Isba ja v«ak See rmsan lekiC nedelj in prasnikov. Issue* daily except Saturdays, Sundaya and Holidaya. m ^jjixM^fffffrrffff • f.............. PROSVETA ETO—YEAR XXX Cena UsU ja |6.00 GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE_ CHI^AtiO, ILL., ČETRTEK, 4. FKliRUARJA (PEK. 4), 19.17 . , Uredaièki ia upramilki prostori: SWT 8. LawaUale Ava. i > Off loa of Pttklicaüos: . ■ • ! 8067 South Uwadala Ave. Telephons, Rockwall 4S04 January l«. 1»U. at tka poet-ufftee Cfcicaso. llliaoU, u»4ar U« Act of Cmtm at Marek |. llTt. Subscription 96.00 Yearly STF.V.—NUMBER 24 Acceptance for mailing at special rate of poatage provided for ln section 1108. Act of Oct. 8, 1817, authorised on June 14. 191». Sodnik odredil izpraznitev tovarn avtne korporacije Flint, Mich., 3. febr,—Danes »opoldne bo padla kocka, ki bo rfločila nadaljnji potek velikega [onflikta med mogočno korpo-acijo General Motors in avtni-ni stavkarji, ki so okupirali nje-ie tovarne. Ta odločitev bo tu-i izkazala, ali bo Lewisov od->or za industrijsko organizacijo ispel v svoji kampanji, da organizira avtne delavce. Okrožni sodnik Paul Gadola e včeraj ugodil avtni korpora-iji in izdal injunkcijo, ki določa zjfon avtnih stavkarjev iz to-arn, katere so okupirali. Serif 'homas W. Wolcott je takoj šel tovarne in prečital besedilo IrastiČne injunkcije, ki govori, morajo danes ob treh popolne vsi stavkarji zapustiti to-rsrne. "Šerif ima vso oblast in silo ia razpolago, da uveljavi odred-k> sodišča," je rekel sodnik, ko šerifu poveril izvajanje in-unkcije.* "On lahko mobilizira 0,000 deputijev, če se mu zdi, a je to potrebno." Kakor hitro so bili stavkarji nformirani o odredbi sodišča, 0 telegrafirali governerju Fran-tu Murphyju, da se ne bodo pokrili injunkciji. "Mi vztrajamo v sedeči stav- 1 več ko mesec dni z namenom, a prisilimo korporacijo General /lotors na kolektivna pogaja-ija," pravijo stavkarji v telegramu. "Pravico kolektivnega •oKajanja nam daje zakon. Cilj lase borbe je vzdržitev ameri-kega življenskega standarda, zvojevanje pravice kolektivne-a pogajanja, odprava diskrimi-lacij, ustrahovanja in nasilja. Corporacija General Motors je rSila zakon in je očitno pokarala, da prezira vas kakor tudi ircdsednika Roosevelta. Injunk-:ija, ki je bila izdana v prilog (orporaciji, pomeni uslugo, ka-*re korporacija ne zasluži. Do-rolj vzrokov imamo za slutnjo, la bo korporacija rabila silo, da ias izžene iz tovarn. Mi nima-no orožja, dočim je korporac^a iborožena. v Dobro se zavedamo, la nam preti krvava kopel, kaj-i korporacija kontrolira flintsko *»licijo in sodnike v okraju Ge-unkcijo, je jasno povedal, kaj Wksee. Sodnik, ki je izdal in-nisli o vas, ko je rekel: 'Gover-»er Murphy naj gre k vragu!' klaj bomo videli, all je tudi go* ferner države Michigan pod kon-rolo korporacije. Governer, odbili'smo se, da se ne umakne-po iz tovarn. Nobenih iluzij nihamo, da ta odločitev pomeni M ve. Dobro se zavedamo, da I"» mnogo izmed nas ubitih, če f*» ^'tjk)racija rabila oboroženo H'lo, da nas izžene iz tovarn. To f< f»pogorilo našim ženam, n^šim l»trokom, prebivalcem Michigans in vae Amerike, da boste vi i'lvovomi za našo smrt, če boste rf'»volili izpraznitev tovarn z obo-r^iženo silo.