Gorici Filharmonika Bacau (Romunija); informacije v turistični agenciji IOT, ul. Oberdan 16 v Gorici (tel. 0481533838), v Ticketpointu v Trstu (tel. 040-3498276) in v uradu ACUS v Vidmu (tel. 0432-2014191). H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OSNOVNIH ŠOL S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM sporoča, da bo vpisovanje v otroške vrtce (za otroke, ki dopolnijo 3 leta do 31. januarja 2009) in v 1. razred osnovne šole (za otroke, ki dopolnijo šest let do 30. aprila 2009) na ravnateljstvu v ul. Bro-lo v Gorici od 7. do 30. januarja 2008. GORIŠKI ŠOLSKI URADI bodo 31. decembra zaprti. NIŽJA SREDNJA ŠOLA IVANA TRIN-KA v Gorici obvešča, da rok vpisovanja otrok v prvi razred srednje šole in prvi razred višje srednje šole zapade 30. januarja 2008. Starši otrok pe-tošolcev bodo dobili vpisne pole na tajništvu Didaktičnega ravnateljstva v ul. Brolo oz. na Večstopenjski šoli v Doberdobu. Vpisne pole za vpis v prvi razred izbrane višje šole pa bodo starši dobili na nižji srednji šoli Ivana Trin-ka od 7. januarja 2008 dalje. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V DOBERDOBU sporoča, da bo vpisovanje v otroške vrtce (za otroke, ki dopolnijo 3 leta do 31. januarja 2009) in v 1. Naši veliki družini se je pridružil nov član. Dobrodošel Jacopo! 1 V Gorici hišica stoji, v njej naš GREGOR deset let slavi. Vse najboljše mu želijo tata, mama, sestra ter nono in nona. SPDG sporoča, da bo zbirališče za zi-movanje v kraju Zoldo Alto (Civet-ta) v sredo, 2. januarja 2008, pri glavni blagajni smučišča med 9. in 9.30; informacije na tel. 3385068432 (Loredana). SPDG vabi na 29. nočni spominski pohod Po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni v Dražgoše v noči iz 12. na 13. januar 2008. Potrebna primerna telesna pripravljenost in zimska oprema; informacije na www.spdg.eu, prijave do 31. decembra na tel. 320-1423712 (Andrej) ali andrejro@gmail.com. ATER GORIŠKE POKRAJINE sporoča, da bodo uradi na korzu Italia 116 v Gorici zaprti 31. decembra. Urad v ulici Verdi 44 bo spet odprt 7. januarja 2008. DRŽAVNA KNJIŽNICA V UL. MAME- LI v Gorici sporoča, da bo do 5. januarja 2008 odprta samo zjutraj do 13.30. DRUŠTVO KARNIVAL obvešča, da je odprto vpisovanje za vozove in skupine, ki bi se želeli udeležiti pustnega sprevoda; informacije in vpisovanje na tel. 0481-882119 (Ladi) ali na ZSKD (tel. 0481-531495, fax 0481550004). Pustovanje v Sovodnjah bo od 1. do 3. februarja 2008. FEIGLOVA KNJIŽNICA v Gorici bo do 6. januarja 2008 zaprta. GORIŠKA KVESTURA obvešča, da bo urad za priseljence izjemoma odprt v sredo, 2. januarja 2008, med 8.30 in 12.30. KAJAK KLUB ŠILEC vabi na novoletni spust 2008, prvič od Solkana do Pod-gore (brez meje) v torek, 1. januarja 2008 ob 12. uri pod jezom v Solkanu s ciljem na privezu v pevmskem parku; informacije na tel. 0481-20734 ali na kksilec@libero.it. MLADINSKI CENTER NOVA GORICA vabi na zimske ustvarjalne delavnice v družbi mentorjev Mladinskega centra Nova Gorica 30. decembra od 10. do 12. ure ter 31. decembra od 13. do 15. ure; informacije na tel. št. 0038653334020. NATEČAJ SREČKO KOSOVEL: Tržiški kulturni konzorcij razpisuje tretji natečaj za prevode proznih in pesniških del iz slovenščine v italijanščino. Prvouvrščeni deli bosta objavljeni; dodeljeni bosta nagradi v skupni vrednosti 2.500 evrov. Strojno napisano besedilo prevoda v dveh izvodih in z izvodom literarnega dela v izvirnem jeziku je treba dostaviti po pošti ali izročiti osebno na sedežu konzorcija, Vila Vicentini Minuissi, trg Unita 24, 34077 Ronke, do 12. ure v ponedeljek, 30. maja 2008. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bosta v ponedeljek, 31. decembra, anagrafski in davčni urad zaprta v popoldanskih urah. OBČINA SOVODNJE sporoča, da bodo občinski uradi v ponedeljek, 31. decembra, popoldne zaprti. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo zaprta do 2. januarja 2008. RAJONSKI SVET ZA ŠTANDREŽ v sodelovanju z župnijo sv. Andreja, de-kanijo Šempeter ter društvi iz Štan-dreža in Vrtojbe prireja baklado danes, 30. decembra, z odhodom ob 17. uri s trga sv. Andreja v Štandrežu. Na prvem nočnem pohodu po padcu meje bosta prisotna nadškov Dino De Antoni in škof Metod Pirih. Na mejnem prehodu Štandrež Vrtojba bo srečanje s prijatelji iz Vrtojbe. Sledila bo družabnost. Izkupiček baklade bo namenjen hospicu »Via di Natale« pri CRO v Avianu. TEHNIČNI URAD občine Sovodnje obvešča, da je bila sprejeta varianta št. 7 splošnega občinskega regulacijskega načrta, ki je vsem na vpogled v Mamici Antonelli in očku, odborniku in igralcu, Štefucu iz srca čestitamo. ŠZ Olympia občinskem tehničnem uradu (ponedeljek in četrtek 12.00-13.00, sreda 16.30-18.00; tel. 0481-882876) v roku 30 dni po objavi obvestila v deželnem uradnem listu (dne 19. decembra 2007). Vsakdo bo lahko vložil pripombe v roku 30 dni na občini; v istem roku bodo lahko vložili ugovore lastniki nepremičnin, ki jih zadeva omenjena sprejeta varianta. URADI FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE bodo 31. decembra zaprti. URADI TRGOVINSKE ZBORNICE bodo zaprti 31. decembra popoldan. 0 Prireditve PD VRH SV. MIHAELA vabi na božični-co z naslovom »Hvala Jezuščku za pokvarjen avtomobil« danes, 30. decembra, po maši, ki se bo pričela ob 11. uri v cerkvi sv. Lovrenca na Vrhu. V CERKVI SV. IVANA v Gorici bo v nedeljo, 6. januarja 2008, ob 10. uri maša pri kateri bodo sodelovali otroci. Po maši bo v sosednji dvorani F. Močnik ogled diapozitivov o tekmovanju v jaslicah in igrica Franke Ferletič z naslovom Zimska zgodba v izvedbi otrok, ki se v duhovniji pripravljajo na prejem zakramentov. TRADICIONALNI PIGNARUL, ki ga prirejajo rajonski sveti za goriške Stražice, Podgoro ter Pevmo-Štmaver-Oslavje v sodelovanju z župnijo in ŠZ Azzurra, bo v nedeljo, 6. januarja, z začetkom ob 19.30 na travniku med ulicama Bauzer in Kocjančič. 0 Mali oglasi PRODAM suha gozdna drva akacije in hrasta z dostavo na dom; tel. 0481390238 ob uri obedov. V GORICI v ul. Duse 28 oddajamo stanovanje v najem; tel. 338-1797566. Prispevki Namesto cvetja na grob Ivanke Deve-tak darujejo Drago, Dari in Ivana But-kovič 150 evrov za društvo krvodajalcev iz Sovodenj. Pogrebi JUTRI V FARI: 11.00, Livio Medeot s pokopališča v cerkev in na pokopališče. JUTRI V TRŽIČU: 9.50, Pierino Bidoli iz bolnišnice v cerkev sv. Nikolaja in v Trst za upepelitev; 10.50, Giulio Vit-torio Liessi iz bolnišnice v cerkev sv. Nikolaja in na pokopališče. JUTRI V BEGLIANU: 14.00, Giorgio Gallo (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: gorica ESSO - Ul. Aquileia 40 ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. San Michele 57 AGIP- Ul. Trieste 179 tržič SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar krmin OMV- Drev. Venezia Giulia 53 gradišče SHELL- Drev. Trieste 50/a ronke AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ štarancan AGIP- Ul. Trieste 47 marian AGIP- Ul. Manzoni 164 škocjan AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) romans AGIP- Ul. Aquileia 34 / KULTURA Nedelja, 30. decembra 2007 15 SLOVENSKE ZALOŽBE V ITALIJI - Tržaška Mladika Marij Maver o bralcih, medijih in seveda založbi Kritično o kritiki, ki je danes ni - Naslednje leto bodo izšli prevodi pesmi Umberta Sabe Marij Maver kroma December je spričo knjižnega sejma, ki je v začetku meseca potekal v Ljubljani, čas obračunov in načrtov vseh slovenskih knjižnih založb. Kakšno je stanje slovenskega založništva v Italiji ? O tem smo se pogovorili z odgovornimi štirih slovenskih knjižnih zavodov v Italiji. K pogovoru smo tokrat povabili Marija Maverja, predsednika tržaške založniške zadruge Mladika. Katera je ciljna publika založbe Mladika? Ciljna publika naše založbe so na-splošno slovenski bralci. Ker je Mladika nastala v tem prostoru, so njeni bralci in njeni sodelavci predvsem iz zamejstva. Nekatere tematike, ki jih načenjamo, pa seveda zanimajo tudi bralce iz matične domovine, zato imamo razvito distribucijsko mrežo tudi v Sloveniji. Nekaj knjig gre tudi v zdomstvo, k slovenskim rojakom po svetu. Koliko naslovov je v letu 2007 izdala Mladika? Letos smo izdali petnajst naslovov, kar je že utečen trend zadnjih let. Med temi je samo ena pesniška zbirka, nekaj je otroške književnosti, prevladujeta pa publicistična in memoarska proza. Kako so vašo letošnjo knjižno bero sprejeli bralci? Po tem, kar je bilo zaznati na nedavnem knjižnem sejmu, smo opazili, da slovenske bralce zanimata predvsem Julius Kugy in njegova vloga v prvi svetovni vojni. Kugy je tudi na Slovenskem zelo znan planinec, prihodnje leto bomo namreč praznovali 150-letnico njegovega rojstva. Med bralci iz matice je za spoznanje manj odziva doživela knjiga Devet velikih jokov Bojana Pavletiča. Avtor je namreč v naših krajih precej znan, v Sloveniji pa zanekrat še veliko manj. Vsebina knjige pa je namenjena tudi bralcu iz matice, predvsem Štajercem, saj je dogajanje postavljeno v tisto okolje. Kakšen je bil letos odziv kritike? Pisatelj Alojz Rebula pravi, da danes kritike pravzaprav ni. Danes tisk o knjigah v veliki meri objavlja zapise, odzive in poročila. Včasih te pripravljajo celó založbe same. Založniki pa v medijih pogrešamo neki pravi kritični odnos. Malo ali povsem nič je namreč časnikarjev oz. publicistov, ki bi kritično spremljali dogajanje na založniškem področju. Trditev seveda ne velja samo za naš prostor, ampak tudi za matično domovino. Ker trdite, da prave kritike ni, bi vas vprašal, ali ste zadovoljni s poročili oz. vidljivostjo v medijih. Zadovoljni smo le deloma, saj moramo na svojo prisotnost stalno opozarjati. Opažamo, da se mediji za nas premalo zanimajo. Velikokrat moramo o knjigi, ki smo jo izdali, poročilo zapisati sami. Nam lahko razkrijete, kaj pripravljate za naslednje leto? Za leto 2008 načrtujemo marsikaj. Izdali bomo namreč pesniške prevode Umberta Sabe, za katere je poskrbela Jolka Mi-lič. Že letos bi morali iziti prevodi Cirila Kosmača v italijanščino, in sicer dve noveli z daljšim spremnim esejem, ki ga je napisala Marija Bidovec. Izdali bomo tudi roman, in sicer knjižni prvenec Jasne Jurečič. K temu naj dodam novo izvirno knjigo Andreja Zagheta, ki bo tokrat pisal o regresivni hipnozi v psihoterapiji. Ob 90-letnici konca prve svetovne vojne bo izšel dnevnik Karla Jurce. Njegov sin Leopold Jurca, ki je bil koprski prošt, je v dvajsetih prepisal in uredil očetov vojni dnevnik. Spremni esej k tej knjigi je prispeval David Bandelj. V pripravi pa je slikovna knjiga o Alojzu Rebuli, ki jo pripravlja Alice Zen. Primož Sturman Cirila Jagodica ni več V 89. letu starosti je umrl ustanovni član Lutkovnega gledališča Ljubljana, dolgoletni tehnični vodja, igralec in animator Ciril Jagodic, ki je do svoje upokojitve leta 1980 vsestransko prispeval k razvoju osrednjega slovenskega lutkovnega gledališča. Zelo pomemben je tudi njegov prispevek na področju lutkovne tehnologije, ki pogojuje možnosti umetniškega izražanja. Žalna komemo-racija bo v torek, 8. januarja, ob 13. uri v Mali dvorani Lutkovnega gledališča Ljubljana. Jagodic se je že na samem začetku svojega lutkarstva lotil izboljšave marionetnega vodila, ki ga je postopoma razvijal in izpopolnil do te mere, da ga danes lutkarji upravičeno imenujejo izum Cirila Jagodica. (STA) Umrl režiser Kawalerowicz V starosti 85 let je v Varšavi umrl poljski režiser Jerzy Kawalerowicz, ki je sodeloval s filmarji Andrzejem Waj-do, Andrzejem Munkom in Kazi-mierzem Kutzem. Kawalerowicz je posnel 17 filmov, najuspešnejši je bil film Faraon iz leta 1966, ki si je prislužil tudi nominacijo za oskarja. Ka-walerowicz je od leta 1956 sodeloval s produkcijsko hišo Kadr, njegovi filmi pa so veliko pozornosti pritegnili na festivalih v Cannesu, Benetkah in Berlinu. (STA) Ruslan In Ljudmila za nov začetek Leta 2009 naj bi bila končana obnova Bolšoj teatra, znano pa je že, katera predstava bo odprla gledališče. To bo Ruslan in Ljudmila Mihaila I. Glin-ke, premiera je predvidena za 1. oktober. Spektakel bo režiral Dmitrij Černjakov, dirigiral pa Aleksandar Ve-dernikov. Bolšoj teater je svoja vrata zaradi obnove zaprl 1. julija leta 2005. Prvo gostovanje v Bolšoj teatru bo pripadlo milanski Scali, in sicer 18. in 19. novembra leta 2009. (STA) FILM - Režiser Salvatore Maira je v Trstu vodil tečaj Valzer, film posnet v enem zamahu Za svojstven film, ki govori o osebah s težavami, je prejel več priznanj - V pogovoru je izpostavil probleme italijanske filmske industrije V prvi polovici meseca so v prostorih tržaške kinodvorane Ariston izpeljali drugi tečaj kinematografije, med predavatelji pa je bil tudi italijanski režiser Salvatore Maira, ki so ga oktobra meseca nagradili na festivalu v Tokiu za film Valzer. Valzer je res svojevrsten film. V prvi vrsti zaradi načina, kako so ga snemali, drugič zaradi nadvse aktualne tematike. Film je namreč režiser snemal v enem mahu, to se pravi z devetdesetminutnim nepretrganim snemanjem in brez montaže. Naslov je film dobil po valčku, ki v ozadju spremlja film, gre pa za dogajanje v nekem hotelu, kjer se prepletata dve zgodbi. V pritličju oče misli, da bo po dvajsetih letih znova srečal hčerko, ko spozna, da neka neznana ženska uporablja hčerkino identiteto. V zgornjem nadstropju pa se »gospodarji« nogometa srečajo, da bi se poskušali izmazati iz afere, kije zajela italijanski žogobrcarski svet... Režiser Salvatore Maira je nastanek svojega filma tako opisal: »Na začetku sem mislil bolj na neke vrste eksperimentiranje, nato pa je iz eksperimenta zrasel pravi film, kije imel zelo dober odziv na vseh festivalih, kjer sem ga predstavil. Prejel je eno izmed najpomembnejših nagrad na tokijskem festivalu in navdušeno so ga sprejeli tako kritiki, kot izvedenci, kot navadni gledalci, ki v vse večjem številu obiskujejo festivale.« Glavna značilnost filma je, da ste vseh devetdeset minut snemali nepretrgoma... »Mislim, da so film gledali s tolikšnim zanimanjem prav zaradi neobičajne tehnike. Potem ko film vidite, pa je ta stilistični element, ta značilnost popolnoma podrejena zgodbi, dogajanju. Za snemanje takega filma pa je naloga igralcev še toliko bolj zahtevna.« Kolikokrat pa ste zakričali običajno besedo »ciak«, preden ste bili s snemanjem zadovoljni? »Ne vem točno kolikokrat. Vem samo, da smo se tri tedne pripravljali na snemanje. Nato smo začeli snemati vedno daljše odlomke, najprej pet, potem deset, nato petnajst minut. Četrti teden smo začeli s snemanjem celotnega filma. Na koncu četrtega tedna smo imeli sedem-osem devetdesetminutnih trakov celotnega filma. Od teh so bili štiri uporabni, med temi štirimi pa sem nato moral izbrati "pravega'.« Zakaj izbira te vrste snemanja? »Ker pripovedujem o osebnostih, ki imajo hude notranje težave, in s tem, da film nima montaže, ampak gre za neprekinjeno snemanje, prisilim samega sebe in igralce na popolno koncentracijo. S tem, da filma z montažo ne spreminjaš po končanem snemanju, še bolj izpostaviš notranje težave filmskih osebnosti. Je kot akrobat, ki odloči, da bo nastopil brez varnostne mreže. Dela iste vaje, ampak je toliko bolj koncentriran, ker se zaveda, da bi lahko bila napaka usodna.« Ob posebnem načinu snemanja je značilnost filma tudi dvojno dogajanje. V spodnjem nadstropju je dogajanje, ki zadeva preproste ljudi, v zgornjem pa zadeva vodilne može italijanskega nogometa. Verjetno tudi izbira, da so "navadni smrtniki" spodaj, ni slučajna... »Nedvomno. Gre za dve vzporedni zgodbi, dogajata se seveda istočasno, ki imata naenkrat stično točko, ki povzroči pravo dramo. Seveda ločitev dveh zgodb z vodilnimi v zgornjih nadstropjih, preprostimi ljudmi pa v spodnjih, ni shematizacija sodobne družbe. To je enostavno sedanje stanje, kjer je velika masa ljudi popolnoma ločena od "elite", ki ima vse manj stikov s spodnjimi nadstropji. Elita je popolnoma zaprta v svojem svetu, kot so bili ti nogometni veljaki zaprti v sobah tega hotela. Brez pravih stikov z zunanjostjo. Ko iščejo stike z maso, ne iščejo fizičnega stika, pač pa se kažejo preko raznih medijev. Torej se ne pokažejo taki, kakršni so v resnici, ampak se pokažejo kot neka namišljena, idealna figura. Pokažejo se kot ideja, ki jo ima o njih masa navadnih ljudi. Ne spominjam se, kdo je trdil, da ni več razrednega boja, ampak razredna ločitev. In jaz to ločitev ponazarjam s popolno ločitvijo med nadstropji. Dva svetova, ki imata edine stike, ko je interes vodilnih manipulirati z maso.« V vašem filmu pa imajo višja in nižja nadstropja nekaj skupnega: težave. Težave in poskus jih odpraviti... »Res je, ampak v spodnjih nadstropjih je še poskus, da se pri rešitvi težav ohrani človeške stike in človeškost oziroma človekoljubje.« Z vsemi škandali, ki so zajeli italijanski polotok, zakaj ste se v "zgornjem nadstropju" odločili za nogometno afero? »Najprej moram povedati, da sem napisal besedilo za film pred dvema letoma, to se pravi, ko o aferi še ni nič pro-nicnilo v javnost. Ko pa govorimo o manipulaciji medijev, je treba govoriti o konkretnih in točno določenih zadevah. Želel bi pisati o modi, o televiziji, saj so tudi v teh okoljih afere na dnevnem redu, a sem se odločil drugače. Nisem namreč hotel govoriti o nogometu, temveč o tem, kako mediji izkoriščajo nogomet. Po mojem mnenju je med raznimi sistemi manipulacije nogomet najbolj razširjen in vpliven. Nogomet je planetaren in na te- levizijah ima ogromno prostora. Vsak dan, ob vsaki uri, imaš po televiziji nogometno tekmo. In prenatrpanost ni slučajna.« Sklepam, da niste bili presenečeni, da je prišla na dan nogometna afera... »Da nekaj ni v redu, se je dobro vedelo. A nisem mislil, da bo karkoli prišlo na dan. Žal smo po aferi na istem. Vse je treba spremeniti, da se nič ne spremeni. Metode so iste, osebe so iste, manipulacije so iste.« Kakšno pa je stanje italijanske filmske industrije? Zgleda, da so edine produkcije z dostojnim proračunom božični filmi dvojice Boldi-De Sica... »Hud problem italijanske kinematografije je monopolistični sistem, ki so ga uvedli nekateri. Priča smo pravi amerikanizaciji sistema, ki onemogoča mladim režiserjem, da bi prodrli. Monopol pa je funkcionalen amerikanizaciji. In mladih talentiranih režiserjev, da o igralcih sploh ne govorimo, je na pretek. Kdor zaostaja, so inštitucije. Vsako leto nižajo državne podpore filmskim produkcijam. Vem, da je pripravljena novela zakona, ki bi zelo pomagala malim producentom, ampak monopolisti, o katerih sem komaj govoril, temu zakonu nasprotujejo. In verjetno je sedanja vlada prešibka, da bi zakon sprejela. V Franciji snemajo približno 250 filmov letno, v Italiji 30. In razlika je le sad določenih zakonov, ki so onkraj Alp privilegirali notranjo produkcijo. Ni sprejemljivo, da je Danska s šestimi milijoni prebivalcev na isti ravni kot Italija, ki ima 10-krat toliko prebivalcev. Dokler bodo v Italiji dve ali tri osebe odločale, če se določen film splača oziroma je primerno snemati ali ne, kriza ne bo mimo.« Iztok Furlanič 16 Nedelja, 30. decembra 2007 DNEVNE NOVICE / PAKISTAN - Čeprav je Al Kaida zanikala odgovornost za umor Benazir Buto Pakistanska vlada vztraja pri svojem poročilu o atentatu Zavrnjena mednarodna pomoč pri preiskavi - Danes o morebitni preložitvi volitev ISLAMABAD - Pakistansko notranje ministrstvo je ob številnih vprašanjih glede uradnega poročila o smrti opozicijske voditeljice Benazir Buto, ki ga njeni privrženci zavračajo, včeraj zagotovilo, da je vlada povedala resnico oziroma da je njeno poročilo točno. Obenem je sporočilo, da ne potrebujejo mednarodne pomoči pri preiskavi o atentatu na Butovo, saj da mednarodna skupnost ne razume razmer v tej 160-milijonski muslimanski državi. Pakistansko notranje ministrstvo je v petek, kot je znano, sporočilo, da je Bu-tova umrla zaradi udarca z glavo v strešno okno avtomobila, ko se je poskušala skloniti in se tako zaščiti pred napadalcem. V njenem telesu da zato niso našli ne krogle ne šrapnela. Hkrati so odgovornost za napad pripisali teroristični mreži Al Kai-di, kar pa je ta zanikala. Privrženci Butove so razlago vlade o smrti nekdanje premierke zavrnili in jo označili za laži. Tiskovna predstavnica Butove Šeri Rehman je včeraj zatrdila, da je nekdanja premierka umrla zaradi strela v glavo. Strelno rano je Rehmanova po last- nih navedbah videla, ko je umivala truplo Butove, preden so jo v petek pokopali. Predstavnik notranjega ministrstva je včerajpovedal, da bi vlada dovolila izkop trupla nekdanje premierke za nadaljnje preiskave, če bi to stranka Butove, Pakistanska ljudska stranka, zahtevala. Pakistan je po atentatu na Butovo zajel val nemirov, v katerih je po podatkih notranjega ministrstva umrlo 38 ljudi, 53 pa je bilo ranjenih. Nasilje je povzročilo tudi več deset milijonov dolarjev gospodarske škode, saj so se protestniki znesli nad več kot 900 trgovinami in uradi, 174 bankami, 78 vlaki in več sto vozili. Pakistanska volilna komisija je za danes sklicala izredni sestanek, na katerem bo ocenila vpliv nasilja na parlamentarne volitve, načrtovane za 8. januar. V nasilnih protestih je bilo namreč uničenih tudi devet pisarn volilnih komisij, kar ima negativne posledice za tiskanje glasovnic, usposabljanje volilnih ekip in druge predvolilne dejavnosti. Volilna komisija ob tem ni pojasnila, ali bo v ponedeljek odločala tudi o predlogu za preložitev volitev. (STA) Pakistanska vojska skuša zatreti nasilje, ki je izbruhnilo po vsej državi ansa KENIJA - Na osnovi delnih izidov predsedniških volitev Opozicija Raila Odinga je včeraj razglasila zmago NAIROBI - Kenijska opozicija je včeraj razglasila zmago na predsedniških volitvah, čeprav volilna komisija še vedno ni preštela vseh glasov. Po prvih delnih rezultatih po četrtkovih volitvah je opozicijski voditelj in eden od kandidatov za predsednika Raila Odinga prejel 49,5 odstotka glasov, sedanji predsednik Mwai Kibaki pa 45,3 od-stotka.Štetje glasov, kot omenjeno, še vedno poteka, čeprav so bile razmeroma mirne volitve že pred dvema dnevoma. Rezultatov iz nekaterih okrožij, pojasnjujejo v volilni komisiji, iz neznanih razlogov še ni, zato pristojni pozivajo vsa volišča, da čim prej pošljejo podatke. To v opozicijskih vrstah sicer sproža sume, med prebivalci pa nemire. Odingov štab po razglasitvi zmage na podlagi lastnega štetja od Kibakija zahteva, naj spoštuje voljo Kenij-cev in prizna poraz. Poleg tega ga pozivajo, naj svojim uslužbencem naloži, da začnejo postopke za gladek prenos oblasti. V Kibakijevem taboru se zaenkrat še niso odzvali na razglasitev zmage s strani Odinge, vendar za sedaj niso želeli priznati poraza. Število glasovnic, na podlagi katerih je kenijska volilna komisija včeraj objavila prve delne rezultate, predstavlja okrog polovico od skupaj 14,2 milijona registriranih volivcev v Keniji. Odinga je po teh rezultatih prejel 3,73 milijona, Kibaki pa 3,42 milijona glasov. (STA) Volitve v Keniji so spremljali številni neredi ansa EVRO - 15 članic S 1. januarjem v območje evra še Ciper in Malta BRUSELJ - Malta in Ciper bosta kot 14. in 15. država članica EU s 1. januarjem 2008 uvedla evro. Kot prva med novinkami v EU je v območje evra kot 13. članica pred letom stopila Slovenija. Prebivalci obeh držav, podjetja in banke naj bi bili na novo valuto pripravljeni, poudarjajo v Bruslju, sicer pa so se trgovci tako na Malti kot na Cipru zavezali k poštenemu postavljanju cen. Menjalno razmerje je določeno pri 0,585274 ciprskega funta za en evro oziroma 0,4293 malteške lire za evro. To pomeni, da je en ciprski funt vreden 1,71 evra, ena malteška lira pa 2,33 evra. Uvedba evra na obeh otokih pomeni drugo širitev območja evra, po Sloveniji, sicer pa je bil evro kot knjižni denar v 11 državah uveden leta 1999. Kovanci in bankovci so se začeli v praksi uporabljati 1. januarja 2002. V prihodnjih letih naj bi evro postopno uvedle vse nove članice EU. Zaradi aretacije Markača odstopil hrvaški minister ZAGREB - Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je izdalo nalog, s katerim od hrvaške vlade zahteva takojšnjo aretacijo nekdanjega hrvaškega generala Mladena Mar-kača in njegovo premestitev v Haag že danes. Policija je Markača včeraj popoldne nato aretirala, hrvaški minister za notranje zadeve Ivica Ki-rin pa je obenem v povezavi s tem primerom nepreklicno odstopil s položaja.Sodišče v Haagu se je za ta korak odločilo, ker je omenjeni haaški obtoženec s tem, ko je pred dnevi svoj dom zapustil brez dovoljenja, prekršil določbe o hišnem priporu, ki mu ga je sodišče odobrilo do začetka sojenja. Kot je znano, je Markač skupaj z generaloma Ivanom Čermakom in Antejem Gotovino obtožen za zločine med operacijo Nevihta leta 1995, vsi trije generali pa obtožbe zanikajo. (STA) Italija in Libija skupaj proti nezakoniti imigraciji RIM - Italija in Libija sta včeraj podpisali dogovor o skupnem patrulji-ranju libijske obale. Tako bosta državi poskušali zajeziti nezakonito priseljevanje na italijanske obal. Dogovor, ki predvideva tudi sodelovanje na področju boja proti trgovini z ljudmi, sta notranji minister Giu-liano Amato in libijski minister za zunanje zadeve Abdel Rahman Šal-kam podpisala v Tripoliju. Z novim dogovorom bodo skupne enote opazovale obalo, pristanišča in zalive, je povedal Amato. Minister je še dodal, da je dogovor podoben tistemu z Albanijo izpred nekaj let, ki je Italiji pomagal občutno znižati število albanskih priseljencev. Egiptovski poslanec ogorčen nad Sarcozyjevim obiskom KAIRO - Ljubezenske počitnice francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja in pevke Carle Bruni v Egiptu so bile razlog za versko obarvano ogorčenje egiptovskega poslanca Gamala Zahrana. Ta je v parlamentu na vlado naslovil »nujno vprašanje«, ali si Sarkozy in njegova spremljevalka delita isto so-bo.Islamsko pravo namreč strogo prepoveduje skupno prenočevanje neporočenih parov. V svojem vprašanju se poslanec pritožuje tudi nad nespoštovanjem »etičnih in verskih vrednot naše družbe«. Vlada in predsednik Hosni Mubarak pa naj bi poslala »napačne« signale, da smo »pripravljeni tolerirati prostitucijo pod okriljem državnega vodstva«, je še zapisal egiptovski poslanec. (STA) BORZE - Svetovni indeksi v letu 2007 Ljubljanska borza »kraljica« v Evropi RIM - V letnem obračunu, ki ga je italijanska tiskovna agencija Ansa posvetila svetovnim borznim trgom, je slovenska borza v Ljubljani razglašena za »kraljico Evrope«. Največ so v odhajajočem letu sicer zaslužili tisti, ki so vlagali na azijskih borzah, med evropskimi borzami pa je na prvem mestu ljubljanska z 78-odstot-nim let nim zvi ša njem in dek sov, medtem ko je bila najslabša irska borza v Dublinu s 26,12-odstotno izgubo. Pravo zlato leto so preživele borze v Aziji in na Srednjem vzhodu, ki so praktično povsod beležile stopnje rasti, kakršnih se v Evropi in ZDA niti ne spominjamo več. Vlogo velikana je igrala Kitajska, ki je na krilih svoje silovite gospodarske rasti zabeležila 161,55-odstotni skok osrednjega indeksa na šanghajski borzi. Z izjemo japonskega indeksa nikkei so rekordne rasti zabeležili tudi na borzah v Bangladešu (+86%), Paki- stanu (+47,12%), Indiji (+46,57%), Hongkongu (+37,09%) in Južni Koreji (++30,77%). Na Srednjem vzhodu so se najbolje odrezale borze v Omanu (+59,90%), Abu Dabiju (+45,45%) in Saudovi Arabiji (+42,42%), med afriškimi borzami tiste v Nigeriji (+71,33%) in Egiptu (+49,96%), v Južni Ameriki borze v Braziliji (+43,65%), Peruju (+36,02%) in Kostariki (+22,61%), medtem ko je newyorška borza pridobila 10,73%. V Evropi je torej kraljica Ljubljana z 78,13-odstotno rastjo osrednje ga in dek sa, sle di ji Za greb (+62,28%), tretja je bolgarska borza (+44,42%), četrta nemška (+22,29%), peta grška (+17,12%), šesta španska (+7,32%) in sedma londonska (+4,12%), ostale evropske borze, začenši z milansko, pa so negativne; osrednji indeks italijanske borze je izgubil 6,95%, najslabše pa je bilo leto 2007 za irsko borzo v Dublinu, ki je izgubila 26,12%. ITALIJA - Premier Romano Prodi pred odhodom na smučanje Trajam zato, ker delam Vlado čaka izjemno vroč januar - Jutri novoletna poslanica predsednika republike BOLOGNA - »Jaz delam. Trajam zato, ker delam. Ne delam zato, da bi trajal. V nasprotnem primeru bi že tisočkrat padel.