"PROLETAREC" JE DKLAVSKI UST ZA misleče čitatelje. NO. ST. 200. OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION. S. P InUrtd u Mcond-«l«M auUUr Dw«mb«r I. It At. »I »Um» - SI Gki«a«o. III.. u»4*r Um A«t of C«a«r«M Mar «Ii »rd. irrt. jíLU JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE DRUGI NAJSTAREJŠI jugoslovanski socialistični list. J CHICAGO, ILL., II. SEPTEMBRA (SEPTEMBER II,) JMO PukltoSri •t JM» W. Utk SC LETO—VOL. XXV. NASPROT FARMARJEM SE GODI SLABO ZATO, KER SO PLACE DELAVCEV PREVISO KE, JE DEJAL ALEXANDER LEGGE Voditelji kapitalističnih strank pravijo, da se prospe-riteta vrača.—Green ugovarja Leggeju. Živilski špekulanti ropajo farmarje in delavce. IZJAVE EKONOMS SITUACIJI ORKAN PORUŠIL SANTO DOMINGO Eno največjih gluposti je trditev, da so ameriški farmarji prišli v krizo radi visokih plač delavcev. Izrekel jo je Alexander Legge, eden izmed glavarjev trusta, ki izdeluje po-ljedelske.atroje, sedaj načelnik federalnga farmarskega odbora, katerega je imenoval predsednik Hoover, da najde pota in sredstva za - odpravo, aH vsaj omiljenje gospodarske krize, ki tira stotisoče farmarjev v revščino. Pred no je Legge nastopil to službo, je ime! visoko mesto pri International Harvester kompaniji, katera mu je plačevala okrog četrt milijona letne plače. Listi so hvalili Hooverjevo preudarnost, ker je imenoval za tako mesto priznanega poznavalca farmarskih problemov, toda po preteku leta se je izkazalo, da so Leggejeve metode zelo malo, ali pa prav nič iždale, in v o-pravičevanje fiaska išče krivdo v — delavskih plačah! Dejstvo je, da če bi delavci imeli res zadostne plače, bi bito farmarjem pomagano še najbolj, ker bi družinam delav-cev> ne bilo treba živeti bedno kakor žive sedaj, in prodalo bi se najmanj še enkrat toliko živil kakor danes. Wm. Green, predsednik A. F. of L. se je z Leggejem spustil v polemiko, v kateri dokazuje, da so plače ameriškega delavca v primeri s količino dela, ki ga opravi sedaj s pomočjo strojev, komaj en odstotek višje kakor leta 1914. Osemdeset odstotkov odjemalcev tvorijo po Greenovem zatrdilu delavci in njihove družine. In čim višje bi bile njihove plače, toliko boljše tudi za farmarje. Vsakdo, ki ima upogled in skušnje v današnji situaciji, ve da so plače nizke, in da je dobro plačanih delavcev čezdalje manjši odstotek. Pa še tisti delajo večinoma nestalno, tako da je tudi njihova povprečna plača nizka. Neštete delavnice so izrabile sedanjo krizo ter plačujejo svojim delavcem od jO do 50c na uro, ženskam pa v večini še mnogo manj. In čimveč je na trgu delavcev, bolj priganjajo bossi tiste, ki delajo. To je kvarno delavcem, farmarjem in trgovini. H V prihodu)! številki s -m začne ▼ Prolstsrcu izhajati roman "TASKENT — KRUHA BOGATO MESTO'* Ta situacija pa se baje bliža koncu, kajti po bolj in bolj pogostih zatrjevanjih se pro-speriteta vrača. Število zapo-sljenih delavcev se množi, tovarne dobivajo mnogo več na-ročil kakor pa so jih prve mesece tega leta in vse izgleda, da bo industrija že to jesen in prihodnjo zimo normalno obratovala. Seveda nihče izmed delavcev ne želi, da se bi kriza nadaljevala. Bilo bi nam vsem ljubo, če bi se tolažbe, ki jih čitamo v kapitalističnem časopisju, res uresničile. Ampak, ker poznamo razmere, vemo, da kompanije nimajo prav nič volje dvigniti plačo delavcem niti na lansko višino in pa da si prizadevajo z novimi stroji ter priganjaštvom povišati produkcijo ne da bi povišali ste.-, vilo zaposljenih delavcev.— • Trgovski tajnik Lamont, ki se je vrnil z večtedenskih počitnic, je tudi objavil izjavo, da naj ameriško ljudstvo gleda z največjim zaupanjem v bodočnost kajti dnevi depresije so šteti. Enako optimističnega mnenja je tudi pomožni trgovski tajnik Julius Klein, delavski tajnik James J. Daviš pa pravi ,da bo izboljšavanje , ekonomskih razmer sicer počasno, toda sigurno. Medtem pa kažejo statistična poročila, da je jeklarska industrija vsled krize zelo prizadeta. Njen obrat je zmanjšan od 40 do 60 odstotkov. E-nako neugodna je situacija v mnogih drugih obratih. Medtem, ko je zaslužek delavcev zelo zmanjšan, pa so živilski špekulanti izrabili letošnjo sušo, da so podražili mnoge farmarske pridelke in živila v splošnem ne da bi oni plačali zanje kaj višje cene. V mnogih krajih farmarjem ne plačajo niti letos za sadje, so-čivje in žito toliko, da bi pokrili njihove izdatke. Ker je vsled krize trg za živila silno zmanjšan, pokupijo živilski prekupci od farmarjev toliko manj, in računajo odjemalcem toliko več, da si svoje profite ohranijo na enako visoki «t^p nji. Ljudstvo bi si napravilo največjo uslugo, ako se bi začelo preudarno brigati za politiko, kajti to bi ga privedlo v socialistično stranko, 4katera edina; ima konstruktiven program, ki, bi spravil ameriško gospodarstvo v nove ,za delavce in far-iir.arje koristne toke. INDIJSKA KRIZA NADALJUJE SEZONA UPOROV V JU2NI AMERIKI Revolucije v petih republikah spremenile vlado. — Napetost v par drugih. — Ekonomski in politični vzroki argentinsko revolucije. Ekonomska kriza vpliva v n „ južno in centralno-ameriških Oandhijeva metoda v revolu-1 republikah na običajen način Prizadevanja angleške vlade za dosego sporazuma z indijskimi nacionalisti so se za enkrat spet izjalovila. Gandhi je odklonil predloge zmernih nacionalističnih voditeljev z izjavo, da mora Anglija obljubiti ved, predno. pristane v preklic nenasilne resistence, ki je ciji proti angleški nadvladi. Kako se bo situacija razvijala sedaj, je težko vedeti, toda — z revolucijami. Prošlo soboto je bil strmoglavi j en argentinski predsednik Hipolito bržkone ne v prilog Anglije, ki Yrigoyen, ki je bil dolgo naj-je vsled indijskega bojkota te»- popularnejši državnik v Ar-rastoče odpornosti Indijcev ze- gentini in izvoljen v drugič za lo prizadeta ekonomsko in po- predsednika z večino, kakršne litično. MacDonaldov kabinet je v velikih zagatah, ker bi se ni dobil še noben predsednik pred njim. Ali vsled dolgo- jrad pobotal z Gadhijem, tcda1 trajne krize je njegova zvezda si vsled opozicije konservativ-l zatonila, in to v južni Ameri-;cev ter javnega mnenja ne upa ki pomeni revolucijo, Če se ne-1 obljubiti toliko, da bi ugodil v| popularna vlada sama ne u-principu vsem Gandhijevimj makne, kar se seveda ne do-j zahtevam.—Vzüc temu vlada gajar upa, da bo dobila izhod iz kritične situacije ter rešila indijsko konferenco za dosego sporazuma, ki se bo vršila meseca okrobra v Londonu. Na sliki je ulica v Santu Domingu, v republiki Dominico, ki je najstarejše mesto be-lopoltnih ljudi na ameriškem kontinentu. Ima okrog 30,000 prebivalcev. Dne 3. sept. je prihrumel orkan, ki j« mesto skoro popolnoma uničil. Nad 4,000 ljudi je bilo ubitih in škodo cenijo na dvajset milijonov dolarjev. Vihar je razdejal tudi mnoge vasi v pasu, ki si ga je izbral na svojem rušilnem potu. Celo mnogo trdno zidanih hiš je porušenih. Fašistična oblast streha Slovence v hrbet, ene pa \e dala v zapor Kongres angleških unij za krajši delavnik Kongres angleških strokovna: unij, ki se je vršil prve dne ve septembra v Nottinghamu, je sprejel med drugimi zahte- je en vzrok, Argentina je edina vplivna republika na ameriškem kontinentu, ki je z Zed. .državami že dolgo v hladnem razmerju. Upirala se je prodirajočemu ameriškemu kapitalizmu, vsled česar so se Zed. države maščevale s carinami na argentinsko blago, ob enem so jo hotele di-plomatično izolirati. Ta prikrita vojna je imela za Argentino težje ekonomske posledice kakor za Zed. države, in to da je Yrigayen v padel. Za provizoričnega predsed- vo za sedemurni delavnik vseh obratih. Sprejeta predloga določa, da se delavnik nika je bil od vojaške kamari-skrajša prisilno s posebno po- le proglašen general Jose Eva-stavo. Kongres je nadalje za- risto Uriburu. Izgredi v glav-hteval tudi uvedbo starostne nem mestu Buenos Airesu, kjer pokojnine za delavce, ki sodo- je tudi več tisoč Slovence*, so polnili 60. leto. trajali pred padcem vlade le Voditelji kongresa so v raz- , par dni. Prejšnja vlada je bi- Proces proti slovenskim teroristom na Primorskem vzel šest življenj. Mnogo, p^vi o socializmu nanašali, ia «trmogiavijena brez večje jetnikov obsojenih na dolge zaporne kazni.—Svetovni tisk o obravnavi. da Anglija ni godna vsled svo- izgube življenj, hujši izgredi jih posebnih razmer za dra- pa so nastali pozneje, stične socialistične eksperimen-. Uspešne revolucije v tekmi te, ker tudi ljudstvo ni nanje za oblast so se od februarja to leto izvršile tudi v republikah Dominico, Haiti, Bolivia in Ko je bil februarja t. 1. izvr- ustreljena že prej. Ti štirje so toda v Ljubljani so o ekseku- ,priprav|jeno. Ugovarjali so š?n bombni atentat na fašistič- bili usmrčeni radi atentata na :iji izvedeli po tajnrh virih še j-m p0ge^)n0 ¿lani neodvisne m list Popolo di Trieste, je fa- omenjeni fašistični list Span- isti dan. Dijaštvo je priredi- delavgke stranke, ki so bili ze- Peru,"" revolucionarna'gibanj"a sistična oblast začela iskati ger je bil obsojen na 30 let za- o demonstracijo protiltaliji, lo moino 2aiptopjini . |za 8trmoglavijenje vlad pa knvce in spravila v ječo več pora, osemnajst drugih, ki so ki se je razvila v izgrede. V«č zbornica je moraIa parkrat imajo fiedaj Panama j ^ to osumljenih Slovencev, izmed oih pred istim izjamnim faši- demonstrantov in policajev J-'sej0 zaključiti ker so napol- guav katorih jih je odbrala nad stičnim tribunalom pa so do- bilo ranjenih Medtem, ko so ,enj k'omunisii ter s Nobena teh revolucii nima dv.,jset za končno obravnavo, bih od 36 mesecev do 26 let za- se v Ljubljani valile po ulicah ^ 0^aniziranim vpitjem ^^^ ^VaTa v nS ki je bila zaključena 5. sep- pora. protestne množice, je cenzura preJprečiIiKnadaljevanje seje. nomenu besede P .embra. V dotičnem atentatu Zagovornike obtožencem je poskrbela, da ni prišlo v Beo- K Domtnu Deseoe. r je bil en urednik ubit in nekaj določilo sodišče. Ameriški re- grad tisti dan nobeno poročilo oseb ranjenih. Izvršenih je bi- pjrierji so se zelo čudili, ko so o eksekuciji v Trstu, ker se je lo tudi več požigov in nekaj tudi zagovorniki konstatirali, bala, da bi storili demonstranti drugih nasilnih akcij, ki so jih da so obtoženci krivi in zahte- v razjarjenju kak čin, ki bi storili neznani ljudje. vali od sodnega tribunala, da dal Mussoliniju zopet priliko ^^ v Španiji padel Za obravnavo v Trstu proti jih kaznuje strogo po posta- ponižati Jugoslavijo in njeno diktator pj-imo de Rivera se slovenskim "zarotnikom" se vah. V Zed. državah zagovor- vlado. Vzlic cenzuri pa je de^eja ' je zanimalo vse evropsko in tu- niki svoje klijente branijo ter ljudstvo izvedelo o rezultatu Generalna stavka v Španiji giblje v uporniškem pomenu besede. Ponavadi se tista skupina generalov in drugih višjih oficirjev, ki ni na vladi, bori, da vrže tiste, ki so na vladnih mestih. Vračajo se je /animaio vse evropsKo m iu- niki svoje klijente branijo ter ljudstvo izvedelo o rezuiuuu razD0j0Žgnju" Vlada ie v ved- Rudarska sekcija komunistič-di ameriško časopisje, ki je o dokazujejo njihovo nedolžnosi, tržaškega procesa po ustnih iz- j bojazni Dred revolucijo V ne strokovne internacionale na nji obširno pisalo, samo listi v ali nekrivdo, pa če so še tako roči ih. Sovraštvo proti Italiji |neki gtavki v Lasherasu je po- Jugpslaviji so smeli o nji prav prepričani, da so malo poročati, prav nič pa ne resnično izvršili, o obsodbah. Ameriški listi o obtožencih Prosekutorji so spravili na niso pisali posebno simpatično, dan tudi nevrjetne prestopke se je povečalo in situacija je napeta. Tržaški proces je dal fašistom povod, da nastopajo proti Cehoslovaškem, je na svojem liciia ubila eneira delavca kon2resu v Ostravi sklenila li-licija ubila enega delavca, združiti s vsled česar so unije proglasile ... J. a u socialistično rudarsko zvezo. v protest generalno stavko dne Ob tej priliki so se v vršile demon- Jeklarski barometer MBB w --<* w , M aflSKJ budalosti. Fašistični teror je nekatere jet- Slovencem na Primorskem 6e ra7'njh megtih Prisilili so enega obtoženca, da mke pripravil v tolikšen strah, bolj drastično. Padec fašizma gtracije k; g0 bije ,,znal!n0 ' jipi je potrdil njihovo domne- da so prišli čisto iz ravnotežja j2 edino, kar bi jih rešilo. In 1 g ^ b)iža Vihar ako Produkcija jeklarske indu- vo, da so nameravali izvršiti ter priznali svojo krivdo in fašizem prej ali slej pade in. K • ..........--» , ■ , , , , r - . ... i vlada temeljito ne spremeni u- strije tekom avguirta je v pn- opisali svoje prestopke do tfdaj bodo dane boljše prilike | „ sistema jn da ,jud. meri z julijsko, ali z avgustovo največjih potankosti, namreč popraviti krivice, ki se gode y ^ yic prošlo leto, nazadovala, kako so izvršili atentat, kako narodnostnim manjšinam in 1i- Delavska rezervna armada Takozvani nepristranski poznavalci razmer cenijo število brezposelnih v Evropi, vključi-vši sovjetsko Unijo in v severni Ameriki, na deset milijonov. Ce bi došteli še one delavce, ki so zaposljeni le kak dan ali dva dni v tednu, ali ki napravijo le po par šihtov na mesec, se bi število brezposelnih dvignilo na okrog trideset milijonov. atentat tudi na Mussolinija. To nalogo so dali slovenski "teroristi" Alojziju Valenčiču; ker ga oblast ni sumila, bi mu 8o utihotapljali letake, in ka- stim Italijanom, ki so vsled morda ne bilo težko podtakni- ko so bili v zvezi z Orjuno ter svojih opozicionalnih nazorov ti peklenski stroj v Mussolini- v špijonski službi za jugoslo- enako preganjani, jev avto, ki bi svoj mandat ob vansko vlado. Izdajali so baje pravem čas izvršil, in il duceja drug drugega, sodnik pa je ne bi bilo več. množici pridigal, kakšen mora Valenčič je bil obsojen na biti človek, da je dober iUlir smrt in ustreljen dne 6. sept. janski državljan. Pripovedo-zjutraj v hrbet Zaeno z njim vali so tudi da so prepovedane so bili na enak način ustrelje- letake dobivali skozi jugoslo- prvih sedmih mesecih tega leni od fašističnih krvnikov vanski konzulat v Trstu. ta v primeri z enako dobo v Franc Marušič, F. Bidovec inj Cenzura v Jugoslaviji j« ob- prošlem letu nazadovala dvaj-Zvonimir Miloš. Dva sta bila javo vesti o obsodbi zabranila, set odstotkov. Italijanska zunanja trgovina nazaduje Izvozna trgovina Italije je v Mf ' Vf 'r, v kau»re.n so siedece sodruginje: Ana ristnim članom človeške družbe. | 4.) Ljudstvo edino ima moč odločati, kdo naj bodo uradniki v vladnem sistemu socialistične države. To so v glavnem načela, na katerih bo bazirala socialistična ekonomska uredba. Vsi 7.) Modificira nje prohibi-cijske postave, da bo dovoljevala vino in pivo ter distribucijo pod državno kontrolo. 