** John Hrophy, podpredsednik 'MUira za industrijsko organizacijo, je izjavil, da Je imel telefonski razgovor z governerjem Murphy jem In da mu Je gover-h'-r dal zagotovilo, da državna milica ne bo pod nobenimi okol-i »stmi m< Klelo vala s onimi, kl M Mtiaali z oboroženo silo izgnati ► ■ *nrje i« tovarn korporacije p*neral Motors. I *s*Mngten. D. « febr.— "hn L, I*wie Je včeraj od pot o-al v iMrolt. kjer bo dane« e-iei»no previsi vodstvo atavke vtnih delavcev v tej krizi, ki jo «val konflikt med korporaci- Stavkarji informirali governerja Murphyja, da se ne bodo uklonili, temveč borili do zadnjega, "čeprav to pomehi našo smrt." Direktor Lewi-sovega odbora dobil zagotovilo, da državna milica ne bo nastopila proti stavkarjem. Lewis prevzel vodstvo stavke avtnih delavcev. Roosevelt odklonil komentar o kritični situaciji Spanci ujeli pet italijanskih letalcev Španija mora biti kot Italija, pravi Franco . Gibraltar, 3. febr. — Spartski lojalisti so zadnjo soboto ujeli Det italijanskih letalcev v južni Španiji. Uradno poročilo iz Va-lencije se glasi, da je to nov dokaz Mussolinijevega sodelovanja v Španski fašistični armadi. Italijani so fcili prisiljeni pristati s svojimi letali na tleh pod kontrolo vlade. General de Uano, poveljnik španske fašistične armade v južni Španiji, je moral v zadregi priznati, da Italijani služijo v Francovi armadi, ko je z radio-postaje v Sevilli grozil lojali-Htom s "strašnimi posledicami", Če se bo ujetim italijanskim letalcem zgodilo kaj žalega. De Liano je "pojasnil", da Italijani služijo v tujski legiji in niso iz redne italijanske armade. Poročilo iz Valencije se glasi, da so ujeti italijanski letalci priznal!, da so zapustili Spezijo v Italiji 20. decembra s tridesetimi drugimi letalci vrčd. Povedano jim je bilo, da gredo v Abe-sinijo, toda pamik jih je prinesel v Sevillo na Španskem. Madrid, 3. febr. — Bojevanje pred Madridom se je včeraj obnovilo in vladne čete so napredovale v sektorju pri Valdemoru južnovzhodno od Madrida. Vsi lokalni fašistični napadi so bili odbiti. Valeneija, 8. febr. — Španski ministrski predsednik Caballero je včeraj naznanil v zbornici, da je njegova vlada v načelu sprejela načrt londonskega neinter-venčnega odbora za kontrolo u-voza v Španijo, pridržala si Je pa pravico kupovanja streliva. Nobena oblast nima pravice za-braniti edini zakoniti vladi Španije dobavljanje strmiva za i»-tlačenje fašiatične vstaje, Je rekel Caballero: New York, 3. febr. — Tukajšnji New York World-Telegram je včeraj objavil brzojavni intervju z generalom Frdnciacom Francom, glavarjem španske fašistične vstaje. V tem intervju-vu Je Frsnco izjavil, da Španija pod njegovo vlado bo totalitarna kot je Italija, kl je danes "najbolje vladana in najbolje u-rejena država na svetu". General Frsnco Je absolutno prepričan o svoji zmagi in bodoči totalitarni Španiji. Newyoriki senat za odpravo otroškega dela Albany, N. Y., 3. febr.