« S tem prepričanjem se je premier Romano Prodi včeraj odpravil na dopust v Alpe, medtem ko se v Rimu »igra leta« nadaljuje v znamenju vprašanja, kdaj bo padla Prodijeva vlada. Premier se na to očitno ne ozira in si kot delovno geslo za leto 2008 postavlja »delati, ukrepati, odločati«. Požvižga-joč se na tiste, ki predvidevajo krize, nove volitve in institucionalne vlade. To so predvsem opozicijske stranke, ki zahtevajo čimprejšnje predčasne volitve, z izjemo Casinijeve UDC, ki se ogreva za institucionalno vlado. Najbolj nevarni za Prodijevo mirno spanje pa so glasovi, ki se dvigajo iz vrst njegove koalicije, kjer se nezadovoljstvo ne omejuje le na Di-nija, ampak je vse bolj otipljivo tudi na skrajni levici. Prodijevo vlado čaka nenavadno vroč januar s tako imenovanim preverjanjem (izraz sicer premieru ne ustreza) znotraj koalicije, ki bo zadevalo pred- Priprave na smučarski oddih ansa vsem dve ključni vprašanji: reforme, vključno z volilno, in poživitev delova- nja vlade. K temu je treba prišteti odločitev ustavnega sodišča o volilnih referendumih in parlamentarno razpravo o predlagani nezaupnici finančnemu ministru Tommasu Padoa Schioppi v zvezi z odstavitvijo generala Specialeja. Povrhu bosta morala biti do konca februarja odobrena vladina odloka o »tisoč podaljšanjih« in o varnosti, saj bosta v nasprotnem primeru zapadla, vlada pa bo morala tudi refinancirati vojaške misije v tujini, začenši s tisto v Afganistanu, okrog katere ni soglasja v koaliciji. Kostanja v žerjavici je torej toliko, da lahko pričakujemo napete tedne in razbeljeno ozračje med političnimi akterji s predvidljivimi pritiski na vrhove jamstvenih institucij, od Kvirinala do ustavnega sodišča. Toliko bolj pomembna bo zato jutrišnja novoletna poslanica predsednika republike, druga v njegovem petletnem mandatu. ŠNapolitano bo gotovo izpostavil pomen reform za preprečitev zatona države in za zajezitev nezaupanja državljanov v politiko. / NEDELJSKE TEME Nedelja, 30. decembra 2007 715 APrimorski r dnevnik M Čeprav mediji o tem niso poročali, sem prepričan, da si je premier Romano Prodi za božič privoščil obilno rezino »panetto-na« in jo pohrustal s posebnim užitkom. »Panettone« sicer ne sodi v tradicionalni božični jedilnik Emilije, vendar letos si je predsednik vlade, ki je sicer vezan na običaje svoje dežele, dovolil izjemo. V letu, ki se izteka, so tolikokrat škodoželjno napovedali padec njegove vlade (ne nazadnje je »de profundis« sedanji vladi zapel tudi predsednik poslanske zbornice Fausto Ber-tinotti v intervjuju, ki je bil vsebinsko v kričečem nasprotju z institucionalno dolžnostjo predsednika enega doma parlamenta), ki si zato naj ne bi mogla privoščiti »panettona«, da je lahko premier za božič z velikim užitkom segel po rezini znane milanske sladice in se ob tem porogljivo nasmehnil vsem, ki so ga želeli predčasno politično upokojiti. To je jasno prišlo do izraza najprej v božičnem intervjuju z novinarko televizijskega dnevnika Sky TG24, med katerim je voditelja opozicije Silvia Berlu-sconija okrcal zaradi stalnih napovedi o skorajšnjem zrušenju vlade, nato pa še med novinarsko konferenco ob koncu leta v Vili Madama v Rimu, med katero je tudi jasno izzval senatorja Lamberta Dinija, naj predlaga nezaupnico vladi, če ga želi zrušiti. »Vlade se ne zruši z govorom ali z intervjujem, ampak tako, da se ji izglasuje nezaupnico v parlamentu,« je bil odločen premier, ki je sicer dodal, da bo tako z Dinijem kot z ostalimi koalicijskimi partnerji nadaljeval dialog. Sicer pa je Prodi lahko upravičeno zadovoljen. V senatu, kjer ima zelo pičlo večino, je vlada v nekaj tednih dobila kar štiri zaupnice, čeprav je v primeru odloka o varnosti veliko tvegala in prevladala za en sam glas (senatorka Demokratske stranke Paola Binetti je namreč glasovala proti vladi, ker v sozvočju z Vatikanom ni soglašala s členom, ki je predvidel stroge kazni za diskriminacijo homoseksualcev). Ravno ta člen je vseboval hudo napako, zaradi katere je bila vlada tudi na pritisk predsednika republike nato prisiljena odlok opustiti, preden bi se o njem izrekla poslanska zbornica in bo morala celoten ukrep formulirati na novo. Vendar ta spodrsljaj, ki ga sicer ni zakuhala vlada, ampak senatorji leve sredine, ko so v komisiji skušali uskladiti različna stališča in zadovoljiti tako Dinija in njegove sredinske somišljenike, kot radikalno levico, ni skalil premierove dobre volje. Prodi je med novinarsko konferenco ob koncu leta dal dokaj pozitiven obračun opravljenega dela. Izpostavil je uspehe v boju proti organiziranemu kriminalu in še posebej proti mafiji, še najbolj zadovoljen pa je z gospodarskim obračunom. Italijanski gospodarski stroj po njegovih besedah kar teče, brezposelnost je nižja kot v drugih evropskih državah, letni primanjkljaj bo nižji od predvidenega, z davčnim presežkom je vlada lahko dvignila najnižje pokojnine in revnim družinam zagotovila enkratni prispevek 150 evrov. S tem seveda ni rešila problema plač, katerih kupna moč, kot je pred nedavnim poudaril tudi guverner Banke Italije Mario Draghi, je bila v zadnjih petih letih krepko okrnjena. Zato je Prodi kot glavni cilj v letu 2008 napovedal dogovor s podjetji in z delavci, ki naj bi delavcem zagotovil večjo kupno moč, delodajalcem višjo storilnost, davki naj bi manj obremenili srednje in nizke dohodke. Vendar se premier ni omejil samo na to: z letom 2008 naj bi Italija končno odločneje zakorakala v prihodnost z ukrepi, ki bi pospešili delo sodstva, krepko zajezili beg možganov, katerim naj bi zagotovili doma boljše pogoje za delo, spodbudili varčevanje z energijo in uporabo obnovljivih virov. Skratka vlada naj bi na- daljevala z uresničevanjem svojih ciljev in naj bi ostala v sedlu do konca mandatne dobe. Kot stalno doslej, je Prodi tudi med novinarsko konferenco ob koncu leta pokazal trdno odločenost, da nadaljuje po dosedanji poti. Njegova odločnost, obenem pa tudi pripravljenost na dialog sta mu omogočili, da je doslej ohranil krmilo vlade trdno v rokah tudi v trenutkih, ko so se zdele razmere skoraj brezupne. Kaj se bo zgodilo v letu 2008, pa je težko napovedati, ker je neznank veliko. Zelo verjetno pa je, da bo Prodi ostal za krmilom najmanj še nekaj mesecev, čeprav je Dini poudaril, da je sedanja vlada že na končni postaji, ker v zgornjem domu nima več večine. Toda eno so besede in napovedi, drugo so dejanja. Tudi Lambertu Dini-ju je jasno, da on in njegovi trije senatorski somišljeniki, ki se proglašajo za liberalne demokrate, lahko imajo neko politično težo samo v sedanjih razmerah, ko so eden od jezičkov na tehtnici in so odločilni za preživetje vlade in Unije. Če se razmere spremenijo in njegov glas ni več odločilen, je nekdanji premier zopet prisiljen na obrobje, tudi zopetna izvolitev v parlament bi lahko postala vprašljiva. Vsekakor si Dini tudi ne more privoščiti, da bi takoj odrekel podporo vladi in povzročil Prodijev padec. Prehitra kriza vlade bi namreč omogočila predčasen razpust parlamenta in predčasne volitve, vendar s sedanjim volilnim zakonom Dini nima velikih možnosti za zopetno izvolitev. Zato je eden od njegovih ciljev predhodna institucionalna vlade, katere glavna naloga bi bila zagotoviti nova volilna pravila. Vendar to se lahko zgodi samo, če sedanja zakonodajna dobra traja še približno eno leto, kar bi tudi parlamentarcem omogočilo, da imajo za sabo več kot polovico mandatne dobe z vsemi bonitetami, ki jim jih to prinese. Prodi je bil v svojem odgovoru Di-niju dokaj jasen. Ob poudarku, da je pripravljen nadaljevati dialog, pa je jasno povedal, da mora vsaka vlada imeti večino v obeh domovih parlamenta. V senatu se morda lahko oblikuje tudi neko novo zavezništvo, različno od tiste- ga, za katerega se je spomladi 2006 izrekla večina italijanskih volivcev, toda v zbornici, kjer ima Unija krepko večino in kjer je tudi položaj premiera veliko bolj trden, bi morebitna nova povezava lahko tudi tvegala poraz. Ob Diniju pa je bilo premierovo opozorilo namenjeno tudi vsem tistim v Uniji, ki menijo, da bi sedanji dialog med voditeljem Demokratske stranke Walterjem Veltronijem in prvim možem opozicije Silviom Berlusconijem lahko vodil v neko prehodno obdobje z oblikovanjem morebitne institucionalne vlade. Sedanja vlada nima alternative, je poudaril Prodi in dodal, da so po padcu njegove vlade predčasne volitve edina možna rešitev. Ni naključje, da je dnevnik L'Unita, ki je skoraj neuradno glasilo Demokratske stranke, v komentarju Bruna Miserendina takoj ocenil, da Palača Chigi skuša združiti vse sile, ki nasprotujejo institucionalni vladi, kar naj bi šlo v nos Veltroniju in njegovi skupini, ki vidi v premierovi drži oviro za dogovarjanje z Berlusconijem o novem volilnem zakonu. Najbrž tudi ni naključje, NAVKLJUB STALNIM NAPOVEDIM O PADCU VLADE Prodi si je tokrat lahko privoščil rezino »panettona« Vojmir Tavčar da je premier ugotovil, da volilna pravila niso stvar vlade, ampak predvsem parlamenta, vendar je v isti sapi opozoril, da je treba volilna pravila odobriti s širokim soglasjem in da manjših strank ne gre potisniti na obrobje. Pri tem je treba seveda poudariti, da gre za tiste sile, ki so dokaj nezaupljive do dogovarjanja med voditeljem Demokratske stranke in prvim možem opozicije. Italijanski politična scena je v tem trenutku zelo razgibana in izredno nejasna, ker figure na tej šahovnici premika veliko igralcev, od katerih ima vsak svoj cilj. Razmerje sil pa se lahko spremeni v marsikaterem trenutku, čeprav je doslej Prodiju uspelo, da je ohranil večino in je zelo verjetno, da bo ostal v sedlu tudi v prvih mesecih prihodnjega leta. Medtem pa bo že v januarju nekaj dogodkov, ki bi lahko tok dogodkov nekoliko preusmerili in ali zagotovili Pro-diju bolj trdno osnovo ali pa dodatno razrahljali vezi v levi sredini. Prvi tak dogodek bo srečanje vladnih koalicijskih partnerjev, ki je napovedano za 10. januar, ko naj bi govorili predvsem o novih volilnih pravilih, bo pa verjetno tudi uvod v daljše preverjanje, čeprav Prodi ta termin zavrača in pravi, da je vladni program še vedno veljaven. 16. januarja naj bi se ustavno sodišče izreklo, ali je referendum, s katerim poseben odbor predlaga spremembo sedanjega volilnega zakona, v skladu z ustavo. Če bo sodišče menilo, da je referendum možen, bo vlada morala razpisati volitve eno nedeljo med 15. aprilom in 15. junijem, odločitev pa bo nedvomno vplivala na dogovarjanje med strankami o novem zakonu in tudi na odnose med vladnimi koalicijskimi partnerji. Isti dan bo senat razpravljal o odstopu, ki ga je napovedal senator Willer Bordon (v zadnjih časih je bil v dokajšnjem sozvočju z Di-nijem), ki napoveduje svojo kandidaturo za rimskega župana. Teden potem pa bo senatni volilni odbor obravnaval pritožbo o tolmačenju 3-odstotnega praga za izvolitev v zgornji dom, ki je predviden v sedanjem zakonu. V primeru, da bi bila pritožba sprejeta (čeprav ne kaže, da bi bilo možnosti veliko) bi se leva sredina v zgornjem domu nekoliko okrepila, v tem primeru bi tudi Prodi lahko bolj sproščeno zadihal. Politična slika v Italiji bi lahko bila čez nekaj tednov jasnejša, morda pa tudi še bolj zamegljena in nejasna kot doslej. Težave in nejasnosti so v precejšnji meri posledica volilnega zakona, ki ga je tik pred koncem prejšnje mandatne dobe desna sredina vsilila v parlamentu in ki je znatno prispeval k zastrupitvi (ni naključje, da je njegov pobudnik Roberto Calderoli priznal, da je zakon »prava svinjarija«) odnosov na italijanski politični sceni. Kako se izvleči iz sedanje nevarne godlje, ni jasno nikomur, tudi ker vsaka stranka brez izjeme napeljuje predvsem vodo na svoj mlin in je veliko manj pozorna za interese celotne skupnosti. Po drugi strani pa je tudi civilna družba videti razočarana in tako vdana v osudo, da ne pritiska na politiko in je ne spodbuja k iskanju rešitev. Eden od redkih, ki ima nekoliko bolj jasno vizijo, je prav premier Romano Prodi. Čeprav si je (nekaj po lastni krivdi, veliko po krivdi prepirljivih koalicijskih partnerjev) zapravil del zaupanja ljudi, ki ga je užival takoj po izvolitvi, je pa s svojimi ukrepi omogočil Italiji, da ni potonila zaradi posledic petletne Berlu-sconijeve vlade. Skupaj z gospodarskim ministrom Tommasom Padoo Schiop-po sta sanirala bilanco, postavila sta temelj za manj bolečo reformo socialne države, sedaj se zavzemata, da bi dvignila kupno moč tistih, ki imajo nizke prihodke. Morda ni to cilj, ki bi lahko ogrel srca in motiviral razočarane in v usodo vdane, vendar v sedanjih razmerah tudi ni tako malo. Tudi glede na to, kar ponujajo drugi. Agraria Agrososic Srečno 2008 v\ \\\ \ GOSTILNA VALERIA od leta 1904 Uli. Igo Gruden, 43 - 34012 Bazovica Tel 040.9221334 odprti vsak dan Dunajska cesta 52 • 34151 Opčine tel. 040 211 204 6eM& HM i ntG@centerh otet.it ww w.centerhoie I. it Trgov i na K on teke i jo Sflucin Knöljna Tet. 040 22Sl i.ll Hol imun:, 1 V NOVI OBRTNI CONI ZGONIK PROSEŠKA POSTAJA 29/C TEL. 040 25280113 - FAX 0402528124 e-mail: info@danev.it TRST Ul. Cicerone 8, Tel. 040 662111 Fax. 040 634301 www.immobiliarepuntocasa.it i ■ ■ gnidhiiii itulerinl jTJÍ- CELESTINO DANIEL! sne ' BripLstraShriíC. G^ík [lunjjJu oau 19$ TíUFk: 0*V2l VJí.í IZOLACIJSKI MATERIAL - SREDSTVA PROTI VLAGl VODNÍ ¡ZOUTOWI . SAMOTNI ívlATf RIAI . ODTOČNE CEVI martina JESTVINE pizzeria - bar - gostilna »VETO» DEBENJAK NADAsne TIPIČNE DOMAČE JEDI DIVJAČINA KWK/1J VERpr. I OPČINE Proseška ulica 35 Tel. 040.211629 ob torkih zaprto PE Donijo 47 Tel. 040.820229 www.albergosonia.itinfo@albergosonia.it PREHRAMBENI DISKONT MIMA AVTO - MOTOR - KOLO h AVTO3EL" - OPREMA SREČNO NOVO LETO! FERNETIČI 24 REPENTAPOR TEL. 040.2176832 i^rzeii vsem : srečno novo leto [UR VE KURLAN & MlliČ OPČINE, DUNAJSKA cesta 50/A Tel. 040 212147 SíPí-FItNSKíTíftTE ■ T3PÜ PQOf - SGUCIÍ; ZWESE ■ KWAtJ^J Ongne. I hi naj-.ha t-wla ggA-Td. ^ 1 ' I J srečno novo leto Dunajski casia 46 - -OPČiNE iTRST) To ^ *3a 040 311Q22 Odprlo' fi 30- 12 3Q f 1S.3Q - 13.30 Ob ponedei|kih zaprto mm r^-mtiK Obrtna cona Dolina 547/1 www.termoideale.it Svojim strankam se zahvaljujemo za zaupanje, vsem pa voščimo d Zato na Strniti . (800913 420! 040 8325073 TEL/FAX info@termoideale.it vesele praznike in uspehov polno leto 2008! TERMIČNE in FOTOVO LTAIC N E NAPELJAVE - ALTERNATIVNI ENERGETSKI VIRI - SISTEMI ZA ENERGETSKO VARČEVANJE cenitve, nasveti za nepremičnine, kupoprodaja na Bazovlelrfc&BH it. 2 - OPČINE Telefax 040.213760 SARABANDA * trafika * časopisi * papirnica PROSEK - Ul. S. Nazario 44 - Tel. / Fax 040.225961 Bazovica Ul. Gruden, 39 TEL.040.9220109 a PRAZNJENJE GREZNIC " IN ČISTILNIH NAPRAV ČIŠČENJE ■ ODTOČNIH KANALOV Z VODNIM PRITISKOM ■ PREGLEDI S TV KAMERO IN ZIDARSKA DELA » t** Audi I r TRGOVINA • Kosmi GIIŠTIN iscena Mehanična Delavnica in Avtokaroserija OBRTNA CONA "ZGONIK" Proseška Postaja, 29/a - Zgonik (TS) Tel. 040.225343 tu. hi-Fi, gospodinjski stroji tudi aa ugratinjo I INABREZINAÇENTER - TEL. 0402001231 Residence VITAI, Servisi za podjetja in privatnike 7a tržaška in goriško pokrajino PESEK4J 3401Z Obfiina Dolina Tel. UJU 336F&& . Fit L 4-L 226791 »■fflril: vPtnlcoop@1in.iT ft-hVbV.vilillLrj.L.fj ||u| Praprot, 14 ■ tel. 040/200IS I neroTumo ZADRUGA DIMNIKARJEV ČIŠČENJE IN POSEG Z VIDE0KAMER0 VSEH VRST DIMNIKOV. IZDAJANJE POTRDIL PO ZAKONSKIH PREDPISIH 33100 VIDEM - Ul. C. Percoto 23 Tel. 0432-204276 - Fax 0432-202484 za TRST-Mob. 3402566949 ) J^ FRIZERSKI SALON UNISEX PRIČESKE NEVESTE: ureditev pričeske na domu ob sobotah 8.00 - 16.30 GOSTILNA GÜSTIN PRQQAJA BARVNIH IN NEBARVNIH KO l'iN U ÖCKtoti 'TflŽiČ (GÖ0 TU. Û4Û14ÙU& ■ -ÖKÖ ■ fm Mfrl 4C&7Ù WrfHtKi.t * ZGONIK 3/A Tel. 040.229123 domača kuhinja - pizza iz krušne peči V \\\ \ \ \ I \ \ \/ W Gradbeno podjetje in izkopi Al BAR 4Venti Ul. Qnlml S^Mspuici h(i]nkt) KAVARNA INSNAt K-fi.\K ČAKAMO VAS!.' gar. it Boris Tel. 040,200103 Fax 040,202415 - Mob, 335 6939992 Ounqjskö «Ef4, 544 34016 Opciiw TRST -------- . -û2Tir— tel. D4Ü Ï1447Z fax 040Î159294 e&t.cöm e-mail: p«tü@pepnöjtcr.cö^i ' ._ ~fc^ mi T.A.C S-A.S. GRUDEN MATEJ & C. SESLJAN 24/1 - TEL. 040.299259 'Cunja Group www.cunjagroup.com Forwarding & Logistics Company 20 Nedelja, 30. decembra 2007 NEDELJSKE TEME / POMEMBNE, A NAM NEPOZNANE TRŽAČANKE Breda Šček Orel (skladateljica, 1883 -1968) Breda Ščekova je ena izmed redkih slovenskih skladateljic. Na splošno se je na Slovenskem malo žena posvetilo komponiranju. Tudi Breda Ščekova se ni omejila samo na to glasbeno zvrst; bila je tudi zelo dobra pevka, nastopala je kot mezzoso-pranistka in kot solistka požela zaslužena priznanja. Zelo znana je tudi kot pevo-vodkinja in organistka. Njeno ustvarjanje in poustvarjanje na glasbenem področju je bilo zelo široko zastavljeno in obenem vedno tudi kakovostno, pa naj je bilo namenjeno širokim ljudskim plastem, posebno na podeželju, ali zahtevnemu občinstvu. Breda se je rodila v Trstu 20. avgusta l.1893. Njen oče železniški strojevodja Jožef Šček je bil po rodu Vipavec, mati Vin-cencija Kante pa kraševka iz bližine Trsta; po njej je Breda podedovala svoj glasbeni talent. Bila je predzadnja od dvanajstih Ščekovih otrok. Ob rojstvu je dobila ime Friderika, klicali pa so jo vedno Frida. Breda, ime s katerim je danes znana tako v glasbenem svetu kot tudi v javnem življenju, se je rodilo z njeno glasbo in postalo njeno edino ime. Pavle Merku je v Biltenu Društva slovenskih skladateljev ob njeni smrti l.1968 (št. 2) zapisal, da ji ga je predlagal Fran Saleški Finžgar in jo tudi prepričal, da ga je sprejela, ko je začela objavljati svoja glasbena dela. Postala je torej Breda Šček, in s tem imenom je od takrat povsod zapisana. Že kot otrok se je Frida razlikovala od svojih sovrstnic. Nikdar je ni zanimala igra s punčkami. Najraje je posedala ob kuhinjski mizi in na njej »igrala klavir«, tako da je s prsti bobnala po leseni plošči, zaradi česar so jo prstki zvečer močno boleli. Od babice in mame se je že zelo zgodaj naučila dosti pesmi, ki jih je rada prepevala. Ded njene matere Tomaž Kante je bil na Krasu daleč naokoli znan kot odličen cerkveni pevec. Zbiral je ljudske napeve in imel že l.1821 debelo knjižico lastnoročno napisanih narodnih pesmi. Izročilo pravi, da je tudi sam kaj zložil. Bil je v svoji vasi edini pismen. Nekaj besedil, ki jih je zapisal, hrani danes Slovenska Akademija znanosti in umetnosti (SAZU) v Ljubljani. Osnovno šolo je Frida obiskovala v Trstu, kjer se je vestno in pridno učila pisanja, branja in vseh ostalih šolskih predmetov, ob tem pa vedno mislila na glasbo. Menda je komaj enajst let stara zložila svojo prvo skladbo. Ni je sicer mogla zapisati, saj not še ni poznala, zato jo je zapela. Bil je valček, ki ga je zapisala šele mnogo pozneje. Življenje v veliki Ščekovi družini je bila skromno. Težko bi Fridi kupili klavir, ki si ga je močno želela, ko bi jim ne priskočil na pomoč materin stric, premožen mizar v Trstu. S stričevim denarjem so Ščekovi kupili Fridi pravi klavir in jo vpisali v italijansko glasbeno šolo Catolla v Trstu. Slovenske takrat še ni bilo. Štirinajstletna Frida je takrat dolge ure presedela pri klavirju, da jo je morala mati s silo odgnati proč. Z denarjem iz stričeve zapuščine so si Ščekovi postavili v Gorici hišo in se l.1968 preselili tja. Tam je Frida nadaljevala šolanje na učiteljišču. Na slovenski glasbeni šoli Pevskega in glasbenega društva se je učila klavir pri goriškem glasbenem pedagogu Emilu Komelu. Bilo je to v času prvega razmaha slovenskega glasbenega življenja na Primorskem. Glasbena matica v Ljubljani je imela za seboj že več desetletij uspešnega delovanja, ko se se tudi druga mesta odločila za podobne glasbene ustanove. L.1908 se je rodilo v Gorici Pevsko in glasbeno društvo, ki je imelo drugačno ime, a enak program kakor Ljubljana, torej tudi glasbeno šolo. Po treh letih klavirja, se je staršem zdelo, da zna dovolj, zato je v glasbeno šolo niso več vpisali, nadaljevala pa je šolanje na učiteljišču. Že kmalu po prihodu v Gorico, se je Fridino življenje nepričakovano zasukalo v novo smer. Viri navajajo, da je prišel nekega dne k Ščekovim domov furlanski farni župnik g. Ziach in ukazal petnajstletni Fridi, naj mu zaigra kaj na klavir. Pogum- no je zaigrala Mlade vojake in župnik jo je sprejel v službo kot organistko z letno plačo 120 florintov. Breda je res že prej igrala klavir, orgel pa še nikdar ni preizkusila, zato se je ves teden pred prvim nastopom v cerkvi sama pridno učila orglanja in rabe orgelskih pedalov. V.S.R. (Vida Rufolf) je l.1938 v Ženskem svetu (str. 143) zapisala, da ji je pri prvi maši, ki jo je vodila »kar dobro šlo od rok - in nog«; bilo je to v župni cerkvi pri sv. Vidu na Placuti. Svoj prvi pevski zbor je Frida ustanovila že na učiteljišču. Bil je kvartet in z njim je tudi javno nastopala. Odtlej so jo vabili kot pevovodkinjo v razne kraje. Vodila je zbor Marijine kongregacije, v žup-ni cerkvi dekliški in moški zbor, v stolnici moški kvartet in še mešani zbor v Podgo-ri pri Gorici. V stolnici so bili pevci kvarteta že starejši bradati pevci, ki so mladi Fri-di nadeli šaljivo furlansko ime »la fisula«, to je »la piccola« ali po naše »ta mala«. Vse to zahtevno delo pa ni vplivalo na njen šolski uspeh. Maturo na goriškem učiteljišču je l.1912 opravila z odliko in pridobila pravico do poučevanja v slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku. Prvo učiteljsko službo je dobila v Števerjanu v Brdih (l.1912-13). V Bukovici in Štandrežu je poučevala v letih 1913 do 1916. Njena glasbena dejavnost je stopila v ozadje, primanjkovalo je časa zanjo. Izbruh svetovne vojne in bližina fronte sta spremenili tudi tok njenega življenja. Družina se je iz Gorice umaknila v Trst, kjer je Frida dobila najprej službo v Škednju (1916 - 1924), potem v Dolini (1924 - 1926), v Slivnem (1926 - 1930), l.1930 pa v Materadi v Istri. S svojim narodnim delom si je nakopala nenaklonjenost italijanskih oblasti, zato je tako pogosto romala z enega službenega mesta na drugo. Takoj po prihodu v Trst je vodila Ciril-Metodov zbor pri Sv. Ivanu, cerkvene zbore na Proseku, v Ospu, na Re-pentabru in drugod. Leta 1927. je skupno s prof. Emilom Adamičem predavala na tečaju za pevovodje ter zboru Zveze učiteljskih društev v Italiji. Pri mašah, kjer so peli slovensko, je zelo rada zaigrala stare ljudske božične pesmi, med njimi tudi Kaj se vam zdi, pastirčki vi? V Gorici so pri sv. Vidu peli te pesmi pri maši ob šestih zjutraj. Tam je bil skupaj s Ščekovo v njenih prvih službenih letih za kaplana skladatelj David Doktorič, ki je nasprotoval polpreteklemu živahnemu cerkvenemu petju in se močno zavzemal za novo ceciljansko gibanje, zato je prepovedal stare božične pesmi. Mlada orga-nistka ga je ubogala, niso se pa s tem sprijaznili ljudje, posebno stari ne. Pritožili so se, da ne občutijo pravega božičnega razpoloženja, če se ne pojejo stare božične pesmi. Organistka je napisala in poslala gospodu kaplanu prošnjo, da bi se smela stara pesem spet igrati. Kaplan Doktorič je odgovoril: »Dovolim, da se zapoje enkrat in sicer samo ena kitica«. V odmaknjeni istrski Materadi, kamor so jo premestili l.1930. je ostala le malo časa, takoj je prejela nov dekret. Posla- Breda Šček Orel (levo) in na koncertu v Umetniškem klubu v Trstu 22. junija 1931 (spodaj) li so jo na jug, v kalabreško vas Vaccirizzo Albanese, kamor pa ni odšla; mesto je odklonila. Sledil je odpust iz vseh šol v Italiji, kar je takrat doletelo vse narodnoza-vedne slovenske učiteljice. S starši se je preselila k bratu Virgilu, župniku v Avberju, in vložila prošnjo za potni list, na katerega pa je čakala cela štiri leta, medtem je poučevala verouk, vodila pevski zbor in pridno komponirala. Že prej je poleg učiteljske službe pridno študirala. Po petih letih študija na zbo-rovodskem oddelku tržaškega konserva-torija Giuseppe Tartini je z odliko napravila izpit za poučevanje zborovskega petja na srednjih šolah. Predsednik komisije je bil znani skladatelj Antonio Slareglia. Medtem je študirala solopetje na zasebni glasbeni šoli Tine Bendazzi Garulli, kontrapunkt in kompozicijo pa pri njenem sinu znanem skladatelju Valdu Garulliju. Vendar je to še ni zadovoljilo. Svoje študije je nadaljevala na konservatoriju Giovanni Battista Martini v Bologni, kjer je šest let pozneje (l.1930)položila državni izpit iz so-lopetja. Kot koncertna pevka je dobivala zelo pohvalne ocene. Pri italijanskem Umetniškem krožku (Circolo artistico) v Trstu je pela svoje izvirne italijanske samospeve na besedila Giovannija Pascolija in slovenske samospeve in priredbe slovenskih ljudskih pesmi v italijanskem prevodu. V Trstu so bile javno predvajane tudi nekatere njene instrumentalne skladbe in nekaj klavirskih del. Večkrat je omenjena njena Mala suita za komorni godalni orkester, (izvajana l.1931 v Trstu), katere rokopis se je izgubil po oddaji na ljubljanskem Radiu, ki jo je pripravil Drago Mario Šijanec, o čemer poroča Pavle Merku v Biltenu Društva slovenskih skladateljev l.1968. Po štiriletnem čakanju na potni list, se je l.1934 z možem Silvestrom Orlom preselila v Jugoslavijo. Učiteljsko službo je dobila v Ločah pri Poljčanah. Ves svoj prosti čas je posvetila komponiranju. Tik pred drugo svetovno vojno se je l.1940 preselila v Ljubljano, kjer je potem do l.1948, ko se je upokojila, poučevala na osnovni šoli na Viču, stanovala pa je v bližnji Rožni dolini. Ves ta čas in tudi še po upokojitvi je vodila pevske zbore. Kot skladateljica je bila izredno plodovita. Pavle Merku je zapisal, da obsega seznam njenih skladb 654 del. Zorko Prelovec piše, da je Ščekova po produktivnosti prekosila celo Emila Adamiča. Njene skladbe segajo v čas od l.1925 naprej. Ocenjevali so jih ugledni slovenski glasbeniki, med njimi Lucijan Marija Šker-janc, Stanko Premrl, Matija Tomc, Ivan Klemenčič, Ivan Grbec in Zorko Prelovec. Vsi soglašajo v oceni, da je njena glasbena govorica samonikla, izvirna, v njej se odraža veliko strokovno in kompozicijsko tehnično znanje. Njena usmerjenost je precej izrazito novoromantična. Včasih uporablja prost diatonični stavek, spet drugič pa pusti svoji domišljiji prosto pot, da se v skladbi razživi. Njen opus sega od krajših pesmic do obsežnih zbirk pesmi za zbore, kantat in samospevov do inštrumentalnih skladb. Znane so njene zborovske skladbe, tako cerkvene kot posvetne. Že 8. maja l.1932je Škerjanc zapisal, da so temeljne poteze njenega komponi-ranja »preprostost, nežnost, odkritosrčnost in sveža, dostopna, melodična invencija«. Ob izidu zbirke Vidim voznika, v kateri so zbrane večinoma nepoznane pesmi, meni isti kritik, da »Bredi ne gre odrekati okusa, znanja, spretnosti in predvsem tudi dobre, neumorne volje«. Zelo ugoden odmev je doživela tudi zbirka Čez Pohorje sinje, kjer najdemo v vseh pesmih pristno občutje (L.M.