190. številka._ Ljubljana, v ponedeljek 22. avgusta. XXV. leto, 1892.
SLOVENSKI MRI
Uhaja vsak dan ieim&i nedelje in praznike, ter velja po po&ti prejenoan ca avstro-ogerske dežele ta vse leto IT gld,, za pol leta H |ld>. ea četrt leta 4 gld,, x» jedea
M«tec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano luč?, pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., ea četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr.  Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. Ea četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaš*. Za  oznanila plsčnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če «e oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć franki rat i. — Rokopisi se ne vračajo, — Dredniit vo in upravnistvo je na Kongresnom trgu st. 1'2. Opravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
V l,|ul»I j it ii i. 22. avgusta. V nemških listih je te dni grozen vik iti krik. Jednoglasno dolže moravske Cehe grdega napada na svoje sodeželane nemške narodnosti in podpirajo svojo trditev, da so bili Oehi napadalci mirnih Nemcev, tako vztrajno in skrbno, zajedno pa tako nesramno in zvijačno, da je lahko spoznati, kam peB taco moli.
Kaj se je zgodilo v moravski JihlaviV V tem starodavnem mestu nosijo Nemci zvonec, dočim je vsa okolica povse Češka in dočim je v mestu samem izdatna Češka manjšina, katera bi|e trd boj za svoj narodni obstanek. Jiblavski Nemci slujejo kot fanatiki in dognano in dokazano je, da je sam župan očitno hujskal in ščuval na boj zoper Čehe. Kakor povsod na Moravi, ohranili so si tudi Jihlavski Nemci prevlado nad Čehi le z umetnimi sredstvi ter jo izrabljajo brezozirno, takisto v političnem, kakor v gospodarskem oziru. To je uzrok res napetemu nasprotstvu mej obema narodoma.
Včeraj je bilo teden dni j, kar je dobilo to nasprotstvo   izraza   v  resni   praski   mej   Cehi in Nemci, katero prasko bi sedaj levičarji iti nacijo-nalci z nečuveno perfidnostjo radi izkoristili v svoje politične namene.   S pričami je dokazauo,  da so neki  nemški izletniki,  vračajoč se mimo tovarne Fr. Moravca v Voiiavi, napadli češke delavce, kriče: „Skrijte se, češki psi, — drugače gremo na vas*, in prav tako je dokazano, da so se dejanski lotili teh delavcev, da so poskakali čez plot na dvorišče tovarne, kjer je potem nastal boj.   Kako srdito so se borili Nemci, svedoči že to, da so z revolverji streljali na Čehe.   Pretep je bil precej ljut, a ranjene so bile le štiri  osobe in to lahko, kakor je konstatovala sodna komisija.
Ta pretep izkoristili bi sedaj levičarji radi zoper Čehe. Z brezprimerno nesramnostjo trde sedaj, da je ovca skalila volku vodo, da so od svojega gospodarja nuhujskani delavci napadli nemške izletnike, da so z razbeljenimi železi po njih udrihali in da so Nemci le z veliko silo rešili dragoceno svoje življenje. To laž širijo levičarji v svojih listih in širijo jo tudi v inozemstvo z očitnim  namenom,  kompromitovati  narod  češki pred
LISTEK.
t Fran Jamšek.
Savska doliua od Zidauega mosta do Krškega ima nekaj zelo Uličnega, jako prikupljivega ; potniki, ki so videli svetovno znauo Rensko dolino, jo radi ž njo primerjajo in njej jednako hvalijo. V Krškem se ozka dolina odpre in razširi v krško polje na desnem in savsko ravnino na levem bregu. Pol ure nad Krškim mestecem je na levem savskem bregu mali trg Rajhenburški, v ozki dolinici ob potoku Bre-stanici. Tu je sedež obširne župe. Nad trgom Be dviga župnišče in šola, še višje grad, v katerem bivajo že 10 let francoski trapisti; in še višje na Sremiči je prijazna podružnica sv. Mohora. V Raj-henburškem trgu je navadno mimo, idilsko življenje, le o priliki verje narodne svečanosti zberć se domoljubje, domači in tuji, da ožive* trg, osobito či-talniške prostore domorodnega župana Uušulda. Takšno živahno gibanje je pa navadno le ob praznikih. Zato se je tujec, ki je došel v ta tihi kraj, v ponedeljek, 25. julija t. I. nemalo začudil, ko je videl tu toliko zbrane množice, toliko gospode, ki je prihajal« od blizu in dalječ,  Bila je to tista
svetom kot barbarski rod, ki ni zrel za politično življenje, kot rod, katerega treba z brutalno silo krotiti, da se ne loti življenja iu imetja svojih nemških sodržavljanov.
Pertidnost tega počenjanja je tako očitna, da celo takozvani oticijozni listi, ki vender z velikim samozatajevanjem na troske pravičnosti podpirajo in opirajo Nemce, zavračajo to natolcevanje, Češ, da pretiravajo levičarski listi do skrajnosti, hoteč ta slučaj izkoristiti v politične namene.
Sodna preiskava bode dognala, kdo je pro-uzročitelj tega pretepa, a bodi to Čeh bodi to Nemec, zaslužni kužni ne bode utekel in čim strožja bode, toliko bolj bode koristila v moralnem oziru. Počenjauje nemških lintov pa VBpodbuja treznomi-sleče politike, da si ogledajo to dogodbo tudi z druge strani in da /lasti poiščejo intelektuelue krivce, katerim je na rovaš zarezati Jihlavsko prasko.
Nasprotstvo mej Čehi in Nemci prikipelo je do vrhunca V oholi domišljavosti skušajo levičarji priboriti si nadvlado nad drugimi avstrijskimi narodi iu da dosežejo ta smoter, jim ni preslabo nobeno sredstvo. Centralizem in germanizacija sta njih vodilni ideji, za katerima stremijo, sklicevaje se na neopravičeno prvenstvo svojega naroda in svojega jezika v drŽavi. V zdivjanem fanatizmu, videč, da jedra naroda češkega ne morejo ugnati, lotili so se čeških manjšin v nemških krajih, od-rekujoč jim iz zakona snujoča se najprimitivnejša prava. Češke manjšiue v nemških krajih so izpostavljene brez zaščite nemški sili, katera jih preganja, gospodarsko in politično, tako srdito, da temu ni najti primere nikjer v civilizovanem svetu. Kraljestvo češko bi levičarji radi raztrgali in zdrobili, na Moravi pa si z nečuvenimi mahina-cijami skušajo ohraniti gospodstvo nad češko večino prebivalstva. Takšen boj je le mogoč, če je živa zaslomba in podloga stranki, če je narod fa-natizovan in tudi to so vedeli doseči nemški prvaki. Sovraštvo levičarjev in nacijonalcev do Slovanov sploh, sosebno pa do Čehov in Slovencev, je sedaj vodilno Čustvo, je sedaj odločilen faktor v njih politiki in to sovraštvo prekoračilo je že zdavna vse
družba iz Sevniškega, Breškega in Kozjauskega okraja ter iz Krškega, katera se je že tolikokrat vesela zbrala v raičnem trgu. Koliko zborov učiteljskih je že tu bilo, koliko kmetijskih shodov, čital-u'ških veselic — vselej so iz bližnjih krajev prihiteli prijatelji, nekoliko iz domoljubja, nekoliko zaradi zabuve. Tudi 25. julija smo videli iste znane obraze, toda ne veselih, ne jasuih, nego otožne, žalostne, polne bridkih solz. —
Zbralo se je bilo ta dan 35 učiteljev, 5 duhovnikov, vse polno druge gospode, kmetov in šolske mladine, da sprejmejo k večnemu počitku — naj-odličnejšega moža tega trga, te fare, jeduega izmej najboljših slovenskih šoln'kov, To je bil nadučitelj, z naslovom šolski ravnatelj — Fran Jamšek, mož, ki je bil duša Rajhenburške inteligencije, narodui voditelj tu, voditelj učiteljstva v Brežkem glavarstvu, pisatelj šolski itd. Jamšek je bil blag človek. Neizmerno jo bil prijazen z vsakim Človekom. Z učeno in omikano gospodo je znal občevati, pa tudi s preprostim kmetičern in nedolžnimi otroci je tako ljubeznivo ravnal, da bi se Brnelo o njem kakor o Slomšeku reči: „Govoril je, kakor bi rožice sadil." .Jamšek je bil rojen I. 1840 v Žalcu. V šolo ju malo hodil, a imel je ondi dobrega učitelja, pokojnega Kovača, ki je bil tudi šolski nadzornik kratek
meje ter se sedaj zopet dokumentovalo pri napadu v Jihlavi.