8.) Pospeševanje ljudske vzgoje, za katero mora država prispevati kolikor največ mogoče in oskrbeti otrokom delavcev in farmarjev vse po- prirodni viri, kot železo, pre*- goje do višješolske izobrazbe. čne polagoma zavedno misliti in se končno pridruži nam v boju za delavske interese. Enako apeliramo na vse Velik odstotek prebivalcev v republiki Dominico, katero je prošli teden obiskal silen orkan, iivi v hišah, kakor je ta na sliki. Vihar jih je razkopal in razneael milje daleč. Najbolj je bilo prizadeto glavno mesto Santo Domingo, kjer je ostalo le malo hiš nepoškodovanih. Po dosedanjih podatkih cenijo, da je bilo ubitih nad štiri tisoč ljudi, šli mnogo več, kot v zadnji potresni katastrofi * Italiji. Republika Domingo ima blizu milijon prebivalcev. Dežela lezi v tropičnem patu. j mog, olje in druge rude, vodne sile, nadalje vsi veliki industrijski ubrati, ve« transportacijski sistem (železnice, paropiovba, zrakoplovi, telefon ,radio itd.) bo pod socializmom ljudska, torej ne več privatna posest. V taki uredbi delavec ne bo več prisiljen tekati od tovarne do% tovarne ,od rudnika do rudnika, ker mu bo družba dolžna dali delo, in ga mu bo tudi dala. Ce bodo delavci lahko pro-duciral zadosti za vse v osmih urah, bo delavnik osem ur, če pa v štirih, bo delavnik štiri ure na dan. Zdravstvo bo so-ciaiizirano in ne bo ti več treba skrbeti, kje bo denar za zdravnika in bolnišnico. V današnji uredbi ima sicer deiavec volimo pravico, toda v politiki odločuje denar, ne de- Kapitalizem se je polastil kontrole nad tiskom, šolstvom, dominira literaturo in vse politično življenje dežele. Delavstvo to stanje lahko spremeni, če glasuje za socialistično listo. Primarne volitve se vrše v toreK 16. septembra. John Ermenc, kandidat za assemblymana v 5. distriktu (5. in 12. ward). Brezposelnost v Kanadi VVindsor, On t. — Prebredel sem za delom to poletje mnogo krajev v raznih provincah Kanade. Brezposelnost povsod, in to je tudi vzrok zmagi konservativne stranke pri pro-šlih volitvah poslancev v kanadski parlament. Obljubili .a posetijo to klubovo prired- ke. bo v obilnem številu in čujejo reiigov, tajnica; Pauline Brim-sea, zap*snikarica; organizato-nca sooruginja Siskovich; v nau zornem odboru so sodrugi- izvajanja dobrih govornikov, aje i>aOnik, Schutie, Poljšak in Za udeležence bo v vseh ozirih ¿>»u*. Ženski odsek kluba št. dobro preskrbljeno. Vstopni-' Z4 Sveje sedaj nad dvajset čl v na je samo 25c za osebo. ostale delavce v tej okolici, rim smo imeli zanimive pomen- premagali in pripomogli, da bo ki buči okrog ter išče koga Sešel sem se tudi z škom, Kokličem, Pavlom Pose- tistih naselbin, iuc, u*ia sodružice s tem niso saoo voijne i a bodo agitirale, da se število več kot podvoji. Zavedne žene in dekleta, vaše mesto je v socialistični stranki. Sedaj, ko imajo na- Odbor. 0 agitaciji in drugem iz Bridgeporta Bridgeport, O. — Dne 29. go in več drugimi starimi sodrugi ter somišljeniki. Prole-tarec je v njihovi naselbini zelo razširjen, vendar sem še dobil nekaj novih naročnikov in ako bi imel čaa, bi jih bil nedvomno še več. Hvala vsem, ki so mi šli na roke. e tudi na kulturnem polju. Joseph Snofi kupovanja m tigovanja s po- _ _ _ iitiko oapravijen, pride demo- Vodi-ltudi Bridgeport v prvih vrstah požrl, pa je hitro napisala pi- k racij a ao resnične veljave. ki so aktivne smo, v katerem pravi: "Ti čo- To je, kar znači socializem. čilist stran od naše hiše, te ne Dobimo ga, kadar bomo zanj maram vidit. Jaz nisem bila zadosti zreli. Rojak, ki si ga nikdar čočilist in mi učimo na- predstavlja drugače, pa se lan- Odkritost je lepa čednost * kak0*.aV!* ,uLrti k0 kaj *>ci*lizem v re- ^ * v^v jv K» ^a-v«* u&lL Ako ne odnehaš se bo- snici pomeni in videl bo, da je v govo- |mo drugače pomenili . . socializem socializem, pa naj Ker se vražička niti velike- bo v eni ali drugi državi, v Is P rih so — Besede zelo poceni. Govoriš mokracija. Ker bo pod socia- i , . ... «... lizmom sistem kapitalističnega 50 dvi*mtl c*nn°' <*a bo to pomagalo kanadskim farmarjem in delavcem. Ljudstvo jim je dalo večino, in zdaj čaka. Pravijo, da ne bo vzlic obljubam tudi pod novo vlado nič bolje, ker so sedanje ekonomske razmere veliko bolj svetovni kot pa kanadski problem. V VVindsor ju je brezposelnost utaborjena enako kronično kakor v sosednem Detroitu. lahko za človečansto, napadaš ga vraga ne bojim, in ker se ne Rusiji ali pa nemški Avstriji. G<*tov ** 10 Poletje bilo spet izkoriščevalni razred, v praksi pustim odstrašiti vsaki grožnji, Kdor socializem hoče. naj za- slln?. mno*° v Kanadi, ki so • A 1 • . .. . • _ 9 J I M M, X 11 J itn^A « M A «M L A • V nedeljo 31. avg. se je vr- pa mu pomagaš ter ga podpi- nisem izgubil apetita. Naša ¿ne 2anj delati, ker sam od se-šila ustanovna seja federacije raš, toda ljudje na shodih sli- pobožna znanka piše, ne da bi ¿>e ne pride. ii kiuoi lahko posebne renske ouseke, imate še več prilike avgusta sem bil prost, pa sem,SNPJ. za vzhodni Ohio in We*i šijo le besede in ploskajo. Do- vedela kaj je napisala. razvili svoje aktivnosti. Zen- se odpeljal —**—-----: —J: — 1 ~L~ ~ ' " " J ' sae lahko največ koristijo so- Canonsburg, na agitacijo Pa., oziroma Virginijo. Osvojila je pravi- godi pa se lahko, da tudi ne Socialisti vemo, da je na sve-la, ki so v resnici v soglasju z ploskajo, če se jim zazdi, da tu slabo zato, ker so ljudje ne- Frank Bafbich. cialističnim kandidatom oaiisucnemu gibanju, ako ga slovensko naselbino tik Canon- duhom in stremljenji zavedne- govornik ne misli tako kakor vedni, ker se nočejo brigati za Oddajte SVOje glaSOVe S0-razumejo. Imajo priložnost sburga, ki se imenuje Straba- #a delavstva ter SNPJ. So govori. svoje koristi, ker v svoji omeje- vpnvaci na svoje otroke z vzgo- ne. Obiskal sem med drugimi sl^na pravilom, kakor jih ima Na slavnosti društva SSPZ. v notfti mrze delavske agitatorje v delavskem duhu. Kjer sta sodruga John Terčelja, ki se elevelandska federacija SNPJ. White Valleyju je govoril na je in ker se pobožno vzgojeni iuoz m žena enakega prepriča- je pred par meseci pri delu po-' Razprave o posameznih točkah Labor Day predsednik SSPZ. tresejo pred socialisti v stra-nja, se dobro razumeta in sta nesrečil. Podzidavali so neko dnevnega reda so bile stvarne in urednik "Enakopravnosti" hu, da jim bodo vzeli potni pripravljena drug drugemu po- hišo, ko so opore odpovedale,1 *n plodonosne. Prihodnja se- Vatro Grill, ki je med drugim list v nebesa. Mi jim seveda ne magati v agitacijskem delu. John pa je bil pri tem tako ne- Ja 8e vrši v odboru naglasih "Delujmo za SSfZ. branimo verovati v nebesa, že- Zena lahko pridobi moža, da srečno zadet, da mu je zlomi-1 federacije do prihodnje seje in za napredek človecanstva". iimo pa, da tudi kaj store za je aktiven v borb: za izboljša- l0 nogo. Tedaj so govorili, da John Kek)ol, predsednik; Zelo lepo rečeno, toda ako je izboljšanje življenja na tem aje življenskih razmer, ali pa mu jo bodo zdravniki težko Frank Pavlinich, tajnik; Jos. Vatro res postal vodja republi- svetu. ga pripravi, da postane nava- rešili, toda na srečo se mu do- Snoy, zapisnikar. Stalni od- kanske stranke v svojem wardu j Rojaki delavci, pristopite v uen avtomat, ki re i.eje niče- bro zdravi, dasi John še dolgo bo5 bo izvoljen ne bo sposoben za delo. Zeli- ^J1* Z. ustanovitvijo ženskega od- mo mu seveda, da čimprej o- # seka je naš klub napravil lip kreva in da ga zopet vidimo korak naprej. Na svojih se- na naših konferencah, shodih je tu .U8tan0V1l Stankih bodo ženske lahko raz- in drugih priredbah, kjer ga NaPreJ "» odsek pravijale med drugim o pro- pogrešamo. ' JSZ., ki je prevzel zanj tudi biemih, ki se tičejo predvsem Posetil sem nadalje delov- <*Ur<>vornost pokrivanja izdat-delavskega ženstva in o svojih nega tajnika kluba s. Bartola, k?v- K#r pa vzdrževanje pev-aktivnostih; s prakso, ki jo do- s katerim sva obiskala več robe na ta način, bodo lahko to- jakov. Tudi s sod. Udovičem na prihodnji v Clevelandu, bo težko delal svojo politično organizacijo, v ¿a napredek človečanstva, ker klub JSZ. in sodeiujte, da bo- Apel mihvauškim volil Milwaukee, Wis. — Primarne volitve v tem mestu se bodo vršile v torek 16. septembra. Spodaj podpisani je kandidat socialistične stranke za poslanca v petem assembly o-kraju, katerega tvorita peta in dvanajsta warda. prišli od vaše strani semkaj "piti". V Windsorju je mnogo rojakov že mesece brez dela. Marsikdo misli, da bi imel več sreče pod Uncle Samom, pa kakor vidimo, |je brezposelnost tudi pri vas velika. Kdaj neki si bomo delavci po vsem svetu složno podali roke in prevzeli oblast v svoje področje? Popotnik. Listu v podporo XI. iskat. Moon Run, Pa. Louic Glažer, 50c; Joveph Aubel, 40c; po 25c: Jacob Ambrosich, J os ep h Dolenc, Valentin Program, ki ga zastopam, je Joger, Luka Butja, John Peperhouse, bodo elevelandski repiiblikan- mo v čimvečji meri uresničevali volilna platforma socialistične Martin Urankar, Frank Aubel, Ru- I» • U 11 «« a K /a alti I ____1 __________I __ ___- . J .IJ n__i___ v___J _ a __ l D___i_ ir _ Kot je bilo že poročano, se ski bosi hoteli, da bo služil pevski zbor njim in privatnim interesom, kluba št. 11 ne pa človečanstvu. Eden navzočih. svoj program. Še vedno orjemo ledino Joseph Lever. Kaj je socializem Collinwood, O. — Nedolgo tega sem govoril z rojakom, ki f/udskega lastništva. Javno Newburgh (Cleveland), O.— se prišteva h komunistom. V lastniitvo vseh drugih utilič. nih naprav. sluh zborov stane denar, kiub pa tudi nima nobenih večjih liko boljše sodelovale na klu- sva napravila nekaj obiskov v dohodkov, so pevci in pevke Sel sem na agitacijo za Proie- Rusiji je bil vojni ujetnik. Hva- bovih sejah in v klubovih ak- 'agitacijske svrhe. Zvečer sem 8Kienile» da prirede v soboto 27. tarča in nabirati podpise na pe- li boljševike in Rusijo ter gra- cijah. šel v moj stari kraj k John Bre- *ept" v Slovenski dvorani na ticije za naše delavske kandi- ja socialiste ter Proletarca. Želim še, da bi mogel kma- garju, s katerim sva razmotri- Boydsvillu domačo zabavo, na date v razne državne in mest- Pravi, da Proletarec piše proti p^ÏÏ ^pon^reYbam "in"bre"zpJ- lu poročati ,da smo ustanovili vala o raznih vprašanjih po- katen zaP°Je novi tudi ne urade. Ce ne pridejo na boljševikom, nadalje, da socia- selrK)fiti> ter Zboljšanje seda- tudi angleški pododsek naše- zno v noč. Drugi dan sem o-' nekaj Pesmi- Povabljen je na glasovnico, bo to krivda tistih listi niso za podržavljanje pn- ga kluba. Sodrugi in sodrugi- biskal Johna Troho tajnika poftet 8* John Kutch iz Canon- delavcev vssh narodnosti, ki vatne lastnine, pač pa je socia nje kluba št. 27, napravimo še d ruš. Postonjska Jama SNPJ I sburga, da bo govoril za mla- nočejo pomagati aii ki se bra- ltzem le za skrajšanje Stranke države Wisconsin, spre- dolf GorjuP ^^ Aubel* Frank K°- n;n a iA vaeh, Frank Skvarča, Frank Vehar, jeu na konvenciji maja to le- PeU;r Gornik Uuia Jeram Frank to. Zapopaden je v glavnem Boiah Frank Ambroiich, Frank Je-V sledečih točkah : * j ram, Frank Knex in Frank Oswald. 1.) Produkcija in distribu- Po 20c, John Urbanja in Lenard Ma-električne sile V mejah hovne;_ Mike Jerals, 16c; po 10c: i cija 2.) Državno zavarovanje delavcev za bolniško podporo, delov- ta uspeh, da bo potem naše ki je zgovoren, agilen človek!'din0, Kdor «a Je čul na naši nijo podpisati peticije. nje postave za odškodninske podpore in starostno pokojnino. skupno delo toliko jačje. Louis Zorko. nih ur ter višjo plačo, kapita-, 3 ) Revizija nepravičnega Tja je prišel tudi znani mlade- konferencl ln P*mku na Blai-i Za izgovore niso ljudje ni- »ti pa naj vse lastujejo, ka- davčnega si8tema v Wisconsi-nič sodrug John Kutch, s kate- ne' 8e Je ^voru le kdar v zadregi. Prideš k ro- kor dozdaj. _____ 1 Pohvalno izražal. | jaku, ki se oglaša za napred- Pevski zbor vabi vse v Brid- njaka, ponudiš mu Proletarca nu, da se razbremeni domove Rekel sem rojaku, da se mo- delavcev in farmarjev previso-ti. Socializem znači novo eko- kega davka. Znižanje davka geportu ter drugih naselbinah ter ga vprašaš, da se nanj na- nomsko uredbo, in zato s ka-;na male dohodke in zvišanje __«i> teKa okrožja, da pridete na to roči, pa začne naštevati izgo- pitalizmom ne more biti eno in davčne mere na visok« KONFERENCE KLUBOV J W DRUŠ. PROSVETNE MATICE MOON RUN, PA. konferenca v nedeljo 28. septembra. - ■ ...........