Škerjanc), medtem ko je ocenjevalec v Učiteljskem tovarišu o isti zbirki zapisal: »Na mehko in sanjavo besedilo je ustvarila Breda osem mehkih sanjavih samospevov. Odlikuje jih pristnost, pri tem pa ne trpi invencija. In: stvari so spevne.« Ivan Grbec je zapisal: »Tvorba ilustrira vsako misel v pesmi, vsak dogodek - besedo.« Zelo pohvalne so tudi ocene Stanka Premrla. O cerkveni zbirki V Nazaretu roža rase je pisal: »Te pesmi moram zelo pohvaliti. Pesmi niso zložene po enem kopitu, temveč se vsaka zase točno odraža od svoje sosede. Če katere, zaslužijo te pesmi Brede Šček, da pridejo kar na moč na naše ko-re.« Še bolj poglobljena je Premrlova ocena zbirka Raste mi, raste, o kateri piše: »Pesmi so zapete s srcem in izredno toploto. Vse je izdelano z neko sigurnostjo in rutino, ki imponira. Kakor v besedilih zveni vsa ta glasba resnično pesniško, da nas prevzame. Vsak samospev je svojevrstna umetnina.« L.1938 meni Premrl o njeni zbirki Trnjev venec: »Skladbe so na videz preproste, a imajo pristno, bogato vsebino. Imitacije, ki jih skladateljica v več pesmih rabi, skladbe prijetno požive. Zadnja pesem, zložena za moški zbor, je kar iz enega kora vlita, vzorna. Skladateljici Ščeko-vi je treba priznati, da je vendarle v mnogem svoja, izvirna in so zaradi tega njene skladbe tudi iz tega stališča vredne pozornosti, priporočila in izvajanja.« Grbec je ob neki priložnosti zapisal (Slovenec, 11.nov.1935): »Spev je zgrajen z veliko spretnostjo. Polno zanosa je spremljanje, ki je bolj orkestralno kot klavirsko: široke, polne harmonije, nasičene z glasovno barvo, ki se nenehno preliva iz akorda v akord...«. Dolga desetletja so tako posvetni kot cerkveni zbori uvrščali v svoje programe številne skladbe Brede Ščekove, ker so bile bogate, sočne in žive. Glasbeni zgodovinar Stanko Trobina označuje njeno glasbo: »Ščekovo odlikujejo poleg velike plo-dovitosti tudi muzikalnost in prijetna domačnost. Njena harmonizacija je okusna in lepa, pesmi so poljudne in učinkovite«. Zanimivo je, da je napisala Ščekova mnogo samospevov, ki so izšli v zbirkah in tudi posamezno, posebno še, ker so pri nas na Primorskem skladatelji pisali predvsem za zbor in včasih za inštrumente, je ob stoletnici njenega rojstva zapisal Zorko Ha-rej (KGMD 1993). Za posvetne kompozicije je izbirala verze slovenskih pesnikov, Prešerna, Levstika, Gregorčiča, Kosovela, Kajuha in drugih, za cerkvene pa Staniča, Malija, Terčelja in še koga. Veliko njenih skladb je ostalo v rokopisu, med njimi kan-tata Hasanaginica za zbor, sole in orgle. Njene samospeve so peli znani slovenski pevci, posebno so cenili tiste, ki so nastali na Prešernove in Kosovelove verze. Skoraj do zadnjega je Breda Ščeko-va spremljala glasbeno dogajanje in ga komentirala, vse dokler je ni zadnji dan l.1967 zadela kap, po kateri si ni več opomogla. 11. marca l.1968 je umrla v ljubljanski bolnišnici. Na njeno željo so jo pokopali v Av-berju, kjer počiva tudi njen že dvajset let prej umrli brat Virgil Šček. Lelja Rehar Sancin / NEDELJSKE TEME Nedelja, 30. decembra 2007 21 RESNIČNE ZGODBE O ŽIVLJENJU Z GORIŠKO MEJO Mejo zarisovali pijani vojaki, od tod neživljenjske razmejitve Ljudje, ki živijo v neposredni bližini slovensko-italijanske meje, so šestdesetletno obdobje meje med Goricama doživljali drugače kot ostali. Krojila je njihovo življenje. V lastnih domovih so bili zastraženi, vsak obisk je bil strogo nadzorovan. Dve sogovornici, ki sta mejo doživljali kot del svojega vsakdana, pripovedujeta o načinu življenja, ki je za današnji čas nepojmljiv. Njuni zgodbi sta si v marsičem podobni: obe sta rojeni v Gorici, z družinama sta se ob vzpostavitvi meje še čisto majhni preselili na drugo stran, v tedaj jugoslovansko Novo Gorico. Kot otroka sta doživljali stisko staršev ob pomanjkanju vsega na no-vogoriški strani meje in obenem vedeli, da imajo na drugi strani meje dobrine, katerih še nista niti videli, kaj šele okusili. Mirjam Šaver je skoraj štiri desetletja živela v hiši ob šempetrskem mejnem prehodu, Ida Baštjančič pa še vedno živi v hiši ob meji na Erjavčevi ulici v Novi Gorici. Meja v Šempetru Mirjam Šaver je bila leta 1944 rojena v Gorici. Njena družina se je ob vzpostavitvi meje preselila v Šempeter, v hišo, ki se nahaja tik ob meji, v neposredni bližini sedanjega mejnega prehoda Šempeter. Hiša je ostala pod Jugoslavijo, dostopna cesta do nje pa pod Italijo. Šempetrci vedo povedati, da so mejo zarisovali pijani ameriški vojaki, od tod naj bi izhajalo veliko neživljenjskih razmejitev. Šaverjevi so tako do hiše lahko dostopali le preko tujih njiv, saj jim druge dostopne ceste 60 let ni nihče uredil. Hišo pa so morali tudi spremeniti: vhod je bilo potrebno narediti tam, kjer je bila prej zadnja stran, pravi vhod pa so morali zazidati. Prve besede: stoj ali streljam »Med cesto in hišo so postavili meter in pol visoko bodečo žico. Prva leta nismo smeli odpreti niti polken na oknih, ki so gledala proti Italiji. To so bila zelo huda leta, ves čas smo bili zastraženi, gra-ničarji so nas pazili spredaj in zadaj. V sosednjo hišo so vselili vojake. Prve besede v srbsko-hrvaškem jeziku, ki smo se jih naučili, so bile "Stoj ili pucam!" (Stoj ali streljam),« se spominja Šaverjeva. »Ko smo začeli hoditi v šolo, me nobena od sošolk ni smela priti obiskat. Ko pa sem malo odrasla, me noben fant ni smel spremljati do doma. Vsakogar so namreč legitimirali, velikokrat pa tudi odpeljali na zaslišanje v karavlo. Dolga leta smo bili nadzorovani 24 ur dnevno. Na vse to pa smo se počasi tudi privadili,« pripoveduje sogovornica, ki o vsem povedanem najde tudi pozitivno plat: hišo so lahko pustili nezaklenjeno, nikoli jih nihče ni prišel okrasti. Pod žico kotalili pomaranče Med vsemi spomini na življenje v hiši na meji se Šaverjeva osredotoči na dva dogodka: prvi se je pripetil, ko je bila še dekletce: »Večina našega sorodstva je ostala v Gorici, meja pa je bila praktično herme-tično zaprta do leta 1951. S sorodniki iz Gorice smo se zato dogovorili, da se bomo enkrat mesečno srečevali na sedanjem mejnem prehodu Šempeter. Takrat je bila čez cesto, kjer je sedaj mejni prehod, postavljena bodeča žica.« Na italijanski strani so tako stali sorodniki, na jugoslovanski strani pa Šaverjevi. Bodeči žici so se lahko približali največ na 20 metrov in si od tam pomahali. »Ob neki priložnosti - mislim, da je bil božič - pa je teta prinesla s seboj pomaranče. Stražar je bil takrat tako dober, da je dovolil, da greva samo med-ve s sestro, bili sva še zelo majhni, bližje k žici. Teta nama je pomaranče zakotalila pod žico. Takrat sem jih videla prvič v življenju. Še sedaj vidim ta prizor: dve pomaranči sta se uspeli prebiti na našo stran, ostale pa so se zagozdile med bodečo žico. Stražar nama ni dovolil, da bi jih izbezale ven. Kako nama je bilo žal za njimi!« vre-jo na dan otroški spomini. »Bilo me je dobesedno sram« Drugi dogodek se je pripetil leta Vojak zarisuje mejo pri Šempetru, v ozadju stavba goriške bolnišnice; spodaj levo Ida Baštjančič, za njo meja, ki teče mimo njenega doma; spodaj desno ulica Tonzig na goriškem Rafutu: ulica v Italiji, hiša levo od mejnega kamna v Sloveniji 1979. Tedaj je bila Mirjam Šaver direktorica na novogoriškem Zavodu za zdravstveno varstvo. Na zavodu so gostili profesorja iz zagrebške veterinarske fakultete, ki je bil v prejšnji Jugoslaviji zelo cenjen strokovnjak za mikrobiologijo. Med obiskom so ga gostitelji - Šaverjeva in še dva sodelavca - peljali tudi na večerjo. Po večerji je profesor Šaverjevi prijazno ponudil prevoz do doma. »Odpeljali so me do hiše, poslovili smo se, profesor je obrnil avto in se odpeljal. Šele naslednji dan sem izvedela, da je profesorja in moje sodelavce 50 metrov stran od naše hiše ustavila vojaška patrulja petih Makedoncev. Imel je zagrebško registrsko tablico, ki je niso poznali. Vse so legitimirali in vprašali, kaj počnejo ob takšni uri zvečer blizu meje. Povedali so, da so mene spremili do doma. To pa očitno ni bilo dovolj, saj so na licu mesta morali izstopiti iz avta, ga tam pustiti in peš oditi na kilometer oddaljeno kara-vlo, ki se je tedaj nahajala pri sedanjih tehničnih pregledih v Šempetru. Tam so jih zasliševali do treh ponoči, ko so jih končno izpustili, da so lahko odšli po avto in se odpeljali. Naslednjega dne je profesor želel z avtom čez mejo v Gorico, kar so tedaj vsi iz bivše Jugoslavije to počeli, če so bili v bližini. Na meji so profesorju avto dobesedno razstavili. Očitno so bili o njegovi registraciji v naprej obveščeni. Ko sem za vse to izvedela, me je bilo pred profesorjem dobesedno sram, vendar nisem mogla čisto nič reagirati,« se spominja Šaverjeva. Prepustnica: najlepši dokument »Prva leta po vzpostavitvi meje smo tisti, ki smo živeli v stometrskem mejnem pasu imeli posebne osebne izkaznice, zamenjali so nam jih nekje v šestdesetih letih. Takrat pa se je že začela menjati klima, dobili smo prepustnice, sprva smo z njimi lahko štirikrat na mesec prečkali mejo. Prepustnica je bila eden najlepših dokumentov, kar jih je kdaj bilo. Ogromno nam je olajšala. Prvič pa sem prestopila mejo leta 1954, ko sem imela deset let. S starim očetom sva dobila vizo in sva šla obiskat sorodnike,« pripoveduje Šaverjeva. Tisti, ki stanujejo tik ob meji, so od blizu doživljali tudi poizkuse beguncev, da se prebijejo na zahod, v Italijo. Šaverjeva je tam živela do leta 1980, ko se je preselila v Novo Gorico. »V začetku so to bili naši ljudje, prva leta so jih vojaki tudi streljali, ponoči smo to večkrat slišali. Kasneje pa so prek meje bežali Poljaki, Čehi, Madžari. Niso jih več streljali, so pa tekli za njimi. Na eni strani je bila na meji sprva živa meja, begunci so jo kar preskočili. Ko so kasneje tam naredili visok zid, pa so večino polovili. Zadnja leta, ko je tam zelena meja, pa v Italijo bežijo vzhodnjaki,« pravi sogovornica. »Enkrat se je zgodilo, da je oče v kleti naše hiše našel dva begunca, ki sta se tja skrila. Vsi so se izjemno ustrašili drug drugega. Prosila sta očeta, naj ju ne prijavi, obljubila sta, da bosta takoj izginila.« »Vedno sem si želela, da bi bil konec te meje, Nisem pa mislila, da bo tako hitro prišlo do tega. Ta meja je bila tako huda, če samo pomislim, kako so bile takrat kratene človekove pravice! Vedno smo se jo bali prestopiti. Ne glede na to, ali smo kaj kupili ali ne, smo se počutili kot kriminalci. Zato se mi zdi tako čudno, da tako hitro prihaja do odprave mejne kontrole. Meja v glavah pa še vedno ostaja. Potreben bo še čas. Ko bo odpravljena kontrola na meji, bom prvič šla do hiše po cesti, ki je sedaj že zaraščena,« zaključuje svoje spomine Mirjam Šaver. Meja v Novi Gorici V hiši na Erjavčevi ulici v Novi Gorici, ki jo od državne meje z Italijo ločuje le železniška proga, živi 61-letna Ida Baštjančič z družino. Rojena je v Gorici, od koder je doma njena mati, oče pa je iz Šte-verjana. Ko je leta 1947 nastajala meja, sta se njen oče in brat odločila, da bo družina živela v tedanji Jugoslaviji. Naselili so se v hiši na Erjavčevi ulici; mala Ida je tedaj imela eno leto. »Vsi moji sorodniki so ostali v Gorici. Predvsem mama se ni mogla sprijazniti s tem, da je na drugi strani meje pustila način življenja, ki ga je poznala, in prijateljice. Do leta 1954, ko smo prvič lahko odšli čez mejo v Gorico, z njimi ni mogla imeti nobenega stika. Veliko je prejokala tista leta. Bilo je tako, kot če bi šli v Ameriko. Četudi smo bili blizu, smo si bili v resnici zelo daleč,« pripoveduje Baštjančičeva. Otroške oči so tista leta videle prizore, ki jih ne bi smele, otroška igra pa je bila zaznamovana s pogledom na bodečo žico, ki je ogradila mejo le nekaj metrov stran od domačega dvorišča, ter na vojake s puškami. »V zgodnjih petdesetih letih so mejo stražili vojaki s puškami. Nobene možnosti ni bilo, da bi se meji približali. Marsikdo je poizkusil in tam tudi pustil življenje. Trupla ubitih ubežnikov so nato tudi po nekaj dni puščali na bodeči žici, v opomin drugim,« se nerada spominja gospa Ida. »Če je kdo prišel na obisk za več dni, ga je bilo potrebno prijaviti na policiji. Takrat je imela prostore na železniški postaji. Izvajali so zelo strog nadzor nad tem, kdo se giblje v mejnem pasu. Vsak dan so mimo naše hiše hodili vojaki, ki so stražili nad železniškim tunelom in na Kostanjevici. Z nekaterimi vojaki smo se nato tudi spoprijateljili, moja soseda si je z enim izmed njih celo dopisovala.« V okolici je bilo nekaj vojaških karavel, kamor so vojaki vodili na zaslišanje sumljive ljudi. Srečanja prek žičnate mreže Sogovornica se kljub grenkim spominom na mejo, ki je razdelila družino, ob naslednji zgodbi nasmeje: »Moralo je biti kmalu po letu 1950. Na sedanjem mejnem prehodu Erjavčeva je bil zid, nad njim žičnata mreža. Dve od mojih tet sta iz Gorice prišli do meje, mi pa smo z dovoljenjem vojakov stali malo odmaknjeni od zidu. Ena od tet je imela s seboj paket kave. Tedaj se je pri nas ni dobilo. Hotela jo je vreči mami čez mejo. Mama je vprašala vojaka za dovoljenje, ta ji je čez nekaj časa odgovoril: »Baci!« (Vrzi!) Mama pa ni razumela in je mislila, da je vojak odklonil in ostala je brez kave. Na ta račun smo se potem še večkrat smejali!« Čez mejo v Gorico so prvič odšli leta 1954. Ida je z očetom obiskala njegove sestre in brate. Takrat je prvič v življenju videla banane. »Kasnejše prepustnice so bile pravi luksuz, saj smo lahko v Gorico šli štirikrat mesečno. Končno smo lahko obiskovali sorodnike. Zelo natančno smo morali preračunati tiste štiri prehode, da nismo zamudili kakšnega rojstnega dne sorodnikov ali česa drugega. Prehod je bil samo v Rožni Dolini in cariniki so vsakogar kar dobro pregledali. V "tujini" je bilo dovoljeno ostati 48 ur in oče me je za dva dni pustil pri sorodnikih. To so bile zame prave počitnice,« se spominja Baštjančičeva. Čez mejo bežale cele družine Okrog leta 1960 so čez mejo bežali tudi njeni vrstniki, najlažja pot je bila čez železniški tunel na Erjavčevi. Kasneje pa tudi drugi begunci. Velikokrat so se pred prebegom čez mejo skrivali v okolici hiše Baštjančičevih. »Okrog leta 1986 je bilo, ko sem nekega jutra pred hišo zagledala moškega v samih nogavicah,« se spominja Baštjančičeva. S prstom na ustnicah jo je prosil, naj bo tiho, saj so ga lovili. »Skrival se je dobro uro, nato pa je stekel za dvoriščem. Potem pa so ga ujeli. V tistem obdobju smo videvali cele družine, tudi z majhnimi otroki, ki so bežale čez mejo.« »Danes, po ukinitvi meje, se mi zdi skoraj neresnično, da se lahko svobodno premikamo in gremo in pridemo, kadar in kakor hočemo. Žal mi je, ker so vse te omejitve zavirale odnose med ljudmi ob meji, posebno med sorodniki, ki jih je meja ločila in tudi odtujila. Prava škoda, da se to ni zgodilo že veliko prej in ne šele po 60 letih!« Pogovor Baštjančičeva zaključi s humorjem: »Vsakič, ko te zadnje dni prestopim mejo in pri tem pomolim tisti dokument proti policistu, si mislim: dolgo me ne boš več kontroliral, samo do dvajsetega se bova še gledala!« Katja Munih KULTURNI Ob izteku tretje izvedbe Natečaja za zborovske skladbe za nagrado Ignacija Ote smo prosili predsednika ocenjevalne komisije, uglednega dirigenta in skladatelja Adija Daneva, za nekaj misli o natečaju samem in njegov pogled na zborovstvo v zamejstvu. Tudi letos je bil cilj natečaja spodbujanje ustvarjalnosti na glasbenem področju, s posebnim poudarkom na zborovsko petje. Lepo je, da se to dela v imenu Ignacija Ote, našega neutrudljivega kulturnega delavca na Tržaškem. Ob tej priliki bi rad izrazil nekaj misli. Slovenska pesem! V času čitalnic je zborovsko petje na Tržaškem bilo zelo razširjeno. Ni bilo slovenskega društva, da ne bi imelo svojega zbora. Z ljubeznijo do petja so naši ljudje izražali predvsem ponos, da smo Slovenci. To so bili časi, ko so naši ljudje živeli v eni sami državi, pod avstrijskim cesarstvom, ki je bilo kljub absolutistični usmerjenosti v osnovi pravna država. Ljubljanska Glasbena matica je skrbno oživljala in širila lepo slovensko pesem. Za nas Primorce, ki smo že takrat na lastni koži čutili pritisk naših sosedov, je delovanje Glasbene matice bilo posebno važno. Kljub težavam se je konec devetnajstega stoletja slovenski živelj v Trstu precej razvil, naš ekonomski, finančni in kulturni potencial je bil zelo visok. Trst je veljal za največje slovensko mesto. Za naše glasbeno življenje so skrbeli mojstri kot Hajdrih, Volarič, Mirk, Polič in seveda Kogoj. Pogosto so slovenski koncerti dosegli tako visoko raven, da so kljubovali laškemu uradnemu glasbenemu delovanju, ki je bilo v rokah naših someščanov. Narodni dom, Fabianijeva mojstrovina v središču mesta, je s svojim kulturnim, gospodarskim in političnim delovanjem pričala, da je Trst glavno središče obširnega slovanskega Primorja. Do tistega usodnega 13. julija 1920, ko so jo črnosrajčniki požgali. Po tej neizmerni katastrofi, je bila škoda nepopravljivo huda. Slovenski živelj se je z velikimi težavami počasi le začel organizirati. Tudi zamejsko zborovsko petje se je tako znašlo v središču tega obnovitvenega procesa. Zborovsko petje -prav ta glasbena oblika - je takrat ponudilo skupek takojšnjih, nenadomestljivih, učinkovitih, neposrednjih in osnovnih odgovorov na probleme našega življenjskega obstoja. Petje gre naravnost v srce. Njegovo sporočilo je jedrnato, lahko, natančno in hkrati preprosto, vsakomur razumljivo, ki z lahkoto takoj prevzame širšo javnost. Poleg tega je lahko še zabavno in razvedrilno. Zahteva le malo posluha in še manj glasu. In nazadnje - kar je zelo pomembno - je zelo poceni, pravzaprav zastonj, ne stane nič! Kakšen velikanski potencial! Uradna glasbena umetnost stane milijone in si jo lahko privoščijo le vladajoči razredi. Za njo tiči velikanski aparat najrazličnejših interesov. Tudi političnih. Odgovor zatiranih je vedno petje, ki lahko postane neverjetno učinkovito. Tako je bilo vse od marseljeze do danes. In tako so naši zamejski ljudje peli. Peli so povsod, ob vsaki priložnosti. Ob slovesnostih, shodih, v sprevodih, na zborovanjih. Peli so na procesijah, pogrebih, v cerkvah, v gostilnah in zakotnih kraških osmicah. Niti ricinovo olje ni za- MAESTRO ADI DANEV O NAŠEM ZBOROVSTVU »Sprememba je postala motor našega planeta « dušilo naše pesmi, ki je vseskozi donela in motila sen črnosrajčnikov. Izvrstno je opravljala svoje poslanstvo. Nobenega dvoma ni, da je v takih okoliščinah postala pomembno politično sredstvo, ki je spodbujalo našo zavest o pomenu odpora proti tujemu nasilju. Sporočilo, ki ga je pesem posredovala, je moralo biti jasno; besedilo - natančno, razumljivo in vzpodbudno - je moralo docela prevzeti duševnost ljudi, ki jim je bilo namenjeno. Kaj se je pelo, je bilo neskončno pomembnejše kot to, kako se je pelo. Zbori so spet rasli povsod, kjer so se našli zavedni ljudje z veseljem do petja. Pe- duhu in neporušljivi, neomajeni veri v svobodo in končno rešitev naših težav. V takem razpoloženju, ki je velikokrat prešlo v delirij. In naša pesem je gospodovala kot kraljica. Nič ji ni manjkalo. Ko da bi bila ustvarjena nalašč za to. Absolutno popolna. Naši ljudje so povsod ploskali, včasih s solzami v očeh, a so navdušeno ploskali in ploskali. Ganjeni in veseli. Primorska poje že leta priča o tem. "Poj, kakor hočeš, samo da poješ!" Svet pa se vrti. Leta tečejo. Čas beži. Neizprosno beži. Svet, stvari, navade, potrebe, želje, zahteve se spreminjajo. Vse se spreminja. Tudi pritisk na našo stvarnost, lo resna stvar. Izvajanje zahteva izpiljeno tehnično in vokalno pripravo. Namen, s katerim smo ga vsa ta leta uporabljali, je bil popolnoma drugačen. Njegova resnična moč in lepota sta se nekje zgubili. Spremenili smo ga v orožje, kakor upornik spremeni v orožje cepec ali sekiro. Danes je precej izčrpan in obrabljen. Potrebuje nujno glasbeno in vokalno prenovo, kakršni smo le redko kdaj kos. Na srečanjih med našimi zbori in zbori iz domovine je takoj vidna razlika. Ni rečeno, da so boljši od nas, je pa res, da je bilo za nas iskanje kakovosti skoraj vedno optional. Imeli smo pač drugačne skrbi in težave. Naši zamejski zbori so vsi amaterski. Adi Danev pri vajah v veronski Areni leta 1992 lo se je povsod, tudi v ilegali, v Posebnih bataljonih žalostnega spomina in celo v koncentracijskih taboriščih. Po drugi svetovni vojni je postal položaj zamejcev spet težji. Množično preseljevanje sosedov je počasi začelo zajedati celo naše ozemlje. Ta položaj je spet pri-vedel do splošne mobilizacije, ki je močno zajela tudi naše zamejsko petje. Načelo, ki ga je naš Ignacij Ota tako navdušeno oznanjal, je bilo: "S slovensko pesmijo jasno povejmo, da smo od nekdaj tukaj doma in tukaj hočemo tudi ostati!" V takem ozračju so se navdušeno zbirali številni zbori. Čeprav sem bil takrat že zaposlen v gledališču La Fenice, sem večkrat prišel domov na Prosek na pevske vaje z zborom V. Mirka. Nastopali smo zelo intenzivno. Če bi me kdo vprašal po motu zborovske dejavnosti tistih časov, bi odgovoril: "Če dihaš, poj in poj, dokler dihaš!" Kaj pa kakovost petja na nastopih? Klic po telefonu: "V nedeljo ob sedmih na križadi!" Tam je čakal avtobus s koprsko tablico. Nekam nas je peljal in tam smo spet zapeli, navdušeno, vključeni v kulturni program. Govori, odlikovanja in skupen nastop. Potem fešta: faraonska gostija in slavnostna pojedina! Na koncu smo še vsi skupaj pogumno zapeli, udarili smo jo kot pravi hajduki v skupnem narodnem vse naše življenje, se spreminja. Sprememba je postala motor našega planeta, jedrsko gorivo, ki vse od kraja potiska in žene, tudi globalizacijo. Kozmični panta rei! In mi vsi še vedno pojemo, veliko pojemo, a ljudje ploskajo malo manj. In ploskajo, ko pridejo poslušat. Če pridejo. Zadnja leta obiskuje Primorsko poje vedno manj ljudi. Dvorane ali cerkve polnijo po večini zbori, ki čakajo na svoj nastop. Ko smo pred časom Nabrežinci nastopili v Drežici, mi je prišlo na misel, da bi prosil, naj dvignejo roko samo tisti, ki ne sodijo k nobenemu zboru. Zdrava pamet mi je to polemično potezo seveda odsvetovala, a sem vendar preštel resnične poslušalce: bilo jih je manj kot dvajset. Zakaj ljudje ne hodijo več poslušat našega petja? Posebno mladina, ki je skoraj ni več videti? Na to vprašanje so mi mnogi odgovorili: "Ker že vnaprej vedo, kaj bodo dobili!" Ljudje božji, zadnji čas je, da kaj peti spremenimo v kako peti! Nam res večer v družbi sedmih, osmih zborov, ki zapo-jejo skoraj iste pesmi na enak način, nudi kaj novega? Že najneumnejša televizijska oddaja je zanj neprekosljiva konkurenca: ljudje raje ostanejo doma. Slovenski čitalniški repertoar je ze- Tarejo jih torej značilni problemi amater-stva. Rešitev težav neposredno vpliva na kakovost zbora. Dobra volja ter veselje do petja in družbe sta zagotovo prvi odgovor, saj je to pogosto vse, kar imamo. Naš pevski zbor mora biti družina, krožek iskrenih in veselih prijateljev. Nesloga in pre-pirljivost, pa tudi nevšečnosti trdega vsakdanjega dela naj ostanejo zunaj vrat. Pevske vaje in javni nastopi naj bodo trenutek sprave, veselja, zadoščenja, sproščenosti, sreče. Brez tega bodo rezultati skromni. Naši zamejski ljudje ne živijo od petja, ampak od dela. Od vsakdanjega, trdega, pogosto le skromno donosnega dela. Petje, četudi opravlja pomembno poslanstvo, je vsekakor le za povrhu. To moramo dobro razumeti. Zato se moramo najprej vprašati, kaj si v takih okoliščinah lahko pričakujemo. Če bomo o tem imeli jasne pojme, bo težav veliko manj in še manj nesporazumov ali zamer. Jasno določimo, kaj hočemo, kaj bomo delali in kaj lahko desežemo. Pa tudi, kaj zmoremo. Če je zbor namenjen vaškim potrebam, recimo domačemu kulturnrmu društvu, cerkvenemu petju, raznim slovesnostim, pogrebom ali lovskemu društvu, potem se lahko vsi udeležujejo pevskih vaj, stari in mladi, le- agenda-agenda-agenda-agenda-agenda-agenda Mladi pevci pozor! FENIARCO razpisuje avdicijo za mlade pevce za: Italijanski mešani pevski zbor Svetovni mešani pevski zbor-World Youth Choir Avdicije bodo potekale konec januarja 2008. Rok prijave zapade 12. januarja 2008. Prijavnico in ostale informacije nudi ZSKD. REVIJA IZBRANIH MALIH PEVSKIH SKUPIN SLOVENIJE 2008 bo potekala v Ptuju v soboto, 16. februarja 2008. Rok prijave zapade 23. ja- nuarja 2008. ZSKD nudi ostale informacije. DAN EMIGRANTA pesmi, glasba, življenje Slovencev Videmske pokrajine Nedelja, 6.1.2008 ob 15. uri v Gledališču Risorti v Čedadu. 