Voditelji nemškega za levičarji iu nacijonalci stoječega naroda so krivi velicega nasprotstva mej Čehi in Nemci, oni so krivi, da Slovani avstrijski v tej državi skoro nikomur več ne zaupajo, ampak se le še zanašajo na svojo laBtno moč in na svojo življensko silo. Kadar koli je šlo zato, dati Slovanom kako drobtinico pristoječih jim pravic, vselej so se temu uprli levičarski voditelji iu nahujskali svojo stranko na odpor in sedaj žanjejo kar so sejali. Jihlavski pretep je plod strankarskega fanatizma, iutelektuelni krivci pa so levičarski prvaki.
Da bi izkoristili ta pretep, kličejo sedaj levičarji vlado na pomoč, nnj pošlje na Češko moža, ki bode z bridkim mečem krotil Čehe in jih učil biti poslušni in udani levičarjem. Vlada pač ne misli ustreči tej želji, sicer pa pišejo češki listi odkrito, da se ne plaše niti sablje, di jim je celo ljubša nego levičarska vlada in to je tako karakteristična izpoved, da ji ni treba ni najmanjšega tolmača.
Polit ičtii razgled.
Kotraiije le.
V Ljubljani, 22. avgusta.
Delegaciji. Kakor poročajo otieijozni listi, sklicali se bo-deta  delegaciji   dne   1. ali duu 4. oktobra t. 1. v Budimpešto.
Dežehiozborskd volitev na Koroškem. Dne 20. t. in. vršila se je volitev deželnega poslanca namesto odstopivŠega Petra Laxa, zastopnika Celovške okolice. Na volišče je došlo 128 volilnih mož, katerih je vseh vkupe 14G. Mnogobrojni nemški kandidatje pobotali so se stoprav pred molitvijo, tako da je dobil kandidat Franc Huber, posestnik v Pojčah pri Feldkircbenu 125 glasov in je torej voljen. — Poslanec mesta Celovškega, Franc Gibek ner odložil je te dni svo| mandat.
Min i.ttertifce konferenci je. Politični krogi ugibajo močno, kaj je bil povod nepričakovani in dolgo   trajajoči  seji mimsterskega sveta, kateri se je vršil v petek in na katero sejo so bili vsi odsotni ministri telegralično pozvani. O
čas. Dokončal je bil Jamšek že leta 1857 takratno malo učiteljišče v Celji in bIužM potem kot šolski pomočnik ali podu&itelj v Konjicah (tu je bil učitelj sedanjemu škofu Najiotniku), Slatini, pri sv. Roku, v Mozirji in Celji. Okolo 1. 18G8. ali 1869. je prišel pa že za samostojnega učitelja v Loko pri Zidanem mostu in I. 1870 pa za nadučitelja v Rajhenburg. Tu je bil še isto leto (ako ne že prej v Loki) imenovan za okr. šolskega nadzornika v lkeškem okraju. Delovanja njegovegu na šolskem polji kot učitelj in nadzornik nočem v tem listu opisovati, kjer ni pro-Btora in ker bodo šolski listi o tem pisali. Oceniti hočem na kratko le njegovo blagotvorno početje na narodnem polji.
Pokojni Jamšek bil je ven in ven domoljuben mož. Vse življeuje ga je vodila želja, da bi videl srečen slovenski narod. Zato je on s pozornim očesom zasledoval vse t kupno gibanje slovensko na šoJpkem in političuem polji. Jamšek je zato podpiral in čital slovensko časopisje iu slovensko slovstvo sploh. Bil je zaradi tega član narodnih slovenskih literarnih, šolskih in kmetijskih društev ; uBuoval in vodil je Breško učiteljsko društvo, bil marljiv odbornik Sevniške kmetijsko podružnice, Rajhenburške Čitalnice, Krškega pedagogiškega društva. Jamšek  je  bil  izobražen  učitelj slovenski, kakor
predmetu posvetovanja se Se ne ve* nič gotovega, pač pa so splošno govori, da pojde poljedelski minister grof Falkenhavn te dni v Išl, kjer se sedaj cesar mudi. V levičarskih krogih bo govori, da se je mimsterski svet bavil z razmerami na Moravi, a v poučenih krogih se temu odločno oporeka. Yl<i<la in tiskovni zakon. Iz vladnih krogov se čuje, da Be je miriister-stvo odločno izreklo zopeT predloge, katere je izdelal subkomite* odseka za premembo tiskovnega zakona. Mi kaj drugega niti pričakovali nismo, saj je vlada imela že večkrat priliko baviti se s to rečjo m vBelej se je izrekla proti vsaki reformi. Tiskovui odsek se je sicer izrekel zato, da je vso reč rešiti v državnem zboru tudi zoper voljo vlade, a upanja jo malo, da bi se to poBrečilo, kajti grof Taaffe umel je doslej vedno rešiti vsako stvar tako, kakor je on botel, iu tudi to pot bo našel može, ki bodo zanj kopali kostanje iz žrjavice.
V napije dr/jtfe.
Kriza v Srbiji. Od 1'asiča sklicani centralni odbor radikalne stranke odklonil je vsak kompromis z regentom Ristićem in ukrenil, da je takoj sklicati skupščino iu voliti Pas tretjim regentom, ministersko predsedstvo pa izroči ti Velimiroviću. Ugledni radikalec izrekel se je, du vladi ni treba podati ostavke, ker je narod na njeni strani, pač pa naj odstopi re-gentstvo, ker deluje proti interesom dežele in naroda ter izvršuje samo ukaze Milana. Pasić stavil je predlog, naj regeutstvo nasvetuje skupščini tri može, i smej katerih bi bilo izbrati regenta. — Vsled odločnega postopanja radikalne stranke, sporazumel so je Itist'ć 8 PnsiĆHtn iu privolil, da se skliče skupščina ua dan 25. avgusta
H u sija in Turčija.