•~Trrmmffm5|llui|||||j[U,,Jr'g^^roiEMmnTTfomiiiH^^g^^-----— I SHEBOYGAN, WIS. X konferenca v nedeljo 28. septembra. I I . da bodo zastopana s svojimi delegati ----- ------- — ------------- , . zborovanja no, bo ob tej priliki igrala do- družino, ki lista ni hotela vze-¡Unija sovjetskih socialističnih 6.) Enakopravnost plemen mača godba treh godcev. ti, bili pa so pri volji podpisati republik. jn prijateljstvo napram narod- ♦ _ ___________ 1c |8 p zbo^u nA vaji, ali pa se smo se drznili pošiljati tako distributivnih sredstev, ter pro- Kadar se naš pevski zbor iz- peticijo. Dan pozneje mi je vežba, ima namen nastopati dotična ženska izrazila, da že- _ tudi na prireditvah društev, li, da se njen podpis ter podpis koli bral, kaj je socializem, in ako bodo želela, in zato je u- njenega moža zbriše, ker ne zato ne pozna njegovih teme-pati, da ga bo tudi članstvo marata, da bi bila zapisana na ljnih principov. Njem in dru-društev podprlo z velikim po- socialističnem papirju. igim, ki se enako motijo, jih setom priredbe v soboto 27. Par tednov kasneje smo raz- tukaj navajam: septembra. poslali nekoliko plakatov v| 1.) Socializem znači dru- Nadalje zbor vabi vse, ki agitacijske svrhe in vabila za žabno uredbo, katere temelj-jih veseli sodelovati pri petju, pristop v naš socialistični klub.»no načelo je javno, to je, ljud-da pristopijo. Sporočite svoj Oh, kako smo se pregrešili, ker sko lastništvo produktivnih in Rojak, ki blodi v svojem na- nostnim skupinam te dežele, pačnem tolmačenju, ni še ni- Zahtevati od oblasti, da odpra- Jacob Škerl, Jacob Mahovne, Urban Olivani. Peter Raspotnik, Andrej Pankaičič, John Čuk, Blai Arh, Victor Butja, France« Mahovne, Jacob Tomec in Frank Reven; po 6c: Frank Škerl, Neimenovan in John Knex, skupaj $7.45 (nabrala Jacob Ambroiich in Jacob Škerl). Blain«, Ohio. Nabrano na konferenci JSZ. v Blaine, $7.44. Duluik, Minn. Od naprednih Slovencev ix Minn. $6.00 (Poslal John Kobi.) Sh«boyfWu. Jack Mernhard, $2; Anton Zorman, $1, skupaj $3.00. Clsvsland, Ohio. Po $1, Anton Mravlje in August Komar; po 26c: Martin Kožar in Matija Mahne, skupaj $2.60. lndi»n«polit, |nd. Louis Sa&< k $1; Valentin Stroj 50c; Frank Skufca 25c, skupaj $1.75. Lawr«nct, Pa. Louis Britz $1.00. Chicago, III. Sava Bojanovich $1.00. Willard, Wu. Mike Krulti 60c. B*arcr««k, Monf. * Ignac Mariiv- cich 60c. Skupaj v tem i*ka*u $30.24, prej- vi drhalska nasilja (mob rule), inji iik«* $30S.4l, skupaj $338.«6. PIŠITE UPRAVNIŠTVUi • i . • . y ••»! ♦ • -------- <* ' "" oiii\/ oc «if/.niii ^uanjrtii ini\u uuuiu Klubi III društva V njunih delokrogih nai skrbe V priKlaiile l lanom "Vprašaj" uspešno poletela Atlantik direktno is Pariz, v New York. Vzelo ju je le nekaj ur dalj kakor pa C h as. Lindber-ga is New Yorka v Paris, ker sta morala napraviti radi velikih neviht ovinke, ki so jima podaljšali pot več sto milj. Ker je zračna vožnja is evropske strani proti ameriški združena z večjimi ovirami, kakor obratno, sta ^ men jena Francoza upravičeno vesela svojega velikega uspeha. V raznih mestih Zed. držav sta bila deležna navdušenih sprejemov. dobro kapljico. Zvečer je bil banket, ki ae ga je udeležilo okrog 150 oseb. 8Peh v Split. Na postaji so Jedače in pijače je bilo dovolj |las Pozdravili zastopniki de- vredno tistega "capaka", ki lavsklh organizacij, med njimi sodrug Marko V. Curtini, ža- ga je vsak prispeval. drevje. moaerno mesto. Zelo lep raz- _ x . ... gled je s sprehajališča Kali- Zvečer smo zopet zased i * d(m ^ ^ ^ iQ naše vagone in se odpeljan ^ kot t(|di preRo na Ze- Banket je otvoril s. Olip ter je nam bil poteru vea čaa na oddal predsedništvo staremu razpolago in z nami potoval v sodrugu dr. Henriku Turni. Ra- Dubrovnik in nam razkazoval soorug ¿viarKo v. turuiu, nroti Sarajevu. Vožnja od Du- """w stopmk delavske zbornice, ki trnvniWa iUraiava ie zelo man' brovnika do Sarajeva je zelo ^ ^ m 8e odpeljllli v Za_ slikovita. Vije se med ska- greb, ki je na glasu kot naj lovjem in nad prepadi. Na tej modernejAe mesl0 v Jug0.lavi- zun teh dveh so govorili na razne zanim vos'i. Nastanili .P^u? n^dnte^^notnik ie JL Tudi lukaj 90 naa banketu Ivan Vuk, delavski ča- so nas v treh hotelih, ki so vsi *zastopniki delavskih organiza- smkar in pisatelj; France Ko- v taKozvani Dioklicijanovi pa- " ieleznic ie da cij ter nam razkazali svoje u- bler v imenu 55 delavskih za- lači. Mesto šteje okrog 33,000 J"** * . \ J ' T stanove ter razne zanimivosti, drug, katere imajo 25,000 čla- prebivalcev in nad 3,000 jih je " ' Popoldne smo se razšli, kaj- nov; izseljeniški komisar Fink; v Lej starodavni zgradbi. ¡no Med naš^ izletniki ni U tu Je bil konec na*e*a fikup* , . • u i i nega izleta po tej državi. Ve- bilo br« nj.h kar prii.U * .„.t^ov je 4e isti a- o ni, modri mužiki pripovedujejo čudne stvari, od glada onemogli starci in otroci umi-rajo. Mali Miška gleda bolno mater in sklene, da gre in najde žita in kruha. Mužiki govo-re o Taškentu, kjer je kruha v izobilju, — tja pojde! In pa prijatelja vzame s sabo, ena-ko malega dečka kakor je on, da jima bo laglje na dolgi poti. i V Povest "Taškent — kruha bogato meato" je A eno izmed najboljših literarnih del, kar jih je ^ izšlo v sovjetski Rusiji. Podaja či ta tel jem de- lec alike, ki jo je povzročila suša, in z njo dne- V vi velik« lakote. Sledili boste z največjim za- J^ nimanjem malemu Milku ki se muči da ne o- #t# mag« na potu, da ne umre, kakor >e umrl nje-gov spremljevalec. On hoče živeti, hoče delati X — on je graditelj nov« Rusije. Ta povest pod gornjim naslovom začne izhajati na 5. strani s prihodnjo številko Proletarca. Ce naročnine še niste ponovili, storite to čimprej. Ako je vam to radi sedanjih razmer nemogoče, sporočite upravništvu, da boste obveznost poravnali ko dobite delo, in prejemali boste list redno kakor dozdaj. Delujte za razširjenje Proletarca, ki )e list mislečih čitateljev 0 Jožetu Zavertniku Milwaukee, Wis. — Prvo leto je prerteklo, od kar je umrl naš borec Jože Zavertnik. Ko ae ozremo nazaj, vidimo, da ne le, da njegovo delo ni izgubilo na vrednosti, nego celo vidimo, da poataja večje in večje. Jože Zavertnik je bil na čelu gibanja, ki je vodilo boj proti poneumnjevanju cerkve, vodil je boj za svobodomise 1stvo v podpornih organizacijah, in pod njegovim vodstvom si je delavstvo zgradilo Slovensko narodno podporno jednoto, ki je najlepši spomenik njegovega dela in vseh onih, ki so bili istih načel in misli. Ko je bila ustanovljena, so pisali o nji, da se je rodilo mrtvo dete. Listi so jo napadali, in najbolj so udarjali po Jožetu Zavertniku^ Jože je vse premagal, *'mrtvo rojene dete" pa je raslo in se razvilo v orjaka. Delavci, ostanite na potih načel, katere je zastopal Jože Zavertnik, in varujte organizacijo, katero je vodil s tolikšnim uspehom. Joseph Ute. Piknik čikaške federacije S.N.P.! Chicago, IN. — V nedeljo 14. septembra bo, kolikor znano, zadnji piknik čikaških članov SNPJ. v tej sezoni. Priredi ga federacija društev SNPJ. na Kegk>vem vrtu v Willow Springsu. To je njena prva pri- reditev. Vstopnina na piknik je 25c. Igral bo Johnny Ko-chevarjev orkester, ki zna igrati domače komade in take, ki ugajajo tukaj rojeni mladini. Zadovoljil bo torej obe generaciji naših ljudi. Iz Detroita pride dekliška žogometna skupina SNPJ., ki se bo spoprijela s Pioneerjevo. Tudi atleti več drugih društev bodo zastopani. Pridite takoj ob 1.popoldne. Pripeljite s sabo balince in podkve, kajti vrt je zelo prostoren, in take igre na prostem so zelo dobro razvedrilo. Jedačo in pijačo boste dobili na pikniku. — L. Zahvala društva "Bled" Milwaukee, Wis. — Društvo "Bled" št. 19 J. P. Z. Sloga ae na tem mestu zahvaljuje vsem svojim prijateljem za darila in vsem, ki so pomagali na pikniku našega novega društva ter s tem pripomogli, da se je njegova blagajna opomogla za $300. Obljubujemo, da bo društvo "Bled" vračalo naklonjenost po pravilu bratatva društvom in članom. Porko, tajnica. FENCL'S . RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2669 S. Lawndale Ave., Chicago, IU. Tal. Crawford 1382. Pristna in okntn« domač« jodila. Con« šmarno. Postroiba točna. Sodrugom v Clevelandu. Sojo kluba it. 27 JSZ. M vri« wmmh prvi potok ob 7:30 svočor In trot jo a odo I jo ob 2:30 popoldno klubovih prostorih ▼ Slov. nai dom«. Sodrug i, . ikajajta roda* mm 1 sojo in prtdobivajto mn novih žlanov» da bo mogol napraviti čim voč m polju socialistižn« vzgojo in v s« n«i« prava. Anton Zornik HERMIN1E. PA. Trgovina s moianim blag« Peči in pralni stroji naši posebnost. Tel. Herminie 2221. Martin Baretincic & Son; POGREBNI ZAVOD 324 Broad Street Tal. 1471. JOHNSTOWN, PA I. Prva Jugoslovanska restauracija domaČa kuhinja Otto and Jerry Minkovsky, lastnika. 4047 W. 26th Street So priporoča Slovonoom v pos«t Zadružna banka Ljubljana, Jugoslavija, v lastni hiši. miklošičeva cesta 13, blizu glavnega kolodvora. se priporoča rojakom v ameriki za vse gospodarske posle, zlastis D sprojom« donor sa hranilno vlogo ali sa tokoči račui najb**ljiom« obrostovanju. 2.) posrodujo najconojio dostavo donarnih poiiljk k Amoriko v domovino in obratno^ 3.) posrodujo v vsoh ¿ospodarskib aadovak hkro in po ooni. Denar, ki ae namerava poalati v staro domovino, naj as naicaie na račun Zadružne banke na Amolg«m«tod Bank of Now York, 11-15 Union ¿o«ar«, Naw York, N. Y., iatočasno naj se Zadruino banko a tem obvesti in naroči i «plačilo. Nai upravni sastopnik sa Ameriko je Joseph Menton, 16824 Normandy Ave , Detroit Mich. Obračajte se nanj. Obračajte se v vseh bančnih poslih sa stari kraj aa Zadruino banko v Ljubljani. "New Leader" angloiki socialistični tadnik. [shaja v New Yorku. Naročnina $2 na leto, $1 na pol leta. Najboljfte urejevan angleiki socialistični list v Ameriki. Mnogo slovenskih delavcev ga čita. Naročite si ga tudi vi. Na ročni- J no sani sprajema "Proletarec" J T Ihmmhhhhhhhhmhhhhhhhhhhhhhi MOŠKE OBLEKE 100% IZ ČISTE VOLNE $16.50 xlottiinG HOU SI 3649 West 26th St., blizu Lawndale AU rabite perje sa blazine? Pfiit« vtmr-€0 kater* »»•■ komur polijemo ZASTONJ. Im- M* tudi !• if*- U*I|mm Muh». Za «a- d**tt|«lvt Jam- ALBERT STETZ FEATHER CO. lié P«ss«lc St., Pasaal«, N. i. tiskovine SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA ATLANTIC PRTGs & PUB. C0< 2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, III. Tel. Landalo 2012 A. H. Skubic, predi. — J. F. Koreckjr Uj. v a ait tiskarni so tiska "Prolotaroo". proletarec UM sa iatvtrtM lj«r. Bevan in drugi zdravniki ao najbrž v pravem s trditvijo, da alkohol ni zdravilo, in ne stimulant, a izgleda, da ga bodo ljudje vseeno se dolgo rabili v oba namena, lzgaran človek pije vsled svojih vzrokov, bogati razuzdanci radi svojih, vesela družba pa zato, ker bi bila rada vesela. Bolnik je pripravljen poskusiti vse, samo da ozdravi, in tako je na svetu zelo veliko ljudi, ki pijejo alkoholne pijače, in to celo v deželah kjer jih zakon prepoveduje. O alkoholu bi se še lahko zapisala resnica, da veliko več ljudi spravi v bolezni, kakor jih o-zdravi. POLITIKA IN BLOKI — GLAVNO MESTO KITAJSKE NACIONALISTIČNE VLADE| lU^Jj* liiktOin Dr. Ivan Cerne, lastnik gospodarske pisarne v Ljubljani, ima tožbeni proces proti Pro-sveti, od katere zahteva $50,-j 000 odškodnine, ker mu je baje z enim člankom odvzela kli-| jente v Ameriki, za katere je izvrševal razne pravne zadeve. Tožbo je vložil oktobra 1928. Njegov pravni zastopnik v A-meriki je clevelandski odvetnik Kushlan, ako je poročevalec pravilno informiran. Toži zaradi članka, ki ga je imel L 1928 v Proaveti Jacob Zupar čič, v katerem je pojasnjeval koristnost stikov za SNPJ. z Zadružno banko. Dr. Cerne je bil baje v korespondenčni zvezi z nasprotniki takih poslovnih zvez, in so se včrs. v svojem boju proti glavnemu odboru, največ ustmeno sklicevali nanj. Kakor so tedaj poročali, je dr. Cerne želel, da bi SNPJ. izplačevala ponmrtnine dedičem .oziroma izvrševala razne pravne posle v starem kraju skozi njegovo pisarno, zato je smatral Zadružno banko za konkuren-tinjo njegovim načrtom. Prišel je v to deželo po opravkih istočasno kakor Anton Kristan. I Jacob Zupančič je baje v ti-Istem članku zapisal (spisa nimamo pri roki, da bi ga mogli točno citirati), da je dr. Cerne *kubil rojake v Ameriki, in na podlagi te besede je vložil dr. Cerne tožbo z zahtevo, da mu jednota plača petdeset tisoč dolarjev odškodnine. Kdaj bo tožba končana, se ne ve. Ako želi kdo rojakov, ki so imeli z omenjenim posla, poelati z ozirom na to tožbo kake informacije, bodo SNPJ. koristile. Pošljejo naj jih komurkoli v glavnem uradu, a. pa V. Cainkarju. KARL MARX Njegovo življenje in njegov nauk. Spisal M. BEER.—Prevel C. STUKELJ Vrhnja »lika prika.uja pogled a« Nenlung, ki je glaTno me.lo kHai«k. nacionnlUticne *l«4e. Prej-inje glavno mesto j« bilo Peking. kateremu je nova * leda spremenila »me v Peiping. Nanking ima po naj-novejših podatkih približno 900,000 prebiealce*. Spolnja slika pred-tavlja tipično ulico v tam meetu, k. b. bržkone naglo raalo. da -i -ieilne ki c~ cionalisti&io elado >• onemogoča normalen ra.voj go-spodarakega iivjfeaja. Nedavno se priile * N «kinga revolucionarne čete, ki jib naoonaU.ti .me nujeje koe.«.¡etične v.led njihovih simpatij do wvj. ake Rusije. Medtem, ko je po.tala nacienali.trfna vlada konservativna i. ee opira aa pomoč na velesile, sa takosv«. komunistične ¿ete bore sa rad.kah.ej.. ekonomski program in sa drastično odpravo tujskega vpliva na Kitajekem.___________ Publicistično delo pok Antona Kristana Dopis im Ljubljane. ciral Anton Kristan. Prav ta- je obiskal ameriške rojake, pa . ko je "Naprej" izdal Kirchstei- je napisal in izdal knjigo V Ce pregledamo slovensko 1 roman "Pod «povednim Ameriteo in po Ameriki".*) socialistično literaturo, vidimo, pecatom»'t ki ga je prevedel Et- so se pripravljali letoe da je največ knjig izšlo pred b[n Krifilan in ki gA je ianj prj. člani SNPJ. na izlet v Jugosla-leti, v tistih prvih desetletjih ioWeval "Proletarec". vijo, je izdal tudi kratek kaži- socialističnega gibanja, ko je ^^ 190g je ijMjaj Kristan pot za amerišKe rojake "Vod-bilo treba krepko orati. In ka- gV0j0 brošuro "Zakaj smo so- nik po Ljubljani za ameriške kor povsod, tako je tudi tu to ki naj s\u±i\A za r©ja*e", ter dal micijativo za gibanje vodilo v pretežni ve- nekako predpripravo za na- »zdajo brošure "Vodnik po Dal-čini delavstvo samo. Bilo pa glednj0 brošuro, za Mancov- maciji", katere natisa pa ni več je treba precej delavskih agi- Engelsov "Komunistični mani- pričakal, lnicijativo zanjo je tatorjev, a v kolikor jih je manj- ga je j založila da že težko boian, ležeč v po- kalo, je utegnil pomagati de- prav'tako zaioiba A. Kristano- sielji nekaj dni pred smrtjo, lavski tisk. Zato je razumlji- y »Napreja". S tem, da je J* sla knjiga iz stroja, je vo, da je tedaj izšlo polno bro- sk)ven8ko delaVstvo dobilo ta-'W on v grob. šur o aktualnih delavskih za- Ro daber (Jakličev) prevod Kot strokovnjak v zadruž-htevah, o dnevnih problemih, ..Komunističnega manifesta", "eni delavskem gibanju pa je a tudi brošur o temeljnih na- . bi| ložen lemelj slovenski ^dal tudi mnogo brošur o tem ukih socializma in o vseh sme- ^clJihaiični literaturi. Kdove, piooiemu delavskega gibanja, reh delavskega gibanja: o če b- tedaj ne bU Mani_ Polno brošur je 1Zdal o tem, političnem, gospodarskem in f &]i bi sploh doslej ime. polno člankov o zadružništvu kulturnem ter strokovnem giba- j. y s]ovenskeini jeziku? ¡^e napisal za vse mogoče revi- nju delavcev. ^---- j y lej brošuri je bil razložen j«» almanahe, časopise, ureje- V teh prvih početkih sloven- dejav8tvu marksizem. A bilo zadružno delavsko glasilo ske delavske literature je bil je tn?ba tudi brošure> ki naj "Koozument," urejeval "Za-priden orač pokojni Anton poljudno razi0ži cilj« in boje iin, koledar 11 let, izdajal v Kristan. 