—New-yorška državna aenatna zbornica, ki Je prej trikrat zavrgla amendment za odpravo otroškega mezdnega dela. ga Je včeraj po dolgi in viharni debati ratificirala. Besedo o tem amendment u ima še apodnja zbornice. Jo ln delavci. Ob vsej stavkovni fronti se bodo vršili mnani shodi. Ti so hiV sklicsni v Klin-tu, Detroitu inlanaingu. Medtem, ko se Je Lewis odpravljal na pot, je imel predsednik Roosevelt konferenco s ča-sopienimi poročevalci. Vprašanje, kaj bo federalna vlada storila. da ae etavka pri General MotOra poravna. Je Roosevelt ignoriral in odklonil Je tudi ke-menUi v stavkovni situaciji. J» Domače vesti % Novi odborniki JSPD Chicago.—Dne 1. februarja je bila £ja direktorjev Jugoslovanskega stavbinskega in posojilnega društva in izvoljen je bil sledeči odbor: Joško Oven, predsednik; Frank Smith, pod-predaednik; Donald J. Lotrlch, tajnik in Frank Udovič, blagajnik. £has. Pogorelec, Vinko LočniškSr, Anton TroJar, Martin Nemanič in Pavel Vesel, direktorji. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Jakob Zupan, John Gradišar in Matt Kure. Nesreča v rovu Blalne, O.—Priedel u v premogovniku se je težko ponesrečil Jakpb Kaska, član društva 333 SNPJ. Stroj za kopanje premoga mu je zmečkal obe roki in eno so mu že odrezali v rami, glede druge pa tudi ni dosti upanja. Nov grob v Pennl Johnstown, Pa.—Zadnjo nedeljo je v sanitariju Mt. Alto umrl Frank Hiti, star 39 let ln doma iz Cerknice. V Ameriko je prišel po vojni in umrl je na posledicah pohabljenosti na evropskih bojiščih. Svojočasno je bil član SNPJ, toda depresija ga je iztisnila iz jednote. Zapušča sestro Mary Kos v Park Hillu, dalje zapušča Ženo in tri otroke. Nov grob v starem kraju Auburn, lil. — John Homez, tajnik društva 385 SNPJ, je prejel žalostno vest, da je v Dolenji Dobravi v Poljanski dolini nad Skofjo Loko umrla njegova mati Marija Homec dne 8. januarja t. 1. v lepi starosti 83 let. V Ameriki zapušča dva sinova in hčer, v stari domovini pa drugo hčer. • , Iz Clevelanda Cleveland. —V bolnišnici je umrla Frances Ivančič, članica društva št. 5 SNPJ.—Pri avtomobilski nesreči se je poškodovala Žena znanega slovenskega cvetličarja Franka Jelerčiča. Iz Mlnneaote V Biwabiku je- umrl Martin Sever, pionir v teh krajih Min-neaote, star 69 let in doma od nekod na Dolenjskem. V Ameriki je bil 48 let in zapušča ženo, dva brata In tri sestre. Tekmovanje Francije v oboroževanju Izdatki za armado so podvojeni Pariz, 8. febr. — Francoski zbornici je Vil včeraj predložen proračun izdatkov za armado, mornarico In vojaško letalstvo za prihodnja štiri lete. Proračun: izkazuje podvojeno vsoto prejšnjih izdatkov te vrste in znaša 19 milijerd frankov (H74 milijo-, nov dolarjev). Vojni minister Daladier je poročal zbornici, da Francija ne sme zeostajatl za oboroženo Nemčijo In mora ae* pripraviti na raztegnitev "Magi no to ve obrambne linije? ob nemški meji na mejo ob Belgiji i In Švici. Zgraditi mora nove u-trd be in nove trdne ceate. V poročilu Je tudi rečeno, da |e Francija pomnožila avoje bojna letale ze 87 odstotkov od zadnjega junija in bojni mate-rijal za <0'(. Poslanci enotne fronte ao sprejeli poročilo vojnega ministra ne ¿nanje z bučnim aplavzom In zbornica Je odglaeovale vladi zaupnico glede oborožene pri prevljenoeti s 406 proti 1S6 fcla-eovom. Vsi sodaiietl in komuni-sli ao fiaeovali fa vojni prorata* 'Umori iz usmiljenja' v Nebraski Zakonski ns^rt pred državno zbornico Lincoln, Neb« 