Vzprejem Stanibulova v Carigradu in prizadevanje izvestnih krogov, predstaviti to kot politično velevažuo pridobitev, napotilo je zastopnika ruskega velepoHlauika, da je pri porti naravnost zahteval pojasnila. Kakor se poroča, ugodila je porta brez obotavljanja tej tirjatvi in izjavila, da je bil prihod in vzprejem Stambulova zgol formelna stvar in da ni imel nikakeršnega političnega uspeha. — S tem so pač zadostno ovržene trditve, da je Stambulov, — prišedši v Carigrad — uu čil ves ruski upliv na porto in sultana samega pridobil za svoje in Koburžanove namere.
Razmere v Senielji.
Nemški cesar izrekel se je zoper vojaške predloge, zasnovane od Caprivija, katerih najvažnejša se tiče dveletnega službovanja. To nasprotstvo je toliko, da se krizi skoro ne bode ogniti. Capriviju nasprotovali bo iz začetka sosebno vojaški krogi. Le z velikim naporom pridobil jih je na svojo stran, a sedaj ostavil ga je cesar na cedilu in ves trud fe bil zaman. Vprašanje je sedaj v toliko rešeno, da velike vojaške predloge še ne bodo prišle na vrsto v prihodnjem zasedanji drž. zbora nemškega, ni pa še dognano, bude li Capriviju še dalje ostati v minister.s: vu, zlasti ker je večina državnega zbora uueta za dveletno službovanje.
JV&tio angleifčo ministerstvo.
Znameniti ruski list „Novoje Vremja" sodi o novem angleškem miuisterstvu tako-le: „Gotovo je, da bo novo ministerstvo glede notranje politike hodilo po drugih potih, kakor kabinet Salisburvjev, zlasti gleda avtonomije Irske ni dvojbe, da bo bode Gladstoue trudil rešiti to vprašanie v zinislu Irske. Porok za to sta že John Mor!ey in lord Hougthon, načelnika irski upravi. Tudi drugi odličnejši Člani minister8tva so odločni privrženci home rule . . . Drugače je z miuisteratvom vnanjih rečij. Lord Koseberv je po svojih principih glede vnunje politike tory-stranki bližje nego Gladatoneu.   Ta volil
malokdo ; govoril je prav dobro nemški jezik, pisal v tem in slovenskem jeziku povse dobro. Občevati je bilo ž njim kaj prijetno, ker je bil dober humorist, ki ni nikogar razžalil s svojimi finimi šalami. Jamšek je sodeloval pri vseh šolskih listih, tudi v „Slov. Narod" je pogostoma pisal. Njegovo naroduo delovanje in narodno prepričanje jo utegnilo vzrok biti, da je bil Bamo v prvi dobi šolski nadzornik, potem pa ne več imeuovan. Samostalnih del Blovenskih je objavil dvoje, namreč „Šolske Drobtinice" (pri Milicu 1. 1887), v katerih je ranjkega Slomšeka lepo in v slovenskem jeziku najobširneje opisal. Druga knjiga njegova je primerna roditeljem in se glaBi: „N a p a k e pri vzgoji otrok". (Pri upravuištvu .Popotnika" v Mariboru.)
Jamšek je bil tudi dober gospodar in imel uzuren viuograd ; zapuBtil je dva marljiva sinka in tužno vdovo. Na grobu so mu tovariši milo peli, a govoril mu je bivši učenec, oadučitelj Mešiček. Govoril je tako izvrstno, tako korenito, tako resnično, da ne je vse, vse jokalo, ko smo morali vzeti slovo od tako ljubeznivega dobrega tovariša, od tako uzornoga rodoljuba slovenskega, tako blage duše. J, L.
je Rosebervja le zato, da bi svoje ministerstvo varoval napadov konservativne stranke. Odločne pre-membe v vnanji politiki torej od Rosebervja ni pričakovati; Anglija se ne bode obrnila od trojne zveze, a glede Egipta se ne bode približala stališču Francije. Će je Salishurv Koburžanu obljubil kaj posebnega, tako tega Rosebery ne bode izvršil, ker je preveč previden in ve, da ima Rusija glede Bolgarske jasen program in da bi nje potrpežljivost v i/vestnih okoliščinah lahko ponehala.
Dopisi.
Iz KiMlovljice,   18. avgusta.   [Izv. dop.] (Veselica. — Razmere.)   Jedva je minilo dve leti, kar je prvič zapel mladi, novoustanovljeni nas „Triglav". Sijajni uspeh zadnje veselice dne 14. t. m. v proslavo rojstnega dne Nj. Veličanstva pa je mogel vsakogar prepričati, da stoji društvo na trdnih nogah in da ima pred seboj še lepo prihodnjost, ker so izpolnjeni vsi pogoji zdravemu napredovanju. Dasi je oficijelni del vsporeda pričel šele ob G. uri zvečer, bil je vender ves dau nekako posebno slavno« sten in gostje so prihajali z vlaki in vozovi. Ko je zvečer zaigrala godba „Naprej", jelo je iz vseh ulic in iz vseh hiš vrveti preprosto ljudstvo in gospoda, tako da se je v kratkem razvila pred gradom prava pravcata promenada. — Koncert se je začel s slavnostnim  govorom,   katerega   je   govoril društveni predsednik g. dr. Vilfan.   Kratko, a jedrnato izrazil je naša čustva do presvetlega cesarja, govoreč vsem iz srca, kar je bilo spoznati zlasti pri pevanji cesarske pesmi.   Izuiej naslednjih toček ugajal je Bosebno Foersterjev krasni zbor „Pjevajmo", ki je vzbudil dolgotrajno pohvalo. Prav s to skladbo pokazal je vrli naš zbor, da se mu  tudi težavnih skladeb ni plašiti. — B ser vsporeda bila je deklamacija „Jeftejeve prisege", katero je prednašala gospodična Kr. Schullerjeva in ž njo naredila na občinstvo velik utis. — V točki „Zgubljeni cvet" pokazal je  moški  zbor lepo  preciznost  iu  je ta komad mnogo pripomogel k splošnemu efektu. Nekako nestrpno pričakovali smo „Zbirko sloveuskih narodnih pesmij".   Mešani zbor sestavil se je šele letos, ali reči moramo, da je že pri prvem nastopu rešil častno svojo nalogo in si pridobil obilo pri-pozoanja in simpatij.  Splošno se pripozuava, da je društvo storilo s tem lep korak k svojemu smotru, a že itak ljubeznive domačinke prikupile so se nam s tem še bolj. — „Lihko noč" — solo g. Pia-necki — morala se je kakor tudi prejšnja in prihodnja točka ponavljati.   Da je žeuski čveterospev zelo ugajal, pač ni treba posebe omenjati. — Mej posamnimi točkami svirala je izvrstna Blejska zdra-viška godba.   K gmotnemu uspehu pa so največ pripomogle   mične   krasotice,   ki  so velespretno in požrtvovalno za malo časa razprodale stotine sreček. No, vsem in vsakemu se je ves obilui trud poplačal pri zadnji točki vzporeda, pri plesu, ki je bil dostojen zaključek prelepemu večeru, kakeršnih želimo  Radovljici  še  mnogo.   Da   nimamo tega društva, Bog ve kako dolgo bi v narodnem oziru še dremali. Zato pa iskreno želimo, naj dela društvo resno in vztrajno, naj se ne da oplašiti, da bode že konec smešnemu nemčevanju. Zatorej živi, rasi, cveti, vrli naš „Triglav" !