2e v prve delavske tt0cia|ne demokracije v teda- ¿asu, ko ni bilo nobene delav-časopise je pisal članke, ki so ¿MaShm stranka si je na ske leposlovne revije, meeečmk kazali, da se bo razvil v dobre- erfurtskem kongresu izdelala "Pod lipo" (1. 1924, 1925, 1926. ga delavskega publicista. Ko jasen programt ta pr0gram je in 1928.), pokrenil pred leti de-so začeli izhajati "Nasi zapi- bilQ treba prevestif prirediti ga lavski dnevnik "Delavska po-tki'\ ta prva resna revija, ki se z& naše razmere ter izdati in litaka", ki pa je morala postati je bavila s problemi časa m s v tiaoiih izvodov poslati med dvotednik itd. problemi delavskega gibanja, sodruge< Anton Kristan je biJf ^^ jim je bil Knartan nekaj let iz- k- je m4urt»ki program prire-dajatelj in urednik. A to mu - Tudi Steve Fabjan, ki je povzročil polemično afero v S. N. P. J. z dopisom, v katerem je napadel pokojnega Jožeta Za-vertnika, grozi s tožbo in je v ta namen že najel advokata. Pravi, da mu je napravila s svojim dopisom krivico članic . SNPJ. M rs. Bernik v detroitu in zahteva, da Prosveta priobči preklic, ali pa bo tožil jed-noto. Njegovo delo s peresom je vsekasor vedno držalo ravno- ni Chas. Pogorelec o situaciji z ozirom na naše gibanje Tajnik JSZ. Chas. Pogorelec, ki se je vrnil z agitacijskega obiska v Ohiu in Penni, pravi,1 da so razmere za našo agitacijo ugodnejše kakor kdajkoli po vojni. Mnogi klubi so se že o-tresli indiferentnosti ter se o-prijeli dela z vsemi močmi. Število čitateljev Proletarca raste in njegova cirkulacija se bi v tem letu jako povečala,! ako ne bi bilo tolikšne brezposelnosti, ki marsikomu onemogoča plačati naročnino. Vzlic temu se dobi še vedno toliko novih naročnikov, da pokrijejo število onih, ki so Kranjska slovenska katoliška jednota je proti politiki. Njen glavni cilj je bratsko podpiranje svojih članov na tem in za drugi svet. Na tem jim daje gmotno podporo, za drugega jim zapoveduje, da morajo vsaj enkrat na leto pred spovednika in pa da morajo biti tudi ostale dneve praktični katoličani. Vzlic tej vzornosti so na njeni prošli konvenciji obstojali "bloki" I Tiskali so liste kandidatov, v?ak blok je imel svoje seje, na katerih se je proti krščanskim bratom v nasprotnem bloku, ali blokih, govorilo jako ne-bratsko. Spovedniki so jim velike grehe odpustili, kar so dokazovali spovedni listki, ki so jih prinesli s sabo, a delegatje niso bili toliko usmiljeni, pa so sodili, volili in nalagali pokore po svoje. ■ rJhi?„ Jd!LUli Re^ia ie°bTla d" tor '' "daj,U T težje s praktiinim njegovim de-iiamenj^na bolj ali irianle >iiih- 2?.' * ,zSe prV* lom. Tu kot tam je zastavljal brUani, poleg pa je ie nekaj fzobraienatvu, potreben je'bil ' J^S&^iT- 8V°je ^ * Ven°mer ^ «>rebitka V VC unjiuje proixvaj.nje v ,al- lMrM(' s svojim domačim slogom n m.iem7 Napisal Kari Kaut- 2 njim je vsekakor umrl kratkimi, jedrnatimi članki na- gky pog|ovenii Anton Kristan." eden najdelavnejših publicistov vezal stike z bralci iz ds- ^ igteKa )eta je izie) drU(?i sno. m iurnalistov v dslavskem ti-lavskih in kmečkih vrst. . «pjo^.rij.,», in kma|U sku. Dočim se je zadnja leta Zato je A. Kristan začel v Wo tretji. ••Kapitaili.tični raz- posvečal predvsem zadružne-ldriji 1. 1903 izdajati štirinajst- red„ __ p0leg teh brošur je mu, gospodarskemu delu in dnevnik "Naprej", ki ga je iz- zalo^ba ¿asopi8ja -Naprej" izdajal ter pisal predvsem o dajal in urejeval sam. Vse - - - - - ——-- — Mladinski odsek kluba št 114 v Detroitu ustanovljen .e izdala še polno brošur v enem teh problemih, je pretežni del glavne članke v njem je napi- samem ,etu. samih brošur Et- socialistične literature ob prvih sal pokojni večinoma sam, a bina Kristana je izšlo , 1908 početkih gibanja izdal ali spi-imel je dopisnike po vseh de- krQg (Nevarni sooializem. sal ali založil baš on. In s to lavskih krajih, ki so mu v pi- Narodno vprašanje in Slovenci,1 literaturo — kakršne žal danes knh dopisih risali probleme y dobi k,erika]izmftf primož mmamo in je imeti ne moremo svojega okoliša ter odbijali na- Trubar M ) Delavnost založ. - je bil položen temelj delav-pade farovžev ter sokolskih do- be jn časopisa ..NaprejM je skemu gibanju na sploh. m°tV" 1qa, • xi . bila torej velika. Vsekakor ni - Leta 1907. so izšle prve n/e- ^^ zasiuga te založbe,. da *) Obe ti dve knjigi lahko gove brošure o socializmu, in- imamo ^^ izabraženih ^^ nRročiie pri "Proleiarčevi" redil in izdal je brošuro ^ ¡h delavcev§ ki so še danes knjigarni! ^sledUa dru aSja Ko Je klavci v delavskem - na logaiki 'konferen^?' soc^aii- ^banju- Davčni dohodki narasli stov 1. 1907. poročal o proble- Po prevratu je izdal več bro- mu kmetiškega ljudstva in soc.'»ur o parlamentarnem delova- Dohodninski davek, kolikor stranke, je izdal svoj regerat nju socialistov, leta 1927 pa je ga je leto« že iztirjala zvezna še istega leta v brošuri "Social- izdal svoje največje delo v /lada, je 100 milijonov dolar-na demokracija in kmetiiko knjigi: "O delavskem in so- jev višji, kot pa je bil v pro-ljudstvo". Obe brošuri je za- cialističnem gi>anju na Slo- šlem letu. Izgleda, da je Se ved-ložila zalolba časopisa "Na- ve«feHft do ustanovitve Jugoel. no mnogo ljudi, katerim se do-prej", ki ga je izdajal in finan- socialne demokracije". Ko pa hodki večajo vzlic krizi. Dne 6. sept. se je vršil v Detroitu pod avspicijo kluba št. 114 JSZ. mladinski sestanek za ustanovitev angleško poslu-jočega odseka,katerega se je u-deležilo nad sto sodrugov, so-družic in somišljenikov. - Dis-kuzija je bila obširna in rezultat je bil, da je pristopilo v odsek osem novih članov, in pridružili so se mu tudi drugi mladi člani kluba št. 114, ki bodo v bodoče imeli redne seje enkrat na mesec. Angleške pododseke imajo sedaj klubi JSZ. v Detroitu, Milwaukeeju in Johnstownu. Mladina v klubu št. 1 v Chicagu je še vedno direktno pridružena klubu. Klub št. 27 v Clevelandu pa je prvi, ki je ustanovil ženski od-se k e (Nadaljevanje). Predvsem je tu stopilo v ospredje isto zelo moteče nasprotje med resničnim in med tem, kar naj bi bilo, nasprotje med resničnim in med tem, kar naj bi bilo, nasprotje, ki je lastnost idealizma. Najprej je prišla po meni milostno kakor krščena metafizika prava, t. j. osnovna načela, refleksije, določbe pojmov, ločena od vsake resnične pravne oblike. Predvsem je bila ovira za pojmovanje resničnega neznanstvena oblflca matematičnega dogmatizma, kjer skače subjekt okrog stvari in rezonira sem in tja, ne da bi se stvar sama oblikovala kot nekaj bogato se razvijajočega in Živega. Trikot dopušča matematiku, da dokazuje, ostane pa samo predstava v prostoru, ki se ne razvija dalje. Treba ga je položiti poleg drugega, potem zavzame drug položaj in to različno, na isto se nanašajoče mu daje različna razmerja in resnice. Nasprotno pa moramo opazovati objekt sam v njegovem razvoju v konkretnem izrazu živega miselnega sveta, kot je pravo, država, narava, vsa filozofija ... Tu se mora razum stvari sam kot nasprotje v samem sebi razvijati in najti v sebi enoto." Tu smo odkrili prvo sled Heglove dijalek-tike pri Marxu. Vidimo nasprotje med okorelimi geometr8kimi oblikami in med *n'lje-njem, ki stremi po razvoju, nasprotje med družabnimi oblikami in človeškimi napravami. Marx se je trdovratno upiral vplivom Heglove filozofije; naravnost sovražil jo je in je hrepenel, da ostane zvest-idealizn:u, .Ji končno ga je le očarala razvojna misel, kakor je bila ta tedaj v Nemčiji znana v obliki Heglove špekulacije. Marx je potem na dolgo poročal o svojih pravnih študijah in pesnitvah in izvaja dalje : "Telo je svojevrstno reflektiralo na to. da sem pri tem najraznovrstnejšem delu v prvem semestru prebdel mnogo noči, da sem iz-vojpval mnogo bojev, da sem pretrpel mnogo notranjega in zunanjega razburjenja, da ob koncu semestra nisem bil mnogo bogatejši in da sem pri tem zanemaril naravo, umetnost, svet ter pozabil veselje. Neki zdravnik mi je nasvetoval, da grem na deželo, in tako sem prvič prišel skozi vse dolgo mesto pred vrata v Stralavu ... Od idealizma, ki sem ga . . . taiko dolgo negoval, sean prišel do tega, da v sami resničnosti iščem idejo; če so prej bivali bogovi nad zemljo, so postali sedaj njeno središče. Cital sem fragmente Heglove filozofije, katerih groteskna skalovita melodija mi ni pri-jaia. Se enkrat sem se hotel potopiti v morju, ali z jasnim namenom, da najdem duševno naravo prav tako potrebno, konkretno in zaokroženo kot telesno, da se ne urim več v u-metnostih bojevanja, ampak da ohranim čist biser na solnčni luči. Napisal sem dijalog približno štiriindvajsetih pol: "Kleantes ali o izhodišču in potrebnem napredku filozofije." Tu sta se nekako združili umetnost in znanje, ki sta se že popolnoma razšli, in kot čil popotnik sem se podal na delo samo, na filozofsko-di-jale»ktičen razvoj božanstva, kako se pojavlja kot pojem, kot vera, kot narava, kot zgodovina. Moj zadnji stavek je bil začetek Heglovega siptema in kot varljiva sirena me je vodüo v sovmžnikovo naročje to delo, za katero sem se nekoliko seznanil z naravoslovjem, Schellingom, zgodovino. S tem sem si neprestano ubijal glavo . . . Iz nevolje radi Jennyne bolezni in svojega brezuspešnega, propadlega duševnega dela, radi raz jedajoče jeze, da bo postalo sovražno mi naziranje moj idol, — sem zbolel, kakor sem Ti že p:ej pisal, dragi oče. Ko sem okreval, sem sežgal vse pesmi in osnutke novel itd., v domišljiji, da lahko popolnoma pustim vse, za kar doslej še nikakor nisem doprinesel nikakih protidokazov. Za Časa bolezni sem spoznal vsega Hegla, z vsemi njegovimi učenci. Potom več sestankov s prijatelji v Stralavu sem prišel v doktorski klub, kjer je nekaj privatnih docentov in moj najintimnejši berlinski prijatelj dr. Rüterberg. Tu se je v prepiru kazalo marsikatero nasprotujoče naziranje in vedno trdneje sem se oklepal sedanje svetovne filozofije, kateri sem mislil uiti; ali vse zveneče je utihnilo, prava besnost ironije me je popadla, kar je pač umevno po toliko negacijah..." ("Neue Zeit", 16. letnik, 1. zv., 1. štev.) (Dalje prihodnjič.) DOBRO ZNAMENJE Socialist, ki ne ugaja nasprotnikom, je dober socialist Odbornik podporne organizacije, unije ali občine, katerega ljudje sebičnih namenov sovražijo, je vreden zaupanja. MALO ČLANOV-VELIKE ZAHTEVE Neprijatelji nam očitajo, da nas je malo, njih pa mnogo, vzlic temu zahtevajo od nas reči, ki si jih niti oni, kljub visokemu številu, ne upajo lotiti. _____- ~ ^— .¿¿m All na) se kesam in pro sim odpuščanja? ZAPISNIK SEJE EKSEKUTTVE J. S. Z. Članski det kluba št. 1 S±'SSr:£ te« t avgusta 19» . ! Willow Springs ¡"tJTXVS.^r , „ ,, ,„. .. Chicago, III. — V nedelio lo j'm Je in priznali .o, da | Navzo* God.na Vider /a.tz, agitacijo dobra, in ker imamo 21. aept. bo izlet članov kluba nimajo P«>*or». kjer bi uiiva- a' ,A„T"- ak1t,Vne:č'ane i» «'»nice,.o do- ft. 1 ter njihovih prijateljev v h lXoU> P™1« "»"ve, k« Tako sem torej sopet "raz- dostojno polemizirati, sem si ga prestopka krinkan"! Tistim, ki so pisa- vzel pravico povedati, da je ke" izrabljal li slabo o meni, se je pridružil bilo tisto postopanje grdo, ne- ne napade ¿e Lojze Beniger, kije dognal, častno in neodpustno. Lojze odgovora, nvr nunam prav me —------ . IJUUi. ve poti ki z da uredniku Proletarca ni za Beniger je tedaj svečano zapi- volje, da bi mu služil za plju- kraju), nadalje B. Novak, D. Poročilo tajnika se sprejme ceste na levo-dostojno polemiziranje, ampak »al, da sem izvršil atentat na valnik, niti ne maram vloge J- Lotrich in F. S. Tauchar, ter na znanje, se poslužuje skrajno negentle- svobodo tiska in pozval vesolj- "daritvenega jagnjeta" za tu- «rbske sekcije, ki so Za Prosvetno matico manskih argumentov in blate- no članstvo, da naj bo na je grehe. svojo odsotnost opravičili s tajnik Pogorelec, da nja, namesto da bi se spokoril. straži. | Zapisal je neresnico, da je tehtnimi vzroki. 134 organizacij. Od Kosem prebral njegovo ka- Potem, ko njegov apel ni Proletarec napadel Prosveto, i Za predsednika seje izvoljen »«je so plačale prispevke valirsko izjavo na uredniški izdal, se je začel t"» WKVI u» • *v/av»»avv iia|«uMJ| nva/lniltii. n Roresnondenca. — Dnpvnik čltalnira Ä N H U/anU.,«» . . .. 1 P'^Knzek,^. . »k orin raa ijc z joneiske M------ v uiuKace. . ----------- -----, to je progtor> Mene je kot človeka veseli- kjer je klub št. 1 imel svoj pik- 'ko 8em neizrečeno ra-I . poroča nik že parkrat prej. Vstopni- do8t ™alih otrok» ki so se igrali la je v nji ne ni. Prinesite jstvine s se- T po do,*ih ,etih» v mnogih prejšnje boj; pijačo boste dobili na pik- 8,u<5aJljl Pa P^vič v svoje™ živ-e\ke sle- niku. Za tiste, ki ne bodo ori- ,jenju P°d košatimi drevesi, na --------h- -............P zeleni livadi ob jezeru. Ako je , '"""j* - — ------v*aii», «i »t» i»« uApauei. ^apisai je, ,ua ne "J* —. oin vuiiemaup ; odbor Dreskrbel nr l nizkot 3. sept. v - letu gospodovem poslala napade, umazala sama. pomni (v imemi uredništva pra-f Korespondenca. — Dnevnik čitalnica S. N. D., Waukegan, Andraw liubJ L Prejfnzeic, . 