8. febr. — Zakonski načrt legaliziranja "umorov iz sočutja"» umor bolnikov, ki trpijo na neosdravljivih boleznih, je bil včsraj predložen v državni zbornici in je takoj izzval konfliktns komentarje. Nekateri argumentirajo, da so taki umori opravičljivi, ker končajo trpljenje bolnika, dočim se drugi zgražajo, mnogi pa pravijo, da je načrt prišel 25 let prezgodaj. i Načrt Je sestavila Inesa S. Philbrick, upokojene zdravnica in bivša profesoriga ženske spolne vzgoje na'državni universi. Zdravnica je stark 71 let in ne- REDUKCIJA DELOVNIH UR IN FEDERACIJA Se vedno devet milijonov delavcev brez —i zaslužka TEHNOLOŠKI VZROKI Waahlngton, D. C.—Industrijska produkcija je dosegla stopnjo pred depresijo, kljub temu ima Amerika 0,000,000 brespo-solnih, ki ne morejo dobiti zaslužka v privatnih industrijah, je rečeno v mesečnem buletlnu Ameriške delavske federacije. To pomeni, da bo velika armada brezposelnih stalno breme jav ne oskrbe, če ne bodo reducira-poročena. Načrt Je predložil se-'ne delovne ure in zvišane plače, nator John H. Coknstock. | "Načrt je velike važnosti," je rekel senator. "Vsi vemo, da mnogi bolniki, ki imajo neozdravljive bolezni, silno trpijo. Takim bi bila lahka smrt dobrodošla. Upam, da bo zbornica itAsvatila mt^Hii tHraornont ki i o zasluži." V smislu provizij načrta bi distriktni sodniki imenovali komisijo treh Članov (dva zdravnika in enega odvetnika) in ti naj bi sprejemali aplikacije vsakega odraslega bdtoika, kl si želi smrti. Ako se Isdniki in člani komiaije zedinijo, da je apllkant res neozdravljivo bolan, tedaj bi pooblastil zdravnika, v čigar o-skrbi je bolnik, ds| opravi delo v smislu zakona. < Načrt bo naletel na težave, če __ bo sprejet. Držaja ustava M j\nju bogastva' DržavaAf iah- morala biti amendirana, drugače je legaliziranje "umorov iz sočutja" v Nebraski nemogoče. Večina članov državne zbornice ^^ w zainteresirane v rehe ni hotela izraziti svojega mnenja o nairtu. Dr. A. L. Miller, odini zdravnik-poslanec, Je dejal, da je načrt umesten, "toda prišel je prezgodaj". Črnec linian v Alabami Headland, Ala., 3. feljr.—Wes Johnson, zamorski farmarskl fant, je bil včeraj ugrabljen iz ječe v Abbevillu ln linčan v tukajšnji okolici. Linčarska drhal je štela okrog 50 moških, ki «o se vozili v 25 avtih. Johnson Je bil obtožen napada na neko be lokožno dekle. Zmaga cestnih ielezni~ čar je v v Terre Hautu Terre Haute, Ind. — Stavka cestnih železničarjev je bila končana, ko je kompanija pristala na zvišanje mezde 20 odstotkov. Stavka, kl Je paralizi-rala . cestno transportacijo, Je trajala deset dni. lOHHU (,sns«, Ja se poveča kupna sila, da bodo rlelavci lahko kupovali produkte, ki jih producirajo. Vzrok, da se zaposlenost ni (»ovečala kljub porasti produkcije, so tehnološke spremembe, večja produkcija na posamezne-ira delavca. Ameriške železnice «o na primer trar\sportirale 20 odstotkov večji tovor v pretek-len» letu kakor I. 1929, a vzllc temu je na železnicah uposlenih 31)0,000 manj delavcev kakor I, 1920. Druge industrije kažejo alično sliko. . ■___ ^ "To dejstvo Je tragično," pravi federacija v svojem buletlnu. "Žrtve ekonomskega sistema morajo životariti v revščini. Odvzeta jim je bila