Veselico počastila sta s svojo navzočuostjo gosp. vladni svetnik Dralka, bivši naš okrajni glavar, in gosp. ces. svetnik M urni k. Sedanji gosp. c. kr. okrajni glavar ni bil navzočen. Pogrešal ga ni nihče. Karakteristično pa je, da se je v ta dan prav demonstrativno odpeljal na Bled. Ne vemo, kaj ni bilo všeč goBp. glavarju, da je pozabil na potrebno objektivnost. Društvo pokazalo je takt in lojalnost s tem, da je godba svirala pred stanovanjem gosp. glavp.rja, kar je bilo nalašč v vspored postavljeno. A gosp. glavarju se ni vredno videlo, da bi bil zuak lojalnosti na znanje vzel, ampak na oknu bo je prikazala njegova — kuharica. Prepričam smo, da bi prednika gosp. glavarja nebila nikdar tako postopala.
Iz Hude«*, IG. avgusta. [Izv. dop.] (Dvajsetletnica gasilnega društva.) Dne 14. t. m. praznovalo je prostovoljno gasilno društvo Radeško redko slavnoBt, dvajsetletnico svojega obstanka. V predvečer svirala je domača godba in naznanjala, da bode drugi dan — dan radosti in veselja, kajti na Slovenskem je le malo gasilnih društev tolike starosti kakor Radeško. Praznovanje bilo je bolj skromno, bolj domaČe, kajti izmej sosednih gasilnih društev, katerih je 5, zastopano je bilo samo društvo v Hrastniku, odkoder je prišla deputacija 9 mož, na čelu ji ppveljnik g. Ferdinand RoS. Iz to-
p i če v se je streljalo in godba je svirala, ko smo korakali k slovesni sv. maši v župni cerkvi. Ob 1. uri popoludue bil je vkupni obed, katerega so se udeležili razen udov gasilnega društva tudi gostje a od vReh občanov in inteligentnejših prebivalcev Radeških samo trije gospodje. Izmej napitnic omenjena bodi le ona gosp. Roša in ona g. Sorčona, nadučitelia v Hrastniku. Druge napitnice bile so namenjene večinoma našim podpornim udom, ki so celih 20 let vstrajnb i u požrtvovalno podpirali društvene svrhe in pa g. Kovačiču, najstarejšemu članu, ki je že 20 let vztrajen druŠtvehVk. Ob 4. uri bilo je kegljanje na dobitke potem "pa proBta zabava, ki se je prav dobro obnesla. — Končuje* ta dopis izrečena bodi tem potem hvala vsem gosiiodom in damam za podporo, gospodom ognjegascem iz Hrastnika pa za obisk, ki nas je tembolj veselil, ker smo na Radečah gasilci le bolj preprosti ljudje, dočim je v Hrastniku pri društvu mnogo inteligentnih gospodov, ki se pa vzlic temu niso .sramovali sedeti z nami za jedno mizo. Domači gospodi pa kličemo : Ozrite se v Hrustniške gasilce iu posnemajte jih!
(Op. ured.: Drage voljo smo priobčili ta dopis čeprav nas je napis na zavitku iu pismu „Freiwil-llge Feuenvehr — Ritschach" kaj neugodno zbodel. 1 /. tega tudi sklepamo, da ima slov. gasilno društvo nemško poveljstvo, prav brez potrebe v — Radečah.)
Družbe sv. Cirila in Metoda redna VII. velika skupščina
dne 28. julija l«l)2 v Postopni.
iJDalje.)
Istotako jo vsled poročil naše podružnice na Greti pri Trstu vodstvo sklenilo, da se odpre z novim šolskim letom zabavišče na Greti, ker tolikemu številu slovenskih otrok v teh predmestnih krajih Tržaški vrtec v Rojanu več ne zadostuje. Vodstveni tajnik je zadnjič slišal iz naj-verodostojnejših ust, da je „Lega uazionale" v svoje zabavišče na Greti že zvabila do sto slovenskih otrok, in to prav naravno, ker laških ondi itak ni. (Cujte !) Slavna skupščina! V očigled temu samo akademiško javkauje, da se zatira naš živelj, ne pomaga nič, ne reši ni jednegu otroka — tu je treba odpreti roko in srce, žrtvovati, delati ter zaklicati nasprotniku: Pusti našo deco pri miru, ne zapeljuj jo s sladčicam, v katerih se skriva narodna smrt! Pusti otroka svoji slovenski materi; da-si je borna, vender ga ona presrčuo ljubi iu ga bo za svoje razmere že pošteno vzgojila. (Burno odobravanje.)
Zato je vodstvo v 58. seji že imenovalo otroško v rt ii ar ie o na Greti goBpico Margareto Podkrajšek. — Istotako v področju Mariborske podružnice odpremo čem prej mogoče prepotrebni otroški vrtec".
Kakor dokazujejo družbina pravla, tako zahteva vodstvo od vseh svojih in od podpirauih zavodov, da se naša mladina vzgaja res v katoliške m, avstrijskem in slo venskem duhu. In ob obalih jadranskega morja — menimo — treba je to še posebno povdarjuti. Naše učiteljsko osobje se zaveda te svoje dolžnosti, ki jo je dolžno Bogu, svojemu narodu in svojemu cesarju, in zato prireja cerkvene pobožuosti in narodne s lav nos t. i, da se mlada srca vne-majo za čednost i vednost, za Boga i domovino. (Tako je prav !) Ne moremo slavni skupščini tu opisovati: božičnic, slovesnosti sv. Alojzija, družbinih blagovestuikov sv. Cirila in Metoda, prvega sv. obhajila, imendne Njiju Veličanstev presvetlega cesarja in cesarice . . ., ker bi bilo preobširno. Pri teh šolskih veselicah bo se običajno odlikovale naše ženske podružnice v Trstu in Gorici, ki so otroke razveselile z obleko, jestvili, knjižicami, podobicami . . . Beležeč z iskreno zahvalo take čine krščanskega usmiljenja goji vodstvo trdno nado, da bodo take vzglede posnemale uprav ženske podružnice, in to je imelo pred očmi, ko se je zglasilo pri ča8titem ženstvu po slovenskem ozemlju. Blage dume! stopite tudi ve mej zapuščene otročiče, razvedrite tu i tam velo lice . . . pridobile bote s tem cerkvi, narodu i državi z deco vred tudi njih Btariše — in dobri Bog Vas bode blagoslovil v Vaših rodbinah. (Dobro!)
Mislite si, čč. skupščinarji, zdaj pred soboj vbo to vrsto zgoraj naštetih — skoro 300 slovenskih otrok in pokličite sem Slovenca od koderkoli z našega ozemlja ter vprašajte: Ali bo naj ta deca prepusti v vzgojo našim BosedomV Od-
ovoril vara bo Viik: O ae ! O it anejo naj v naročju svoje slovensk matere! (Da!) Gospoda, tu »e ue gre za nikako Sne politične agitacije, za □ikakošno zdražbo mej sosedi, ki bivajo na naSi zemlji, nego mi jim le kličemo: Spolnjujte sedmo zapoved božjo glede naših otrok, kakor jo spolnjujemo mi glede vaših! (Viharno odobravanje po vsi sobani )
B. Družbini zavodi brez učil in raznih učnih sredstev za nazorni pouk, brez primernega berila za mladino in za nalaljno izobraževanje učiteljstva bi ne mogli vspevati. Zato je vodstvo vstreglo tudi v tem obziru utemeljenim prošnjam, ki ho prihajale iz raznih krajev nafte domovine. Glede učnih sredstev je nafto družbo posebno postrežljivo podpirala BNarodna Sila", v prvi vrsti njen požrtvovalni predsednik, deželni poslanec Feliks Stegnar, ki je sprejel dokaj našega bremena na svoje rame, za kar mu bodi iskrena vodstvena zahvala. (Živio!)