1930, sem za moment nehal Ampak to je "izjavil" šele ko vi "ne pomnimo"), da bi še Milwaukee Leader naznanja, 111. nn^ilLi . a Pa , ljudem Da na fc« „»if dihati. To se primeri vsake- «no ga DRUGI opozorili na kdaj kak list tako napadel PoAbno Bergerjevo, Igre smo poslali kluboma v fem fmel! ^iTtJ^T' delie malo vef Z^ni™ mu smrtniku, ko izve, da je njegovo "napako". Prosveto, kakor jo je Proleta- «pominsko številko in vpraša Bridgeport in v Collinwoodu, kToV L v! 1 obenem da "razkrinkan". V drugem m^ V omenjeni "izjavi" 8. sept. rec, kar smatra on za dostojno « naročbo. Sprejet predlog,I nekaj pesmi pa pevskemu «abo tJdf dm ! ^ * l * zeru že' parkrat E mentu me je oblila rdečica, da- pravi, da naj "primat aorod- in gentlemansko "argumenti- * naroči po 25 izvodov za, zboru v Springfieldu. Udovich hn 7m!l f' Fr' trok črncev il E ^ °S si sem ponavadi nekam bled. »¿ki bivšega urednika Prosvole ranje". (Vsak klub in angleško poslujo-I Za angleško literaturo sta nas ¿S ČL^i Pro8iora " «tvo« Mnltl ^ V tretjem pa me je popadla blagovole »apaki radi priobčit. -Res pa je, da je «rabil pJ* ^uštva Prosvetne matice, vprašali društvi Friendly City £ ZZT™ bSn^^ ^^^t sveta jeza, v četrtem pa še ra- "o «načomk dvek dopuov o. »veto za napad na Proletarca;! O stanju zveze je v svojem št. 684 v Conemaugh, ter št. fow v pr,pelje sčene otSco /rrŽL t p I zočaranje povrhu ~ končno Prostiti." res je, da je pisal o "zmazku" Poročilu tajnik Pogorelec iz- 669 SNPJ. v Syganu. Nekaj TJ^^nnl h'T ^ Sbele«^ ako Se * K »li sem padel v nezavest, ker mi Torej vendarle NAPAKA! ki je izhajal pred toliko in to- v*j*l, da se je reorganiziral jo imajo, nekaj pa jo bo treba letnega nrLTa d° 1Z'mrcee kar b^ bo h ^ Pa ia ¿in.in W crluvr, H« io In to čemur nmvi .^ai nonnb. liL« .. u- .i^_____ _ j. kluh At Q v nuaplhini zonpt n«h.viti d- ____ii!t1 ',eifa Pro«ora. I,ir- cene, Kar Do bolj primerno za oba gospoda. ^ Kar se tiče v eni izmed prej-pro- 5t«vilk cenetovega žuma-la priobčenih opazk glede na pikniku navzoče inteligence, moram pripomniti, da je bila to tista inteligenca, katera se ne klanja Stautovim surovo-■ Wm HPPIH ,stim- To je tista inteligenca, Chicago, III. — Prihodnja j katera je uživala in vzdrževa- —" r--— • •*^ — ■ —'I • — ««n i «»• J« tannjAi ('icu iuiiau in -----— ----«»----—— — ■ w ---"'«—J JK" JV WU ucua je šinilo v glavo, da je sedaj in to čemur pravi sedaj napaka, liko časa v Proletarcu, ne da klub 9 v naselbini Power zopet nabaviti. Razveseljivo Oo cmti , konec moje urednike ter nad- Je v Prosveti z dne 20. avgusta bi povedal, kdaj je izhajal, kdo Point» Pri teJ akciJi Je 8°- Je» da iz obeh krajev žele lite-'* i7ipf;' gre ,v hnb ni zorniške karijere. KajU kako opravičeval v "članku", ki je ga je spisal in navedel druge d*loval s. Snoy. Pristopilo je raturo z delavsko-socialistič- d* ^ naPte 2 naj si se spion upam na solnce, obsegal nad eno kolono. Ce je podatke. Toda kako'si sploh 08em *lanov in članic. Orne- nem gibanju, kar dokazuje,16tor p pntl na pro' ko pa je tisoče m tisoče ljudi storil "napako", čemu se togo- drznem kaj očitati, ko pa mi ni nJelli Je P0»1»1 neaktiven da se tudi slovenska mladina ' * ' ivvorl*ln Htt ml ni 7 a ri/vat/vinA titi name mot ori v o A Ain.li i „ ti»i______•> _ oktohrn V hlutrai tli tO 7.flnilT19 79 Hol Ql)cl/n nvnklo izvedelo, da mi ni za dostojno name, čemu metali očitke za "dostojno" in "stvarno"*"po- oktobra 1927: V blagajni je zanima za delavske proble-polemiziranje in da se poslužu- k.ubom JSZ. radi njihovih na- lemiziranje! Njegovi argu- to vsoto je poslal me. jem negentlemanskih argu- znanil v Prosveti, čemu nagla- menti so pač "gentlemanski",(lfiaaom Pravil zvezi bivši taj-| Volitve v eksekutivo ter mentovl ¿ati zmazke", ki so izhajali Ker moji niso, pravi v Prosveti nik s- Rergant šele začetkom druge odbore v JSZ. so v teku. Lojze kajpada ne dela tega. ali še izhajajo v Proletarcu? v uredniškem jeziku, da se od JunUa 1929, ker je vedno upal, Končane bodo 12. septembra. On priobči dopis takole kake- Cemu metati reflekcijo na o- "nase" strani ,to je, od "njiho- da bo klub kmalu postal akti- Nominacijo za gl. tajnika je mu btefanu rabjanu, "borcu" tflašanje kulturnih priredb klu- ve" — ne njegove, vsaka pole- ven- Ker Pa 80 radi splošne poslalo do te seje 25 klubov, klerikalnega "A. S.'\ brez vsa- bo* JSZ- v Prosveti, če je on mika z menoj zaključi. stavke premogarjev nastale ze-(vsi za sedanjega. Prihodnja priredba društva "Nada" št. 102 SNPJ priredba društva "Nada" št 102 SNPJ. bo v soboto 4. okto-bi a v Masonic Temple, na 23. M • ••• , ■»• » «« ------J »» ^ V v/ti mm IVUVj «nnij UVI< kega komentarja, čisto na le- 8toril "napako"? Cemu izrab-l Rad verjamem, da pride nrei Io kritične razmere, so idejo na Poročilo sprejeto na znanje. I ^ZirT vi m«*,/ .----—--- H*ti P—— ......—-i- ------ v V J obnovitev kluba opustili dote-1 - • • cestl 1X1 ^llliard Ave. * SU UjlK"» * -----------.»www. aaa a. a V1CVOI - auui lliai BIRUU UIU^I JV ze pri- " ----- ----* ---' način dostojni. 'ca» priznava, seveda po ti- šel, ki je mislil, da bo zmagal bla«ajno vrnemo. Pra illow žurnala", 8očerih ovinkih, da je storil na- z demagogičnimi apeli in laž- lo^ajo, da se blagajno t t. nalrAf i _! a l/n «.a IrlnK xa/M.i.anini mi, pa se je motil in nehai. pem, ker piše Fabjan pač gen- |jati Prosveto za napadanje ali slej do takega spoznanja, tlemansko, in ker so njegovi ar- "m°Je malenkosti" in Proletar- Tudi marsikdo drugi je že pri- *a leta* gumenti na vsak ■p ■■■ MRI ÜP Jaz, urednik "yellow žurnala", 8očerih ovinkih, da je storil na- z demagogičnimi apeli in laž- lo6ajo, da se blagajno vrne le kakor ga imenuje v svoji ne- P»ko? I mi, pa se Je motil in nehai. ako ** klub reorganizira v te- upravičeai, toda vsekakor gen-! °d m®ne je po njegovem Meni je resnično žal, da ftio- ku ene«a leta z najmanj petimi tlemanski jezi prijatelj beni- mnenju negentlemansko in "ne- ram "argumentirati" na ta na- PreJSnjimi člani. Zdi se mi, da ger svojim prijateljem, sem ii- dostojno argumentiranje" to, ¿in. Toda ni drugače. Ta po- četudl ni p0P°lnoma v soglasju razil, da rojak Fabjan ni pisal da niaeni bil tiho. Kaj vraga lemika se je razvila radi uža- Pravll> Je vendar na mestu, da dostojno in gentlemansko, in men« briga, če kakšen Fabjan Ijenega samoljubja urednika, povedal sem nadalje, da listi, PUuje na spomin človeka, ki ki bi rad zakril svojo napako ki imajo budne urednike, takih ¿6 de,al za SNPJ. poÄteno in ter zvrgel krivdo za afero na-dopisov ne priobčujejo, in dr- ¡vztrajno dva desetletja! Kdo me, kar seveda ni mogoče. Sem, znil sem s« celo reči, da jih m* j« da* Pravico, da govorim pač mnenja, da naj izmoli po- "ovno P^P"» v a tudi Prosveta ni priobčevala, i0 Pravilih m svobodi tiska, in koro tisti, ki je grešil ali po- č,ana at ,arge Fraflk In Ceclha vsaj ne brez komentarja, in kdo me je pooblastil, da sodim, magal grešiti, zapisal sem celo grešno, grdo katen doPwi 8o za v lürt in ka-besedo, in tedaj — kakor bi se teri. 8Padajo tja — no, ne bom nebo opoldne hipoma zatemni- rabl1 tiate «rde besede. Nadzorni odbor sporoča, da Sedaj žele, da klubu bodo podrobni računi prečita-Pravila do- ni na eni poznejših sej. Miško predlaga, da se reorganiziranemu klubu v Power Pointu vsoto vrne v smislu priporočila, ki ga je podal tajnik Pogorelec. Predlog sprejet. Pogorelec predlaga, da se pošljemo vsoto reorganizirane- zopet nabavi nekaj angleške li-mu klubu in priporočam, da terature. Za agitacijske pam- Frank Zaiti. lo, zaceio je treskati in name Odkrito rečeno — izjava v eksekutiva to sklene. Nadalje poroča, da sta ponovno pristopila v zvezo kot člana at large Fi_____________ Lipar iz Sewarda, N. nov član at large pa je Geo. Smre-kar iz W. Alliquippe. Finančno stanje zveze v VeseliČni odbor se je zavzel, la v naši naselbini mir m bratsko složnost skozi celih trideset let in dosegla s tem velike uspehe. Inteligenca teh rojakov in rojakinj je tudi primora- da napravi iz te priredbo \ečer la vse, da so obrnili hrbet raz-resnične zabave. Igral bo or- dirajočemu, strupenemu delo-kester John Kochevarja. j vanju ceneta in njegovega šta-Vstopnice v pred prodaj i do- ba. F. Novak flete se določi vsota $10. Zaitz poroča o zapisniku VIII. rednega zbora, ki je v delu. V razpravi o Prosvetni matici je bilo sklenjeno, da je John Rak direktor za kore- številki tukajšnjega spondiranje in pošiljanje an- «tiča je natisnjenih med bite pri članicah "Nade". Nabavite si jih in ko pride večer, 4. oktobra, povabite s sabo na prAmAi „ ™ "Nadino" veselico tudi svoje V ZTaKU Se VeCa pnjate je. — Članica. p0 poslednjih podatkih zrač- ne plovbe v tej deželi je razvidno, da bodo do konca tega leta aeroplani prevozili okrog 200,000 ljudi. Nizkotni izbruh uniformiranega neotesanca StÄrPrebivalstvo newyorskega J* S. Tu $3,918.72, Dne 20. avgusta 1930 se je Blagajna so se uuli očitki, komentarji in Prosveti, ki jo je priobčil L.' odgovori. Kaico si jaz sploh Beniger, je čisto navadno de- dr^iiem "tolmačiti pravila", ko magogično skrpucalo brez re- OY»U!)ltt xvoyj »e je---— j—»j« pa nimam nobenega posebnega pa ir> glave. Potem, ko je do- vršila v uradu JSZ- izredna se- °d te V8ote odpade, upravni privilegija! To je bil zame u- bil proteste od društev in čla- Ja eksekutive. Glavna točka v fond $»62.26, konvenčni pa darec, Ki mi je prikrajšal naj- nov, potem, ko so začeli priha- razPravi je bilo vprašanje o re- $166.85. manj pol dne življenja. Kako jati protestni dopisi, je šele organizaciji hrvatsko-srbske! Do te seje plačani stroški si neki upam napraviti atentat "izjavil" — in to na njihovo ter sekciJe ter 0 agitaciji za to VIII. rednega zbora v Detroitu na svobodo tiska, le kje sem MOJO opozoritev, da je bilo akciJ°- ' 80 znašali $1,200.23. Ko bo se navzel neumne misli, da bi Pasarichevo in Fabjanovo pi- P^sotni so bili od slovenske plačan še zapisnik, bo sestav-Fabjanov dopis ne smel biti sanje nepošteno in zlobno. To- 8ekciJe Godina, Novak, Zaitz, ljen popolen račun izdatkov priobčen — in tedaj me je da v isti sapi je natlačil v "čla- Lotrio^» Miško, A. Tich, Gar- prošlega zbora in poročilo po-Lojze Beniger v imenu uredni- nek" cel kup drugih besed, iz den in John Rak- °d srbske dano seji. štva na vse plati skritiziral in* katerih sije nepotrebna jeza 8ekciJe» Peter Kokotovich, Geo. S. Snoy poroča, da ima klub razkrinkal ,da hočem pogaziti proti meni. Jaz vendar nisem M&slach, Sava Bojanovich, Mi-,v Girardu v načrtu sklicanje svobodo tiska ter apeliral na kriv afere, kajti napako je sto- ke ka^vich in Stojanovich. 'shoda ,na katerega bo povab- x narod, da se proti temu "prve- ril on, ne jaz. Ako bi bil dal Za Predsednika je bil izvo- ljena za govornico s. Anna P.» ! I mu atentatu" na težko pribor- potrebno izjavo o pravem času, ljen Geo. Maslach. — Zaitz po-' Krasna iz Park Hilla, Pa. Po-1* jeno svobodo postavi v bran! bi je ne povzročil. jasni, da je tajnik Zveze s. Po- vabljena je za govornico tudi To mi je pa prikrajšalo že kar* Vprašanje zame ie bilo edi *^ ? a*itaciji v °hiu' cel teden živlienia Ko dh sem Pranje zame je Diio edi- Referat o namenu te cel teaen življenja, ho pa sem no ln Je> ali lme, da je Maslach in M ie bbrUbče"alVo XtVo'S ^ 5 Razp^je^bia stvari, se mi je zdel atentat na ^InT mtdSJ ko*^S ^lu ^ kjer je svobodo tiska že tako občuten, jaz Uir0varial that's all Ako \ r^ zaklJučk(>v Pfošlega pristopilo mnogo mladih čla- da se vsak dan kar za cel dan r^ naiko čemu toHko Z^ra SeJf ¿e]fVoli,a ^ ™ * v angleško poslu- noMtaram je siorn napaKo cemu toliko 8eben od5or petlh čianov ka. .M d postaram. p4lc name? In če je ni storil, tereira naloga i^ vrAiri noHrnh J°C1 Poao(^seK Kiuoa. iuai iz zakai ne vztraia nri nrvotnih ler®ga nal0«a.Je vrši u pod rob- Colhnwooda poročajo, da pri-Vidite, jaz pisem na ta na- "kaj ne» vatraja pn prvotnih no delo pojačarije hrvaUko- u0bi klub več mladih ljudi. V čin zato, ker skušam argumen-, 8Vojm trditYaai 8rbske sekcije ki so> Peter Ko- 8piošnem je situacija za našo tirati dostojno in gentlemansko Cirfto gentlemansko naj še kotovich, Mike Ladevich, Geo. — bogpomagaj! dodam, da bi njegovi "izjavi" Maslach, Cn. Pogoreiec'in Fr. • sploh ne odgovarjal, če bi jo Zaitz. Jože Zavertnik je bil v gla- bil priobčil v kakem takem žur- Ker je bilo v listih sporoče-silu, katerega je urejeval 18 nalu, v kakršnega bi po svoji no, da bo imel Jugoslovanski let, napaden —- in jaz, ki sem vsebini spadala. Ampak do- .Prosvjetni Savez na Labor Day negentlemanski, ki ne znam kler bo za opravičevanje svoje- svojo konferenco, je bil delegiran Peter Kokotovich, da se je udeleži ter ako mogoče pove delegaciji naša priporočila za skupno delo. brpdna «pia aLcolnfivn I Flnančno stanje zveze v'spondiranje in pošiljanje an- stiča je natisnjenih med dru- nkmin 14ICTI1I4 »cja ehMHtUUVe 'prošli polovici leta je bilo: do- gleških iger organizacijam Pro- g»mi podlostmi policaja J. P. tmiaja - - - hodki s prenosom iz 1. 1929, svetne matice. Sodrug Rak je tudi nekaj opazk glede "ni- . «|rOZv«ni m«t , stroški pa $3,289.61.! mandat sprejel. — Dnevni red grovk", katere je eden i-r^ed u \ 30. junija $629.11.i izčrpan, zaključek seje. Stautovih vohunov videl na v^l wiL!* ------- -------1----Lake XweWe> katerej?a uprav York z okolico, i Ijam. na konferenco JSZ. v Blaine, seje Ohio. Zelo dobre izglede za poja-čanje naše organizacije daje kjer je i o Izdelujem jih lično z vsakovrstnimi okraski iz celuloida. PIŠITE PO CENIK JOHN MIKUŠ 6607EDNA AVENUE C LE VELA ND, OHIO < ► i Večkrat čez teden so se mudile posamezne družine črncev na jezeru. Ker smatram črnce tudi za ljudi, kateri so "ustvarjeni po božji podobi", jih nisem odganjal, ker nisem imel vzroka zato ne kot Človek, in ne kot socialist, kajti jaz priznavam drugopoltnim iste pravice kakor jih imajo bek>-poltni. Takozvani metropolitanski imenuje New ima glasom prošlega ljudskega štetja 10,-740,693 prebivalcev. Milwaukee Leader Največji ameriški sockJistl-Eni dnevnik.