pril)ka poštenega zaslužka, namesto da bi prispevale svoj del pri ustvar ko uredi tako, da bodo vsi delež ni produciranega bogaatva, ne sme trpeti brezpoaelnostl, Indu bilutlcijo le toliko, kolikor morejo izčrpati iz sile uposlenih delavcev. Naloga, da se zadosti zahtevam splošnosti, da se odpravi beda v tej deželi, spada v |H>dročje federalne vlade." Ogromni izdatki Nem-čije za novo armado Vxindon, 3. febr. — Tukajšnji The Hanker Monthly poroča, da nacijska Nemčija potroši letno I>et do šest milijard dolarjev sa urmado, pomorsko mornarico in letalsko floto. letošnji proračun za armado znaša 12 milijard S00 milijonov mark, kar Je dve tretjini vaega budžeta Nemčije; ves budžet znaša 18 milijard 800 («ilijonov mark. Budžet Izkazuje Štiri milijarde mark deficita, ki ga nemška vlada nima a čim pokriti. Hitlerjevi državni proračuni so tajruist, ki ae ne objavlja. Omenjeni list trdi, da Je gornje številke prejel Iz privatnih uradnih virov v NemWI. Voda ob Caim, 111., spet narašča Rooseveltova komisija v poplavljenih krajih Cairo, III., 3. febr. — Razburjenost prebivalcev tega mesta se je povečala, ker Je reka Ohio, kl se tu steka v reko Mississippi, ponovna narasla, ko so ljudje že mislili, da Je največja ne-varnoat minila. Voda bo.še nadalje naraščala ln dosegla višek danes. Izmučeni delavci, kl utrjujejo nasipe in gradijo nove na vrhu 60 čevljev vlsojte stene, so bili opozorjeni na nevarnost. Na pomoč ao Jim prišli drugi, med temi moštvo obrežne straže od obali Atlantika, kl je sem dospelo v 55 čolnih. Pri New Madridu, Mo., je zadnjo soboto utonilo 15 delavcev, ko je voda zajela njihov čoln. Sprvega so mislili, da Je nesreča zahtevala pet življenj, toda zdaj so našli trupla desetih šrtev. Nekatere delavce, ki so bili v drugih čolnih, šo vedno |K>grešajo. Utrjevanje nasipov ob reki Mississippi vse doll do New Or-leansa, La., Je naporno delo, ker vode pritokov naraščajo. Bojazen prevladuje, da nasipi ne bo-do vzdržali pritiska vode. V bližini Bessieja, Tenn., se Je porušil del nasipa ln voda Je zall-da mesto. Hickman, Ky., Tiptonvitle, Tsim. in druga mesta ob mogočni reki ao v nevarno-stl. Tu se zdaj mudi Rooseveltova komisija ter nadzira in o-pazuje reševalna dela. Komisijo tvori več članov, med temi Harry L. Hopkins, načelnik fe- « ir. in general Edward H. Mark ham. Danes bo odrinila proti Calru, kateremu preti noplava, kamor bo prišel tudi flllnolskl governer H5TO»r, d* w posvetu-je s člsni Rooaeveltove komisije 0 situaciji. Socialisti v Angliji napadli monarhijo Dsdni monarhizam js zsniksnjs demokracije / Ijondon. 3. febr. — Angleška zbornica Je včeraj spet slišala ostro kritiko monarhičnega al* stuma. Kritika Je prišla med de- 1 mi to o novem zakonu glade re-gentatva, kl ga Je predložila vlada. Načrt, ki ga Je zbornica sprejela, določa, ds v slučaju bolezni sli odsotnosti kralja ga ssčaano nadomesti njegov mlajši brat, J. Maxton, vodja levičarakih socialistov, se Je norčeval lx te ga načrta cekoč, da angleška zbornica nima zaujMinJa v demo-krarijo; če bi zaupala demokraciji, ne bi dala regensttva neodgovornim princem, marveč bi poverila to dolžnost aktivnim ministrom, kl predstavljajo |Mir. lament In IJudatvo. Monarhizem