Raznih knjig: m o 1 i t v en i k o v, šolskih, poučnih, zabavnih . . . je vodstvo razposlalo na vse strani po domovini bizu do 2000. Te pa bo bile deloma darovane, ki so letos zelo obiluo dohajale, deloma nakupljene, ker BO prosili takih, ki jih nismo imeli v zalogi, deloma pa lastne družbine.
Tako je vodstvo razposlalo nad 100 podružnicam z 87G7 izvodi „ Vestni ka V.u v poljubno razdelitev mej družbenike In prijatelje slovenskega šolstva še v blagohotno razpečavsnje „Knjižnice družbe nvetega Cirila in Metoda" VI. zvezek : Vodnikove pesmi v 4000 iztisih.
Uprav pred današnjo VII. skupščino pa je izšel tudi VII. zvezek z naslovom: „Junaki" — spisal gimn. profesor Fran Hubad za knjižnico, kateri priporočamo v dobrotno razprodajo.
Vodstvo meni, da mu dobrih spisov ne kaže vračevati pisateljem, ker slovstveno delovanje ima traju o vrednost in družbi o d kaže častno mesto v literarni zgodovini. In da pedagjtgiško i mladinsko slovstvo še ne zadostuje, ve sleharni rodoljub.
Uprav radi tega, da se širi zanimanje za te stroke slovstvo, da se vspodbudijo mladi pisateiji, nakupilo je vodstvo večje število .Pomladnih glasov", prelepega dela Ljubljanskih bogoslovcev, „Zabavne knjižnice za mladino", Kržičevih spisov i. dr. ter s tem vstreglo čitaujaželjni mladini, kakor dotičnim pisateljem založnikom. (Dalje prlb.)
Domače stvari.
— (Dohod čeških gostov v Ljubljano.) Kakor ae nam brzojavlja iz Trsta, odpeljejo se člani češkega učiteljskega društva „Ko-menskv" šele v sredo z brzo v lakom do Postoji ne in potem s poštnim vlakom do Ljubljane. Došli bodo torej semkaj v sredo popoludne ob polu 3. uri. Vspored spremenil se je zaradi izleta v Benetke. — Odbor za vsprejem čeških go.itov prosi vse one čč. gg. rodoljube, ki so mu dali na razpolago stanovanja, da to blagohotno vzeuio na znanje ter jih prosi, da blagovolijo prepustiti stanovanja za dneva 24  iu 2 5. t. m.
— (Biskup S t r o s s m a y e r in češki učitelji.) Iz Zagreba odposlali so češki gostje brzojavni pozdrav mecenu jugoslovanskemu v Dja-kovu, ki jim je odgovoril s nastopno brzojavko: „Češkim izletnikom prisrčua hvala na prijaznem pozdravu. Bog blagoslovi vrlo češke učitelje in ves junaški, neumorni narod češki. Naj pride skoro doba, ko bodo Hrvatje deležni s Cehi vsacega veselja in vsake tuge, da postanemo jediui s srcem in z dušo."
— (Osobne vesti.) Višji poveljnik domobrancev Nj. ces. VisokoHt g. uadvojvoda Rajuer peljal se je včeraj z brzovlakom skozi Ljubljano v Senožeče, da ogleda tam zbrane domobrauce. Ostal bode v Senožečah do 24. t. m. Pod povelj-ništvom domobranskega brigadirja GM. Parmana so druženi v Senožečah domobranski polki št 3., 4. iu 5. v kombinirano brigado.
— (Častnim občanom) volila je občina Mozirska kanonika in stolnega dekana Mariborskega g. Ignacija Orožna.
— (Tekmovalna telovadba.) „Sokol Ljubljanski" priredi o priliki društvenega izleta v Jesenice na Gorenjsko dne 11. septembra t. I. tek* movalno telovadbo, za katero je določil odbor šest daril in sicer zlato svetinjo, veliko srebrno svetinjo,
malo srebrno svetinjo, veliko bronasto svetinjo, malo bronastim avetino in še posebe za tekmovalno borbo častno darilo „Ljubljanskega Sokola". Tekmovalo se bode v prvi vrsti na drogu in bradlji, vrh t» ga pa tudi v hnanji kamenja, vzdigovanji ročka in v skakanji na daljavo. —Tistemu, kdor doseže največ jeiiuic pri vseh predpisanih vajah — prisodi se prvo darilo.   Slednjič tekmovalo se bode tudi v »borbi*.
— Ker je pristop k tekmovalni borbi vsakomur dovoljen in odločuje tu le moč iu spretnost, pričakovati je, da se bodejo tekmovanja udeležili tudi neizvršujoči člani „Sokola". — V borbi poučuje vsak torek, četrtek in pet"k od 8.—10. uro zvečer v telovadnici društveni  učitelj  g. Matija Benčan.
— Vsak tekmovalec, naj si tekmuje v redni telovadbi ali pa samo pri borbi, j a v i ti so mora pri društvenem učitelju najkasneje do dne G. septembra, ker bi so pozneje ue mogel več pripustiti. — Pričakovati je, da bode ta „Sokolov" izlet, za katerega se delajo veliku priprave, privabil mnogo rodoljubov iz celo Gorenjske iu da se bode nuvzlic znanemu „Slovencevemu" hujskanju isto tako sijajno obuesel, kakor vsi njegovi predniki.