—Naročnina: $6.00 na leto, $8 00 m pol leta, $1.50 u tri meaece. Naslov r S2S Junta« Ata MILWAUKEE, WIS. vwvwwwwwwswvwwwv ŠTIRI NUKE CANKARJEVE DRUŽBE ZA $1 in lOc za poiiljalne stroške. Pošljite naročilo Proletarcu. Velika izbira raznih drugih knjig. Pilila o canilc aH pasita na onafa, ki itida od im— do ¿a»a v Pralatarco. ...................... John Metelko, 0. D. Preiičemo oči in določimo očala 6417 St. Clair Ava., CLEVELAND, O. *......................... Royal Bakery SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR, lastil Al 1724 S Sheridan Rd.v No. Chicago, 111. Tal. 6524. Gospodinje, zahtevajte ▼ trgovinah kruh k naše pekarna. Dr. Otis M. Walter ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 Watt 261 h Straat, CHICAGO, ILL. V uradu od 1 do 6. popoldne, v torek, četrtek in petek od 1. pop. do 8. «večer. Tel., I^WNDALE 4872. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI ad 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih in aobotah. SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO MERKUR "3551 W. 26th St., CHICAGO, ILL. (V Uiiini a rada SNPJ hm Prolatarca.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL GLASER, lastnik. NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JB NARODNA TISKARNA 2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. v Slovanskam, Hrvaikam, Slovaikam, Čaiksm, Poljaka« Mi kakor tudi v Anflalkam in Namlkam jasika. Naia po-bnoil »o tiskovina sa druitva in trgovca. !! Frank Mivsek { Coal, Coka and Wood.—Graval. WAUKEGAN, ILL. Phone 272«. »**#**»*****»**»**«****»»« VINKO ARBANAS 1320 W. IStk St., Chicago, III. Telefon Canal 4840. SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC. Svaia cvatlica sa plasa, svadba, pograba itd. Ste izvodov za dva dolarja V agitacijake namene pošljemo ato izvodov "Proletarca" za dva dolarja. Naročite jih, kadar imate večjo aejo, veaelico, ahod, predstavo ali kako drugo priredbo, in jih razdelite med udeležence s priporoči-lom, da naj se nanj naroče. Pošljite naročilo pravo» čatno! Slabe case Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON Office houra at 8724 W. 26th Street Tel. Crawford 2212. 1:80 — 8:80 — 6:80 — 8:80 Dall> at Hlavftty*e Drug Store 1*58 WEST 22ND ST. 4:80—6:00 p. m. daily. Excerpt Wed. and Sunday only by appointments. Residence Tel.: Crawford 8440 ►OOOOOOOOOSOSOOOOOOOOOOOOf : Dr. Andrew Furlan ZOBOZDRAVNIK vocal Crawford and Ogden Ave. (Ofdan Bank Bldg.) Uradne ure: Od 9. do 12. dop.. od 1. do 5. popoldne in od 6. do 9. zvečer. Ob sredah od 9. do 12. dop., in od 6. do 9. ivečer. Tal. Crawford 2893. Tal. na domu Rockwall 2816. •e lahko prebrede, ako imate hranilno vlogo v zanesljivi banki. KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 Blue laland Ave., Chicago, III. w- .............................................—rrrrnrrjjj-fnrj-1 t.-JŽ. . . , s {ÏH\Ë ' \f M t Adam Mllkovičt I SUŽNJI KRVI ROMAN CUVSTEV IN NAGONOV ČLOVEKA Vm pravu* 4« pouaiiM « KrtUUfCi prulriitj« avtor. mmmwmwmím Uèyiè\'<êVi âw è\ I àWèVi êvv êV/ê> t êw ê»'< évv éN < ê> / â\ / è < âVv âvy |v< èik à - èwêw êWIVVI REVOLUCIJE V JUŽNI IN CENTRALNI AMERIKI (Nadaljevanje). Čez meato je zavel mrzel veter. Na nebu go se združevale megle kakor plahe ovčice na prostranem pašniku ,in begale po brezkončnem nebesnem svodu. Madalena je letala zakopana v mehkih blazinah. Kakor da bi metal prosena zrna so lahno potrepetavala okna. In tedaj je, kakor iz gotfte megle, stopila pred njo izmučena žena. Madalena je vstrepetala. Poznala je to žensko. Videla jo je že v veselju, videla v žalosti in solzah — bila je njena mati. Imela je kalne oči in ž njimi je stopala bliže in bliže in drhtela. Hči je strmela v razkopani materin obraz. Čutila je topli dih njenih usten in videla solzo, ki je počivala v njenem očesu. Takrat je mati rahlo položila roko k izgubljeni hčeri, potem pa z bolestjo iztrgala: "Madalena, ne morem spati ... v grobu ne morem spati . . . Noč in dan žalujem za teboj . . ." Potem je položila k njej Še levico in nadaljevala: "Ali čutiš, Madalena, roke svoje mrtve matere? Hladne so, a nekoč, ko so te pestovale dolge noči v brezmejni lju-bežni, takrat so bile tople, kakor . . Madalena se je zganila, se obrnila v drugo stran, vendar mati ni hotela proč od nje. Samo korak je tftopila nazaj, potem pa zopet dahnila v nesrečnega otroka: "Usliši svojo mrtvo mater in povrni se na pravo pot življenja. Moja duša je križana in taka hodi za teboj. Moje nevidne roke te objemajo noč in dan, ko moje arce, ki te je tako ljubilo, razjedajo črvi v trohneli rakvi. Madalena, sinoči se je udri rakvin pokrov nad menoj — oh, tako težka je zemlja ... Težka je, ležka... In težka je bol, ki razjeda mojo dušo ... Daj, otrok moj, da te poljubim . . Sklonila se je, in Madalena je čutila vso toploto njenih usten na svojem telesu. —"Tako, vidiš, nesrečni otrok moj/' je dejala potem mati, "ta moj poljub naj ti pron i lene v srce in jaz vem, izpreobrnila se boš." "Mati," je zaječala s trudnim glasom Madalena. Hočem, mati . . . Hočem . . ." V tem trenotku je začutila, kakor bi jo bil nekdo zgrabil za goltanec. Planila je kvišku in srepo strmela v mrak, ki se je plazil skozi okno v njeno sobo. A v mraku je zopet zagledala dvoje velikih, prosečih oči — bile so materine. Se vedno je stala pred njo v mrliški obleki in iz kota stegovala roke k svojemu otroku: "Otrok moj, tu imaš moje srce ..." * Madalena je preplašeno strmela. Mati se je bila v tistem trenotku zagrebla z rokami v prsi in si iztrgala iz njih srce. Bilo je kakor krvava rana in utripalo je . . . Mati ga je ' držala pred seboj: "Dam ti ga, saj si njegova kri, toda vrni se na pravo pot. .." "Hočem, mati," je iztrgala Madalena iz prsi sveto obljubo — in takrat je mati vsa blažena povesila glavo in — izginila. Hči je planila naprej ,se zagrebla z rokami v zid, na katerem je slonela mali, in poljubovala hladno steno . . . Skozi zaklenjena vrata njene sobe se je tedaj že prerivalo petje, cvi-ienje deklet in igranje razglašenega klavirja, a Madalena se je zaklela, da ne gre več med nje. Globlje in globlje se je potapljala v morje svoje nesrečne preteklosti. Prav ko je prišla do dna, je na vrata nekdo potrkal. Madalena! Madalena!" je klicala na pragu ona grbava ženska s hripavim glasom, "iščejo vas, trije vas hočejo imeti; tam spodaj stoje . . . Pojdite vendar! Meni se zdi, da bo masten zaslužek . . ." "rroč od tod i" je uaariia Madalena z nogo ob tla. V tistem trenotku je stopila pred njo zopet mati. V rokah je držaia krvavo srce in je prosila: "Povrni se na pravo pot . . . Z.iveti ne morem, umreti ne morem . . ." "nočem, mati," je hlastnila Madalena z rokama po krvavečem srcu, potem pa se zgrudila in krčevito zaihteia. Ona grbava ženska je zoezaia ud vrat, zdrvela po stopmcan in oostaia pred gospodarjem. "Upira se," je jecljala in spačila obraz. "Proč od todl" je uuarna z nogo ob tla. Potem je stopka prav h gospodarju 111 mu pose-petala: "Mislim, da je pijana." "ivaj ? Kako c" je namrdnil koščeni obraz gospodar. "Pijana je? In to sedaj, ko mora nastopiti siuzoo i i m se upira ser" Potisnil je gtavo za ped naprej in naguDančil celo: "Čuvaj se stara ,ako mi lažes!" be enkrat ja je preDooei z očmi, potem pa pograbil sop Ključev in zdrvel po stopnicah. Odprl je vrata in se sklonil nad nepokormeo. "Hej! Madalena! Cuj! Dvigni se!" Madalena je ostala kakor bi jo bil pribil na tla. "Hlini se," je stegnila grbavka glavo izza priprtih vrat. "V8tanil" zarjove hip nato gospodar. "Trije te hočejo imeti; tam v pritličju stoje . . . v stani, pravim!" Madalena dvigne pogled; "Ne morem več," reče z mehkim glasom. "Ne smem več. Moja mrtva mati je bila nocoj pri meni, zaklela sem se, da ne bom več vlačuga." "Bedak! Vstani, čakajo te!" potegne gospodar upornico za rokav in jo vleče sunkoma po tleh. / "Kaj prav mene morajo imeti?" ječi Madalena. "Prav mene?" "Da, tebe se jim hoče. Vstani, klada !" sikne on. "Ako ne vstaneš, te vržem po stopnicah, da se razmažeš kakor gnoj. Goste mi odpravljaš! Plačal sem ti za teden dni naprej in ti," jo suje v hrbet, "ti lisica me hočeš goljufati? A?" "Tatica!" zareži v njo grbavka in hoče pomagati gospodarju. "Beži, baba stara!" ji vrže on v obraz in pribije besede z nogo ob tla. "Jaz sam jo bom ozdravel." Potem je napel vse moči in privlekel upornico do hodnika. V tem trenotku pa je Madalena planila kvišku kakor strela.' "Ne!" je iztrgala iz grla. Gospodar je namrdnil obraz, grbavka pa je odskočila, da se je zaletela z grbo v zid. "Hiene!" je u-darila Madalena z roko ob steno. Potem je zdrvela v divjem diru po stopnicah. Na dnu hiše so stali oni trije. Madalena je kriknila in zaječala. Eden izmed-njih je skočil k nji in jo prižel k sebi. Zarila sta se drug drugemu v polzasenčen obraz in nista mogla govoriti . . . Brat Inor je v naslednjem hipu zgrabil svojo sestro okrog pasu in planil ž njo v temo. Za njim sta zbežala njegova dva tovariša mornarja. Dva dni po tem dogodku je oral morake valove velik parnik. Na krovu sta slonela ob ograji mornar Inor in njegova izgubljena sestra Madalena. Molče sta bila potopljena s pogledom v pojočih valovih nemirnega morja. "Samo da sem te našel," je zašepeUl brat 'Dolgo sem um m Centralni p.t r,~luc„ k. .o p™Wnik r^ublik. Peru, ki pnsg eduj. ka- P°*'ednJ* .T bÍ* «»•»•'Umi. Nekaj tednov pozneje, dne 25. Argentini p~e dn^e -Pt«nbr.. N. .1.- .v.u.,. u> l.to, j. bil i. .trn^gle^^T Moderne trgovske smernice in dočnost slovenskih trgovcev Piše Jjseph A. Siskovich bo- pil "-¡'ir TljaVanjem no- vsakdanje potrebe. Tr- Nsjveé . tenü da« Je br.,.1 v trgovine, samo u svoj business! Rajtoča pozornost govine bodo uspevale le v toii-8merni- ko, kolikor se bo poznalo in Glasom Bradstreetovih pro-učavanj povzroča 75% trgovskih polomov v deželi (za katere javnost plačuje nad pol milijarde na leto), nesposobnost v vodstvu, neizkušenost ali pomanjkanje kapitala, i Analizo, ki so jo imeli v ! Buffalu, N. Y., za dobo od 11918 do 1928 je pokazala, da je propadlo 60% trgovin z I jestvinami že v prvem letu njihovega obstoja ; trgovin s čev-! lji 43.8% .hardware pa £4.5% kmalu po prvem letu svojega začetka. Lekarne 26.6% rav-notako po prvem letu. (Edmund D. Mcoarry — Ketail Trade Mortality in Buffalo. Univer-sity of buffalo Bureau of Business and Social Research.) im se vrnemo k podružnim tigovinam. Pokazale so nam, da dobro vodstvo neodvisnih trgovin je eden izmed več faktorjev za njihovo ohranitev v konkurenci s "chains". Uspeh lastnika neodvisne trgovine je v t**m, da sposobno praktično vodi svojo prodajalno. Prisiljen je znižati splošne upravne stroške po vzgledu podružnih trgovin, katere nimajo dragih postrežb neodvisnih trgovin kot npr.: prosta dostava blaga na domu, kredit itd. Učiti se bo treba od njih tudi glede "turn-over", kar je podlaga za nižje cene in večji dobiček. To posebno radi dejstva, ker oni plačujejo v gotovini in dobijo popust. Kakor se lastniki podružnih trgovin uče iz vsake svoje posamezne proda- inor,' je boječe uprla Madalena pogled v brata, "ko bi mogla sedaj le umreti! Kako sladko bi se maščevala svoji krvi, ki me je zapeljala v greh!" inor je tedaj položil desnico na svoje prsi in dejal: "Ne tako, Madalena! Usmrte se ljudje, ki nimajo moči, da bi premagali sami sebe. Ljudje, ki se boje pošteno živeti, slabiči, ki ne morejo preboleti udarca usode. Ne, to ni maščevanje!" "A kaj naj storim, brat?" "Kaj? 2ivi pošteno. 2ivi tako, da boš lahko stopila i poštenjaku pred oči. To bo maščevanje. Glej," je dejal z mehkejšim glasom, "tu v teh prsih utriplje srce, ki se je, draga sestra, v mladostnih dneh smejalo s teboj. Bili so to zlati dnevi, ko sem mislil, da je ves svet ustvarjen zame, da so vsi ljudje moji bratje, mislil sem pa, da me ljubi vsak, da je vsak čist po duši kakor sem bil v tistih dneh čist jaz sam. Pa pride spoznanje, samo od sebe pride in se zaje človeku v dušo, ki razočarana spozna, da je ves svet eno samo bojišče, bojišče ,kjer se bojuje človek s človekom v borbi za obstanek. Takrat se razjoče srce samo od sebe, razjoče se, ko sam ne veš kedaj, brez solz ,brez vzdihov. In tak stopaš med ljudmi z oskrunjenim srcem in ne veš komu bi razgalil prsi in pred kom bi zbežal, in ko stoji tako človek razočaran pred človekom, pa ti zašepeče na uho s hinavskim obrazom : "Cuj, tvoja sestra se prodaja v tisti rdeči hiši za denar . . ." "Inor!" "Čakaj, da se ti izpovem!" jo je prekinil brat. "Moje srce je moralo bičano sprejeti vase to strašno novico, ki se je kakor bodalo zajedlo vame. In sedaj stojim, o Madalena, z ranjenim srcem kraj tebe. Madalena!" ledaj mu je padla glava na prsi — in mornar, že pol moža, se je zagrebel z rokami v modri jopič in se je razjokal kakor otrok. "Brat!" je kriknila skozi noč Madalena. "Brat, odpusti mi!" "Kako?" je položil desnico na svoje prsi. "Jaz nisem tvoj sodnik, Madalena. Tvoja vest naj ti odpusti. Ona je najvišji sodnik in edini varuh človeka; ona dopušča, ukazuje .n odpušča vse in vsakomur zase. Rotim te, sestra, spreobrni ae! Ne prodajaj več svojega telesa — v katerem se pretaka tudi moja Kri! Glej, ti si moja kri. Pred teboj, edino pred teboj bi razgalil svoje prsi. Da, tebi, samo tebi bi izruval svoje srce, da bi videla bolečino človeka ,ki ti je po duši in krvi brat. O da„ tebi bi ga izruval — a saj veš, da ne morem . . . lzrujem ti le eno samo prošnjo, ki hoče iz njega: Spreobrni se, Madalena!" "Kaj ni prepozno, brat?" * "Ne, ni še zamujena ura ,ne. Se je čas, da vstane iz groba sramote tvoja teptana čast. Se je čas, da sprejmeš vase mojo bolečino, da jo sprejmeš vsaj kakor ogledalo tuj obraz — ako že ne moreš čutiti nje pekočega žela. Dvigni se, Madalena, dvigni se in zakliči v nebo, da si grešila in odpuščeno ti bo." Potem sta umolknila. Valovi so pod njima prepevali tajne pesmi, izza obzorja se je dvigala mesečina. (Dalje prihodnjič.) Neizprosni železni zakon mo- Ta^^^JZ «T"*^ ^ SK derne trgovske ekonomije bo v bro n ««"«tega bomo,ratI podatke in skušnje za ne- sar staST1- ~ """ — —* govin i„ podjetij. Sprijazniti 8vojimi vprašanji in «tu. ! / l t3.?' d* Je trg0V" sami kadar bodo , ski Gold Kush stvar prete- spoznavati pojave kadt hi?