se je preživel, «nikar Je Anglija zavrgla pravilo, da Je kralj vie dar "po milosti UžJI". I>«dnl monarhizem je zanikanje demokracije, Je nadaljeval Maxtort, In čas M že bil, da se angleško ljudstvo otrese starih, okamene-lih InatituciJ iz svoje otroške dobe. POLOM FAŠISTIČNE OFENZI- VE ZA MADRID Franco izgubil 25,000 mož na madridski fronti J U N A KT MEDNA-RODNE BRIGADE I New York. — (FP) — "Span-ska vlada lahko zmaga ln uver-jen sem, da bo zmagala," Je de« jal lioula Fischer, evropski poročevalec revije "Nation", po Kvojem prihodu v New York is Španije, kjer se je mudil štiri mesece. "General Franco Je v škripcih in njegova fašistična armada si je že polomila sobs pri naskokih na Madrid. Samo na tej fronti Je v sadnjih tednih padlo 25,-000 fašistov in armada se Je skrčila na 92,000 moš. Ako bodo vladne Čete še nadalje uapešno odbijale naskoke, bo morda tudi Hitlerjeva Nemčija odrekla nadaljnjo pomoč generalu Francu." Sloviti poročeytlec Ja laskavo pohvalil mednarodno brigado, armado proatovoljcev, kl jo tvorijo Francozi, Američani, Kanadčani, Angleži, Cehi In tudi Italijani in 'Nemci. Ta Je vlila novega poguma branfbovcem, ko Je prestala prvi krvavi krst pri obrambi Madrida v decembru. "Brigada," Je pojasnil Fischer, "Je bolj slabo oborožena, toda odločna In hoče zmagati. Možje v njenih vrstah ao junaki in se borijo u nekaj, v kar ______ _ ______verjumejo, na strani Španske deralne relifne administracija enotne fronte. Vojski regular- 04 G repe elavfcerjev v teveral Buk k Ce. v mete. Mich., čile fies A. P. Weene, predsednika fcerperariJe General Meiere, Civilna obleka za ameriike diplomate VVashlngton. D. C., 8 febr. — 1'redaednlk Roosevelt je včeraj odredil, da uradniki, ki ao v službi ameriških poslaništev In konzulatov v tujezematvu, ne ame-jo i**! nobenim pogojem nositi tujezemaklh uniform all hlač dokolenk (ta navada Je v Angliji), kadar priaoatvujejo kakšnim oflclelnlm ceremonijam države, v kateri aližijo. Ameriški diplomat je v inozemstvu morajo MU vedno vbkčeni civilno. ne španske armade prejemajo deset pezet na dan, člsni msd-narodne brigade pa aamo tri pe-zete (okrog 42 centov), a se bo-Ttjo kakor tevf. Brigado tvorl-jo intelektualci, protlfašlstl vseh vrst, ki dejansko demonstrirajo svojo solldsrnost s armado ljudske milice, kl brani špansko rs-publiko in demokracijo." Zivils bodo kmalu postala odločilni faktor v civilni vojni, meni Iflscher. Ta problem Je bolj resen tu Francovo armado kakor za ljudsko milico, ker slednja lahko dobiva šivlla is sovjetske Rusije. V angleških vladnih krogih Je več simpatija do branilcev republike, odkar slednji tako talločno odbijajo fašistična naskoke na Madrid. To je dalo Mussoliniju In Hitlerju misliti. - Oba sta še Izgubila vero v zmago fašističnega orožja In ne pod pirata generala Franca v taki meri kakor v prvih dneh fašističnih naskokov tm Madrid. Teiave vlade socialnega kredita Kdmonton, Alta., Kanada. — John llitrgrave, finančni svetovalec VVilllama Aberharta. pre-mierja province Albert*, Je podal oatavky. Izjavi) Je, da ne more več ««letovat! s premier-Jem, kl je prišel na krmilo pro-vinčiie vlade s obljubo, da bodo prebivak'1 preJsmall. dividejide