— (Tretja društvena cestna dirka) kluba slov. biciklistov  „Ljubljana14   izvršila  se je včeraj popoludne prav lepo.   Točno ob drugi uri odpeljalo se je uad 30 kolesarjev, mej njimi nekateri došli gostje iz Zagreba, Celja,  Kamnika, Vira itd  iz društvene dvorane«   Na d rk al ne ni prostoru pred Koslerjem bilo je ob 3. uri, nav/.lic Bilni vročini, zbrano že mnogo odličnega občinstva, ki je z živahnim zanimanjem pričakovalo začetka dirko. Po 3. uri odpeljalo se je prvih 5 dirkačev (Bohinec, Ravnikar, S'.;un>g, Stiasnv, Su|>an) na daljavo 5 kilometrov.   Prvi prišel je nazaj do cilja pri Koslerji g. Bohinec Zinagoslav v 13 min. 20 sek , drugi g. Stiasnv Ljudevit v  13 miu. 47 sek. iu tretji g. Ravnikar Vladimir v 14 min.  G sek. Zatem se je dirkalo na 2 kilometra daljave (Beučan, Jakopič, Majdič, Pehani, Rus, Stermeckv, Supan). Prvi došel je do cilja nazaj  g. Majdič Fran v 4 min. 28 sek., drugi g. Supan Ivan v 4 min. 37 sek., tretji g. Jakopič Josip v 4 min. 39 sek. Tretje in zadnjo dirkanje bilo je na 10 kilometrov daljave za prvaštvo (Bohinec,   Fiirsager,   Koželj, Majdič, Ravnikar,  Seuuig, Stiasnv), ter je vzbujalo največje zanimanje. Odpeljali so se ob 4. uri 15 min. Prvi prišel je nazaj do cilja g. Fiirsager Lavo-slav v 23 min. 55 sek., drugi g. Majdič Fran v 25 miu. 49 sek.  in  tretji  g. Koželj   E nest v 27 mm. 10 sek.   Zmagovalce  pozdravljalo  je občinstvo vselej z živahnimi Zivio-klici. Dirko počastil je s svojo navzočnostjo g. mestni župan Grasselli in mnogo odličnih rodoljubuih dam in gospodov. Po končani dirki napolnil se je ves obsežni Koslerjev vrt popolnoma iu  se je  pričela razdelitev daril. Častnega predsednika g. dra. Tavčarja, ki je bil zadržan, zastopal je g. drd. Josip Kušar. Društveni predsednik g. Jakopič z odborom pričel je z raz delitvijo daril, katere je izročala, oziroma pripenjala zmagovalcem gospodična KuŠarjeva. Prvo darilo kot prvr. k pri dirki na   10 kilometrov, veliko srebrno svetinjo in častno darilo Ljubljanskih narodnih gospej iu gosjiodičin, srebrno tabačuico za cigarete in jednako škatlj ico za  vžigalice, oboje v krasnem etui, dobil  je p.  Fiirsager Lavosluv, malo srebrno svetinjo g. M a j d i č Fr., bronasto svetinjo pa g. Koželj Kruest.   Za  dirko na 5 kilometrov dobil je prvo darilo, veliko srebrno svetinjo i u častno darilo kluba, srebrn pisalnik b figuro kolesarja, g. Bohinec ZinagOBlav, malo srebrno svetinjo g. Stiasnv Ljudevit,  bronasto  svetinjo pa g. Ravnikar Vladimir.  Za dirko na 2 kilometra dobil je prvo darilo, veliko srebrno svetinjo iu nežno pipico, g.  Majdič Fran,  malo  srebrno svetinjo g. Supan Ivan, brouusto svetinjo pa g. Jakopič Josip. Došlo je še neko darilo, krasno izdelana in vezana papeterija, gotovo iz nežnih rok, katero se je  po   smislu   pisma   neznane   darovalke izročilo ilruštveuemu   predsedniku   g. Jakopiču. Potem pričel so je koncert vojaške godbe in je kmalu zavladala obča navdušenost, ko bo se pričele zdravice.   G. drd. KuŠar pozdravil je klub v imenu nenavzočega čaBtuega predsednika dr. Tavčarja a prav lepimi besedami, g. Vesel nazdravil je občinstvu in g. dru. Tavčarju, g. predsednik Jakopič hrvatskim iu slovenskim gostom, g. Kristan  iz Zagreba  slovanski domovini  in g. .los. No 11 i zmagovalcem pri društveni dirki.  Vse zdravice bile so vzprejete z živahnim odobravanjem iu Živio-klici.   Mej zabavo plesalo se je tudi v ste-
klenem salonu. Tri včerajšnji veselici smo zopet videli, kako neprijetno razdeluje koliba v sredi vrta občiustvo v dva ločena tabora. Z veseljem pozdravljamo torej vest, da se bode v kratkem podrla in rnzširil vrt tako, da bode to najlepši prostor za vrtne veselice, kar jih budemo imeli v Ljubljani. Potem se bodo dale prirejati zares velike ljudske veselice na obširnem jednotnem prostoru. Naj bi se to kmalu zgodilo!
— (Neznosna v r o č i n a) provzročuje mnogo bolezni j — med vojaštvom, ki je zbrano v Postoj ini in okolici. Že poprej je vladal legar (tifus) na Rakeku, sedaj pa je zbolelo že nad Hto vojakov na tej bolezni. Velika vročina iu pomanjkanje dobre pitne vodu provzroili bosta Se več bolezni j in vender nihče na to no misli, da bi se vojaško vaje ustavile, kakor se je to na Dunaj i zgodilo! — Sinoči okolu 10. ure začel je v Ljubljani in v okolici ro-siti labak dež, a žal, ponehal je kmalu, ne da bi bil osvežil prirodo. — Iz Trsta se nam poroča da je bilo v soboto ob 8. uri zjutraj v največji senci 24° R. vročine   Prav kakor v Afriki I
— (Promenadu 1 koncert.) Danes popoludne ob 6. uri svira vojaška godba domačega polka v „Zvezdl",
— (Občinske volitve.) V občini Ž u že m-perk bil jo voljen županom posestnik gosp. Fran Perko, občinskimi svetovalci pa pg. Fi*. Mi var, Fr. Vidmar, Ant. Tekavčič, Jak. Dereani, Jak. Kline, Jan. Kailunc, Fr. Walland, Jož Škufca, Ki Šlogar in Fr. Hočevar. V Žireh v Logaškem okraji bil je voljen županom posestnik g Anton Sede j , občinskimi svetovalci pa Franc Jurca, Jurij Mlinar in Franc Lengur.
— (Vol v breznu.) Dne 16. avgusta izginil je s paše majhen vol posestnika Jarueja In tiri ur j a h Bezuljaka. Iskali in poizvedovali so povsod, pa vso zaman. Dne 18. t. m. zasledi vola neki dečko, ko je v gozdu trame vozil. Vol padel je bil v brezno 2 metra globoko a se ni mogel iz njega izkobacati. Ljudje prišli so volu na pomoč in ga potegnili iz brezna še živega, a poginil je kmalu potem.
— (Toča je pobila) zadnje dni v mnogih krajih na slovenskem Koroškem, kakor poroča „Mir", ter napravila veliko škodo.
— (Čehi v Trstu) Tržaški Slovani priredili so češkim učiteljem krasen vzjirejem. Vse kar je bilo pri razmerah v Trstu mogoče, vse ae je atorilo, da ostaneta ta dva dneva češkim bratom v prijaznem spominu iu da se to prepriča, da je slovanski živelj v Trstu krepak in čil. V soboto ob 6. uri 40 in. prispeli so češki izletniki v Trst. Na kolodvoru držav, železnice pričakoval jih je odbor MSlovanske Čitalnice* in »Tržaftkega Sokola" v katerih imenu je goste presrčno pozdravil čitalnični predsednik g A. Truden. Za vsprejem zahvalil se je češki učitelj, na kar so gostje in vsprejemuiki odkorakali v mesto. Nekateri čeških bratov katerih je došlo 97, mej njimi občinski svet. Praški BfesnoVlki odpeljali so se So v soboto zvečer oh 11. uri z Uoydovim parobrodom v Benetke ostali pa s<» se sešli v restavraciji „PilsenM, kjer se je razvila živahna iu vsakemu uiieležniku nepozabna zabava. Navdušeuih govorov o iskrenih simpatijah .pričujočih govorov ni manjkalo. V nedeljo popoludne izlet v Miramar, zvečer pa krasna zabava v „Narodnomu domu" pri sv. Ivanu j>oleg Trsta. Vrli St. Ivancanje vapreieli so goste izvrstno, s tisto pristno, presrčuo navdušenostjo ki izvira iz ljubezni in pravega domoljubja. Tamburaški zbor udarjal je / znano priztiostjo lepe slovanske skladbe, pevci St. Ivauski in oddelek Slovanskega pevskega društva Tržaški pa so nas razveseljevali s krasnim petjem. Bila je to prava narodna veselica. Češki učitelji so si mogli narediti pristno sliko o našem narodnem položaji, a tudi osvedočiti Be, kako Živo je mej Tržaškimi Sloveuci in Hrvati čustvo slovaiiske uzaj innosti.