14. revija kraških pihalnih godb PIVKA - Avla osnovne šole sobota, 26. januarja 2008 ob 20. uri Brkinska godba 2000 Pihalni orkester Komen Postojnska godba 1808 SEŽANA - Kosovelov dom nedelja, 27. januarja 2008 ob 17. uri Pihalni orkester Kras Doberdob Pihalni orkester Breg Kraška pihalna godba Sežana SOVODNJE - Kulturni dom sobota, 16. februarja 2008 ob 20. uri Godbeno društvo Prosek Pihalni orkester Ilirska Bistrica Godbeno društvo »Viktor Parma« MILJE - Gledališče Verdi nedelja, 24. februarja 2008 ob 17. uri Pihalni orkester Ricmanje Pihalni orkester Divača Godbeno društvo Nabrežina URADI ZSKD BODO ZAPRTI DO PETKA, 4. JANUARJA 2008. Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta gorica@zskd.org Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.org Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.org pi in grdi, revni in bogati. Pomembnejša kot glas je dobra volja. Vsaka zasedba, celo najbolj čudaška ali priložnostna, bo kar v redu. Če pa ima zbor zmožnost in željo doseči boljše izvedbe, ubrane glasove in lepo petje, potem je treba njegov organski sestav dobro pretresti in lepo pripraviti. Število in kakovost stopita na prvo mesto. Tu ne more vsakdo zraven. S poštenim trudom se da doseči neverjetne rezultate. Za to mora poskrbeti maestro. Tu pa res ne more vsakdo zraven! Nekatera zamejska pevska združenja že počasi gredo v to smer. Ne pozabimo pa, da so to izjeme, ki naš problem še bolj potrjujejo. Zaenkrat v zamejstvu nimamo resničnega kvalitetno reprezentativnega zbora. Pa še nekaj tare naše zamejsko petje. V desetletjih se je naše zborovsko petje tako močno ukoreninilo kot poslanstvo za obrambo naše biti, da so naši pevci postali alergični na vsako spremembo ali novost, naj si bo tehnično, vokalno, glasbeno ali repertoarno. Premakniti jih iz te, bi rekel, zamejske letargičnosti je skoraj nemogoče. Če jim pokažeš kaj novega, tudi zelo preprostega, ti prvi hip lahko sledijo kot nedolžni otročički, a takoj ko se zavedo, da je lupinica jajčka neopredeljive otrplosti, v katerem se počutijo doma in na varnem, začela pokati, se pomaknejo nazaj na obrambne položaje. Po mojem mnenju je ta strah, ki je prav gotovo že sestavni element našega DNK, najhujša dediščina tako imenovane dvatisočletne črnosrajčniške kulture. Kako rešiti se teh okovov? Kaj, če bi začeli pri Primorski poje? ... Adi Danev iz oci v oci Ime in priimek: Adi Danev Kraj in datum rojstva: Prosek, 24.5.1933 Zodiakalno znamenje: dvojčka Kraj bivanja: Prosek E-mail: ga nimam in tudi ga nočem imeti Stan: srečno poročen Poklic: dirigent Najboljša in najslabša lastnost: mi je všeč pomagati tistim, ki so potrebni/ nimam slabih lastnosti Nikoli ne bom pozabil: ko se me poklicali po telefonu iz San Francisca in Buenos Airesa in sem po enem tednu bil že tam Hobiji: risati dnevnik Knjiga na nočni omarici: Sveto Pismo v nemškem jeziku - Die Bibel Najljubša risanka: Gatto Silvestro Najljubši filmski igralec/ igralka: Harrison Ford Najljubši glasbenik: Gustav Mahler Kulturnik/ osebnost stoletja: Walt Disney Ko bom velik, bom... pred 50 leti sem hotel biti odvetnik, potem sem postal glasbenik Moj življenjski moto: Poj dokler dihaš! Moje sporočilo svetu: Bodite pametni! / NEDELJSKE TEME Nedelja, 30. decembra 2007 2 3 PRED ZAKLJUČKOM KOLEDARSKEGA LETA Tradicionalno srečanje Kmečke zveze in Zadružne kraške banke Vodstvi Zadružne kraške banke in Kmečke zveze sta se srečali, da si ob koncu leta izmenjata voščila in se pogovorita o opravljenem delu in doseženih rezultatih ter o programih in perspektivah za bodoče delovanje. Na sedežu domače banke na Opčinah sta predstavništvo KZ, ki ga je vodil predsednik Alojz Debelis, v njem pa so bili še podpredsednik Franc Fabec, vodja svetovalne službe Mario Gregorič in tajnik Edi Bu-kavec, sprejela podpredsednik Adriano Kovačič in direktor Aleksander Podobnik. V pozdravnem nagovoru je podpredsednik ZKB Kovačič orisal pozitivno delovanje in razvoj krajevnega bančnega inštituta, ki je močno ukoreninjen v domačo družbeno in gospodarsko stvarnost, v katero je banka v letu 2007 vložila več kot 500 tisoč € raznih prispevkov in podpor. Ta odnos do domačega okolja jo tudi razlikuje od vseh ostalih bančnih zavodov na teritoriju. Leto, ki je pred nami, je še poudaril Kovačič, bo še bolj važno za naš zavod zaradi novih izzivov, možnosti in programov, ki jih prinaša leto 2008 v katerem bo naša banka slavila 100-let-nico delovanja. Pri tem je direktor Po- dobnik orisal pobudo za ovrednotenje kraških "štjern"(vodnjakov), ki jo za priložnost namerava banka izvesti in napovedal, da bo banka v februarju predstavila socialno bilanco. Alojz Debelis je poudaril, da se vsi veselimo uspehov, ki jih je naša banka dosegla, ker so to uspehi naše skupnosti in našega teritorija in se zahvalil za pomoč, ki jo ZKB nudi domačemu kmetijstvu in zvezi sami. Podpredsednik KZ Fabec je podčrtal važnost povezave banka-terito-rij v tem momentu, ko postaja teritorij vedno bolj pomemben in bogat v pomenu in stvarnosti. Vlogo in pomen svetovalne službe, ki jo s pomočjo banke vodi KZ v korist domačega kmetijstva za vedno kvalitetnejše proizvode je orisal Gregorič in poudaril odlične rezultate in dosežke, ki jih domači proizvajalci stalno dosegajo na vseh proizvodnih področjih. To dejstvo predstavlja, ob večji pozornosti pristojnih oblasti za to dejavnost, tudi jamstvo za bodoči razvoj našega kmetijstva in teritorija. Tajnik KZ Bukavec se je v svojem posegu nanašal na odlične rezultate, ki jih domači kmetje dosegajo in na njihovo vztrajnost pri razvijanju domačega kmetijstva, ki pa žal niso upoštevani v zado- Gregorič, Fabec, Kovačič, Debelis, Podobnik in Bukavec (od leve) na srečanju ZKB in KZ stni meri s strani deželne uprave. Ta ima primarno pristojnost za razvoj kmetijstva tudi na območjih kjer zgodovinsko živimo Slovenci v FJK in bi zato moral biti njen pristop do problemov kmetijstva in teritorija na omenjenih območjih veliko bolj pozitiven. Resnici na ljubo smo prisiljeni trditi obratno, samo če upoštevamo ogromne nezakonite omejitve vseh vrst, ki jih Dežela nalaga našim kmetom in našemu teritoriju in ki ne samo onemogočajo vsakršni sodoben razvoj tradi- cionalnih dejavnosti na njem temveč ogrožajo njihov obstoj. Srečanje sta predstavništvi zaključili z lepimi željami in voščili, da bi novo leto res prineslo vsem veliko pozitivnih rezultatov in obilo osebne sreče. (eb) RIM - Konfederacija kmetov Italije CIA proslavila tridesetletnico ustanovitve Na svečanosti tudi KZ Confederazione Italiana Agricoltori - CIA (Konfederacija kmetov Italije) je v petek 21. decembra 2007 v Rimu slavila svojo 30. letnico ustanovitve. Proslave katere se je udeležila tudi Kmečka zveza kot pridružena članica je potekala v znameniti dvorani Protomo-teca na Campidogliu. V isti dvorani je bila med drugim podpisana tudi Rimska pogodba na osnovi katere je bila ustanovljena Evropska gospodarska skupnost leta 1960 predhodnica današnje Evropske unije. Pomembni slovesnosti je svoj pozdrav naslovil predsednik Rebublike Giorgio Napolitano. Prisotna pa sta bila predsednik poslanske zbornice Fausto Berti-notti in minister za kmetijstvo Paolo De Castro, ki sta v svoji pozdravnih posegih podčrtala razvoj dogodkov, ki so kmetijstvo današnjega časa izoblikovali in potrdila osrednjo vlogo, ki jo ta gospodarska panoga ima v današnjem in bodočem razvoju družbe. Pri tem je še zlasti Bertinotti odločno naglasil nujnost ohranjenja teritorija za razvoj kmetijstva, ki ostaja tudi v današnjem času nenadomestljiv dejavnih za uravnovešen razvoj gospodarstva in družbe ter za valorizacijo posameznih identitet, ki so na teritoriju pri- sotne. Slavnostni govornik je bil predsednik Konfederacije Giuseppe Politi, ki je orisal pot, ki jo je organizacija prehodila od ustanovitve do danes, v stalnem prizadevanju za razvoj kmetijstva in zaščito koristi proizvajalcev. Pozdrav in čestitke Kmečke zveze je Konfederaciji CIA prinesel tajnik Edi Bukavec, ki je v svojem pozdravu naglasil poseben pomen, ki ga ima kmetijstvo pri ohranjanju teritorija na katerem živijo Slovenci v Italiji in njihove identitete. V teh prizadevanjih ji je Konfederacija CIA vedno stala ob strani, jo podpirala in jo še podpira. Zadnji jasen dokaz te podpore je nastop v prvi osebi samega vsedržavnega predsednika Politija v prizivu na Deželno upravno sodišče zoper neutemeljeno in nezakonito vključitev ogromnega Kraškega območja (12. He) v zavarovana območja evropskega pomena Natura 2000 s strani deželne uprave FJK. Za 30 letno sodelovanje in podporo je tajnik Kmečke zveze izročil predsedniku Politiju priložnostno priznanje (na posnetku). (eb) Božične rastline najbolj primerna tema za te dni Kaj bi v tem času opisovali, čeo ne rastline, ki jih uporabljamo in dobimo za božične praznike! Te nam v zimskem času in še posebej za praznike poživijo stanovanje in nam prinašajo veselje. Če za božično drevo uporabljamo živo drevo, ki raste v cvetličnem loncu, ga moramo v stanovanju postaviti na svetel prostor in daleč od grelca. Iglavec je precej občutljiv na suh zrak, ki je v stanovanju. Zato ga moramo za ves čas, ko je okrašen v stanovanju po malem zalivati. Dobro je tudi, če vsak dan orosimo krošnjo. Gnojiti pa ni treba. Po končanih praznikih moramo iglavec polagoma prilagajati hladnejšim temperaturam. Postavimo ga zato v nekoliko hladnejši, neogrevan in svetel prostor, kot na primer na stopnišče ali verando. Ven ga ne smemo takoj postaviti zaradi prevelike razlike v temperaturi. Ves čas stalno, a zmerno zalivamo. Če iglavec izgublja iglice, pomeni, da rastlina krči listni sistem, da ga uravnovesi s koreninami. Marca ga postavimo na prosto. Če hočemo, da iglavec počaka prihodnji božič, ga spomladi zakopljemo v vrt z loncem vred. Na ta način bodo korenine ostale sveže, kar bo koristilo drevesu čez poletje. Ves čas ga zalivamo. Če pa drevesa ne bomo več uporabili kot božično drevo, posadimo na prostem brez lonca. Zelo običajno je, da za božične praznike dobimo v dar cvetoča darila. Rastline, ki v tem času cvetijo, so veliko bolj občutljive na menjavo okolja, kot pa zelene rastline. Zato lahko v stanovanju dobijo nekak »šok« ob spremembi življenjskih pogojev. Doslej so namreč rasle v dobro klimatiziranem rastlinjaku, s stalno temperaturo. Ko pridejo v stanovanje, jim menjamo temperaturo, način gnojenja in zalivanja. Najprej bomo opisali BOŽIČNO ZVEZDO (Euphorbiapulcherrima), kije po izvoru iz Mehike, kjer raste spontano kot grmovnica. V svojem naravnem okolju lahko doseže celo pet metrov višine. Če jo sami kupimo, moramo paziti, da nima predolgih stebel, kar bi pomenilo, daje doslej rasla v pretemnem prostoru. Barve naj bodo izrazite. Tudi v trgovini naj se rastlina nahaja na svetlem prostoru. Kar je rdeče, so v resnici listi, ki se ob času cvetenja obarvajo. Na sredini je pa pravi, skoraj neopazen cvet. Božični zvezdi prija dobro osvetljen in vlažen prostor. Dobro raste pri temperaturi od 18 do 20 stopinj Celzija. Paziti moramo, daje ne postavimo na prepih. V toplejšem stano- vanju jo zalivamo vsak drugi dan, v hladnejšem pa bolj poredkoma. Preden jo znova zalijemo, naj se zemlja dobro posuši. Rastlina ima rada vlago, zato orosimo vsak dan liste s pršilnikom. Priporočljivo je tudi, da v krožnik pod lonček postavimo razširjeno glino ali pa kamenčke, ki jih občasno namočimo. Zemlja naj bo rahla. Vsaka dva do tri tedne gnojimo s tekočimi gnojili. Če listi porumenijo in se upo-gnejo, nato pa odpadejo, je to lahko znak, daje rastlina na prevročem, presuhem ali pretemnem prostoru. Zato jo moramo premakniti v primernejši prostor. Če se listi posušijo, je lahko vzrok plinska peč. Rastlino premaknemo v sobo s svežim zrakom. Če cela rastlina ovene, je temu vzrok prepih. Ko rastlina odcveti in izgubi liste, jo postavimo v bolj hladen, suh in svetel prostor, s temperaturo okrog 15 stopinj Celzija. V tem času zelo malo zalivamo. Stebla postrižemo do polovice in pustimo nekaj poganjkov. Božična zvezda vsebuje strupen mleček, ki draži kožo ter oči. Zato moramo biti previdni. Če je lonec premajhen, jo v maju presadimo. Pazimo, ker so stebla krhka. Spomladi jo postavimo na prosto, na zaveten in svetel kraj. Dobro zalivamo celo poletje in enkrat na mesec gnojimo s tekočimi gnojili za cvetoče rastline. Na začetku septembra rastline postavimo v zelo svetel in zračen prostor, kjer temperatura nikoli ne pade pod 16 stopinj Celzija. Prostor naj bo vedno čez dan dobro osvetljen. Gnojimo in zalivamo ter občasno orosimo. Vsekakor je zelo težko, da božična zvezda ponovno zacveti. Rastlina kratkodnevnica in da zacveti, mora imeti dnevno vsaj 15 ur teme na dan za dva meseca. Z umetno svetlobo in temo je mogoče programirati cvetenje praktično vse leto. Povpraševanje po božičnih zvezdah pa je le za božič, zato cvetličarji načrtujejo cvetenje le za ta čas. Za božične praznike lahko dobimo tudi CIKLAMO (Cyclamen persicum). Ko jo kupimo, je zelo važno, da ima veliko cvetnih nastavkov, a malo že odprtih cvetov. Ciklama je nekoliko občutljiva. Potrebuje veliko svetlobe, ne mara pa direktnih sončnih žarkov. Rastlina nima rada toplote, niti ne toplotnih virov. Idealna temperatura je od 12 do 18 stopinj Celzija, vsekakor pa ne sme preseči 20 ali pasti pod 5 stopinj Celzija. Primeren prostor je okenska polica, med stekli. Ko enkrat ci-klami dodelimo prostor, naj tam tudi ostane, saj je zelo občutljiva na premike, na prepih in na nihanje temperature. Cikla- mo gnojimo vsake tri tedne s tekočimi gnojili. Odcvetele cvetove in posušene ter porumenele liste odstranimo. Ciklamo zmerno zalivamo od spodaj, v krožnik. Odvečno vodo vedno odlijemo. Zalivamo, ko je zemlja dovolj suha. Enkrat tedensko liste očistimo z mehko krpo. Ko odcveti, zalivamo manj. Spomladi jo damo na prosto, a v senco. Približno v maju nastopi za ciklamo počitek in listi porumenijo. Rastlino postavimo v suh, senčen in hladen prostor, na primer v klet, lahko tudi zunaj, le da ni pretoplo in presvetlo. Med tem časom zelo malo zalivamo in gnojimo. Na začetku septembra gomolj kontroliramo, da ni bolan. Rastlino nato postavamo na prosto in jo zmerno zalivamo ter gnojimo enkrat na teden. Ko nastopi mraz, jo prenesemo spet v stanovanje. V božičnem času cveti tudi KAKTUS z imenom Zygocactus. Če ga dobimo, ga postavimo na izrazito svetlo mesto, najbolje na okno med dvema šipama, ker ne mara previsokih temperatur. Zalivamo ga približno vsakih 10 dni. Spomladi ga postavamo na odprto, na sončno lego. Zalivamo ga in vsaka 2 tedna gnojimo s specifičnimi gnojili za kaktuse. Magda Šturman BAft $ladfrledar\ AdriqEnergy [ 000 « £U£HMEL REGISTRSKE BLAGAJNE - TEHTNICE Ul. S. Francesco 11 - TRST Tel. 040.370802 PRODAJA IN SERVIS Pooblaščeni od Agencije za prihodke iz Rima za izvajanje PERIODIČNIH TEHNIČNIH PREGLEDOV (BOLLINO VERDE) na blagajnah vseh vrst in tipov M I>-tk> fr^-JKft C \ L T LIC A R N A UŠjdMUA B /i n rri ()!> pL>tiede!jki zaprlo \ 1,: ■ h : L ¡ L - i 1 0 . 944[) VI [-. \\ \ \ \\\ ■MM Ulica deli'Ki rit Ml Drevored \\. Septembra - k i o s k | " I i h 9 » i1 GOSTILNA PRI VODNJAKU AL POZZO PoStbut P05 frcVitf Zii pomiti, Miijilti iti bankete JEZERO- lil 04022821] -ZAPISTO C® ČfcTRTKlH ^teStur vtoVcr ietir Boljunec 66 - tel.-fax. 040.228253 od leta 1985 v Tercon Stupor Bogdan ul. X«Ave< - 34012 Bai&vlti - Trat iltallja] leUfw MíltíflJ -c- TjiLi bstopar-:otin.it Ml i B^OVlCAU*.. S. KOSOVEL, 30 - TÉL J JSUS? SAR ~ SLAOOLEOt Steč ZCiKi PEKARNA - SLAŠČIČARNA 7"o(-/e po naro£fIu Bazovica - Ul. Eoo Gruden, 64 -Tel. 040.22614? naun tela / NEDELJSKE TEME Nedelja, 30. decembra 2007 2 3 MANJŠINE - Vlada v Valenciji ugasnila pretvornik katalonske televizijske postaje Zopet politični boj na račun katalonščine Valencija je sicer znana po arhitektu Calatravi, ki je slavo mesta popeljal širom sveta, manj ljudi pa ve za togost in zaprtost krajevnih politikov, kadar se ukvarjajo z jezikom EVROPSKI PARLAMENT - Sprejet amandma skupine poslancev Agencija za temeljne pravice naj obravnava tudi manjšine TV - Euronews Primerjava med bretonščino in valižanščino Televizijski kanal Euronews, ki ga sponzorira Evropska komisija, je pred kratkim predvajal oddajo, v kateri je primerjal bretonščino in valižanščino. O stanju teh jezikov sta govorila predsednik francoskega odbora zveze manjšin EBLUL Tangi Louarn in britanski predstavnik posvetovalnega odbora okvirne konvencije za zaščito narodnih manjšin Emyr Lewis. Oddaja je pokazala, da je stanje v Franciji veliko slabše in da francoske oblasti ovirajo razvoj bretonščine z ukinitvijo finančnih sredstev za bretonske šole kljub zahtevam staršev in drugih državljanov. V Walesu pa avtonomna vlada podpira uveljavljanje jezika in je dosegla zavidljive uspehe. Odbor evropskega parlamenta za državljanske pravice, pravosodje in notranje zadeve je na zadnji seji pred božičnimi počitnicami sprejel predlog, ki so ga vložili poslanci Kinga Gal, Mary Lou McDonald, Bairbre de Brun in Magda Kosane Kovacs. S tem amandmajem so v pristojnosti nove agencije za temeljne pravice vključili tudi diskriminacijo glede na jezik in na pripadnost narodni manjšini. V prvotnem besedilu sta bili obe postavki izključeni, pa čeprav ju izrecno predvideva 21. člen listine EU o temeljnih pravicah. Te popravke so predlagale manjšinske organizacije Eurolang, EBLUL in FUEN. O Cashmanovem poročilu (v evropskem parlamentu pridobijo poročila ime po poročevalcu), ki bo predstavljalo poglede Evropskega parlamenta na večletni program nove agencije, se bo Evropski parlament izrekel na plenarnem zasedanju v januarju. Nova agencija bo pristojna za preverjanje stanja in poročanje evropskim institucijam v zvezi z diskriminacijo. Nje- na naloga bo tudi preventivna, to je vzbujanje občutljivosti za odnos do diskriminacije. Seveda ne bo mogla neposredno pomagati državljanom, vendar bo v pomoč Evropski uniji in državam članicam pri zagotavljanju polnega spoštovanja temeljnih pravic pri sprejemanju ukrepov ali pri odločanju o posameznih pobudah. Agencija bo torej predvsem izdajala mnenja, ki pa bodo temeljila na njeni strokovnosti in na izkušnjah. Sicer pa je tik pred tem zasedanjem komisije evropskega parlamenta potekal v Bruslju posvetovalni seminar o delovanju te agencije. Na tem seminarju so pojasnili, da agencija ne bo pristojna za obravnavanje pritožb posameznikov in da nima nikakršne pristojnosti za odločanje. Prav tako ne mora razsojati, ali katera država krši pogodbo Evropske unije na področjih, za katera je agencija pristojna. Seminarja so se udeležili številni predstavniki nevladnih organizacij, ki delujejo na področju boja proti diskriminaciji glede na etnično pripadnost, spol, religijo, različno sposobnost, starost in FRIZIJA - Plebiscitaren odgovor na anketo Novi guverner mora obvladati frizijščino Nova raziskava, ki jo je izvedla frizijska provinca, je pokazala, da bi moral biti novi kraljičin komisar za Frizijo (funkcija, ki združuje mesto predsednika pokrajine in predstavnika vlade v pokrajini) promotor frizijskega jezika, človek s pompeble-dom, kot v Friziji pravijo listu vodne lilije, simbolu te pokrajine, namesto srca, seveda pa bi moral novi guverner ali guver-nerka obvladati frizijščino in razumeti težnje Frizijcev. Frizijci bi želeli, da bi se kraljičin komisar (ali komisarka) zgledoval po manekenki Doutzen Kroes, ki je ponosna, da govori frizijščino. Raziskava je pokazala, da je za Frizijce krepiotev jezika in kulture celo pomembnejša od gospodarske politike ali od spreminjanja administrativnih, meja, kar je sedaj na Nizozemskem zelo aktualna politična tema. Mesto kraljičinega komisarja se bom sprostilo v maju 2008, ko bo zapadel mandat sedanjemu komisarju Edu Nij-pelsu. Nijpels je doma z juga Nizozemske. Naučil se je frizijščine in jezik razume, vendar ga ne govori tekoče. Tudi njegova dva predhodnike, Loek Hermans in Hans Wiegel frizijščine nista govorila. »Vprašanje je zelo občutljivo, ker dolga leta kraljičini komisarji niso obvladali frizijščine,« je pojasnil voditelj frizij-ske krščansko-demokratske stranke Ge-art Benedictus. »Zelo pomembno bi bilo, da bi se kraljičin komisar lahko s Frizijci pogovarjal v frizijščini; razumljivo je, da si številni ljudje tega tudi želijo,« je dodal. Z namenom, da poudarijo to značilnost, bodo v nizozemskem Uradnem listu objavili dvojezični razpis za prosto mesto. Sicer pa bo sam Benedictus predse- Geart Benedictus doval komisiji zaupnikov, ki bo zaslišala kandidate za to najvišje mesto v frizijski politiki in upravi. Na izrecno vprašanje je Benedictus dejal, da bo »zelo resno« jemal dejstvo, da je bil za prosto mesto objavljen dvojezični razpis. Sicer pa je zelo možno, da je rezultat ankete o bodočem komisarju pogojevala nevladna organizacija Fryske Bewe-ging (Frizijsko gibanja), ki je z radijskimi oglasi pozivala državljane, naj sodelujejo v anketi in zahtevajo komisarja, ki bo obvladal frizijščino. »Minister se ne more delati, kot da te ankete ne bi bilo,« je dejal spolno usmerjenostjo ter glede na pripadnost manjšinam. Pomembno je, da platforma za novo agencijo vključuje nevladne organizacije, ki bodo agencijo lahko obveščale o domnevnih kršitvah. Udeleženci bruseljskega seminarja so zahtevali, da bi jim priznali neposredne pristojnosti pri oblikovanju programa dela agencije, namesto zgolj posvetovalnih pristojnosti, kakršne imajo po sedanjih predlogih. Seveda so razpravljali tudi o programu za leto 2008. Pomembno je tudi, da so omogočili predstavnikom nevladnih organizacij, da so se sestali v Bruslju in da so razpravljali o skupnih pobudah. Dokončni sklep o pristojnostih agencije še ni bil sprejet. Predlog, ki ga je izdelala evropska komisija namreč ni vključeval ne jezikov in niti narodnih manjšin, kljub izrecni omembi v Listini Eu o temeljnih pravicah. Končni sklep bo pripadel svetu EU, ki bo v januarju odobril večletni okvirni načrt delovanja agencije. Davyth Hicks glasnik Frizijskega gibanja, in pojasnil: »Ne zadostuje nam nekdo, ki bo samo obljubil, da se bo naučil frizijščine, želimo nekoga, ki jezik že govori«. Kralčjičinega komisarja na Nizozemskem ne volijo, ampak ga imenuje kraljica Beatrix. Dejansko pa ga izbere nizozemska vlada med uglednimi politiki, V preteklosti je odigrala veliko vlogo strankarska pripadnost kandidatov, saj so si največje politične stranke razdelile mesta v posameznih pokrajinah. Običajno vlada izbere enega izmed kandidatov, ki ga izbere komisija zaupnikov, vendar se je že zgodilo, da se vlada za mnenje komisije ni zmenila in izbrala drugega kandidata. Kraljičin komisar vodi zasedanja pokrajinske skupščine in frizijske pokrajinske vlade. Ena njegovih najpomembnejših nalog je, da pri osrednji nizozemski vladi v Haagu skrbi za interese Frizije. Njegova funkcija je najvišja politična funkcija v Friziji. Možnost, da bi lahko zavrnili komisarja, ki ne obvlada frizijščine, je torej izrednega simbolnega pomena Onno P. Falkena Vlada v španski avtonomni deželi Valenciji