-!.' d,a.8eie?d*lj.eVe* d- bodo naučili kako'ravnati "s ti dUtribS * 1° P'°dajalne nni._ —______1__ . Krajin in položil levico k svoji sestri. te iskal. Taval sem z brezupnim srcem po tretino 8edanjih 8|OVenskih tr- ci začeli"~bo7i TVV" T'** V"""' "e bo tratilo denarja za vsako ulicah, iskal te po beznicah .n kontno mi Kovin in podjetij. Sprijazniti svoj^j vorašan^ n Č^ J.t "t^ ka" Kraj je odločilni faktor v pri bezal Se tja v podzemlje h Conittu. saj ve«. lBe bo treba z idejo> da je t be S bodo^č -rtud.spodbujaln.h.dej na- hu> £ Jravno Hružlle da. S je n. drug. stran, mostu - in ta m. je po- ^ Kush" stvar prete- 8p™ Z>« J^ve ^^t ^ P<»-nost nVto, da ima-vedal, da si v tisti nesrečni rdeči nisi. larjev slovenskih delavcev iz-eka «1 .. mi pojavi, tedaj lahko priča- dobro da navedem «rntov* . « - v blagajne njegovih pn- kujemo 8pozna„Jje in Pbuj 8 kate* m? moralo ra Uk°' da jim je ^^ 8koroda jateljev. Preperelo geslo "Svo- ki bo imela dalekJogežnP m ^ sleher^k^t ko Sridlto "«f0*0^«11 od V8e«a 2aietka" J, k svojim ne zadostuje več bičaanosne posledice zanje in !v konkurenco 1 n!^ružn.mi tr t'odrulne tr*ov»le 80 PriSle kajti naši ljudje so se začeli odjemalce podruznimi tr-,lako dale< da im dan ž posluževati tistih trgovin, ka-j C tej študiji o n.odernih T "Zl nZ^u ° ^ega nadrobnega busi- tere jim nudijo dobro blago, 1 truoZ Zl 1 n^vP kompanija- nessa v dežeU Ta procentual. poštene cene in PRIJATELJ- ^etfv StS^ ^ ko^m^to^C "ta d<> ^e- bTVO Ta »n naslednj. članki ne ..Chain Storeg.. gigtem ka f enkrat ™ Se Zmo^ je- mU, razmerJu 80 naJve« so posvečen. ,ntere.om ».se,. XerJ so gfi Jako povgpeli niali " poštev 1 maU trK°VC' ,n obrlmkl san»' ***vc* — on.m, kater, se ho-,v zadnj(ffl deSetletju. V tem t ' lradi nevednosti ter neuspešne- čejo izognit, usode navedene iagu je njjhovo levilo in koli- 1'odružne trgovine so začele1 «u vodstva. Ce ne verjamete tretine. Sedaj si pa oglejmo te-16ina pradanega biaga jako na <>dPiavljati prekupčevalce in meni, zapomnite si, da je v k oče smern.ee na polju trgo-1 ragUa^ Ko.iKurenca med nji- tr£°vce na debelo ter kupujejo'letu 1928 propadlo samo 3.6% (rin Lr • r\ i'/ wl o i o i/\ no rl »«r\K n<\ ' » J i u.. 1.4 — - J— J_l____I________• — - J __________ J. -_.1- a__...... in okusno opremljene, vm ki Podajajo '¿«drobno- mi kakor tudT z 'neo"dWsn^ni1 ?irektno.od "delovalcev; ma-og ejmo si KAM PLOVEJO! ,malimi ci nam daja za ii trgovci morajo navadno ku-Danes se ekonomi dežele za-jnimivo študij0 K povati za svoje prodajalne v nimajo za nadrobno distribuci-, v raznih delih dežele oso trgovinah na debelo ali pri izmed vsem neodvisnih trgovin, ki so falirale radi konkurence. Nesposobnost je odgovorna za od 32 do 80% — ene radi sla- nostjo; danes iščemo najuspe- jitvenimi 2akoni s posebnimi snejša pota za distribucijo bla-( davki in d imj ovira ga Trgovec, ki je nekak most bi omejU# njihov razvoj Vga | pravlja potrato v distribuciji, med tovarnarjem in konzu- ta agitacija je C€j podobna' katero mora navadno plačati mentom, je danes predmet vse- Qni ki SQ jo vodi,. u | odjemalec. To je naravno, stranskega zanimanja tistih,j partment Stores" in ---------------- katenh naloga je spraviti n«,..Mai|-0nder H()Use.. trg produkte ameriškega delavca. Proučujejo in iščejo veda plačajo odjemalci. Si- Commerce ,v tovoru pred Na-stem podružnih trgovin od- tional Ghain Store Association, Chicago, 24. septembra, 1929.) H koncu moramo omeniti, da je skupiček podružnih trgovin velikim' kaJti podružne trgovine se lah- skoro ves nov business, to je, Kot vsi ko vodiJo bolj ekonomično ra- povzdignili so nakupovanje di svojega velikega števila. K gotovih produktov, upeljali no- drugi poskusi, ki so imeli za A . . . . . . ... cilj ustaviti tok ekonomskih važni material, ki bi posvetil prememb> bo bržkone tud ta na razmere in smernice v na-,zamanj y&e kaže^ da razpe. ko malo razumejo na svoj bu- temu pripomorejo tisti neodvisni mali trgovci, kateri se ja- drobni distribuciji. Oni so ti« čavanje blaga potom "Chain .t. kater, spreminjajo sedanj. Store„ gjgtemov osUne § mno sistem trgov.n, s.le, k. usmer- mno ,e jajo žive toke odjemalcev iz Zad ^ moda bo ene trgovine v drugo. |bolj raz Stud.ja današnjih akt.vn.h govjn€ 0djemalci ' iezda,je bolj v prilog raznobarvnosti in sine&s. ¿il v nadrobni distribuciji nam jasno kaže, da smo v dobii ve-1 okusnosti i.K.h sprememb. S.are ideje se uiuiKajo novim, katere ba- Cemu vse to? Da spoznamo problem in njegove vzroke, in da se učimo tudi iz izkušenj drugih. ve vrstt blaga ter razširili število svo„ih odjemalcev s tem, ua so dali novosti na trg. Prihodnjič »lede protiargu-menti, ali dobra stran sedn njih malih trgovcev in zdravilo za tiste, katerih trgovine pešajo iz enega ali drugega vzroka. v blagu. Tisti slovenski trgovci, ki se še niso, se . . . • , bodo morali v svojem interesu zaaju na previdnih raziskava- navad na enovrt.nega njih; stare metode se izenaču-^ m dftti ^ morR]. jejo z novimi razmeraini Tek- ve a. modnim ma in boj za odjemalcev dolar cam Tq d q sili venomer k bolj intenzivne- jne ka uJyideIe ^ da mu študiranju njegovih želj, b ^ : ' J potreb in naklonjenosti. Sploš-;manj za,°Ke' pa xeC mo na prosperiteta dežele v prete- j klih desetih letih je obdržala Poslednja leta so začele tu-pri življenju do zadnjega ča- di velike "Mail-Order" kompasa veliko število slabo uprav- tuje ustanavljati svoje velike! ijanih trgovin, katere so za- in male trgovine v drugih me-časno uspevale kljub svoji ne- stih dežele. To je nov razvoj^ vzornosti. Danes tega ni več; kateri bo gotovo dalekosežne pritisk ekonomije je tukaj — važnosti v distribuciji blaga od vse zahteva boljša sredstva, tovarnarja do odjemalca. Raz-boljšo upravo — boljše rezul-1 množevanje teh in podružnih. Ute. Prišli smo v dobo, ki (chain) trgovin, radikalne pre-zahteva sposobne delavce in membe slednjih v vrstah bla- Wm. B. PUTZ Cicero-s j 1SS, | Florist ( OLDEST ) Cvetlice in renči za v»« slučaje. 5134 W 25TH ST.. CICERO, ILL. Tel.: Cicero 69. Na domu Cicero 2143. dobro vodstvo. Vseokrog nas lahko opazujemo potrato v razpečavanju, ki naa stane miljone in miljone dolarjev letno. Ta potrata je rezultat slabega vodstva in nerazumevanja ekonomskih sil, atere spreminjajo našo raz-pečevalno strukturo, vztrajanja pri metodah v trgovini, katere ne morejo prestajati nava- ga, ki ga prodajajo, razvoj skupnega nakupovanja od strani neodvisnih trgovcev, razvoj načrtov za prodajanje blaga potom avtomatičnih strojev, učinek konsolidacij razpeče-valnih kompanij — vse to sili k inteligentni študiji in rešitvi teh problemov. Ako tekoča znamenja kaj pomenijo tedaj je dobro vede- la modemih potreb in poizku- ti, da se danes študira odjemal-»ov obrane proti konkurenci z ca na vse načine, ravnotako =a:i i ■ ■ : :: ■ = ===?== Luksuriozna črta v Evropo J^ADAH se pripravljate na pot v Evropo, poslužite se priložnosti, ki jo vam dajo najhitrejši in najmodernejši pamiki Se-vero-nemškejra IJoyda Zahtevajte od aprenta. da vam izd« tiket družbe NORTH GERMAN LLOYD Direktna in najkrajSa «rta Je via Bremen do kateregakoli kraja v centralni Evropi. Dobro inani parniki BREMEN — EUROPE COLUMBUS—BERLIN—STUTTGART—DRESDEN imajo isbome akomodacije v kabinah III. ratredht in slove radi fine hrane ter postrežbe. Odhod mk t*d*n. Po.«kn« boiičn« roinj« • parniki BREMEN--«. dec. I BERLIN--11. dec. EUROPE--1«. cWc. Potnike spremljajo vodniki i. ^^ I ¿lkaikega urada KomorviraiUsi prof r ¿improj pri lokalno« »«onti. ali v uradu NORTH GLKMAN LLOYD CHICAGO, 130 W RANDOLPH STREET as : v__i syiÉsJ Kako si ic človek ustvaril Boga ï II REPORTS AND COMMENrs Študija na podlagi materialističnega naziranja zgodovii I JOHN KERACHER. PROSTO PREVEDEL I. M. (Nadaljevanje.) Verni delavci se navadno ne organizirajo in večinoma niso aktivni v delavskem gibanju. Vzrok ni v tem, da bi črtili druge delavce, pač pa v tem, ker mislijo, da je "oni svet" bolj važen kakor ta in rajši zapravljajo čas in denar s cerkvijo, namesto da bi se brigali za izboljšanje svojih razmer. V tem oziru je vera dobra pomoč izkoriščevalcem delavstva. Iz tega razloga so mnogi kapitalisti zelo liberalni v denarnem podpiranju cerkva. Kapitalist ni še nikdar dal centa za dvorano delavske organizacije, zdajal pa je že tisočake in milijone dolarjev za cerkve in cerkvene zavodeu Medtem pa, ko vera indirektno pomaga delodajalcem, je delavcem v veliko ¿kodo, ker jih odvrača od razredne organizacije in od boja za izboljšanje njihovih razmer. Kapitalistični razred kot celota se ne bo nikdar ločil od cerkve, ker bi mu to silno škodilo, delavski razred se pa lahko loči, pa bo veliko na boljšem. Posamezni kapitalisti se lahko odrečejo veh in mnogi so to že storili ali vsaj mlačni so, ne morejo pa tega storiti kot razred vsled načina svojega življenja, vsled svojih materialnih razmer. Težko najdete industrijskega magnata, ki bi javno izpovedal svoj ateizem. Ce pritiskate nanj, da li veruje v Boga, bo prej rekel: da kot pa ne. In če ga vprašate, naj definira svojega* Boga, se bo zvijal da "nekje je nekaj nad vsem tem." To je zadnji korak iz oblakov supersticizma. Mnogo je ljudi, ki se ne morejo iznebiti tega nebuloznega "boga". Milijone delavcev je na tej stopnji; dalje ne morejo, ker jim manjka znanja o materialnem izvoru in socialni evoluciji verstva. Kapitalist pa ima bolj važne pomisleke, da rajši molči. On potrebuje verne, pokorne delavce, zato noče dajati slabih zgledov . . . Napredni delavci so popolnoma vrgli s sebe jarm praznoverstva. Do tega jih je privedla prvič znanstvena izobrazba in drugič materialne, delovne razmere, v katerih živi modemi industrijski delavec. Ti delavci še niso nobeni znanstveniki, nekateri so celo zelo slabo informirani o tem in onem, ali glede religije so prepričani, da je >bunk. Ako jih vprašaš, kako so prišli do tega prepričanja, ne bodo mogli pojasniti, nimajo pa nobenega dvoma, ¿a je vera v nadnaravo hum-bug. Zaključiti moraš, da je njihovo prepričanje rezultat njihovega environmenta. Kapitalist lahko moli "daj nam danes naš vsakdanji kruh" in ga dobi brez potu svojega obraza, ampak delavec — kakor je zapisal Paul Lafargue — lahko moli noč in dan, kruha ne bo od nikoder, če ne bo dela. Tako je modemi delavec češ ali -nočeš prišel do spoznanja, da je molitev za kruh brez pomena, ker brez njegovega znoja itak ni kruha. On ve, da mora stradati, beračiti ali krasti, če nima dela. Izgubil je tudi vero v srečo. Ker nima bogatih sorodnikov, ne more upati na bogato dedščino. Na borzi tudi nima česa iskati pa naj cena delnic še tako raste. Vse izkušnje v življenju ga uče, da ni nobene pomoči zanj, če on ne dela. Način njegovega pridobivanja kruha je spet popolnoma drugačen kakor način kapitalistovega pridobivanja. Kapitalist lahko igra golf ali jadra po morju in milijoni dolarjev se kljub temu stekajo v njegovo blagajno. Ne tako delavec ! On mora dnevno prebiti toliko in toliko ur pri namazanem kolesju, drugače ne pride nič v njegov žep; vsak dan mora žrtvovati toliko časa in toliko energije za par mizemih dolarjev, ki so potrebni za ohrano njegovega in njegove družine življenja. Environment industrijskega delavca je radikalno drugačen od onega^ v katerem je živel poljedelski delavec. Tlačan, ki je delal na polju v večni dotiki z naturnimi elementi, katerih ni razumel, si ni mogel pomagati, dp bi ne bil praznoveren. Bil je nepismen. Ver-jel je reči, katerim se mora modemi delavec smejati na ves glas. Kadar se je njegov konj zgrudil in crknil na njivi, se je tlačan spomnil svojih grehov in pomislil na božjo kazen. Ko je čul, da prihaja kuga, je tekel v cerkev po žegnano vodo. Delavec v modemi tovarni ima tudi nezgode. Stroj mu zahrešči in "crkne", toda delavcu še na misel ne pridejo grehi in "kazen od zgoraj". Tovarna ne pozna žegnane vode. Delavec razume svoj stroj in zato stopi po olje in orodje in stroj oživi. V praksi je delavec materialist. Ako ima še kaj vere, jo pusti zunaj, ko stopi v tovarno. Ce bi ne bil materialist, ako se bi zanašal na ka- kega angela varuha, bi kmalu izgubil prste v stroju ali pa življenje. Zato je neprestano na straži in opazuje vzroke in učinke. Tako se je navadil čuj^čnosti in samozaupnosii, da nima časa misliti na drugo. in ko moderni delavec zapusti tovarno, je ie vedno v mehaničnih razmerah. Električni vozovi in avtomobili drve nimo njega in vsaka stopinja mora biti preračunana. Morda se vozi po elevirani železnici ali v podzemskem brzovlaku. Posluži se telefona in posluša na radio pesmi, ki pridejo mi^e daleč po zraku v njegovo stanovanje. Malo obme gumb in petje preneha. Vsak dan je v dotiki z dejstvi moderne tehnike, ki daleč nadkriljuje "čudeže" v svetem pismu. Naučil se je kaj je mogoče in kaj ni. Ves ta materialistični environment ga je sčasoma odtujil religiji in zasejal v njem prepričanje, da lafrko živi brez verovanja v nadnaravne reči, ki se mu zde nemogoče v luči njegovih razmer. To so razlogi odpadanja modernega delavstva od religije in prihajanja delavcev do spoznanja, da je zaman pričakovati kako srečo onkraj groba. Seveda, delavec kljub temu še lahko misli, da je današnji socialni sistem dober in nenadomestljiv. Potrebno mu je drugo znanje, predno spozna, da je tudi glede tega v zmoti. Pravilno podučen delavec ve, da on in njegovi tovariši danes pro-ducirajo več bogastva kot je mogla katera generacija delavcev pred nami. Mogočni mehanični monstrumi požirajo sirovine in mečejo na dan izgotovoljen proizvod z neizmer-, no naglico. Vzlic silni množini vseh*ffiogočih vrst produciranega blaga manjka delavcu najnavadnejših potrebščin. Periodično ga pošljejo domov. Po cele mesece je milijone delavcev brez dela. On ve, da ni krivda delavcev, če so brez dela in da trpe s svojimi družinami vred pomanjkanje. Na drugi