— („ T r ž a š k o po d j> o r n o in bralno društvo") preseli se dne 24. t. m. v novo dru-štveue prostore v Via Stadion št. 19., v prvem nadstropji.
— (Veselico) priredi v nedeljo 28. t. m. narodna mladina v rodoljubnem Lin d ar u v Istri, i'ri veselici sodeloval bode tudi tamburaški zbor iz Pazina. Naj bi se obilo rodoljubov iz vseli krajev vdeležilo te veselice v srd Istre, ki tako lepo napreduje v narodni zavednosti.
— (Eksplozija v P ulj i.) Ker je ulica Tartini jako neravna, ukrenil je mestni svet izrav-
miti jo, kar je z ozirom na mnoge zgradbe v njej jako potrebno. Skalovita tla bilo je razstreliti. Dne 17. t. m. popoludne hoteli so delavci nabiti rov, a razstrelivo jim je eksplodiralo in nekatere delavce močno ranilo. Jeden ranjencev umrl je še tisto noč, neki drugi pa ostane slep, tudi ce Be zdravnikom posreči, rešiti mu življenje.
— (Dvoboj na Reki.) Te dni borila Bta se na Bablje generalni prokurator trgovinske delniške družbe Kadama Kunradi in tehnik Viljem Šubert, sin ravnatelja Reške tovarne za riž. Ranjen je bil provocirani tehnik Šubert na desni roki. Govori se, da je bila uzrok dvoboju neka dama.
Telegrami   Slovenskemu Narodu":
Mozirje 22. avgusta. Nadučitelj Franc Žolgar na Rečici danes umrl. Pogreb v sredo dopolne.
Pulj 22. avgusta. Ladije „Cesarjevič Rudolf", „Osaričinja Štefanija" in „ Cesar Franc Jožef" odplule v Genovo.
Lvov 22. avgusta. Cesar ukazal ustaviti vojaške vaje 10. in 11. voja, vršeče sena Gališkem. Vspored za cesarjevo potovanje v Lvov ostane neizpremenjen.
Beligrad 22. avgusta. Kriza postala akutna. Pasič podal ostavko, regentstvo pozvalo vodjo liberalne stranke Avakumoviča, da sestavi novo ministerstvo. V novem kabinetu prevzel bode Avakumovič predsedstvo in unanje reči, Bogičević portfelj vojnega ministra. Pričakovati je srditega odpora radikalne stranke.
Peterburg 22. avgusta. Car odpotuje dne 6. septembra v Spalo na lov, Giers pa preko Berolina v Italijo, da si popravi slabo zdravje.
Novi York 22. avgusta. V mestecu Callao pogorelo 32 hiš. Škode je 400.000 dolarjev.
Ra/iiic vesti.
* (Zdravniki za BosnoinHrcegovino.) Deželna uprava okupiranih dežel namerava vzeti v službo več zdravnikov, ako bi se pokazala kolera v Bosni iu Hercegovini. Zdravniki bi službovali, dokler bi trajala bolezen iu dobivali po 20 gld. na dan. Tudi bi se jim povrnili stroški za potovanje tja in nazaj. Zdravniki se že zdaj lahko zglašajo v bosen-Bkem oddelku skupnega ministerstva, Dunaj I. Scbel-linggasse 5.
* (Zadnji Montmorencv ) Sloveči rod Montmorencv, ki je nekoč igral na Francoskem tako važno ulogo, iz katerega je bil proizšel največji vojskovodja 16. veka, je izumrl. Te dni umrl je v Uradci grot Matija Montmorencv Marisko, bivši avstrijski podpolkovnik, v 82. letu dobe avoje.
* (Volilska agitacija na Angleškum) je dosti straBtneiŠa, nego v drugih ustavnih deželah, izvzemši morda Francijo. Konservativni kandidatje potrosili so pii zadnjih volitvah samo za pijačo 1,000.000 gld. V mnogih krajih dobivali so vohlci čašo piva za 1 pence, dočim valja navadno 4 pen-ceov. D ferencijo bo plačali Heveda konservativni kandidatje. Konservativni volilci očitajo katoliškim duhovnikom irskim, da bo volilce pretepali in da so bili zaradi tega trije duhovniki sodno kaznovani. Posebno verjetno to pač ni.
* (Edison v smrtni nevarnosti.) Iz Novega Jorka se brzozavija, du bo je zrušila dne 14. t. m. Edisonova električna tovarna za koncentriranje rud v Ogdenu v New-JerBeyu. Štirje, delavci bili so ubiti, 12 pa poškodovanih. EdilOttOVO življenje je bilo tudi v nevarnosti.
Zahirala.
Podpisanemu odboru je prijetna dolžnost, izrekati tem potom bvojo najprisrčnejšo zahvalo slav. pevskemu dru-tvu „Lira" v Kamniku za pok onjeni lepi trak na društveno zastavo, kakor tudi vrlin; narodnim damam za krasni vzprejem ob priliki naše udeležbe pri desetletnici pevskega društva „Lira".
S krepkim pevskim pozdravom
ODBOR nI o v. pevskega društva Slavec".
V Ljubljani, dne 22. avgusta 1892.
IjOterlJne mrećke 20. avgusta.
V Trstu:      83,    89,     70,     72, 63.
V Linci:      68,     28,       6,     73, 19
Tržne cene v Ejiiltljanl
dne 20. avgusta t. 1.
		tri. kr			kr
Pšenica, lik ti.		.   6 42	Špeh povojen, kgr. .	—	Ivi
Rež,	n	.   5 20	Surovo maslo,    „ J	—	74
Ječmen,	m	.   4 2K	Jajce, jedno :   .   , .	—	81
O '08,	»	.   2 68	Mleko, liter ....	—	10
Ajda,	n         • '	.   5 80	Ho veje        meso, kgr.	—	
Pro>»o,	n        • •	.   4 40	Telečje          „ ,	—	56
aoruza, Krompir,	•	.   4 60	Svinjsko        „ „	—	M
		.   2 80	Koštruuovo    , a	—	86
LeĆH,		. 10 —	Pis.-tnec......	—	86
Grah,	■	. 10 -	Golob......	—	17
Fižol,	•	.   8 -	Seno,   100 kilo .   . .	1	69
Maslo,	kgr.	. — 90	Slama,.....	1	60
Mast,	■	. — 66	Drva    trda, 4 Quietr.	7	_
Speli trišen ,		. — 56	„    mehka, 4 „	4	80
Meteorologično poročilo.