je uresničila grožnje in sklenila, da prekine s predvajanjem oddaj televizijske postaje TV-3 v katalonščini. Ta postaja ima sedež v Barceloni in oddaja iz katalonske prestolnice. Pretvornik na območju mesta Alicante, ki je last nevladne organizacije Accio Cultural del Pais Valen-cià so tako ugasnili v ponedeljek, 10. decembra. Vlada v Valenciji je odredila »takojšnjo prekinitev oddajanj« televizijske postaje TV-3 na območju dežele Valencije in organizaciji Accio Cultural del Pais Valencià naložila 300.000 evrov globe zaradi kršitve zakonodaje o telekomunikacijah. Katalonske sporede so v deželi Valenciji oddajali več kot 20 let, saj v tej deželi govorijo jezik, ki je zelo podoben katalonščini, sicer pa številni jezikoslovci zagotavljajo, da je valenciano le narečna oblika katalonščine. Sedaj pa se tudi drugim televizijskim postajam, ki oddajajo katalonske sporede, obetata zaprtje in visoka globa. Podpredsednik deželne vlade v Valenciji Vicente Rambla, ki pripada desnemu krilu ljudske stranke (Partido popular), seveda zagotavlja, daje do zaprtja prišlo v skladu z zakonom in izrecno zato, ker je bil tak način oddaj protizakonit. Accio Cultural del Pais Valencià je seveda ukrep vlade v Valenciji ocenil kot »resen napad na demokracijo in na svo bodo izra žanja« in je pozval pre bi -valstvo, naj se upre takemu samovoljnemu početju oziroma »agresiji«, ko sam ozna čuje ta do go dek. Predsednik katalonske vlade José Montilla, ki pripada socialistični stranki (PSOE), je obsodil prekinitev teh oddaj in Logotip katalonske televizijske postaje TV-3 je poudaril, da je do tega prišlo iz izrazito političnih razlogov pred volitvami, ki bodo spomladi. Deželna uprava v Valenciji že dolga leta zatrjuje, da v tej deželi ne govorijo katalonščine, ampak je jezik dežele valenciano. Vlada trdi, da gre za samostojen jezik, čeprav je celo špansko sodišče razsodilo, da sta valenciano in katalonščina isti jezik. Deželno vlado je tudi zaradi tega dolgo motila televizijska postaja TV-3, katere sponzor je katalonska vlada. Seveda je res, da se številni prebivalci Valencije ne počutijo Katalonci, kajti s to besedo označujejo pripadnost severni avtonomni deželi Kataloniji, ne pa zgodovinski Kataloniji, kateri pripadajo poleg dežele Katalonije še Valencija, Balearski otoki in severna Katalonija v okolici Perpignana, danes sestavni del Francije. Španski desno usmerjeni politiki pogosto trdijo, da katalonski nacionalisti, katere prištevajo k levemu krilu politike, želijo ukiniti avtonomno Valencijo in jo želijo priključiti k nekakšni veliki Kataloniji. Po drugi strani pa številni katalonski politiki trdijo, da desnica uporablja te izjave, s katerimi Katalonce prikazujejo kot jezikovne imperialiste, z namenom, da si pridobi politično podporo ter raz de li ozi roma oši bi do kaj moč no katalonsko identiteto. Ob tem poudarjajo, da tisti, ki se tako vneto zaganjajo za jezikovno identiteto Valencije, ne naredijo ničesar za zaščito tega jezika, ki še zlasti na ovalnih območjih dokaj hitro izginja. Huw Jones 26 Nedelja, 30. decembra 2007 NEDELJSKE TEME 5. JANUARJA POMEMBNA VOLILNA PREIZKUŠNJA Sobotne volitve v Gruziji bi lahko zanetile požar / Skoraj ne mine dan, da bi se v mednarodnih krogih ne govorilo o Kosovu, oziroma enostranski razglasitvi njegove samostojnosti. Iz narodnostnega vidika Albancev je cilj popolnoma normalen, niti pa vodi velika mednarodna politika. Zakaj je Kosovo sploh tako važno? Tista o humanitarni plati je seveda floskula, kajti vse kar se premika, je vodeno v vidiku določenih interesov velikih sil. Da se ZDA tako zavzemajo za konec koncev neznatno pokrajino, bi bilo nerazumljivo, baje pa se tam skrivajo pod zemljo veliki zakladi dragocenih surovin. Morda pa je Kosovo samo karta v mnogo večji igri, ki bo hitro pridobila na intenzivnosti. Rusija, ki skuša zavlačevati razglasitev samostojnosti, je Kosovo dejansko že odpisala, boji pa se, da bo zgled znova razvnel nacionalistične strasti v in ob njenih mejah. Vojna v Čečeniji se je polegla in tudi v drugih predelih Kavkaza je volja po streljanju manjša, čeprav so zunanji činitelji strastno skušali zanetiti požar v Dagesta-nu. Nekaj zelo važnega se bo zgodilo 5. januarja v Gruziji. Med poletjem so v prestolnici Tbilisi priredili velike demonstracije, iz katerih je prihajala zahteva po zamenjavi politične oblasti. Predsednik Mihail Sakašvili, ki je v prejšnji preizkušnji leta 2004 pregazil vse nasprotnike, je zelo hitro sprejel dokaj presenetljivo odločitev za predčasne predsedniške volitve. Odločitev je padla, ker so bile demonstracije po vsej verjetnosti izraz glasne manjšine, ne pa volje večine. Gruzija je kot vse bivše sovjetske republike v primežu gospodarskih težav. Industrijska proizvodnja je majhna, energija v dobri meri in pod določenimi pogoji prihaja iz Rusije, Rusi so omejili uvoz vina in sadja in na črno listo postavili nekoč zelo čislano mineralno vodo. Sto tisoči Gruzincev so se po samostojnosti odpravili v Rusijo s trebuhom za kruhom, mnogi pa so tam našli do njih tudi ksenofobno razpoloženje. Med plusi in minusi v medsebojnih odnosih, pa je večina na strani Sa-kašvilija, ki si je prav zato privoščil razpis predčasnih volitev in glasovanju naknadno dodal še istočasni neobve-zujoč referendum o članstvu v zvezi NATO. To je tisto kar skrbi Rusijo. Stvarna bližina vedno bolj odkritega in grozečega sovražnika je manj važna od političnega pomena verjetne zmage na tem glasovanju. Že od propada SZ je Gruzija razdeljena na tri dele. Svoj čas so bili deli celo štirje, uporna Adžarija na meji s Turčijo pa ni zmogla svoje poti v neodvisnost. Ostali sta Abhazija na se-vernozahodni meji z Rusijo in še bolj pomembna Južna Osetija, na meji s Severno Osetijo, ki je del ruske federacije. Od leta 1991 sta ti nekdaj avtonomni sovjetski pokrajini de facto samostojni, čeprav ju nobena druga država ne priznava. Za Južno Osetijo je znano, da hočejo ljudje priključitev k severnemu delu, ki leži na drugi strani Kavkaza in torej ruski federaciji. Predsedniške volitve v Gruziji, kljub temu, da b odo že čez nekaj dni, še nimajo jasnih obrisov. Zakon predvideva kandidaturo, ki jo podpre 50 tisoč volilnih upravičencev, kar je v majhni državi velik zalogaj za manj znana imena. Kandidatur je bilo 13, ustrezna komisija pa je sprejela sedem imen. Ob bivšem predsedniku Sakašviliju (tekoče posle sedaj opravlja predsednica parlamenta Nino Burdžanadze) je najbolj akreditiran tekmec Levan Gačečiladze, ki ima za seboj kar devet opozicijskih mini strank. Zadnje jav-nomnenjske raziskave so pokazale, da Gačečiladze z minimalno prednostjo 18:16 vodi proti Šakašviliju. Ostalo je razkropljeno v nižjih odstotkih za ostale kandidate ali med neopredeljene. Dokaj skrivnostna je moč medijskega mogotca Badrija Patarkacišvilija, ki je svojo finančno srečo ustvaril v Rusiji in se od tam vrnil kot možen mesija. Gru-zinski mogotec naj bi bil tudi režiral politične demonstracije, ki so privedle do krize. Nizki odstotki glasov, ki jih bodo kandidati po vsej verjetnosti prejeli, ne nudijo pravih izhodišč za verjeten drugi krog. Veliko bolj pomemben bo zato referendum o priljubljenosti pakta NATO. Uspeh na »atlantski« fronti bo razkačil Rusijo. Pojavila se bo možnost razglasitve samostojnosti tako južne Osetije kot Abhazije, ki bo odtehtala Kosovo. Na »sončni« strani Kavkaza bo nastalo novo žarišče napetosti. Vojno stanje je malo verjetno, čeprav se je gruzijski vojaški stroj močno okrepil: zahodno orožje je izrinilo vzhodno iz Češke, Bolgarije in drugih članic atlantskega pakta pod Kavkaz. Ukrajina je velikodušno odstopila nekaj jurišnih helikopterjev ruske izdelave. Tako v Osetiji kot v Abhaziji se separatisti bojijo. Nove zastave Južna Osetija (v domačem jeziku perzijskega izvora: Hussar Iristan) bi bila kot država neznatna stvarca. Na površini, ki komaj presega polovico dežele FJK, naj bi živelo okoli 70 tisoč ljudi. Zaradi vojnega stanja po razpadu SZ, prebegov Gruzincev v Gruzijo in prihodov Osetinov iz etnično gru-zijskega ozemlja, izseljevanju v Severno Osetijo in odhajanju Rusov, je točnejše število težko določljivo. Zadnje štetje iz leta 1989 je navrglo 66 tisoč Osetinov in slabih 30 tisoč Gru-zincev. Ti narodnosti sta podobni razmerji držali že več desetletij, čeprav so svoj čas sovjetske oblasti uporabile Južne Osetine za naseljevanje območij severne pokrajine kot dopolnitev drugam preseljenih Ingušev. Po razpadu SZ je prišlo v Severni Osetiji do resnih prask zaradi vračanja Ingušev v domače kraje. Kljub perzijskemu izvoru so Osetini večinoma pravoslavni kristjani, taki pa so postali pod pritiskom Gruzincev in torej več stoletij pred prihodom Rusov. Nekaj je tudi muslimanov. Verska nestrpnost ni nikoli prišla do izraza. V pokrajini živi nekaj Gru-zincev, ki se niso hoteli izseliti v matično domovino zaradi političnih razlogov. Prav zato jih imajo za lojalne. Predsedniku Mihailu Šakašviliju je v volilni kampanji prišel na pomoč tudi ukrajinski kolega Viktor Juščenko (prvi levo, drugi desno), proti Šakašviliju pa so pripravili že več protestnih shodov (spodaj) ansa prenaša zelo vidne znake vojnega razdejanja. Vlada predsednika Eduarda Kokojtija se mora od nekdaj ukvarjati s preživetjem, tako da o kakem razvoju ni govora. Največji uspeh je izboljšava ceste, ki preko visokega kav-kaškega prelaza povezuje obe Osetiji. Preko te ceste prihaja pomoč in pot bo še važnejša v primeru izbruha sovražnosti. Gospodarstvo je skoraj neznan pojem in je omejeno na skromno poljedelstvo. Analitiki računajo, da separatistična vlada od Ruske federacije prejema kar 60 odstotkov prihodkov. Skoraj edina postavka med drugimi prihodki je predor Roki, ki pod Kavkazom povezuje Rusko federacijo z Gruzijo. Nadzor nad prometno žilo omogoča pobiranje davka na vrednost tranzitnega blaga. Ob vseh težnjah po neodvisnosti in idealistični pravici do samoodločbe je skozi predor našel svojo pot tudi kriminal. Prevozi vsebujejo primerno količino mamil, ki izkoriščajo tudi tisto smer na dolgi poti od srednje Azije do zahodnih trgov. V primerjavi z gruzijsko vojsko, ki vsekakor stoji na nekih trdnih tleh, je morebitna osetinska sestavljena iz morda največ dva tisoč organiziranih vojakov. Borbenost pa je na višku, kar se je izkazalo v prejšnjih spopadih proti gruzijskim silam. Splošna mobilizacija naj bi bila v primeru sile avtomatična. zijska vlada ponuja avtonomni status pokrajine v okviru zvezne države. Zastava Južne Osetije za sedaj plapola samo na domačih tleh. Gre za tro-bojnico z belo, rdečo in rumeno črto. Slovesnejša oblika zastave vsebuje tudi grb na katerem se ponosno nastavlja lev (po perzijski tradiciji) v ozadju pa štrlijo ostri zasneženi vrhovi Kavkaza. Abhazija (v domačem jeziku: Ap-sni) meri skoraj 9 tisoč kvadratnih kilometrov, prebivalcev pa naj bi bilo po podatkih štetja iz leta 2003 med 190 in 216 tisoč. Kljub pretresom je ljudsko štetje razkrilo zelo pisano narodnostno sestavo prebivalstva. Še vedno naj bi v Abhaziji živelo 45 tisoč Gruzincev, prav toliko Armencev, 23 tisoč Rusov in celo poldrugi tisoč Grkov, ki jih lahko imamo kar za potomce mitičnih Ar-gonavtov, ki so tam nekoč iskali zlato runo. V dveh letih vojne (1992-1993) so Abhazijci po prvotnem neuspehu in s pomočjo zunanjih sil in ruske vojne mašinerije, zadali Gruzincem pekoč poraz in več ali manj prisilili k izselitvi okoli 250 tisoč pripadnikov te narodnosti. V Suhumiju je prišlo do krvavega etničnega čiščenja, med katerim si je sam Eduard Ševardnadze komaj rešil kožo. Več deset tisoč izgnanih se je kasneje vrnilo, nove sovražnosti pa so znova prepričale ljudi V pokrajini so izvedli že dva referenduma, ki sta prikazala voljo po samostojnosti in združitvi s severom in Rusijo. Kot vedno pa so volitve demokratične in veljavne samo, če prinašajo zmage prozahodnim ciljem. Glavno mesto je težko izgovorljivi Chinvali, ki De facto samostojna pokrajina je doživela prvi politični naskok aprila leta 2007. Na tesnem pasu Južne Oseti-je, ki ni pod nadzorom separatistov (gre za simbolično površino) je gruzijska vlada namestila »začasno upravo« s sedežem v vasi Kurta. Preko te enote gru- za varnejša tla matične domovine. Po veri so Abhazijci pretežno pravoslavni kristjani, nekaj pa je tudi muslimanov. Ker izražanje verskih čustev dolga desetletja ni bilo stimulirano, strasti v tem pogledu tudi v Abhaziji ni bilo. Morda so Abhazijci nastali iz mešanja med prebivalci severnega Kavkaza in obmorskimi Gruzinci. V njihovi zgodovini je precej razgibano politično dogajanje, ki vsebuje tudi vključitev v bizantinsko cesarstvo v 7. stoletju. Kristjani so postali že 300 let prej. Njihov verski voditelj se je udeležil slovitega koncila v Niceji leta 325. Bližina isla-miziranih ljudstev je prispevala, da se je tam razvil tudi islam. Po težko preverljivih virih naj bi pred 150 leti muslimani bili celo v večini, veliko pa se jih je med leti 1864 in 1878 izselilo v osmansko cesarstvo. Abhazija ponuja prelepo pokrajino z nasadi oranževcev in limonovcev v obmorskem pasu in z visokimi gorami Kavkaza v ozadju. Mnogi vrhovi presegajo 4000 tisoč metrov nadmorske višine in pobočja ponujajo odlične pogoje za zimske športe. V nižje ležečih dolinah lepo uspeva vinska trta, veliko pa imajo tudi tobaka, čaja in sadja. Manjše hidroelektrarne nudijo zadostno količino energije. Tudi separatistična vlada Abhazije ne krije v celoti površine nekdanje avtonomne republike. Iz Suhumija nadzorujejo 83 odstotkov ozemlja, ostalim 17 pa skuša vsiliti svojo voljo začasna uprava, ki kot v primeru Osetije ponuja avtonomijo v okviru federacije. Pri načrtu za svojo zastavo so se separatisti nekoliko nalezli amerikanizma. Glavnino pokrivajo bele in zelene vodoravne črte. Na levem zgornjem robu je rdeč pravokotnik, na katerem je navzgor stegnjena bela dlan, ki jo obkroža sedem zvezdic, kolikor je notranjih upravnih okrajev. Do leta 2006 je približno 80 odstotkov Abhazijcev prejelo državljanstvo ruske federacije, v tej državi pa ne volijo in niti služijo vojaščine. Lažje povezave z Rusijo so po umiritvi oživile turizem, ki je bil že v starih časih ena najvažnejših gospodarskih dejavnosti. V zadnjih letih ruski obiskovalci presegajo 200 tisoč enot. Nekdanji moto je vseboval možnost kopanja in smučanja v istem dnevu. Smučanje bi utegnilo sprožiti neslutene težave. V bližnjem Sočiju bodo leta 2014 zimske olimpijske igre. Tako Rusi kot Abhazijci so že najavili, da bodo za organizacijo izkoristili tudi strukture na ozemlju Abhazije. Volitve v Gruziji odpirajo torej zelo razsežne možnosti novih mednarodnih premikov. Ob Kosovu pod pepelom še vedno tlita nerešena problema Nagornega Karabaha (spor med Armenijo in Azerbajdžanom) in nepriznane (ruske) Čezdnestrske republike na teritoriju politične Moldavije, kjer je večina gospodarskih zmogljivosti te obubožane bivše sovjetske republike. Tok dogodkov se bo verjetno začel hitreje premikati prav na podlagi rezultatov volitev in referenduma v Gruziji. (dk) NOVOLETNA SLIKOVNA KRIŽANKA NASE OSEBNOSTI IN DOGODKI LETA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV mesto v južni italiji izkopavanje tiskarska zvezdica foto kroma krajša literarna razprava sergio tvcar daljše obdobje mario lavrenčič slovenski stomatolog (jože) ivan bratko orodje za obdelavo lesa trikolesno vozilo foto eriana katnik ženska, ki je doživela krajo it. plemiška rodbina eric clapton dovrsni preteku cas prevozni splav nasa divja mačka zadnji svetnik v letu nekd. amer. tenisač zoran ogrinc otok v jadranskem morju majhna klada mlečna beljakovina perzijski kralj kos sukanca ivan campa organsko večanje ameriški režiser (oliver) hanibal eck am. pevec morrison sredst. proti bolečinam gora v sa-vinj. alpah kubanski ansambel kraj pri divači stara mama lucinico po nase skala v morju tom seileck čuk marij ločje, locek aleksan-drijski verski reformator anatolij karpov reka v italiji mesto na kitajskem italijanski skladatelj (francesco) japonska pijača prip. rimske konjenice hiter lovski pes nekdanji predsednik portugalske lunina mena trobilo, rog edvard kocbek delavec, ki ruje lončena posoda nekdanja fr. desničarska organizacija karel čapek kosovel srečko vase zaprt posebnež antonio negri netopir vrsta elementa trž. svobodno ozemlje nekd. hrv. nogometaš ozek konec polotoka prva jedrska podmornica 12 mesecev kraj pri trentu otroška bolezen veuka začetnica ameriški igralec (warren) beri primorski dnenvik vrsta poli-saharida rimska boginja jakobov brat dvojček zvrst glasbe noam chomsky surovina za kavčuk nekd. ital. nogometaš vezni deu voza zadnji del priprava, na katero se kaj da teta, botra savo zlatiö lovec na divje koze rimski hišni bog pripadnik naroda ob kaspijskem morju slov. slikar (ivan) sokratov tožnik kdor kaj jemlje s tal vrsta žita sonja milic poraz v boksu pravni predpis papeško dostojanstvo naš pesnik mermolja pogorje v italiji seznam napak v knjigi slovaški zgodovinar (františek) radarski sistem za pristajanje letal italo svevo temno kožno barvilo vrsta višnje pleten izdelek liho število očrt odličen italijanski odbojkar (alberto) živinska zmes čar alfred hitchcock muslimanski bog površina, območje vaja v karaj am. igralec mitchell trinidadski atlet boldon etiopski knežji naslov padar tobias lohner slovenska igralka rina del obraza SLOVARČEK - BOKES = slovaški zgodovinar (František) • CISOLLA = kapetan italijanske odbojkarske reprezentance • IAVRE = kraj pri Trentu • ILS = radarski sistem za pristajanje letal • IORIO = nekdanji italijanski nogometaš (Maurizio) • KEL = ameriški filmski igralec Mitchell • RANT = slovenski stomatolog • RIKAS = kubanski ansambel • TRABERT = ameriški teniški igralec (Tony) • TSINAN = mesto na Kitajskem (tudi Jinan ali Činan) rival 1 0 Nedelja, 30. decembra 2007 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it SMUČANJE - Slalom za svetovni pokal Italijansko zmagoslavje v Lienzu Najboljša slovenska smučarka je bila Maruša Ferk (15.) - Do točk tudi Ana Drev LIENZ - Italijanka Chiara Costazza je zmagala na slalomu za svetovni pokal alpskih smučark v avstrijskem Lienzu (57,96), prvič v karieri v tem tekmovanju. Druga je bila Avstrijka Nocole Hosp (1:55,65), ki je zaostala 27 stotink sekunde, tretja pa Finka Tanja Poutiainen (1:55,83, +0,36). Hrvatica Ana Jelušic seje uvrstila na peto mesto. Najboljša slovenska smučarka je bila Maruša Ferk, ki je zasedla 15. mesto (1:57,96, +2,99), do točk pa je prišla tudi Ana Drev, ki je bila 27. (1:59,47, +4,50). Katja Jazbec je tekmo končala po prvi vožnji na 36. meslu, Vanja Brodnik pa je bila 42.Ferkova je že na prvi progi prikazala dobro vožnjo. Na obeh merjenjih vmesnega časa je bila le dobrih osem desetink za Costazzo, do cilja pa je nato izgubila že pol sekunde, kar pa jo je privedlo tik za deseterico. Pri prvem merjenju je imela podoben zaostanek tudi Brodnikova, ki pa je naredila veliko napako nekaj vratc pred ciljem in točke svetovnega pokala so se ji izmuznile, kar velja tudi za Jazbečevo. Po prvi vožnji je vodila Costazza, druga je bila Francozinja Sandrine Aubert (+0,39), tretja Hospova (+0,41), četrta pa Poutiainenova (+0,50). Pred zaključkom finala je bila Hospova zadnje upanje gostiteljev za zmago, po polovici njenega finalnega nastopa pa ni kazalo, da bo prevzela vodstvo. V spodnjem delu je bila precej bolj natančna in je prehitela pred tem vodilno Poutiainenovo. Aubertova je izgubila štiri mesta, Costazza pa je novo veliko priložnost, da na tekmah pokala premaga vse tekmice, tudi izkoristila in po slavju Denise Karbon na veleslalomu poskrbela za popoln uspeh italijanske ekipe v Lienzu. Costazza je imela doslej najboljšo uvrstitev v pokalu iz letošnjega novembra v Reiteralmu, kjer je bila tretja. Avstrijke natančno leto dni niso izgubile slalomske zmage v pokalu. Pred zmago Costazze je zadnjo zmago preostalih reprezentanc zabeležila Švedinja Therese Borssen prav 29. decembra 2006 na Semmeringu. Hospovi je za uteho ostalo prvo mesto skupno in v slalomskem seštevku pokala. Švedinja Anja Paerson, ki je bila ena izmed najboljših smučark na svetu v zadnjih sezonah, je imela velike težave in si je v drugi polovici prvega nastopa nabrala krepko več kot tri sekunde zaostanka. Nato je odstopila, v ciljni areni pa je jezno zalučala Avstrijka Nicole Hosp je po tekmi objela zmagovalko slaloma Chiaro Costazzo, ki je prvič v svoji karieri stopila na najvišjo stopničko zmagovalnega odra. Costazza je tako v slalomu prekinila črno serijo italijanskih nastopov. Zadnjič je 1. mesto osvojila Lara Magoni leta 1997 ansa smučko v sneg. Na težki progi, ki je imela za povrh še zahtevno postavitev, je že po prvi vožnji predčasno tekmo končala Avstrijka Marlies Schild, svetovna podprva-kinja; to se je na prvi progi primerilo še 19 tekmovalkam. Po novoletnem premoru se bodo ženske tekme svetovnega pokala nadaljevale v češkem Špindleruvem Mlynu, kjer bo 5. januarja na programu veleslalom, dan pozneje pa še slalom; 12. in 13. januarja bosta nato na mariborskem Pohorju tekmi Zlate lisice v slalomu in veleslalomu. Miller najhitrejši v smuku BORMIO - Američan Bode Miller je zmagal na smuku za svetovni pokal alpskih smučarjev v Bormiu v Italiji (2:00,57). Drugi je bil Avstrijec Andreas Buder (2:01,02), ki je zaostal 45 stotink sekunde, tretji pa Kanadčan Jan Hudec (2:01,11, +0,54). Andrej Jerman je kot najboljši Slovenec končal na petem mestu (2:01,28, +0,71). Andrej Šporn je bil 39. (2:04,75, +4,18), Alek Gle-bov pa mesto za njim (2:04,77, +4,20) med 41 uvrščenimi. Od italijanske reprezentance se je na 9. mesto uvrstil Južni Tiro-lec Christof Innerhofer. TOUR DE SKI Majdičeva še pod svojimi zmožnostmi NOVE MESTO - Za najboljšimi smučarji tekači je druga tekma serije Tour de Ski. Drugi dan je češko Nove Mesto gostilo zasledovalno preizkušnjo v prosti tehniki, kjer se je pri ženskah na 10 km najbolje odrezala Norvežanka Marit Bjoergen, pri moških, ti so tekli na 15 km, pa je bil znova najboljši Čeh Lukaš Bauer. Slovenka Petra Majdič je bila danes 25. in trenutno še ne teče svojim zmožnostim primerno. Druga etapna preizkušnja smučarjev tekačev je potekala na zasledovalni način, tekmeci so se v smučino podajali glede na petkove zaostanke, ki so si jih pritekli na prologu. Danes (14.00 po Slo2) bodo tekmovali v sprintu v prosti tehniki na ulicah Prage. SKOKI Morgenstern glavni favorit na novoletni turneji LJUBLJANA - Avstrijec Thomas Morgenstern bo danes (16.30 po Slo2) v Oberstdorfu kot 6-kratni zmagovalec letošnje sezone in vodilni v skupni razvrstitvi svetovnega pokala smučarjev skakalcev kot prvi favorit začel 56. nemško-avstrijsko novoletno turnejo štirih skakalnic. Dvakratni olimpijski zmagovalec, ki tekem v Oberstdorfu (danes), Garmisch-Partenkirch-nu (1.1.2008), Innsbrucku (4.1.) in Bi-schofshofnu (6.1.) še nikoli ni dobil, se veseli vloge prvega favorita za končno slavje. Med glavnimi favoriti za skupno zmago ne bo slovenskih skakalcev. Morgenstern meni, da so njegovi glavni tekmeci za končno zmago in 30.000 evrov vredno terensko vozilo njegovi reprezentančni kolegi. ODBOJKA - A1 Poraz Sassuola Sandre Vitez v Perugi PERUGIA - V zadnjem letošnjem krogu ženske odbojkarske A1-lige je Sassuolo, pri katerem igra Kon-tovelka Sandra Vitez, izgubil s 3:0 (20,16,19) proti drugo uvrščeni Peru-gii- ROKOMET - Črna Gora je šele po sedemmetrovkah premagala Italijo na turnirju »8 držav in 3 celin« v Lignanu. Regularni del tekme je končal 29:29. Rokometaš tržaškega tretjeligaša Tokič, ki igra za Italijo, je zbral tri zadetke. TRIESTINA - Napadalec Trie-stine Mattia Graffiedi je včeraj popoldne podpisal za Grosseto (B-liga). Iz Catanie pa prihaja na posodo branilec Mauro Minelli. CAGLIARI - Nogometni prvo-ligaš iz Sardinije je naposled le poiskal novega trenerja. Ekipo bo vodil Davide Ballardini. KOŠARKA - Izidi 1. SKL: Kraški zidar - Hopsi Polzela 89:79, Luka Koper - Elektra 91:83, Slovan -Zlatorog 73:86, Rogla - Helios 92:105, Alpos - Mercator 55:86. SNAIDERO - Furlanski košarkarski prvoligaš bo danes ob 18.15 (v Vidmu, neposredni prenos po satelitski SkySport2) gostil Montegrana-ro. NBA - Izidi: New Jersey - Washington 109:106 (Nachbar: 12 točk za New Jersey), Sacramento - Philadelphia 80:92 (Udrih: 19 točk za Sacramento), San Antonio - Toronto 73:83 (Nesterovič ni igral za Toronto, Bargnani 11 točk), Los Angeles -Utah 123:109 (Vujačič 6 točk za Los Angeles), Detroit - Indiana 114:101 (Brezec brez točk za Detroit). TENIS - Prvi dan teniškega tekmovanja za Hopmanov pokal v avstralskem Perthu sta se zmag v skupini B veselili ekipi ZDA in Avstralije. Američani so z 2:1 ugnali Indijo, Avstralci pa z enakim izidom Češko. KOLESARSTVO - Trikratni zmagovalec kolesarske dirke po Španiji Roberto Heras končuje aktivno športno kariero. Pred dnevi je aktivno kolesarsko pot končal tudi Hera-sov rojak Beloki. HOKEJ NA LEDU - Izid: Fas-sa - Aquile FVG 5:5. Vrstni red: Re-non 31, Milan 25, Aquile 23, Bocen, Puster Tal 22, Fassa 21, Alleghe 20, Cortina 18, Asiago 16. Danes (20.30, PalaVuerich v Tablji): Aquile - Renon. NA »NACIONALKI« PLAVAJO PROTI TOKU? Zimski športi in... ženski rokomet Dimitrij KriZman Daje smučanje postal slovenski narodni šport tedaj, ko je Jugoslavija začela pokati po mnogih šivih in je v tistih časih nekdanje skupne države izključno slovenska panoga imela močan nacionalističen pridih, je splošno sprejeto. Po osamosvojitvi je smučarija zgubila del tega naboja, večji del tistega, kar je od tega preostalega naboja ostalo, pa je usahnilo ob čedalje skromnejših rezultatih. Ob tem so svoje naredile tudi mile zime, ki redkokdaj Slovenijo pobelijo tako, da imaš vtis, ej, saj to je pa dežela smučarjev! Na Televiziji Slovenija se za to ne zmenijo. V preteklih letih so izgubili pravice za nogometno svetovno prvenstvo (prvič ravno takrat, ko je na njih igrala Slovenija), izgubili so pravice za nogometno Ligo prvakov, nekaj časa so bili tudi brez Uniona Olimpije, Formule 1 nimajo že desetletje in več. Prej je njihov konkurent bil samo Pop Tv, ki pa že zaradi tega, ker vsega ni mogel kazati, »na-cionalki« ni pobral ravno vsega. Potem se je tu pojavila Prva Tv, ki je velik del svoje prepoznavnosti začela graditi ravno na športu, točneje Ligi prvakov, predvsem pa je ogromno športa začel kazati Šport Klub. Tv Slovenija zdaj redno oglaša, kakšen bo njen športni spored čez vikend, vendar pretirane potrebe po takem oglaševanju ni. Hvala tekmam na vseh vrstah smuči, ki jih svet premore, na vseh koncih sveta (torej ob različnih urah), je litanija že znana. Od 9. ure zjutraj vse do 15. ali 16. popoldne, če so tekme v Ameriki pa se apoteoza belina razvleče tudi do 22. ure, so na sporedu alpsko amuča-nje, tek na smučeh, biatlon, deskanje na snegu, smučarski skoki. Ko zvečer pogledaš športni dnevnik bi pričakoval, da bodo povedali, kako je kaj z nogometnim, rokometnim ali hokejskim prvenstvom. Nič, vrstni red je popolnoma enak: smučanje, tek, biatlon, deskanje, skoki. In konec, nasvidenje do naslednje oddaje. Samo predstavljam si, kako kdo na Tv Slovenija po zemljevidu sveta premika zastavice, ki ponazarjajo novinarje, ki iz celega sveta prenašajo vse, kar se dogaja na snegu. Je pa letos državna televizija storila korak naprej in kupila pravice za angleško nogometno ligo. Minulo nedeljo je big match met Arsenalom in Chelseo predvajala v posrednem prenosu: tekma je bila popoldne, na TV pa šele zvečer. Razlog? Za spremembo ne skoki ali biatlon, pač pa... finale svetovnega rokometnega prvenstva za ženske. Dvomim, da so Slovenci pred ekrani množično držali pesti za Rusijo ali Norveško! Ko sem v ponedeljek zjutraj to pokomentiral s kolegom, je samo bentil: »sej, v soboto je pa bil polfinale namesto Liverpool - Manchester!