J	Čas opazovanja	Stanje barometru v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nooo	Moki -11111 v lil 111.
bi) >	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	736 1 mm. 786*8 mm. 736 2 mm.	16 3° C 310° C 244» C	si. szh. si. jzh. si. zah.	jasno jasno jasno	000 mm.
hi > Ti	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	737'5 mm. 736-5 mm. 735'0 mm.	180" C 316° C 22-7° C	si. vzh. si. vzh. si. zah.	jasno jasno jasno	O'OO um.
Srednja temperatura 88*6' in "-'I l , ta 50" in 5*9 nnd norm««lom
XDm.3ni.a33lrsi borza
dne" 22  avgusta t. I.
včeraj
V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI
je izšla knjiga:
— danes
	gld.	96-40 —	gld.	9640
	n	96 10 —		96 15
/.lat;v renta.....	v	11405 —		114 05
5u/0 marčna renta	■ n	10040 —	_	100 45
Akcije narodne banke .		100iv— —		999-—
Kreditne akcije   . .	n	:il5-— —	j.	316-25
	n	119*66 —		119-60
Srebro ......	■	—•— _		_•_
	tt	949 —		949
	t	568 —	■	6-H8
Nemške marke    .   . .	f	68'68»/i —	It	58-55
4"/„ državne srečke iz 1	1864 .	250 gld.	140 e\d. — kr	
Državne svečke iz 1. 1H64		100 ,	184	—
Ogerska zlata renta 4"/.	• •	♦    •    • •	111	
Ogerska papirna renta 5"			100	„   35 ,
Dunava reg. srečke 5°/0	,   , .	100 gld.	1*3	It »
Zeralj. ohč. avstr. 4*/.*/, zlati zast. listi  . .			117	n    50 „
Kreditne srečke		100 gld.	192	>   75 .
Kudolfove srečke .		•o „	>j4	,   2o ,
akcije anglo-avst.r. banke		120 „	168	
Tramway-društ. velj. 170	gld. a.	v.....	237	" 50;
Zahvala.
Vsem udeležencem pri pogrebu mojo drage matere, posebno pa gospodom uradnikom in obrtnomu društvu, i/.mkam .srčno zahvalo.
Postoj ina, 21. avgusta 1802.
(953) France Innocente
posestnik.
Homa-n..   Češki  spisal Viienlav Bene*-Tfebi«»ky.
Preložil Ivan Gornik. Mala 8°, 523 struni j. Cena 70 kr., po poŠti SO kr.
i!
I
i
Viktor Eolaffio
vinski trgovec
naznanja slav. občinstvu in p. n. goBpodom gostilničarjem, da ima sedaj svoje
1 vinske kleti I
v lastnem poslopji (955.2)
I poleg Ljubljanskega drž. (Rudol-I fovega) kolodvora v Spodnji Šiški.
P
4 P 4 P i
Tinktura za želodec
katero prireja (59—6)
lekarnar 44nl»rl|el i'Uvoli
lekarna „Pri angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta.
Ta tinktura za želodec jo sredstvo, ki lahno, venderzdutno krepča opravila prebavnih organov in po-iBpešuje odprt život. Dr. H ager, doktor filozofije in medicine itd. itd. v Frankobrodu n. O. in prof. K napi t sc h, zapriseženi sodni kemik v Ljubljani, sta to tinkturo za želodec kemično analizovalu iu soglasno našla, da ni drastično sredstvo. Izdelovatelj razpošilja to tinkturo v zabojčkih po 12 steklenic in več. Zabojček z 12 steklenicami stane gld. 1 36; s 24 gld. 2 60-, s 36 gld. 384; s 44 gld. 426; 66 steklenic tehta 5 kg s poštno težo in velja gld. 5-26; 110 steklenic gld. 1030. Poštnino plaća vedno naročnik. 1 steklenica Htaue lO kr.
Štajerska
deželna zdravilnica
Rogatec-Slatina.
■In/m' /.<■]<■ mu,' |ms!;ij;i: Poličane Nczoua o«l I. matu «lo JiO. *epi.
Zflravitev s pitno, topliško in studeno vodo, s sirotko itd.
BrOiUTC iu prospekte razpošilja ravnateljstvo brezplačno. a (478—6)
-*s Tempeljska in Styrija slatina,
Vedno todlnja polnitov v zelo močne steklenice, hIu% iioziiii it o t;bivberjevosolno /dnivilo pmti boleinim prelmviilli orKMiiov iu i/.vrKlim
n\4-/.illlll |»ljtk.ll.
Dobiva rte pri alutinarstvii v Kngalcu in na Slatini; v Ijiihlfani pri gluvioli -založnikih i Milutt-lii UaNl iiorjii in tl..ri«-u i»t(ii4>r| i» v«l<»vi in tudi v vsfh trgovi tinti /. initieralnimi vodami, v boljših špecerijskih in ilroguerijskih prod:tjalniciib ter v lekarnah.
[il^^jpj^^^^^Mjraj^j^j^j^jMJMJll
mm       mm       mm       ww       wm       m    wm       w^       w^ mm
m
i
p.
1
i
10
X
i goldinarjev
Ti modfoai so solidno
■tane pri meni en modroc na peresih (Federiuatratze).
iz tia)bolJie tvftrina narejeni, imajo pO BO dobro vozanih, močnih peres i/, naj-boljšega bakrenega drata, ho s finim afri kuni tapecirani in močnim platmoiiin cvilhoui preoblečeni ter 10—15 let hoImiiII. poprav no zahtevajo. ■jm*W~ Pri naročilih l deželo naznani naj se vselej uaiiun uit mera postelje v notranji Iu« i. ~3PC* — Ako bo tort'j dobi za 10 |(ld. tloUer tapeciran modrOO na peresih, je par neumestno kupovati inalovrcdne nadomestke, kateri pravemu namenu, imeli ilol»r«» posteljo, ne ustrezajo.
ANTON OBREZA, tapecirar v Ljubljani, Šelenhurgove ulice 4.
Lastnikom hotelov, vil, kopeli j in eavodev popust od cene.
Žicaste zimnico za VMako posteljo navadne velikosti po J*"* fcfl<i. t><> Holdovi
■i, atrikom tapecirane in s cvilhoui preoblučene po IR (714—20)
li
i
2sS
4»
[II
i
i
I
vi
J
t       NOVO! NOVO! X
Zanimiva in zabavna i
je moja tukaj
prvi o na prodajo izložena igrača
Dva smešna <■. "ka, trdno narejena,V oblečena kot herkula, borita se, držeč se za roko, da kaj suiešnejšeKa še ni bilo videti. To so lahko In gotova izvršuje brez vsakersne priprave, tako da moro tudi unjinanjAi otrok suni oživiti igračo. Akti hočete sebi in  svojim otrokom narediti  vonelje.  pronim, počastite me s svojim
obiskom.  Ta igrača vzprejeta jo bila povsod ■ nuj večjim odobravanjem. Cena paru RO, no kr., boljše vrste iz papir-innche. 1 |M< in 1 isld. "20 kr., iz stisnjenega papirja prve vrste 1 icl«l. 50 kr. in 2 gl«l-« vvčji komadi S «1*1« l*ro«laJalo «e hud« le mnlu oinii &kW~ v Toulialle. "W
(883—16)
Ad. Rissmann,
lastnik mnogi li častnih iliplom.
: : :
Izdajatelj in odgovorni urednik: Jo lip No I H.
Lastnina in tisk „Narodno Tiskar ne".