«. (dimkrizman@yahoo.it) ROKOMET - Pred evropskim prvenstvom Za konec priprav v Kopru poslastica proti Švedski V svetu slovenskega rokometa je prišlo v mesecu decembru do pomembne spremembe na čelu reprezentance. 5. decembra sta namreč rokometna zveza Slovenije (RZS) in selektor moške članske reprezentance Kasim Kamenica sklenila dogovor o sporazumnem prenehanju sodelovanja in le dan kasneje so se člani predsedstva RZS tudi odločili, da bo Kamenico (ki je nekaj tednov prej zaradi skromnih rezultatov ravno tako prenehal trenirati rokometaše Pivovarne Laško iz Celja) nasledil dobro znani slovenski strokovnjak Miro Požun, ki je v preteklosti že treniral slovensko izbrano vrsto. Požun naj bi reprezentanco vodil do 31.08.2008, z možnostjo podaljšanja mandata. Predsednik RZS, mag. Žiga Debeljak je prepričan, da je izbira pravilna, Požuna pa čakajo številni nastopi, saj je rokometni koledar v letu 2008 res pre-natrpan s številnimi pomembnimi tekmovanji. Najprej bo na vrsti evropsko prvenstvo, kjer Slovenija cilja na najboljšo možno uvrstitev in si s tem želi izboriti mesto za kvalifikacije za Olimpijske igre, ki bodo poleti v Pekingu. V prihajajočem letu 2008 pa bodo na sporedu tudi kvalifikacije za SP 2009, ki bo na Hrvaškem. Slovenska reprezentanca je začela s pripravami za EP že 25. decembra v Brežicah. Po porazu na petkovi prijateljski tekmi proti Srbiji v Beogradu, po dveh dneh odmora za praznovanje novega leta pa bodo reprezentanti nadaljevali s pripravami v Kopru. Tu bodo v dvorani Bo-nifika odigrali dve pripravljalni tekmi v okviru tradicionalnega slovensko-hrvaš-kega pokala. V soboto, 5. januarja, bodo Požunovi varovanci igrali proti reprezentanci Bosne in Hercegovine (pričetek srečanja ob 17.30), naslednji dan, to se pravi v nedeljo, 6. januarja, pa bodo primorski del priprav zaključili še s tekmo proti nekdaj vrhunski Švedski (pričetek ob 14.30). Nato se bo slovenska izbrana vrsta selila v Velenje. Selektor Miro Požun je za prvi del priprav sklical razširjeni seznam igralcev, v katerem je tudi nekdanji igralec tržaškega rokometnega kluba Rok Ivančič. (I.F.) / ŠPORT Nedelja, 30. decembra 2007 29 KOŠARKA - B2 Daniel Batich bi rad igral za tržaški klub Mladi tržaški slovenski košarkar Daniel Batich, ki letos igra za sicilski B2-Iigaški klub Canicatti, je te dni v središču pozornosti. Snubi ga tržaški klub Pallacanestro Trieste, ki išče mlade okrepitve. Batichu bi vrnitev v Trst povsem ustrezala: »Res je. Igranje za tržaško ekipo bi bila najboljša rešitev, četudi je vse še pod velikim vprašajem. Te dni sem se vrnil na Sicilijo, kjer treniramo vsak dan. O mojem prihodu v Trst bomo odločali šele prihodnji teden,« meni Daniel. Novosti pri Juventini Juventina ima novega vratarja. To je mladi Sandrigo (letnik 1988), ki je doslej branil vrata ekipe iz Gradišča. Sandrigo bo zamenjal Furiosa (osebne težave), ki pa je doslej igral zelo dobro. Tucciu en krog Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je v za en krog kaznovala mladinca kriške Vesne Alessandra Tuccia. ZANIMIVOST - 60 (in več) let hokeja na Jesenicah Pri -273 stopinj Celzija Gorenje reče: »Ejga, je pa zahvadvu!« Tudi vasica s sedmimi hišnimi številkami premore svoje hokejsko igrišče z umetno razsvetljavo Hokej na ledu je na Gorenjskem šport številka ena. Posebno doživeti so derbiji proti ljubljanski Olimpiji. Edini Slovenec v poklicni severnoameriški NHL ligi Anže Kopitar pa je doma prav z Jesenic ansa Nova telovadnica v Doberdobu ima tudi že najmlajše uporabnike. Na pobudo društev Mladost, Govolley, Dom in Val je namreč stekla otroška telovadba za vrtce in prvošolčke. Obiskuje jo okoli 20 dečkov in deklic z območja Doberdoba, vodi pa jo solkanski strokovnjak Leon Hro-vat. Istočasno poteka na pobudo Govol-leyja tudi tečaj miniodbojke samo za dekleta 2. in 3. razreda osnovne šole, ki ga ob pomoči Giulie Bressan prav tako vodi Leon Hrovat. Tudi ta tečaj obiskuje približno 20 deklet. Društva so si nadejala, da bodo k telovadbi v Doberdob privabila tudi otroke iz slovenske osnovne šole v Romjanu, vendar se kapilarna akcija obveščanja (na razpolago pa je bil tudi kombi za prevoze) ni obnesla, mogoče zato, ker je stekla prepozno. Jo pa bodo prav gotovo ponovili v prihodnji sezoni. JADRALNI KLUB CUPA vošči vsem članom in prijaiPP SREČNO NOVO LETO Škrati na božičnici openskega Poleta Tudi kotalkarska sekcija Poleta je pripravila božičnico. Sodelovale so vse skupine mlajših tekmovalcev društva. Najprej so nastopili začetniki, ki so ob spremljavi božične glasbe pokazali vsem prisotnim, kaj so se naučili odkar so privič stopili na kotalke. Sledil je nastop vseh ostalih kotalkarjev, ki so se predstavili s pravljico na kotalkah »Škrati v jami Vilenica«. Po nastopu so vsi člani sekcije prejeli božično darilo. (m.b.) Resda velja Babno polje za najbolj mrzel kraj v Sloveniji, toda po drugi strani veljajo Gorenjci za tiste, ki mrazu najbolje kljubujejo. O tem priča tudi fenomenalna šala, ki jo bom za novinarske potrebe skrajšal: ko je 15 stopinj (in jih ima Bohinjsko jezero 10), začnejo Gorenjci plavalno sezono; pri 5 stopinjah italijanski avtomobili ne vžgejo več, Gorenjci pa se začnejo voziti na motorjih; pri minus 40 v Grčiji umirajo ljudje zaradi podhladitve, Gorenjci pa grejo na tekmo Jesenice -Olimpije, igra se na prostem, ozračje pa je vroče; pri minus 183 se gorenjske krave ob molži pritožujejo, da imajo kmetje mrzle roke; pri minus 273 preneha nihanje atomov, Gorenjc pa reče: »Ejga, je pa zahvadvu!« No, do bro ve mo, da se led na re di te daj, ko je tem pe ra tu ra pod nič lo. Ta -krat recimo rečejo »Ejga, je pa zahvadvu« v marsikateri gorenjski vasici in pripravijo hokejsko igrišče. Zraven moraš imeti potoček, kar seveda na Gorenjskem ni pre ve lik prob lem, ki bo nu dil OTROŠKA TELOVADBA - Na goriškem koncu V Doberdobu je živahno Na pobudo Mladosti, Govolleya, Doma in Vala je stekla otroška telovadba za vrtce in prvošolčke »NAŠE ŠTEVILKE« Vzhodno-kraška Zarja Gaja stotič uspešna Med rezultati zadnjega kroga nogometnih amaterskih prvenstev je prav gotovo v ospredju zmaga Zarje Gaje, ne le zaradi tega, ker je bila osma v letošnjem prvenstvu (sedma na domačih tleh, ena v gosteh), temveč zaradi tega, ker je bila stota v 11 sezonah igranja v raznih amaterskih ligah. Zarja Gaja je namreč v skupno 134 tekmah v 2. AL, 120 v promocijski, 30 v elitni in 20 v 3. AL, izborila 64 zmag na domačih tleh in 36 v gosteh. Skupno je torej bila nedeljska zmaga proti Zaulam stota. Največ zmag (15) je vzhodnokraška združena ekipa osvojila v sezoni 1999/00, ko se je prebila do tretjega mesta na končni lestvici in si s tem zagotovila pravico, da je igrala v play-offu in si po zmagi s Sarone in Aqui-leio zagotovila napredovanje v elitno ligo. Ekipo je takrat vodil Roberto Lenarduzzi. Najmanj zmag (3) pa so »rumeno-modri« zbrali v sezonah 2000-01 (elitna liga) in 2003/04 (2.-AL). V elitni ligi j e ekipo vodil Roberto Lenarduzzi, katerega je 6. februarja 2001 zamenjal Michele Di Mauro, ni pa mu uspelo rešiti ekipe pred izpadom, saj je Zarja Gaja končala prvenstvo na repu lestvice s 13 točkami. V 2. AL ekipa, katero je vodil Vojko Križmančič, se je prav tako po 30 odigranih tekmah znašla na repu lestvice s 16 osvojenimi točkami In izpadla v 3. AL. Do »najobil-nejših« zmag pa je Zarja Gaja prišla v sezoni 2004/05 v prvenstvu 3. AL, ko je ekipo vodil sedanji trener Moreno Nonis. V gosteh 14. novembra 2004je premagala Muglio 6:1 in na Padričah 19. decembra 2004 Union 7:0. Skupni obračun Zarje-Gaje po 304 odigranih tekem je 379 osvojenih točk (100 zmag, 79 neodločenih rezultatov, 125 porazov) 357 danih in 389 prejetih golov. V nedeljo je 21-letni nogometaš Juventine Mario Pantuso odigral proti ekipi iz Milj stoto tekmo. Pantuso je od Pro Romansa prestopil v vrste Juventine v sezoni 2003/04 in takratni trener Interbartolo gaje že v tej sezoni poslal na igrišče 24 krat. Prvi in edini gol v tej sezoni je dosegel 21. 12. 2003 v Castionsu, ko je Juventina premagala domačo enajste-rico 2:0. V naslednji sezoni ga je trener Dorino Furlan poslal na igrišče 20 krat, dosegel je štiri gole. Bruno Rupel vodo, v tehnično izpeljavo podlage, na kateri bo voda zmrzovala in ne prej prepuščala skoznjo, pa se nisem preveč vtikal. Kakorkoli že, pomisliti morate, da celo taka miniaturna idilična vasica s sedmimi hišnimi številkami, ki se nahaja pod Stolom, premore svoje domače hokejsko svetišče in to celo z umetno razsvetljavo! O tem, da imajo tudi domači patent čiščenja ledu, pa niti ne more biti dvoma. Sezona je dolga toliko, kakršne so vremenske razmere: tam nekje od začetka decembra do sredine mar ca. Tako kot dandanes pripravljajo igrišče v vasici pod Stolom, so ga do pred nekaj več kot pol stoletja tudi na Jesenicah. Razstava ob 60-letnici Hokejskega kluba Jesenice, kateri gre prišteti tudi izredno bogat katalog z izčrpno zgodovino zlasti pionirskih let hokeja v Gornjesavski dolini, razkriva nekaj izrednih anekdot. Predvsem pa prevladuje vtis, da bi se hokej težko razvil brez železarne. V njej so namreč izdelali prve drsalke in tudi palice - ki seveda, da ne bo pomote, niso bile železne, pač pa lesene. Predvsem drsališče z umetnim ledom pa je bilo sad znanja, ki so ga imeli v velikem industrijskem obratu. Leta 1951 je tedanji predsednik kluba Drago Cerar z nekaterimi sodelavci iz železarne bil na obisku v Nemčiji in videl umetno drsališče ter si zadal za cilj, da bi tako drsališče naredili tudi na Jesenicah. Cevi, kompresor, izolacija, vse je nastajalo iz takorekoč odpisanega materiala, ki se je nabiral v železarni. Kot hladilno tekočino so izbrali amo-niak, ki pa se ni izkazal za pravo izbiro. Površina ni enakomerno zaledene-la, cevi so ga slabo »prenašale« - naposled so amoniak spustili v zrak, kar se je seveda dalo še kako vohati. Inženirji, ki so se s tem ubadali, so razumljivo imeli kar ne kaj te žav z vod stvom že le zar -ne. Nato so končno izbrali ustrezno hladilno tekočino, ki je dovoljevala vzdr-že va nje le du do 10 sto pinj, to drsa liš če pa je svojemu namenu služilo od leta 1953 do se dem de se tih let, ko so zgra -dili novo dvorano. Za primerjavo, na Jesenicah so za »self-made« drsališče potrošili 32 milijonov dinarjev, v Beogradu sočasno 840 milijonov. Omenjeni Cerar je priznal da »je bilo drsališče tehnično skrpucalo, toda brez tistega drsališča tudi takega hokeja na Jesenicah danes ne bi bilo«. Danes je hokej v Gornjesavski dolini, od Tržiča preko Bleda vse do Kranjske Gore po priljubljenosti z naskokom šport številka ena. Nastopanje v avstrijskem prvenstvu je odprlo nove dimenzije, dvorana pod Mežakljo je večkrat premajhna, jeseniški hokejisti pa brez pre ti ra ne po mo či tuj cev us tra -hujejo »jodlarske« tekmece. (d.k.) 23 Obvestila SO SPDT organizira 25., 26. in 27. januarja 2008 tečaj teka na smučeh na Pokljuki. Informacije in vpisovanje na ZSŠDI (tel. 040635627). SEKCIJA ZA ORIENTACIJSKI TEK ŠZ GAJA organizira v soboto, 5. januarja 2008 v Gropadi (Trst) tekmovalni orientacijski tek od priliki padca meje. Start ob 10.30. Predvpis do vključno srede, 2. januarja 2008, po elektronski pošti fulviopacor@li-bero.it ali na tel. 3388790685 (Massimo) in 3496932994 (Fulvio). SK DEVIN prireja tečaje s šolo smučanja za odrasle in otroke vsako soboto in nedeljo od 12. januarja 2008 dalje z avtobusnim prevozom v kraj Forni di Sopra. Informacije in vpisovanje na info@skdevin.it, ali tel. 040 2024017 ali 348 1334086 (Erika) AŠD SK BRDINA obvešca, da bo vsak torek od 19.30 do 20.45 odprt na sedežu društva urad (Repentaborska ulica, 38 -Op-cine). Člani se na urad lahko obrnejo za katerekoli informacije v zvezi z vpisi v tečaje,zi-movanje, izkaznic FISI in pripravo smuči. Za informacije lahko kličete na štev347 5292058 ali pišete na e-pošto: info@skbrdina.org. 30 Nedelja, 30. decembra 2007 PRIREDITVE / SLOVENIJA - Lahka glasba Po prazničnem nov val koncertov Po nadvse razburljivem in z glasbenega vidika celo prenasičenem koncu leta, ko so si nastopi v živo bolj ali manj znanih slovenskih in svetovno znanih glasbenikov sledili kot na tekočem traku, bo v prvem mesecu leta 2008 nekoliko bolj umirjeno. V glavnem so si tudi zlata grla vzela trenutek za oddih, tako da je odmevnih koncertov januarja bolj malo. A nekaj se le dogaja. V soboto, 19. januarja, bodo v Cvetličarni Mediapark v Ljubljani nastopili člani skupine Within Temptation. Koncert naj bi začel ob 20. uri, cena vstopnice v predprodaji pa je 25,50 evrov. Within Temptation so glasbena skupina iz Nizozemske, kije nastala pred enajstimi leti. Uvrščajo jih med najbolj znane symphonic metal oziroma gothic metal skupine, razpoznavni pa so zlasti pozaslugi enkratnega glasu pevke Sharon den Adel. Koncert sodi v sklop promocijskih nastopov v živo ob izdaji četrtega albuma The Heart of Everything, ki je izšel marca 2007 iin prejel tudi nagrado na podelitvah evropskih emmyjev. Ravno tako gre za promocijo nove plošče, ko govorimo o koncertu skupine Tide. Znova v Cvetličarni v Ljubljani bodo Tide nastopili v četrtek, 24. januarja. Predstavili bodo album Nothing To Lose. Skupina Tide s pevcem Kevinom Koradinom na čelu nam bo postregla z dovršenim in ubranim avtorskim rockom, kjer ne bo manjkalo hitov s prvega albuma Seven Days, kot tudi novejših melo-dičnejših, a zato nič manj udarnih pes- mi. Koncert pa bodo začinili še z nekaj posrečenimi priredbami. Na odru se bodo kvartetu pridružili tudi posebni gostje, priznani slovenski glasbeniki, kot so Grega Skočir (Big Foot Mama), Zoran Čalič (Majke, BFM) in To-kac iz skupine Dan D. Za koncert, ki bo ob 21. uri, je treba odšteti 12 ev-rov. V petek, 11. januarja bo ob 20. uri v Teatru Anton Podbevšek v Novem Mestu nastopila skupina Laibach. Gre za slovensko glasbeno skupino, ki se poleg glasbe izraža še s pomočjo designa, slikarstva, gledališča in ostalih umetniških praks. Skupina je nastala 1. junija 1980 v Trbovljah. Skupina sodi v umetniški kolektiv Neue Slowenische Kunst (NSK) ter sodeluje s skupino Irwin. Laibachi so poleg glasbe poznani tudi zaradi svoje avantgardnosti v vseh pogledih. Za koncert treba odšteti 25 evrov. Prav zadnji dan v mesecu bodo nastopili v Ljubljani, seveda nikjer drugje kot v Cvetličarni, Partibrejker-si. Gre za eno izmed šte vil nih zgo do -vinskih rock skupin, ki so nastale v bivši Jugoslaviji. V tem primeru govorimo o srbski skupini, ki je prvič nastopila leta 1982, prvo ploščo pa izdala tri leta kasneje. Po petih letih »mirovanja« so leta 2007 izdali novo ploščo z naslovom Sloboda ili ništa (Svoboda ali nič), ki jo bodo na koncertu tudi predstavili. Seveda pa bo precej prostora namenjenega tudi starim uspešnicam. Koncert bo ob 21. uri, v predprodaji pa je treba za vstopnice odšte ti 17 evrov. ( I. F.) GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA trst Gledališče Rossetti »I Gormiti«. Nastopajo: Fabrizio Carbon, Maurizio Colombi in Giovanni Tallon. Zamisel: Leandro Consumi. Režija: Maurizio Colombi. Urnik:v sredo, 2. ob 20.30 in v četrtek, 3. januarja ob 11.00 in 16.00. La contrada Noël Coward: »Il divo Garry«. Nastopa Stalno gledališče iz Trsta. Režija: Francesco Macedonio. Urnik: od 8. do 20. januarja, od srede do sobote ob 20.30 ob torkih in nedeljah ob 16.30. videm Teatro Nuovo Giovanni da Udine Johann Wolfgang Goethe: »Faust«. Nastopa Compagnia Mauri Sturno. Režija: Glauco Mauri. Urnik: od 10. do 13. januarja ob 20.45. _SLOVENIJA_ koper Gledališče Koper V soboto, 5. januarja ob 20.00 / »Kako smo ljubili tovariša Tita«, kopro-dukcija Kosovelov dom Sežana in SNG Nova Gorica. sežana Kosovelov dom V ponedeljek, 7. januarja ob 20.00 / Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana: »Fragile!«. nova gorica SNG Nova Gorica V torek, 15. januarja ob 18.00 / Raymond Queneau: »Cica v metroju«. ljubljana SNG Drama Ljubljana Veliki oder Jutri, 31. decembra ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Moliere: »Tartuffe«. V četrtek, 3., v petek, 4. in v soboto, 5. januarja ob 18.30 / Heinrich von Kleist: »Katica iz Heilbronna ali Preizkus z ognjem«. Mala drama Jutri, 31. decembra ob 19.00 / Aleš Berger: »Zmenki«. V petek, 4. in v soboto, 5. januarja ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Jutri, 31. decembra ob 19.00 / Joe Masteroff, Fred Ebb, John Kander: »Kabaret«. V četrtek, 2. in v petek, 4. januarja ob 19.30 / Moliere: »Ljudomrznik«. V ponedeljek, 7. januarja ob 19.30 / Peter Nichols: »En dan v smrti Jožce Rožce. V torek, 8. in v sredo, 9. januarja ob 19.30 / Moliere: »Ljudomrznik«. Mala scena Jutri, 31. decembra ob 17.00 / Sergi Belbel: »Mobilec«. V torek, 8. januarja ob 18.00 / Sergi Belbel: »Mobilec«. V sredo, 9. januarja ob 20.00 / Tom Stoppard: »Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA trst Gledališče Rossetti Danes, 30. decembra ob 16.00 / Peter Iljič Čajkovski: »Hrestač«, izvaja državni ruski balet. »Istinto. Tango y musical«. / Urnik: v soboto, 5. ob 20.30 in v nedeljo, 6. januarja ob 16.00. Produkcija: Fox & Gould produzioni. Povzeto iz knjige Federica Moccija: »Tre metri sopra il cielo«, muzikal. Režija: Mauro Simone. Urnik: od 8. do 12. ob 20.30, v nedeljo, 13. januarja ob 16.00. milje Stolnica V nedeljo, 6. januarja ob 15.00 / »S pesmijo Vam želimo...«. Nastopata: MoVS »Lipa«, Bazovica, dir. Anastazija Purič in »Girotondo d'Arpe di Trieste«, dir. Tatiana Donis. trebče Cerkev sv. Andreja V četrtek, 3. januarja ob 20.00 / »Novoletni koncert«. Nastopajo: MePZ Primorec, Trebče, dir. Martina Feri; Vokalna skupina »Grgar«, Nova Gorica, dir. Andrej Filipič; MePZ »Skala Slovan«, Gropada in Padriče, dir. Herman Antonič. briščiki Pod šotorom Jutri, 31. decembra / Silvestrovanje - All inclusive - Mambo Kings in Magazzi-no commeciale. gorica Avditorij Danes, 30. decembra ob 20.45 / Koncert ob koncu leta, nastopa filharmo-nični orkester iz Bacaua - Romunija, dirigent Ovidiu Balan. Solista: Sonia Dorigo - sopran in Carmelo Caruso -bariton. oslavje Na Borjaču - Domačija Kušič V soboto, 5. januarja ob 20.00 / Glasbeni projekt - Pravoslavni božični koncert. Francka Šenk - pravoslavna solistka, Tilen Draskler - klavijatura. videm Teatro Nuovo Giovanni da Udine Jutri, 31. decembra ob 18.00 / Strauss Festival Orchester Wien, dirigent Peter Guth. V sredo, 9. januarja ob 20.45 / Sinfonia Varsovia. Dirigent: Peter Csaba. Klavir: Sergei Edelmann. _SLOVENIJA_ sežana Kosovelov dom V torek, 8. januarja ob 20.00 / Koncert: Talent leta 2007 - Luka Šulic - violončelo, Mija Miljkovic - klavir. portorož Avditorij Danes, 30. decembra ob 19.30 / Novoletni gala koncert, Orkester Slovenske filharmonije, dirigent George Pe-hlivanian. ljubljana Gospodarsko razstavišče Emmerich Kalman: »Kneginja čar-daša«. Nastopa SNG opera in balet Ljubljana. Urnik: v četrtek, 3. ob 20.00, v soboto, 5. ob 19.30, v nedeljo, 6. ob 17.00 in v ponedeljek, 7. januarja ob 11.00. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA trst Slovensko stalno gledališče: do januarja je na ogled osrednja razstava ob stoletnici rojstva Jožeta Cesarja. Urnik od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00 in med predstavami. Galerija LipanjePuntin / do 31. decembra bo na ogled raztava »Nature« Franca Panizona in Franca Passalacque. Odprto ob petkih od 18.30 do 22.00. Galerija LipanjePuntin: do 2. februarja 2008, bo na ogled razstava »Supermodels II - Reale vs Unreal«. Odprto ob četrtkih od 19.00 do 22.00. Palazzo Vivante / do 6. januarja bo na ogled razstava »I figli del popolo di Don Edoardo Marzari«. Urnik: ob delavnikih od 16. do 18. ure, ob praznikih od 10. do 12. ure. Državna knjižnica / do konca decembra razstavlja Rossana Longo. Muzej Revoltella / do 6. januarja bo na ogled razstava »Beauty« Emanuele Marassi. Urnik: od 10. do 19. ure, zaprto ob torkih. Bivša ribarnica: Ettore Sottsass: »Vor-rei sapere perche«. Na ogled do 2. marca od 10.00 do 19.00, zaprto ob torkih in 1. januarja 2008. Župnija sv. Marije Velike: »I sotterra-nei dei Gesuiti«. Odprto do 6. januarja 2008 od 17.00 do 20.00, ob sobotah od 9.00 do 13.00. Občinski pomorski muzej: do 2. marca 2008 je na ogled razstava »Drče in ladjedelnice v sedmem in osmem stoletju«. Možnost ogleda od torka do nedelje od 8.30 do 13.30, zaprto ob ponedeljkih in praznikih. V Narodni študijski knjižnici je odprta razstava Tadeje Druscovich. škedenj Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. milje Občinska umetnostna galerija G. Ne-grisin: do 12. januarja bo na ogled razstava »Giuseppe Negrisin« - 19301987«. Odprto od torka do sobote od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob nedeljah od 10.00 do 12.00, zaprto ob ponedeljkih. (Zaprto tudi 1. januarja 2008). opčine Bambičeva galerija: do 5. januarja 2008 razstavlja slikarka Claudia Raza. Odprto od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. repen Muzej Kraška hiša je odprt v zimski sezoni samo po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kra-skahisa.com. gorica V Galeriji ARS na Travniku bo do konca decembra na ogled likovna prodajna razstava v dobrodelne namene »Umetniki za Karitas«. Po urniku knjigarne razstavljajo Zvest Apollonio, Lu-cijan Bratuž, Milena Gregorčič, Andrej Kosič, Laszlo Nemes, Marija Prelog, Nande Rupnik, Predrag Szilvassy, Vel-jko Toman in Mira Uršič. Na goriškem gradu bo do 21. februarja 2008 na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«. Razstava od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906) je na ogled na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carducci 2 v Gorici do 6. januarja 2008; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. ter med 15. in 19. uro. Za napovedane skupine in šole je ogled možen tudi izven urnika; informacije na tel. 0481-537197, 0481-537111. Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carducci, bo do 6. januarja na ogled razstava o fotografskem arhivu semeniške knjižnice z naslovom »Sacra Itinera«; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro ter med 15. in 19. uro. Grajsko naselje, hiša Morassi: do 2. januarja 2008, bo na ogled multimedial-na razstava EurArt. Razstavljali bodo Fabio Lescak in Loredana Prinčič (fotografija), Cristina Bonnes, Ignazio Romeo in Michele Semari (skulptura), Gianluca Coren, Emanuela De Biasi, Alfred de Locatelli, Mauro Mauri, Giuliana Pais, Salvatore Puddu (slikarstvo), Roberto Marini Masini in Jurij Paljk (poezija). Razstava bo na ogled med 16.30 in 18.30 razen ob nedeljah in praznikih. V palači Attems - Petzenstein razstava »Abitare il Settecento«; na ogled bo do 24. februarja od torka do nedelje med 9. in 19. uro. števerjan V gostilni Koršič bo do 13. januarja na ogled razstava Renata Elie z naslovom Brez meja. tržič Občinska galerija sodobne umetnosti: do 17. februarja bo na ogled razstava »IM02 - L'immagine sottile«, odprta od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro in 16. in 19. uro. Informacije na tel. 0481-494369. romans V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro, ob sobotah med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 13. uro. codroipo V Vili Manin bo na ogled do 6. januarja razstava Giselberta Hoka. Urnik: od torka do nedelje od 9. do 18. ure. V Vili Manin bo do 25. marca na ogled razstava sodobnega avstrijskega kiparstva »Hard Rock Walzer«. Urnik: od torka do nedelje od 9. do 18. ure. _SLOVENIJA_ koper Sedež Banke Koper: do konca februarja 2008 bo razstavljala slike pod naslovom »Sončna pesem« Mira Ličen Krmpotic. padna Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. portorož Avditorij: do 6. januarja bo razstavljal akademski slikar Rajko Svilar. piran Mestna galerija: do 4. februarja 2008 je na ogled razstava »Triptihi« Andraža Šalamuna. lokev Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. vipava Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. ajdovščina Pilonova galerija, (Prešernova 3): do 18. januarja so na ogled fotografije, ki so nastale na letošnjem fotografskem srečanju Castrum foto 07. Razstava bo odprta od torka do petka med 10. in 17. uro, v nedeljo med 15. in 18. uro; zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. branik Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. miren Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. solkan Vila Bartolomei: do konca leta je na ogled razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Vanda Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). nova gorica Muzejske zbirke Goriškega muzeja: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Mestna galerija: na ogled so inštalacije Jureta Poše z naslovom Tunel v predoru za pešce in kolesarje pod Kostanjevico v Novi Gorici. Instalacija bo na ogled do sanacije predora. V paviljonu poslovnega centra HIT bo do 31. januarja 2008 med 10. in 19. uro na ogled razstava Etka Tutte. Mestna galerija, (Trg Edvarda Kardelja 5):do 14. januarja 2008 bo na ogled multimedialna razstava z naslovom IOS - Podobe duše Martina Avsenika. Urnik: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure; ob sobotah od 9. do 12. ure; ob nedeljah in praznikih zaprto; 24. in 31. decembra bo galerija odprta samo v dopoldanskem času. gradišče nad prvačino V kulturnem domu je do 6. januarja 2008 razstava z naslovom V spomin aleksandrinkam. Odprta bo vsako nedeljo, med 14. in 16. uro, možni pa so tudi skupinski obiski s predhodno najavo na tel. 003865-3304600 (Turistično informacijski center Nova Gorica). idrija Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. kobarid Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. lokavec Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. ljubljana Mednarodni grafični likovni center: do 13. januarja bo na ogled razstava Edvarda Zajca »Umetnik in računalnik od začetkov do sedanjosti«. Urnik: od srede do nedelje od 11. do 18. ure. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. trenta Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. tolmin Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (29. 12. 2007) Vodoravno: propeler, acer, repetent, Toti, ekonomi, basen, moral, bolero, Ira, Reagan, E. D., Pearl, zet, redovnik, sahib, arome, kamp, maratonec, Kar, anali, nalanana, pet, G. B., Ret, cigara, T. S., Omo, rak, ataše, Obertas, arterioskleroza, Arsa, dialektika, Fatima, tin, altana, lar, ranar, Aso; na sliki: Bani. Li; ^ r ttrDeveta} " ofllanda vrh svetega mihaela Tel. 0481.882488 1870 www.devetak.com OKUSNE DOBROTE DOMAČE ZEMLJE ...in sproščen oddih na Krasu v novihprostorihLokande Cotova družina se zahvaljuje vsem prijateljem, ki so pripomogli kinasim uspehom v letu 2007 in vošči vsem polno zdravja in veselja v letu 2008 r 1 X// QS>rečno ctGh® ieto N. & M. Zavadlav semena, sadike in vsi pripomočki za vrtnarstvo 1 krma in oprema za domače živali Gorica Ul. Trieste 18, Tel. 0481.520898 S_ prodaja in popravilakoles E. ČUK CEFARIN R. & SAKSIDA A. GORICA Trg Cavour 9, Tel. 0481 535019 Zaljubljeni v življenje SmčmNamLeto m URARNA ZLATARNA ŠULIGOJ Gorico, ulico Carducti J?. Tel. 0431.5356S7. www.suligoi.-com ^PELLETTERIE TOMANT)] HESMO ■ UMA t GUESS i CROMIA NERO GUM GORICA- Korito Verdi Kfi - iti. O-iiii 536797 .1/ HELI0SAIA Ulico Viitorio Venete 87 34 f 70 GORICA Potovalna agencija GOTOUR www.9otourvia99i.it Potovanja - letalske karte izleti - posebne ponudbe ul. Sauro 12 - GORICA tel. 0481.531213 > faks 0481.531180 e-mail: gotour@gotourviaggi.it ■ / PREVOZI; ŠPEDICIJA, SKLADISCENJE GORICA, ulica Monte Hermada, 8 Tel. 0481.21440 - Faks 0481.21795 laGoriziana-look Spediterski terminal Štandrež - Vrtojba: Tel. 0481 527111 - Faks 0481 527150 E-mail: info@traspgo.com - www.traspgo.com ^ i K uvoznik za Italijo MARZOLI & NANUT ul. Trivigiano 13/A Štandrež - Gorica OGLASE NA TEJ STRANI JE ZBRALA IN PRIPRAVILA AGENCIJA Ulica Duca d'Aosta 6 GORICA - TEL. 0481/536602 Faks 0481.536603 - aws.it@tin.it S3 GLASS GLOBALEM SYSTEM O isanco Draguljarna - zlatarna FASHION M. ^ f'SSY/f © n»ftCÜ LI.CLÜÜ PEKARNA SLASCICARNA COTIC SOVODNJE OB SOCI Prvomajska 85, tel. 0481.882006 AI/T00ÖPAD BORIS ZAVADLAV JeteMitišče Sfaiuhež Tefc. 0481.20841 GRADBENO PODJETJE 77*7-7 C GIOVANNI 1111:1 =j M 1111 LI. Marconi 3, tel. U481/78DIE bfissmete iM0REL1AT0Yüklko ET»V*VTi \ ri-^ ii Gorita, ul. Mtiretli 2U * Tel. Q43fi32303 OGLAS VELI A ZA 10 DO 25%-nl POPUST Juren s.r.l. . zastopstvo izdelkov podjetja Rimska 16, 34070 Doberdob tel. 0481.78368, faks: 0481.78228 - info@juren.it - www.juren.i Gosti/na PINTAR DANICA Grajska 5, Števerjan Tel. 048 1 .884035 ZAPRTO OB PONEDELJKIH IN ČETRTKIH A. MLAKAR s.R.L. IMPORT - EXPORT Servis tovornih vozil WABCO E *M,' " "'M Tli ™ 1 «BVI« SERVISNA DELAVNICA ZA TEHNIČNE PREGLEDE ZA AVTOMOBILE, TOVORNA VOZILA IN PRIKOLICE GORICA, Ul. Terza Armata 105 Tel. 0481/20425 - Faks 0481/521771 www.mlakarsrl.com uvllIMfrrtuKjll SI v avtodelavnica • avtoličarstvo • vulkanizerstvo BASTIAN DOBERDOB (GO) - tiskarna 34170 gorica • ul. a. gregorčič, 18 • tel. 0481 22116 fax 0481 22079 • e-mail: info@graficagoriziana.com S.R.L. KLEPARSTVO nonlBia ilebov ulica S. Michelo 95 Štandrež Gorica t*T Ü4S1. $2 00 D2 TaksOfl01 S2 E4 21 lal 040 21 £4 04 32 + Nedelja, S0. decembra 2007 RADIO IN TV SPORED ZA DANES Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.25 Iz božičnega koncerta 2006 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Naš športnik 2007 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.00 6.30 10.00 10.30 10.55 12.20 13.30 14.00 16.25 17.40 20.00 20.40 21.30 23.50 23.55 0.55 1.30 Aktualno: Sette giorni al Parlamento Aktualno: Sabato & Domenica - La tv che fa bene alla salute Aktualno: Linea verde - Orizzonti Aktualno: A sua immagine Sveta maša, sledi Angelus Aktualno: Linea verde - in diretta dalla natura Dnevnik Variete: Domenica in Vremenska napoved in dnevnik Domenica in... Ieri, oggi, domani (vodi Pippo Baudo) Dnevnik in športne vesti Kviz: Affari tuoi Film TV.: Raccontami una storia (kom., It., '03, r. Riccardo Donna, i. Lino Banfi) Dnevnik Aktualno: Speciale Tg1 Aktualno: Oltremoda Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.15 6.30 6.45 10.05 10.30 11.30 13.00 13.45 17.30 18.00 19.10 20.30 21.00 21.45 22.40 23.35 23.50 Aktualno: Tg2 Eat Parade Aktualno: Inconscio e magia Variete: Mattina in famiglia (vodita Adriana Volpe in Tiberio Tim-peri), vmes dnevnik Aktualno: Ragazzi c'è Voyager Variete: Random Variete: Mezzogiorno in famiglia Dnevnik, Motorji Variete: Quelli che aspettano..., 15.00 Quelli che il calcio e... (vodi Simona Ventura), 17.05 Quelli che... tretji del Dok.: Una stagione in rosso Dnevnik, Dossier, Eat Parade Animirani film: Cenerentola 2 Dnevnik Nan.: NCIS - Prestiti d'amore Nan.: Criminal Minds - Doppia im-magine Šport: Un anno di calcio Nočni dnevnik Film: Universal soldier - The return (akc., ZDA '99, r. M. Rodgers, i. Jean Claude Van Damme) ^ Rai Tre 6.00 Fuori orario 7.00 Variete: Aspettando E' domenica papa 7.45 Variete: E' domenica papa 8.45 Risanke 9.05 Aktualno: Screensaver 9.40 Dok.: Timbuctu 11.15 Aktualno: Buongiorno Europa, sledi RegionEuropa 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.15 Aktualno: TeleCamere 12.45 Aktualno: Racconti di vita 13.20 Aktualno: Passepartout - Fantasti-cherie 14.00 Dnevnik - Deželne vesti in vremenska napoved 14.30 Aktualno: Alle falde del Kiliman- giaro (vodi Licia Colo') 19.00 Dnevnik, deželne vesti in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Aktualno: Elisir 23.15 Dnevnik - Deželne vesti 23.35 Dok.: La grande storia - 1977 Im-magini per un diario ritrovato 0.35 Nočni dnevnik in vremenska napoved u Rete 4 6.05 Nan.: La grande vallata 7.00 Dnevnik: Pregled tiska 7.20 Aktualno: La Primula Rossa 9.35 Aktualno: Artezip 9.40 Dok.: Magnifica Italia 10.00 Sveta maša 11.00 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik, prometne informacije 12.10 Aktualno: Melaverde 13.30 Dnevnik, vremenska napoved 14.00 Nan.: Le comiche di Stanlio e Ol-lio 14.30 Film: Nessuna petà per Ulzana (western, ZDA '72, r. Robert Al-drich, i. Burt Lancaster) 16.40 Film: Yado (pust., i. arnold Schwarzenegger, Brigitte Nielsen) 18.20 Nan.: Casa Vianello 18.55 Dnevnik 19.35 Nan.: Duplice omicidio per il te- nente Colombo 21.30 Film: Braveheart - Cuore impavido (zgod., ZDA' 95, r.-i. Mel Gibson) 0.55 Film: L'importanza di chiamarsi Ernest (kom., GB/ZDA/Fr '02, r. Oliver Parker, i. Rupert Everett) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik, promet, vremenska napoved 8.00 Jutranji dnevnik, Insieme 9.00 Aktualno: Le frontiere dello spiri-to (vodita mons. Gianfranco Rava-si in Maria Cecilia Sangiorgi) 9.55 Nan.: Finalmente soli - La sera dei miracoli 10.25 Film TV: Tom & Thomas (kom., Hol./Belg. '02, r. Esme Lammers, i. Aaron Johnson) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved 13.35 Nan.: Il mammo - Scoop! 14.05 Film TV: SantAntonio di Padova (biogr. It. '01, i. Daniele liotti) 16.00 Film: La leggenda di Bagger Vance (dram., ZDA'00, i. Matt Damon, Charlize Theron) 18.50 Kviz: 1 contro 100 (vodi Amadeus) 20.00 Dnevnik, vremenska napoved 20.40 Kviz: Passaparola (vodi Gerry Scot-ti) 21.30 Film: Lemony Snicet - Una serie di sfortunati eventi (fant., ZDA'04, i. Jim Carrey, Meryl Streep) 23.40 Film TV.: L'uomo ideale (kom., Nem.'05, r. Christoph Schrewe, i. johann Von Bulow) 1.30 Nočni dnevnik, vremenska napoved O Italia 1 7.00 Nan.: Eddie, il cane parlante - Una vita da cani 7.35 Risanke 11.00 Nan.: Phil dal futuro - Partenza ballerina 11.30 Nan.: Willy, il principe di Bel Air - Il principe e la cameriera 12.25 Dnevnik, vremenska napoved 13.00 Variete: Finché c'e dita c'e speran-za 14.10 Film: Free Willy 2 (pust., ZDA'95, r. Dwight Little, i. James Richter) 16.15 Film: Free Willy 3 (pust., ZDA'97, i. James Richter) 18.00 Nan.: Selvaggi - La palla della discordia 18.30 Dnevnik, vremenska napoved 19.00 Film: Scuola di polizia 6 - La citta e assediata (kom., ZDA'88, i. Bub-ba Smith 20.40 Variete: Candid camera show 21.40 Nan.: Camera Cafe 22.40 Glasba: Biagio Antonacci - San Siro 1.35 Film: Howard e il destino del mondo (fant., ZDA'86, i. Lea Thompson) ^ Tele 4 / 6.40 8.05 9.35 11.10 11.20 12.00 12.25 13.20 13.35 14.45 15.35 17.30 19.05 19.45 21.15 22.55 00.25 Aktualno: Buongiorno con Tele-quattro 2007- Svetnik dneva, horoskop, pregovor Dok.: Bellezze d'Italia Risanka: Il barone di Munchausen Aktualno: Salus TV Aktualno: Musa TV Papežev blagoslov Dokumentarec o naravi Oddaja o glasbi Oddaja o kmetijstvu Aktualno: Voglia di Carso Glasba: Le sinfonie di Mozart Risanke Aktualno: Oggi lavoro, domani... Film TV: Navigator Film TV: Safari express Film TV: Due magnum 38 per una citta di carogne Film TV: Sette monache a Kansas city LA 7.30 8.50 9.05 11.25 12.30 13.00 14.00 17.30 20.00 20.30 21.30 23.30 0.30 La 7 Aktualno: Omnibus Weekend Aktualno: La settimana Film: Casa ricordi (glasb., It. '54, i. Paolo Stoppa) Nan.: New Tricks - Affari di fami-glia Dnevnik in športne vesti Dok.: Anni luce Film: Funny girl (glasb., ZDA'68, r. William Wyler, i. Barbra Streisand, Omar Sharif) Film: Cantando sotto la pioggia (glasb., ZDA'52, r.-i. Gene Kelly, i. Stanley Donen) Dnevnik in športne vesti Variete: Chef per un giorno Dok.: Prehistoric Park Aktualno: Reality Dnevnik in športne vesti 6.30 9.55 10.05 10.30 11.50 13.55 16.25 18.10 20.35 21.30 22.20 23.10 23.15 14.40 »Q« - trendovska oddaja 15.25 Odmev 15.55 Ethnopolis Rummellai 16.40 Srečanja v skupnostih Italijanov 17.25 Potopisi 18.00 Ljudje in zemlja (program v slovenskem jeziku) 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.30 Tednik 20.05 Vesolje je... 20.35 Istra in ... 21.05 Dok.: Potovanje po Nemčiji - Sylt 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 22.15 Nedeljski športni dnevnik 22.30 Lynx 23.30 Resna glasba 23.55 Vsedanes - TV dnevnik 00.10 Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku "i Tv Primorka 11.00 Videostrani 17.00 Duhovna misel (pon.) 17.15 Eko šola 17.45 Polka in majolka 18.40 Miš Maš 19.20 Videospot 19.30 Kult: Settimana Friuli (pon.) 20.00 Razgledovanja (pon.) 20.30 Spoznajmo jih 21.25 Kako je padla Schengenska meja v Brdih (pon.) 21.55 Kulturni utrinek 22.00 Ne prezrite 22.10 Zimska plaža v Novi Gorici (pon.) 22.25 Zelena Bratovščina 23.25 Avto za vas 23.30 Videostrani (t* Slovenija 1 7.00 Ris.: Živ žav 9.30 Umko 10.20 Šport špas 10.55 Izvir(n)i - Oddaja o ljubiteljski kulturi 11.25 obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.10 Na zdravje! (pon) 14.30 Grace Kelly - Usoda Princese 15.25 Film: Neskončno obzorje 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Muzical: Čudežno drevo 18.05 Ris. film: Zobna vila, kje si? 18.30 Risanke 18.40 Žrebanje lota 19.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti, zrcalo tedna 19.55 Razvedrilna odd.: Spet doma (vodi Mario Galunič) 21.45 Družinske zgodbe: Družina Ko- zlevčar 22.35 Ars 360 22.05 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 23.20 Film: Film za ženske (Češka) 1.00 Dnevnik 1.20 Dnevnik zamejske TV (t Slovenija 2 Zabavni infokanal Skozi čas Glasbeno plesni december za mlade Ob 50-letnici otroškega zbora RTV Slovenija - Zapojte z nami Nemški film: Margarete Steiff Praga: Svetovni pokal v smučarskih tekih, sprint (ž. in m.) Oberstdorf: Smučarski skoki novoletne turneje Jesenice: Hokey na ledu, tekma lige Ebel: Acroni Jesenice - VSV Beljak Nad.: Jane Eyre Š - šport v letu 2007 Nad.: Družinski človek Umetnost glasbe in plesa Imago Sloveniae - Podoba Slovenije - najlepši zbori in arije iz Verdijevih oper Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti 14.10 Dok.: Paestum RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.30 Vabilo v kino; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Sotočja; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 15.00 Iz studia D; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Simpozija ob 60-letnici obnovitve sam. pol. nastopanja Slov. v It; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Božični koncert; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.45 Kmetijska oddaja; 8.10 Po domače; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Kronika; 9.15 Pregled prireditev; 9.30 Nedelja z mladimi; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Torklja; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes; 14.3019.00 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Večer večnozelenih; 22.30 Easy come... easy go... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 10.00 Moje mnenje; 10.40 New entry; 11.00 7 dni; 13.00 Radio z vami; 14.00 Plesoči arhitekt; 14-3018.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Atlantično pristanišče; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.15 Extra extra extra; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 Hot hits, 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Labirinti sveta; 10.10 Sledi časa; 10.40 Zbori; 11.05 in 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.35 Slovenski zvoki; 14.05 »Vroče sreče«; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.30 Reportaža; 17.05 Veseli tobogan; 18.05 Zabavna igra; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Minute z ansamblom... ; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Izlet; 10.45 Gost; 12.00 Centrifuga; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popev- ki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.40 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Valodrom; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba za prave moške; 22.55 Drugi val SLOVENIJA 3 11.00, 12.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos maše; 11.05 Slovenski concertino; 11.30 Izbrana proza; 12.05 Evroradijski koncert; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Glasba naša ljubezen; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Ar-sove spominčice; 20.00 Glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška!-Guten Morgen, Kärnten- Duhovna misel; 18.00-19.00 Glasbena; - Radio Agora: dnevno 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: dnevno 2.00-10.00/14.0018.00.- 13.30 ORF 2 HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Leto 2008 prinaša spremembe na delovnem mestu: okrepili boste svoj položaj in dosegli napredovanje. Zaradi ljubosumja se bodo poslabšali odnosi s sodelavci. V ljubezni dobro naprej. m^l BIK 21.4.-20.5.: V prihodnjem letu se boste posvečali stvarem, ki vas veselijo in dajali prednost svojim potrebam. Pazite na denar. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Novo leto vam prinaša bolj mirno delovno okolje in manj službenih stresov. V družini vas čakojo spremembe, ki jih boste sprejeli in se jim prilagodili. RAK 22.6.-22.7.: Čeprav ste «« utrujeni in brez volje za proslavljanje, se veselite novega leta. Prinaša vam veliko lepega, polno sreče in užitkov v ljubezni. y^ LEV 23.7.-23.8.: V novo leto (^^r stopate razigrani in veseli, čeprav je za vami nekaj napornih od-bobij. Delovno mesto bo mirno, ustvarili boste odlične odnose s sodelavci in dober delovni tim. Pazite na denar. DEVICA 24.8.-22.9.: Delo, ki ^^ ste ga začeli, boste nadaljevali s prizadevnostjo in vidni bodo tudi rezultati. Vzemite si čas zase in se posvetite svojim hobijem, da boste lažje prenašali stresne težave. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Leto ^ ^ 2008 prinaša veliko veselja in krasnih trenutkov v družinskem krogu. Uspešno boste premagali svoje strahove. Pozor na denar. SKORPJON 23.10.-22.11.: Pred vami je razgibano, živahno leto in polno družabnih trenutkov. V odnosih si želite več trdnosti, na to se sami potrudite. ✓S STRELEC 23.11.-21.12.: Vno-vo leto boste stopili polni pričakovanj in načrtov, predvsem na delovnem mestu, bi radi dosegli svoje cilje. V ljubezni pazite, da ne izrečete vsega, kar mislite. KOZOROG 22.12.-20.1.: Leto 2008 vam prinaša uspehe, srečo, harmonijo in zadovoljstvo. Čeprav ne boste uresničili vseh želja, boste uživali življenje in to delili z vsemi ljudmi, ki jih imate radi. ? « VODNAR 21.1.-19.2.: Čaka vas mirno in prijetno leto. Delovni ritem boste upočasnili in več časa namenili svojim dragim. Privoščite si nekaj samote in tišine in ohranite stik s seboj. RIBI 20.2.-20.3.: Leto 2008 bo v duhu prijateljstva: obdržali boste bogate stike ter iskrene in tople odnose z mnogimi ljudmi. Nekaj težav bo v ljubezni, a poiskali boste pravo rešitev. / RADIO IN TV ZA JUTRI Nedelja, B0. decembra 2007 BB Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Novo leto je tu!...voščila in želje otrok za prihajajoče leto 2008 20.30 Novoletna poslanica predsednika Republike Slovenije, sledi deželni TV dnevnik, sledi pregled dogodkov v letu 2007 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 6.10 6.30 6.45 11.00 11.25 12.00 13.30 14.00 14.10 Aktualno: Anima Good News Nan.: La nuova famiglia Addams Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Jutranja oddaja: Unomattina (vodita Luca Giurato in Eleonora Daniele) Aktualno: Occhio alla spesa Vremenska napoved in dnevnik Aktualno: La prova del cuoco (vodi Antonella Clerici) Dnevnik Dnevnik - Gospodarstvo Variete: Festa italiana (vodi Cate-rina Balivo) 16.55 Vremenska napoved in Dnevnik 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.10 Film: La scelta di Paula (kom., ZDA '03, r. Richard Benjamin, i. Jeff Daniels) 18.50 Kviz: L' eredita' (vodi Paolo Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Novoletna poslanica predsednika republike Giorgia Napolitana 21.00 Variete: L'anno che verra 1.15 Variete: Capodanno Reale ^ Rai Due 6.40 6.55 7.00 9.30 10.00 11.00 13.00 13.30 14.00 15.40 17.20 18.05 18.30 19.00 19.10 20.00 20.30 21.00 21.20 22.40 Dnevnik - Eat Parade Aktualno: Quasi le sette Variete: Random, risanke Aktualno: Sorgente di vita Aktualno: Tg2 Novice - Costume e societa, Medicina 33, Nonsolosol-di, Motori Variete: Piazza Grande (vodita Giancarlo Magalli in Monica Leo-freddi) Dnevnik Dnevnik - Costume e societa, 13.50 Salute Film: Il matrimonio di Betsy (kom., ZDA, '90, r.-i. Alan Alda) Aktualno: Ricomincio da qui (vodi Alba D' Eusanio) Nan.: Streghe Tg2 Flash/Šport Dnevnik, vremenska napoved Nan.: Piloti Nan.: Sentinel - La vendetta Kviz: Pyramid Novoletna poslanica predsednika republike Giorgia Napolitana Dnevnik Animirani film: Tarzan 2 (anim., ZDA, '05, r. Brian Smith) Animirani film: Basil l'investigato-po (anim., ZDA, '86, r. R. Clements) 24.00 Film: Un giorno a New York (glasb., ZDA, '49, i. Frank Sinatra, Gene Kelly) 1.45 Film: La Pantera Rosa (kom., ZDA, '63, i. David Niven) ^ Rai Tre 8.05 9.05 9.15, 12.00 12.25 13.10 14.00 14.50 15.15 16.15 16.35 17.00 17.50 19.00 20.10 20.30 6.00 Dnevnik - Rai News 24 vmes Il caf-fe di Corradino Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso Aktualno: La storia siamo noi Aktualno: Verba volant 10.05 Aktualno: Speciale »Comin-ciamo bene« Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved Aktualno: Speciale »Le storie« Nan.: Saranno famosi Deželne vesti in vremenska napoved Dnevnik - Leonardo, Neapolis, Flash L.I.S. Variete: Trebisonda Dnevnik - GT Ragazzi Melevisione Aktualno: Cose dell'altro Geo Dok.: Geo & Geo Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti Variete: Blob Aktualno: Novoletna poslanica predsednika republike Giorgia Napolitana Variete: 31. Festival del circo di Montecarlo Variete: Blob 2007 - Colpi di scal-pello »Un anno di Blob« Fuori orario Rete 4 Dnevnik: Pregled tiska Nan.: Quincy Nan.: Magnum P.I. - Il sangue non è acqua Nan.: Nash Bridges Nad.: Hunter Nad.: Saint Tropez Dnevnik, prometne vesti Nad.: Febbre d'amore Nan.: Vivere Nan.: Un detective in corsia Dnevnik, vremenska napoved Nan.: Suor Thérèse - La suora po-liziotto Nan.: Le comiche di Stanlio e Ol-lio Film: Due sul pianerottolo (kom., Ita., '76, i. Rita Pavone, Erminio Macario) Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sipario Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Film: Amici miei-Atto III (kom., Ita., '85, r. Nanni Loy, i. Ugo To-gnazzi, Gastone Moschin, Renzo Montagnani) Film: Due come noi (dram., ZDA, '83, i. John Travolta, Olivia Newton John) Film: I fanciulli del West/Allegri va-gabondi (kom., ZDA, '37) 8.30 9.30 10.30 11.30 11.40 12.00 12.30 13.30 14.00 16.00 16.30 18.55 19.35 20.00 20.20 21.10 23.40 1.45 Canale S 8.00 8.45 9.00 11.00 12.00, 13.00 13.40 14.10 14.40 17.05 18.50 20.00 20.30 21.00 23.05 0.30 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik - Prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik Insieme Film: Il mistero di Hamden (kom., ZDA, '03, I. Jessica Anna Bogart, Jennie Garth) Film: Il tesoro dei Templari (pust., Danska, '06, i. Julie Grundtvig Wester) 15.30, 17.35, 21.40 Kratke vesti Dnevnik, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nan.: Il mammo - Cos'è un bacio Film: Un maresciallo in gondola (kom., Ita., '00, i. Ezio Greggio) Film: Solo per amore (kom., ZDA, '06, i. Jeremy London, Dorie Barton) Kviz: 1 contro 100 (vodi Amadeus) Dnevnik, vremenska napoved Aktualno: Novoletna poslanica predsednika republike Giorgia Napolitana Film: Il diario di Bridget Jones (kom., ZDA/VB/Fr., '01, r. Sharon Maguire, i. Renée Zellweger) Variete: Capodanno con Paperissi-ma Film: Frankestein Junior (kom., ZDA, '74, i. Gene Wilder, Peter Boyle) 2.35 Film: Stand by me - Ricordo di un'estate (pust., ZDA, '86, i. Wil Wheaton) O Italia 1 6.00 Nan.: Good Morning Miami - Metafora canina - Il grande salto 6.50 Nan.: Eddie, il cane parlante 7.25 Risanke 8.45 Film: Scooby-Doo e il viaggio nel tempo (anim., ZDA, '01, r. Jim Stenstrum) 10.30 12.25 13.00 13.40 14.05 15.00 15.55 16.50 18.30 19.10 21.00 23.35 Film: Beetlejuice - Spiritello porcello (fant., ZDA, '88, r. Tim Burton, i. Winona Ryder) Dnevnik: Studio aperto Šport: Studio sport Šport: Slamball Risanke Nan.: Instant star Nan.: Malcom Risanke Dnevnik in vremenska napoved Film: I Flintstones (kom., ZDA, '94, r. Brian Levant, i. John Goodman) Film: L'impero colpisce ancora (fant., ZDA, '80, r. Irvin Kershner, Mark Hamill, Harrison Ford) Aktualno: Talent 1 Tele 4 7.00, 8.10 8.30 8.50 9.00 9.50 10.35 11.10 12.35 13.30 14.05 19.00 19.30 20.30 (8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 20.05) Dnevnik Dnevnik - pregled tiska (10.30) Aktualno: Buongiorno con Telequattro 2007- Svetnik dneva, horoskop, pregovor Oddaja o zdravju TV Salus Dok.: San Severino Lucano Dok.: Ragusa Dok.: Bellezze d'Italia Koncert (14.40) Dokumentarec o živalih (15.05, 17.00) Risanke Automobilissima Športna oddaja Športne vesti Novoletna poslanica predsednika republike Giorgia Napolitana * it 21.00 Aktualno: Remember 22.00 Novo leto na trgu Zedinjenja La 7 LA 8.45 Aktualno: Due minuti un libro 9.00 Nan.: Cadfael - Il novizio del dia-volo 10.30 Nan: Il tocco di un angelo 11.30 Nan.: Cuore e batticuore 12.30 13.00 14.00 16.00 18.00 19.00 20.30 21.00 21.30 23.30 1.35 (20.00, 1.10) Dnevnik Nan.: Il commisario Scali Film: Riccardo Cuor di Leone (pust., ZDA,'54) Film TV: Detective Extralarge -Bersaglio mobile (krim., It./ZDA '93, i. Bud Spencer) Nan.: Star Trek Enterprise Nan.: Jag - Avvocati in divisa Aktualno: Novoletna poslanica predsednika republike Giorgia Napolitana Aktualno: La valigia dei sogni Film: I tartassati (kom., It./Fr. '59, i. Toto) Film: Toto e Marcellino (kom., It./Fr. '58, i. Toto) Film: Toto di notte n.1 (kom., It.'62, i. Toto) (T Slovenija 1 6.25 Utrip 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 6.55 Eutrinki(pon.) 7.00 8.00, 9.00 Poročila 7.10 8.10 Dobro jutro 9.05 Risana nan.: Mali Mozart 9.30 Risani film: Vesel Božič, Mali Mun-ki 10.20 Risani film: Mojster Miha: Nepozabni Božič 11.15 Film: Ko potrebuješ pomoč (Nem.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Film: Neskončno obzorje (2. in zadnji del) 15.00 Poročila, prometne vesti 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 Risani film: Prvi sneg 16.05 Lutkovna nan.: Bisergora 16.20 Dok: Besedi na sledi: Simon Gregorčič 17.00 Novice, kronika, športne vesti, vremenska napoved 17.25 Nan.: Dogodivščine šimpanzje družine 18.20 Risanke 18.40 Žrebanje 3x3 plus 6 18.55 Vremenska napoved, dnevnik 19.35 Vremenska napoved, športne vesti 19.55 Film: Bankirke (drama, Slo, '07, r. V. Močnik, i. N. Tič, M. Štern) 21.00 Silvester pri Avsenikovih 22.15 Za zadnjim vogalom...je tudi Silvester 00.10 Koncert iz Cankarjevega doma: Novoletna romanca (vodita Nataša Ličen in Jure Sešek) 1.10 Opereta: Netopir (Johann Strauss) Jr Slovenija 2 6.30 8.25 8.55 9.25 9.45 11.55 12.45 13.40 15.30 16.00 17.50 18.40 19.35 20.00 20.00 20.25 22.00 23.35 1.30 Zabavni infokanal 15.00 Tv prodaja Osmi dan (pon.) Ars 360 (pon.) Sobotno popoldne (pon.) Dok. nan.: Novorojenček Š - šport v letu 2007 (pon.) Garmisch Partenkirchen: Smučarski skoki novoletne turneje (kvalifikacije) Oddaja o modi: Bleščica Spet doma (pon.) Debatna odd.: Tekma Umko O praznikih: Novo leto Risani film: Rožnati božič Filmski maraton Film: Zabava (ZDA, '68, r. B. Edwards, i. P. Sellers, C. Longet) Film: Prevaranti (kom., ZDA, '00, r.-i. Woody Allen) Film: Nekateri so za vroče (kom., ZDA, '59, r. B. Wilder, i. M. Monroe, T. Curtis) Film: Tajnica (kom., ZDA, '02, r. S. Shainberg, i. J. Spader) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vzhod-zahod 14.45 Alter eco 15.15 Slovenski Magazin 15.45 Resna glasba 16.15 Tednik 16.45 vesolje je... 17.20 Istra in... 18.00 Športna mreža (program v slovenskem jeziku) 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 TV Dnevnik, vremenska napoved, športne vesti 19.25 Mladinska oddaja: Fanzine 20.00 Arhivski posnetki 21.10 Glasbena oddaja: Calegaria 22.00 Il disfatto 22.30 Novoletna oddaja s Pupkin Kabarett in La niente band: Fermi tut-ti...e Capodanno 0.15 Koncert: Rudi Bučar "i Tv Primorka 11.00 Videostrani 16.00 Brez strehe nad glavo z Rebeko Dremelj (pon.) 17.00 Planet polka (pon.) 18.20 Avto za vas (pon.) 18.30 Videospot meseca 18.35 Naj viža (pon.) 19.50 Ne prezrite (pon.) 20.00 Silvestrski dnevnik, vremenska napoved 20.20 Kultura 20.30 V Novo leto 0.30 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro vmes koledar in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Praznični radioaktivni val z Magdaleno Pahor; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga - Drago Jančar: Severni sij (9. nad.); 11.00 Studio D; sledi Napovednik; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Sotočja; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 18.00 Hevreka -iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Pregled dogodkov v letu 2007, sledi Napovednik; 20.00 Silvestrski večer z Mai-rim Cheber in Danijelom Malalanom; 23.00 Kratka poročila; 0.30 Zaključek oddaj; RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-19.00 Popoldan in pol; 17.30 Primorski dnevnik; 19.30-1.00 Silvestrski program v živo. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Leto šole; 9.33 Zgodbe dvo-nožcev; 10.33 Ameriška duša; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Chiachieradio; 14.00 Proza; 14.45 Reggae in pillole; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Giulianine note; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole; 23.00 The magic bus; 0.00 RS SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.45, 14.10 »Vreče sreče«; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Silvestrujemo na 1. progr.; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno - A.Henri; 23.15 Za prijeten konec dneva SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 9.00 Val 202 izpolnjuje vaše želje?; 9.35 Popevki; 10.10 Reportaža; 10.45 Komentar ankete; 11.00 Avtomobilsko prometne minute; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 15.00 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Telstar; 17.45 Šport; 18.00 Hip hop; 18.45 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Silve-strujemo na Valu 202. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasb. jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.25 Intermezzo; 14.05 Izobražev. pr.; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Koncert; 18.00 Silvestrski program; 19.00 Dnevnik. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Kratki stik; 10.00-14.00/18.002.00; Radio Korotan dnevno 2.0010.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) Dober dan, Koroška! ORF 2 4.10; TV SLO 1 15.10 34 + Nedelja, 30. decembra 2007 RADIO IN TV ZA TOREK / 18.40 20.25 20.30 20.50 23.00 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika Iz božičnega koncerta 2006: gospel Deželni TV dnevnik Dok. film: Luči onkraj meje Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 6.10 6.30 6.45 9.55 12.25 13.30 14.00 14.10 17.00 17.10 18.50 20.00 20.30 21.10 22.55 23.20 0.10 Aktualno: Anima Good News Nan.: La nuova famiglia Addams Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Jutranja oddaja Unomattina (vodita Eleonora Daniele in Luca Giu-rato) Maša Novoletni koncert Dnevnik Dnevnik - Gospodarstvo Variete: Festa italiana Storie Dnevnik Glasbena oddaja: Napoli prima e dopo Kviz: L' eredita' (vodi Paolo Conti) Dnevnik Kviz: Soliti ignoti Film: Herbie - Il Super Maggiolino (kom., ZDA' 05, r. Angela Robinson, i. Matt Dillon) Dnevnik Proza: Tutto Dante - Il quinto canto dell'Inferno Nočni dnevnik - Le idee Rai Due 6.15 Dnevnik - Običaji in družba 6.30 Aktualno: Caro amore... 6.40 Dnevnik - Zdravje 7.00 Variete: Random 7.10 Film: Pimpa - Una giornata speciale 9.45 Aktualno: Non e mai troppo tardi 10.00 Dnevnik - Običaji in družba 11.00 Variete: Piazza grande 13.00 Dnevnik 13.30 Dnevnik - Običaji in družba ter Dnevnik - Zdravje 14.00 Novoletni koncert 16.10 Film: Il giardino segreto (fant., ZDA '93, i. Kate Maberly) 18.05 Dnevnik, športne vesti 19.10 Nan.: Sentinel - Crimine vero 20.00 Kviz: Pyramid 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Ghost Whisperer - Il fantasma nel cuore 21.50 Desperate Housewives - I segreti di Wistoria Lane 23.25 Nočni dnevnik 23.40 Dok.: Su al Sud Rai Tre 6.00 8.05 9.10 10.35 12.00 12.15 12.30 14.00 14.30 14.40 14.50 14.55 17.00 17.50 19.00 20.10 21.05 23.20 23.35 Dnevnik - Rai News 24 vmes II caf-fè di Corradino Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso Aktualno: La storia siamo noi Film: Susanna tutta panna (kom., It. '57, i. Marisa Allasio) Film: Guardia, ladro e cameriera (kom., It. '58, i. Nino Manfredi) Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved Dok.: Kilimangiaro Album Film: Quattro cuccioli da salvare (pust., ZDA ' 87, i. Frank Inn) Deželne vesti in vremenska napoved Dnevnik - Leonardo Dnevnik - Neapolis Dnevnik Variete: Trebisonda Dok.: Cose dell'altro Geo Dok.: Geo & geo Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti Nad.: Un posto al sole Film: L'attimo fuggente (dram., ZDA, '89, i. Robin Williams) Dnevnik - deželne vesti in Primo piano Film: Un pesce di nome Wanda (kom., VB, '88, i. John Cleese) 8.35 Variete: Una festa per febbre d'amore - Speciale 9.00 Film: Follie dell'anno (glasb., ZDA '54, i. Ethel Merman) 11.00 Variete: Una festa per febbre d'amore - Speciale 11.40 Nad.: Febbre d'amore 12.00 Nad.: Vivere 12.30 Nan.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Nan.: Suor Therese - La nipote di Gerard 16.00 Nan.: Le comiche di Stanlio e Ol-lio 16.40 Film: Toto' a colori (kom., It. '52, i. Toto'9 18.55 Dnevnik - prometne informacije, vremenska napoved 19.35 Aktualno: Sipario 20.00 Nad.: Tempesta d'amore 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nan.: Siska - Un amore non corri-sposto 23.35 Film: Il laureato (ZDA, '67, i. Anne Bancroft) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik, Insieme 9.00 Film: L'angelo di Natale (kom., ZDA, '01, r. Andy Wolk, i. Peter Falk) 10.00 12.00, 15.30, 17.35 Kratke vesti in vremenska napoved 11.00 Film: Il castello di Ra-Tim-Bum (fant., Bras., '99, r. Anna Muylaert, i. Diego Kozievitch) 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nan.: Il mammo 14.10 Film: Il tempo delle mele (kom., Fr., '81, r. Claude Pinoteau, i. Sophie Marceau) 17.05 Film: Il mio vicino e Babbo Natale (kom., Kan., '05, r. George Mende-luk, i. Gabrielle Carteris) 18.50 Kviz: 1 contro 100 (vodi Amadeus) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza 21.10 Film: L'amore e eterno finche dura (kom., It., '04, r.-i. Carlo Verdone) 22.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.35 Film: Mari del Sud (kom., Ita., '01, r. Marcello Cesena, i. Victoria Abril) O Italia 1 6.10 6.50 7.25 8.50 9.35 10.30 12.25 13.00 13.40 14.05 16.05 18.30 19.10 19.40 20.30 21.10 23.30 1.25 I-Taliani Nan.: Eddie, il cane parlante Risanke Film: Casper scuola di paura (anim., ZDA, '06, r. Mark Gravas) 11.30, 15.05, 17.05 Kratke vesti in vremenska napoved Film: Magia del lago (fant., ZDA/Kan., '95, r. Rick Stevenson, i. Mark Harmon, Harley Jane Kozak) Dnevnik in vremenska napoved Studio sport Šport: Slamball Film: Robin Hood - Un uomo in calzamaglia (kom., ZDA, '93, r. Mel Brooks, i. Richard Lewis) Film: Asini (kom., It., '99, r. Anto-nello Grimaldi, i. Claudio Bisio, M. Amelia Monti) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: The war at home Risanke Kviz: La ruota della fortuna Kviz: I magnifici 7 Umetnostno drsanje: Ice Gala 2007 Film: Aliens - Scontro finale (fant., ZDA, '86, r. James Cameron, i. Si-gourney Weaver, Carrie Henn) ^ Tele 4 Rete 4 6.15 Nan.: Quincy 7.30 Nan.: Magnum P.I. 6.40 8.05 9.00 9.50 10.35 11.55 12.25 14.00 15.00 17.00 19.00 (8.00, 8.55, 10.35) Aktualno: Buon-giorno con Telequattro - Svetnik dneva, horoskop, pregovor Klasična glasba Dokumentarec o naravi Risanke Nan.: Don Matteo 5 Prenos iz Trga Sv. Petra Opera: Sulle ali dell'operetta Aktualno: La tv delle liberta' Košarka: Snaidero Udine - Pre- miata Risanke Koncert: La grande musica del cinema italiano 20.55 Film: Shadrach (kom., ZDA ' 98, i. Andie Mac Doewll) 22.30 Aktualno: Un anno di cronaca 23.30 Opera: Il barbiere di Siviglia LA 7.00 8.10 9.00 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.00 18.00 19.00 20.00 20.30 21.00 23.50 1.05 La 7 Film: Le belle famiglie (kom., It., '65, i. Toto) Aktualno: Due minuti un libro Nan.: Cadfael - I misteri dell'abba-zia Nan.: Il tocco di un angelo - L'an-gelo vendicatore Nan.: Cuore e batticuore - Un pappagallo di nome Croquet Dnevnik in športne vesti Nan.: Il commissario Scali - Senza regole Film: Il comandante Robin Crusoe (pust., ZDA, '66, r. Byron Paul, i. Dick Van Dyke, Nancy Kwan) Film: Detective Extralarge - Miami Killer (polic., It./Zda, '91, i. Bud Spencer) Nan.: Star Trek Enterprise - Esilio Nan.: Jag - Avvocati in divisa - L'ae-reo spia Dnevnik Variete: Crozza Italia Exclusive Film: Rob Roy (pust., VB, '94, i. Liam Neeson) Variete: Bombay Dnevnik |r Slovenija 1 7.00 Film: Winkyin konj (Belgija) 8.30 Ris. film: Medvedkov božič 8.55 Lutk. nan.: Bisergora: Kaj je za hec in kaj je zares 9.10 Simon Gregorčič: Besedi na sledi (3.oddaja) 9.45 Zgodbe iz praznične školjke 10.15 Ris. film: Frančkov čarobni božič 11.15 Novoletni koncert (prenos z Dunaja) 13.50 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 14.00 Film: Zajtrk pri Tiffaniju 15.55 Ris. film: Babar in Božiček 16.20 Otr. dok. nan.: Medvedki: Neustrašni divji petelin 16.30 Knjiga mene briga - Jože Plečnik: Dunaj, Praga, Ljubljana 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.20 Dok. odd.: Če imaš glas, poj! 18.10 Risanka: Franček 18.20 Ris. film: Rožnati Božič 18.45 Žrebanje Astra 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Milijonar z Jonasom 20.55 Svet v letu 2007 21.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 22.20 Dok. nan.. Hanibal (Anglija) 23.10 Film: Hud (ZDA) 0.55 Dnevnik (t Slovenija 2 9.05 Skozi čas 9.15 Glasba: Najlepše Avsenikove melodije 10.50 Obzorja duha 11.20 Poljudoznan. nan.: Dogodivščine šimpanzije družine 12.25 Smučarski teki: SP, tour de ski 15. km (M), prenos iz češkega Novega mesta 13.40 Smučarski skoki: novoletna turneja, prenos iz Garmish Partenkir-chna 15.25 Smučarski teki: SP, tour de ski 10. km (Ž), prenos iz češkega Novega mesta 16.10 TV prodaja 16.40 Film: Kaj pa Bob? (ZDA) 18.25 Mostovi - Hidak: potepanja - Ba- rangolasok (pon.) 19.00 Operne arije: G. Verdi: Trubadur 19.30 Sopranistka Irena Baar 20.00 Igrano-izob. mlad. nan.: Muzikaje- to: Beltinška banda 20.30 Dediščina Evrope: Edith Piaf: Himna ljubezni 21.20 S koktajlom v dobri družbi - silvesterski program 0.50 Film: Vrtiljak (pon.) ~ Koper 12.00 12.15 14.00 14.20 14.50 16.35 17.10 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 21.25 22.10 22.25 22.55 23.25 23.55 0.10 13.45 Dnevni program Novoletni koncert Dunajskih fil-harmonikov Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Mladinska odd.: Fanzine Fermi tutti...e Capodanno (novoletna odd. s Pupkin Kabarett in La niente band) Il disfatto Glasba: Calegaria Med valovi (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved Primorska kronika Vsedanes - TV dnevnik, vremenska napoved, športne vesti Alpe Jadran Novoletni koncert dunajskih fil- harmonikov Q - trendovska oddaja Vsedanes - TV dnevnik Potopisi Biker explorer Istra in... Vsedanes - TV dnevnik Čezmejna TV - TV dnevnik Tv Primorka 11.00 Videostrani 16.00 V Novo leto (pon.) 20.00 Silvestrski dnevnik (pon.) 20.30 Novoletni video meh 1. in 2. del 23.30 Videostrani RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar in napovednik; 8.25 Praznično dobro jutro; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 10.20 Odprta knjiga: Drago Jančar: Severni sij (10.nad.); 11.00 Pregled dogodkov v letu 2007; 12.00 Novoletni koncert; sledi Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Leteči nahrbtnik: Naše šole se predstavljajo; 15.00 Mladi val; 17.10 Zbori; 18.00 Vsaka vas ima svoj glas: narečne zgodbe s Tržaškega; 19.20 Napovednik sledi Slovenska lahka glasba, nato Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.20 Jutro na RK, napovednik sporeda; 8.00 »Noč in dan« - OKC obveščajo; 8.10 Glasbeni utrinek; 8.30 Jutranjik; 9.00 Radijska kronika; 9.30 Praznična oddaja; 10.30 Poročila; 11.00 Pogovor z Iztokom Mlakarjem; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 13.30 Živeti ob meji; 15.30 DIO; 19.00 Večerni dnevnik; 19.45 Kronika; 20.00 Koncert skupine Ana Pupedan; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 A že veste...?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 In-telekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, osmrtnice in obvestila; 14.05 Praznična reportaža; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTVS; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Prireditve; 9.35 Popevki; 13.00 Poročila; 13.30 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 17.00 Fiesta latina; 17.40 Šport; 18.00 Pogovor z dopisnikom; 18.45 Črna kronika; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine SLOVENIJA 3 9.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Skladatelj tedna; 11.05 Vabilo na koncert; 11.15 Novoletni koncert Dunajskih fil-harmonikov; 13.45 Praznični intermezzo; 14.05 Izobr. program; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.05 Praznični intermezzo; 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncertni dogodki na tujem; 18.20 Zborovska glasba; 19.00 Dnevnik; 19.30 S koncertov; 21.00 Literarni večer; 21.40 Medigra; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Otroška oddaja; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (dnevno, 105,5 MHZ) Dober dan, Koroška! - 12.25 ORF 2 Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG IT| Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. NIMIVOSTI Nedelja, 30. decembra 2007 dolžina dneva Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.29 Dolžina dneva 8.44. ''"lunine mene ^ Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 11.13 bioprognoza Pri vremensko občutljivih ljudeh se bodo pojavljale z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. plimovanje Danes: ob 3.06 najvišje 33 cm, ob 10.17 najnižje -10 cm, ob 13.49 najvišje -5 cm, ob 19.46 najnižje -20 cm. Jutri: ob 3.57 najvišje 33 cm, ob 11.49 najnižje -18 cm, ob 17.13 najvišje -7 cm, ob 20.54 najnižje -11 cm. temperature v gorah oc 500 m ...........-3 2000 m...........-4 1000 m ........... 1 2500 m ...........-6 1500 m ...........-1 2864 m...........-8 uv indeks Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER (NAPOVED ZA JUTRp Povečini bo zmerno oblačno, ob morju bo zjutraj pihala zmerna do močna burja, ki bo zvečer oslabela. V visokogorju bo pihal okrepljen mrzel veter. Sredi noči bo pretežno jasno, temperature bodo okrog -2 stopinj C v nižinah, + 3 stopinje C ob morju, na višini okrog 1000 m - 5 stopinj C. Jutri in v torek se bo nadaljevalo suho vreme. Burja na Primorskem bo v torek ponehala. DOPIS IZ PARIZA - Okolju prijazni prazniki med tradicijo in inovativnostjo Ananas ali jetrna pašteta? Tudi Francozi so letos veliko bolj pozorni na praznično porabo - Champs Elysees okrašeni z ekološkimi lučkami PARIZ - Tudi Pariz je v prazničnem ozračju, lučke krasijo mesto že ves december in ljudje so se kot vsako leto ujeli v vrtinec nakupov. Eh ja, tudi na francoski strani se govori o izgubi starih dobrih tradicij in o norem konsumizmu. Ali res vse tako propada, ali se le spreminja? Kako je bilo nekdaj? Nekoč so bili prazniki poseben čas, ko je bilo dovoljeno norenje in ko si si lahko dodobra napolnil želodec, kajti v vsakdanu je bily pesem povsem drugačna. Glede norenja smo se danes kar pomirili - v starem Rimu ali stari koledniki so to bolje obvladali. Kaj pa glede obilja? Ima to sploh še smisel? Naloženi krožniki so, na primer, za mnoge vsakodnevno pravilo in mnogi imajo težave s holesterolom in tehtnico. Morda pa se stvari spreminjajo, sicer ne zaradi zdravja, ampak denarnice. Tudi v Franciji je vsakdanji argument medijev »pouvoir d'achat«, kupna moč, ki naj bi bila vedno manjša. Je blaginje konec? Konec obloženih miz in norega nakupovanja? Mize so polne, toda ne tako kot pred leti; v trgovinah še vedno mrgoli kupcev, toda nakupi so bolj skromni. Vsi so zelo pozorni na porabo, in to ne le posamezniki, ampak tudi država, mesta, občine. Champs Elysees krasijo letos ekološke lučke, s katerimi bo mesto prihranilo 70% energije (100kWh namesto 1980 kWh). Znano je, da povpraševanje (po elektriki, vodi, gorivu...) narašča, toda rezerve in zmoglivosti našega planeta niso neomejene. Danes se mizi blagostanja pridružujejo nezahodne države (Kitajska, Indija in druge), toda znanstveniki opozarjajo, da naša Zemlja ne bi prenesla, če bi večina prebivalstva prevzela konsumistični način življenja. In katere so rešitve? Nekateri vidijo rešitve v ekološkem pristopu: reciklaža, manj odpadkov, ekološki pridelki, varčevanje z elektriko in gorivi itn. In za praznike? Miza s korenjem in zeleno bi bila bolj žalostna... Seveda ni potrebno, da popolnoma črtamo praznične priboljške, saj »eko« ni protisloven ne s tradicijo ne z inovativnostjo. Na primer, večina Francozov je izjavila, da za ima za praznični desert najraje ličije, ananas in papajo (menuji se spreminjajo). Toda eksotično sadje pomeni oddaljene dežele, torej prevoz in CO2! Ni nujno: pridelki, ki so pripotovali z ladjo, sodijo k okolju prijaznim. Raziskovalci so določili energetsko porabo na tono pridelka in za ladjo j e 0,1 mega joula/km/t, proti 9 mega joulov/km/- t za letalo, 0,6 mega joula/km/-t za vlak in 1,7 mega joula/km/-t za tovornjake. Za Francoze je nepogrešljiva tradicionalna praznična jed meso; izbira med govedino, divjačino, svinjino in jagnjetino je odvisna od lokalnih tradicij. Meso je lahko bolj ali manj »ekološko«, predvsem glede na način reje in prevoza in prav glede tega so rezultati nekaterih raziskav presenetljivi: ovčka iz Nove Zelandije je bolj »eko« kot nemška, ker prva preživi vse življenje na pašnikih, druga pa v hlevu in tako kljub prevozu prva porabi manj energije in manj onesnažuje. Ko smo pri prazničnih jedilih in živalih, ne moremo mimo »«fois gras«, jetrne paštete, ki je vsako leto na zatožni klopi. Da bi gos imela čim večja jetra, jo ba-šejo s hrano na ne ravno prostovoljen način: držijo ji odprt kljun in spuščajo hrano po požiralniku. Nekatere tradicije niso ravno plemenite. In nenazadnje, glede tradicije in inovativnosti prazničnih menujev: v Parizu je praznična jed plemeniti par šampanjec in ostrige, toda to je bil in je še privilegij debelejših denarnic. No, na veliko veselje Francozov naj bi bilo vsaj plemenito peneče vino - glede na način prozvodnje, prevoz - ekološko. Tradicionalna praznična prehrana je bila in je odvisna od možnosti in okolja; danes je slednje veliko širše, svetovno. Razlogi za spremembe so različni: porazdelitev blaginje, prebivalstvo, ekološki problemi itn. Bodo prazniki izgubili staro norost pretiravanja in postali plehko zmerni? Če bomo v vsakdanu bolj pozorni, bomo za praznike lahko spustili vajeti in obilne porcije nam bodo v veselje, brez večje škode in moralnih mačkov. Jana Radovič SRBIJA Putin častni meščan več srbskih mest BEOGRAD - Vse več srbskih mest podeljuje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu naziv častnega meščana. Zaradi podpore pri reševanju kosovskega vprašanja so ga za častnega meščana nazadnje imenovali v mestu Som-bor na meji z Madžarsko, potem ko ga je ta čast že do le te la v mes -tih Vrbas, Ložnica, Raška in Apatin, je poročanje medijev v Beogradu povzela nemška tiskovna agencija dpa. Pobuda za omenjeno potezo v Somborju naj bi prišla iz vrst nacionalističnih radikalcev, ki ne podpirajo vključevanja Srbije v Evropsko unijo, zavzemajo pa se za tesne povezave z Rusijo. Kmalu naj bi Putin postal tudi častni meščan Niša, še poroča dpa. V New Yorku letos rekordno malo umorov NEW YORK - Policijska statistika večjih ameriških mest ob koncu leta kaže, da oblastem ponekod uspeva držati najhujšo obliko kriminala, to je umore, pod nadzorom, drugje pa tega uspeha nimajo. V New Yorku so do petka za letos našteli 488 umorov, lani pa jih je bilo v celotnem letu 596. To pomeni, da bo umorov najmanj vse od leta 1963, ko se je uvedla resna statistika. V New Yorku je bilo sicer najhuje leta 1990, ko so našteli 2245 umorov. Število umorov v New Yor-ku je uspela zmanjšati predvsem bolj agresivna policijska strategija pošiljanja večjega števila ljudi v predele mesta, kjer je kriminal najvišji. Podoben trend uspeva tudi v Chicagu, kjer so do srede našteli 435 umorov, kar pomeni, da jih bo letos najmanj od leta 1965, ko jih je bilo 395. V Chicagu so se bolj odločno lotili preganjanja uličnih tolp, orožja in mamil. (STA) onzo raj i. i veselo B. B. BOM A C t™ 6.B. di Ejndi Boril & Cd. Sne ObftruO™ Mlfl Tri.: lilij JiKBl ■ far 040 SUtm bbjn^alrthi.i «n M TDflFCH S CETONFER 5nc di Ahkuflfa S Co. Otlrm fnii.n BMru M01B Doku Trt . CW iIJV7B ■ 22 FDS4 ■ FJw: Hi 22BS39 P -Tiil 1 -bf-lnnFff -{m BREG di Kmiru Serama OUlMii™ - MU Trt.: 040 JJiSi3 ■ F je 040 J JfiMI CCl.Mfv di SmcULrt Saia Otlr^ Cjuj &>Lr.j - 5M1B Dofcrti Trt OHJiMJfl fir ^ptPLlST CO-VlECPUtfTirl ObrtnjCimiDiinji Trt . 0« JJ7034 ■ Fii: MO J JID95 * -A"''""; f&fiAVj Srn di FwW»FMbtC. Otilrtl&Hu M ral-M)1B Dy'rvj Trt ■ <3*3 i ttMlfl ■ Fk 040 UBOIO E--nal p.i^-dir.filiii.iL ■ Lvmw.r>duvi[ AUFOFFICINA t;. & O. AjUTOFFICIPfA G. G. U > G»ip|uii M. i C. ObftruCi™Dstii ■ MtHfi Del» Trt : (M JJHH ■ F31: 040 7JSI69 fiHAr HhRI Srl Obrlru Coru Ddkn* - f 431B Dol nj Tel: 0« invm ■ 0*0 dMflftJ ,,,.v,-,v q .i|ili.ii: il I tam.KHC TULtC to Gbflrj Cjiij &>Lr^ - :«W1B TdMilflUl E-iml inipfrjlulflMin.h sam M.E.t.SlK OUtru iiTO Ooiiu ■ Mi 8 Trt.: (M £ i^iM r F JU W0 fljUTP M MAMO VIDAKS C, OTA & C. MARlO VlI&AK i. C. liir OlfCnd Curd Dvluid - 1-101S......... lel «033703-ta M021HB2 OTA^CS^diOti Emilisi-C UIm"ii,i Cor.i Dolinj - J40lgDdinj iti.: MklStim-FftMtt&ldS E m.nI: rilntf3l.iMnpi.inli it vnvwD P.M.l. as di rgo^-č Iv« KnJrtiJUiit i C Ohriimium Ofiliru ■ J4&LS DoAnt Ttl.: G-1C 113551 ■ FK04D 0326173 t-mjil- pmlipnl h^ oom ■ wWlV piJ-h «xn SALV7 SALVI Sne dl Hobtiljo Ohrtiuiipivi Celina . J40IS Min-n Tt!.. WC 22303J - F ji. Z2BM3 L-mjil" »hijn(flint]erlne?,il: i IS,H Sijttm» L>t]nfi SrsLi Ofarnj Cdt.i Do\im ■ 3401S Ddin.i Trt.. H&22B37? -F m.vil: Ti1nč,j.i,,li M ■ Vit K Vif-CAH di ^jnein Piinjin Dlini.i Clt.i DuIiii.i ■ 3401 £ Doliiu M.: FMFMIBIM - Fjv3i3 22B2M / tu mn ujtt^i tn WILM4 sn iJhrn.i fiTbi Oaliru - 340IS0oliiLi Trt.: m 22B53G- Fdi.MD 22BS30 E mjil: Luilnirflihfd^it ierjai SIK di Ieifrf L. 4 F*qts 01ji"iij Cw\i Daliiu - 340IS Dulnu lfll IMU F»:«40 2ZBT11 /M INGOT UIMOOT Srl Otflr.i Cnnfl k-1™ 2401« briru Trt 0«Cii71Z7 Fd^CH022roS7 i Živeči ŽIVEC Si* di Zm( SUnclAo 1C Otxma{!Qn Doliia - 34DF3 Dolina Tri.: (MiiiflMI F,ix -M ??B3H9 L-nuil. 1