strani imajo kapitalisti vsega preveč; valjalo se v luksusu in v enem dnevu zapravijo več kot on zasluži v celem letu. Iz teh izkušenj in iz takega ekonomskega environmenta prihaja spoznanje delavcev, da je današnji socialni sistem krivičen. Ko je srednjeveški tlačan občutil težo svojih trpinskih razmer, se je tolažil z upanjem, da njegovo plačilo pride v nebesih. . Modemi delavec, ki ne ve ničesar o posmrtnem plačilu, se briga za rešitev svojih problemov na tem svetu. Cim spozna ,da je delavski razred tista sila, ki opravlja vso industrijsko produkcijo, se rodi iz tega drugo spoznanje, da mora njegov razred nastopiti skupno kot celota v reševanju delavskih problemov. Posamezni delavci ne morejo opraviti ničesar. Pred par desetletji je posameznik še ušel iz mezdne sužnosti, če je sam začel kakšno podjetje. Teh časov ni več; šli so za vselej. Mali podjetniki so izginili. Industrije, kakršne so danes, zahtevajo ogromnega kapitala. Tudi trgovinska podjetja so danes ogromne organizacije. Vse to uči delavca, da individualne rešitve zanj ni. Delavci morajo nastopiti kompaktno v organizaciji v kolektivni akciji. Samo v tem je rešitev. Kolo socialnega razvoja se ne more obrniti nazaj; velikih industrij ni mogoče razdrobiti v nekdanje male obrti. Zato mora delavski razred kot celota strniti se v svoji organizaciji, katera potem spremeni socialni sistem. Vse industrije morajo postati kolektivna last vse družbe. V tem je rešitev delavskih problemov. Produkcija, delo je že organizirano. Treba je še, da so tudi delavci organizirani in potem bo proces socializacije produkta lahak. Kolektivno lastništvo sredstev produkcije in produkta je edina pot iz mezdne sužnosti. To je najvišja ideja modernega delavstva vseh dežel, ki je vznikla iz modernega materialnega, ekonomskega environmenta. Ta ideja ni religiozna in ne potrebuje nikakršne verske podlage. Moderni delavec je končno spoznal, da so se proletarci prejšnjih vekov varali, ko so čakali na plačilo po smrti, vse dobrote tega sveta pa so prepustili svojim gospodarjem in izkoriščevalcem. Zato jih ne bo posnemal — zato prepusti "posmrtno plačilo" onim, ki ga obljubujejo, sam pa si vzame plačilo v življenju, vzame si svet v svojo posest. Neverska vera modernega delavca je politična, ekonomska in socialna. Prva zapoved te vere se glasi: "Delavci vsega sveta, združite se! Izgubiti nimate drugega kakor verige svoje mezd-! ne sužnosti, pridobite pa lahko ves svet!" (KONEC.) OGLAŠEVALCE V PROLETARCU ijuxjiXjijxfLT'-f-f-fsxfff -f j*xififif^fff1 1*1 r — i-r TI*********"****^^*******' ! : vam priporočamo v naklonjenost. Ako vam lahko postrežejo enako dobro kakor drugje, zaslužijo, da jih patronizirate! Povejte jim, da vas veseli, ker oglašalo v Proletarcu Pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročit« »i dnevnik "PROSVETA" Stan« sa colo loto 36.00, pol lota $3.00. Ustanavljajte nova društva. Deset ¿'.anov(ic) je treba trn novo druitvo. Naslov ss Ihst in ss tajništvo le: 26S7 S. LAWNDA1 E AVI., CHICAGO. ILL. Hashes from Milwaukee Contributed by Tony J. Kamniker, Jr. The meeting of the Jugoslav American sub-branch of the Jugoslav Socialist Club No. 87 of Milwsukee was very interesting, educstional and entertaining. After a »nappy business meeting we had discussion! on various interesting subjects of the present day capitalist evils. Msny of our in establishing s fsrmer's and work-/are worker. ,either in factories sr's gov- rnment, to put an t-id to th« system of . exploiters, that no* oppress«* and impoverishes them. Th power is in their hands and ours Will they and we continue to swallo* the political bunk of the capitalist party leaders? asks The Milwaukee cialist party candidates. The workers are awakening to the fact that the Socialist party is the only party which really backs and represents leader, the workers. Let's all try to put our! • 0 e candidates , into their respective Our capitalist papers in Milwau* offices for which they are running, kee are warning the people how crary L*t all the people know for what we the Socialists are. Musn't let the stand and 1 am positive that our work common people, the majority, get will show results. .control of the government and make • • • t laws that we have- to obey. The big Our intelectual federal farm board ie/ll0*' Kepublicans) Slovene Comrades were present st has at last solved the farmer's wheat1 I*1 d° th* *?v«rnin* *nd linking our meeting, showing us that they problem. "Raise leas wheat", say», f®' yoU\ hte* ,lk* 11 or not are behind us and are willing to |the farmboard. It would be a ridi.iUUnn* thv Wor,d War th* "P4*»* work with the English speaking sub- culous sttitude if it wasn't so tragic, branch. un- if it did not effect human lives and happines. I suppose the safe thing to do is to close all our agricultural before they succeed in and The local Hosiery Workers „ animously passed s resolution, en- f01]^* they, dorsing all the Socialist candidates baiVln« »U the ?°or. for Primary and November elections. There were close to 300 members present at the meeting. A member of the union stated that the union never had political discussions, but that because of the existing conditions in the country and the failure of the Capitalist parties it was time to act for the interest of the workers. Many unions are endorsing the So- sending them to already overcrowded ^ Wl" JU': poor-houses by teaching them how to ** "J* 1 wou,d wh*:l Soc,i make 2 bushl,« of wheat grow whew °Ur C ty only one grew before. The farmer D,d ,t? ^mpmn the is foundered on bunk, has been fed of old party politics so that his brain has almost ceased to function. He needk sn emetic. The relief for the farming industry will come when they join hands with their fellow workers STATISTIČEN PREGLED SLOVEN SKIH DOMOV IN DVORAN government tried to stamp out the ' Milwaukee Lender" a daily Socialist paper. Lnder the capitalist system we, the common people, the exploited, don't count; we are nobodys. And if nobouie* tiy to run our government as Socialists government, records with any othtr laige city and you will find that the Socialists can manage a city better than either the Democrats or the Kepublicans. This city has no corrupt practices by our Socia.ist officials, 10 bloody gangs, no beer barrons, etc. No other large city government can boast of better city officials than we have in Milwaukee .since the Socialistic regime. If you want a clean, uiicorrupted government, vote for a straight Socialist ticket. « * * in Anthcny South Side King, speaking to the Young Sofialists league Velika dvorana ima 8aid: «¡f you belong to the ownen- radov in drugih sob............. Dom se izplačuje s svojimi dohodki. Slovenski delavski dom (Žele se podatki po istem redu). Slovenski dom, Holmes Ave., (drugi podatki po redu kot sgoraj.) Razen teh treh je v območju Clevelanda več drugih sfbven-J skih dvoran, katerih tajniki so prošeni za podatke, ravno tako tajniki ali predsedniki sloven-i skih domov v vseh drugih na-C,'fZl' »eK)inah. želimo jih n. »lede- StavbiMe, gradba in oprema, $260,- Ča vprašanja: Kako — vaša dvorana ali dom imenuje................ Kdaj je bil otvorjen........................ Koliko je bilo stavbiiče ter gradbeni »troiki skupno z opremo........'.......... t Kdo ga I as tuja...................... Ako ja delniška družba, ali imajo večino posamezniki ali društva................................ Koliko je sedanja vrednost doma.......... Koliko je sedežev v veliki dvorani............ Koliko ima manjših dvoran............ Koliko trgovskih lokalov.......... Koliko ima uradov in drugih »ob.......... Ali se izplačuje z rednimi, ali je treba tudi izrednih dohod- Democratic candidates, unless you have awakened to the wrongs of private ownership. But those who Ameriški družinski Koledar 000. Sedanja vrednost $---------------- prinaša vsako leto statistični Lastnins delniške družbe V kateri pregled s.ovenskih dvoran in domov, ki pa je V marsičem se 1>200 §ede£ev. Manjših dvoran ima ghip ciahS an(1 tre oUl enough to vote, pomankljiv. Uredništvo Kole-______/trgovskih lokalov............. u-|then vote for the Republican or darja ima v načrtu priobčiti v prihodnjem letniku statistiko domov, iz katere bo razvidno, kolikšno vrednost predstavljajo posamezno in vsi skupaj, kolikšne so njihove dvorane, in koliko je poslopje stalo. Ta statistika bo sestavljena po sledečem vzorcu: OH IO Cl.veUnd —- Priredb; klubov J. S. Z. in dragih . sec. organizad). ... , - ----------or on the farms should vote with their class and cast Socialist ballots. The fsrmers and the workers are being fooled by the Capitalist candidates and their Papers through misleading speech** promises, and articles. Unite and vote for your party workers, the socialist Party. * * * Governor Kohler, a Republican candidate of Wisconsin running for re-election made a campaign pledge of establishing s state police system. The Milwaukee Federation of Trades council passed a resolution condemning the establishment of a state police of any kind. There is a state police force in Michigan and the supporters of this system claim that crime has been largely eliminated in Michigan. We might believe it if we »never read the daily newspapers. We also have a wonderful state police force in the law abiding state of Illinois and of course we must not forget the state police in Pennsylvania. It would only cost us $2,-000,000 a year to msintain it and this amount is to be raised in additional taxes on property. A wonderful plan to squeeze some more money out of the working class. Thousands and thousands of persons with families are unemployed, the re-medies-none ,but that is too slight a matter to bother Governor Kohler about, but oh! Such is our Capitalistic system. kov (Gornje vprašanje za stati-¡skupna vrednost, se ne ve, ni-stiko ni toliko važno, in tisti, ki ti nimamo drugih podatkov o bi nanj rajše ne odgovorili, naj njih, zato bo ta statistika prva, puste to vi sto prazno in v statistiki, kar se njihovega doma tiče, ne bo navedeno.) Vseh slovenskih domov, vklju- mov naklonili uredniku Ameri-Čivši cerkvene dvorane, je o- škega družinskega koledarja krog sedemdeset. Vrednost po- vse potrebne podatke, brez ka- SEPTEMBER. CONEMAUGH, PA. — Piknik kluba it. 5 JSZ. v nodolj« 14. sopt. na Parkkilin. F od« racija SNPJ. — Piknik v nedeljo 14. sept. ns Keglovetn vrtu v Willow Springsu. MOON RUN. PA. — Konferenca JSZ. sa sapadno P«nno v nedelje 28. septembra. SHEBOYGAN, WIS. — Konferen-ca JSZ. aa Wisconsin in sovomi Illinois v nedeljo 28. sopt. * Flnderaiko-ri dvorani. V soboto svečer 27. sopt. domala tabava kJuba it. 23« JSZ. v korist konfarenčna blagajn« OKTOBER. WAUKEGAN, ILL. — Vosolica in dramska predstava kluba it. 45 JSZ. v Slov. nar. domu v nedeljo 12. okt. pop. in tvečer. GIRARD, O. — V soboto 25. oktobra priredi klub it. 222 J. S. Z. veselico in shod v Slov. domu. CHiCAGO, ILL. — Dramska predstava kluba it. 1 v nedeljo 26. oktobra v dvorani ČSPS. COLLIN WOOD, O. — Veselica s programom kluba it. 49 JSZ. v nedeljo 26. oktobra v S. D. D. NOVEMBER. Dnlavec it. 8 SNPJ. — Veselica s predstavo v nedeljo 16. nov. v Hrvatskem domu. CHICAGO, ILL. — Koncert "Sa bra v drora- ki nam bo podala točnejšo sliko. Upamo, da bodo tajniki in *«•• * nedeljo 30. nov drugi odborniki slovenskih do- mi ČSPS. DECEMBER. CHICAGO, ILL. — Silvestreva aa kava kluba it. 1 v sredo 31. sameznih je od pet tisoč do terih je točna statistika nemo- ^o^i^aatame svijiTTirireJb, $300,000. Kolikšna je njihova goča. jih uvrstim* v ta M*n«n.) NEVARNE AEROPLANSKE TEKME Here and There ' —»L By RUGEL. The initiative of changing the name of the Socialist Party to Independent Labor Party was discussed at the last meeting of Branch No. 114 in Detroit The final vote was not to change the name for the present time. It was also decided to hold a special meeting on some Saturday night to discuss this subject further. A special invitation will be sent out to the Youth of Detroit to attend this special meeting. Enter-tainment i« to follow the meeting. Watch for further announcements. • Recently in New York, the worlds second largest city, a free employment agency ntarted to function. For the first three days 20,000 men were registered. Many of them walked miles to apply for jobs, due to the fact that they lacked car fare. The rush was so large that police re-serves had to be called and the office closed. During the 3 days, sixty jobs were gotten for the needy. To open such an office here in Detroit would mean another failure just as in New York, because of the present large army of unemployed. • No relief has yet come for the present industrial depression. Neither of the two political parties hsve accomplished' any results to remedy this situation. As long as fifty nine men, not holding political offices, control politics and industry in the United States, we need not expect anything to be done for the laboring class. What is needed to solve the unemployment is, higher wages and shorter working hours. Consumption of products has not kept pace with production, because productiveness of labor has increased and wages remained the same. The promised prosperity has been nothing but a bluff, yet the public has always voted the same. Are the people going to stay blindfolded in the coming elections as they have been in the past, or are they going to vote for the Socialist Party? The Socialist Party has in its platt-form what the people need. Demand a Socialist ballot on election day. ———— * Invitation to All > The singing chorus of branch No. 11 JSF. of Bridgeport, Ohio, will give a dance on Saturday Sept. 27th at the Boydsville Hall. The program will consist of a few selections of Slovene songs by the chorus and a talk by John Kutch of Canonsburg, Pa. Comrade Kutch is an active and consistent worker for both the SNPJ. and the Socialist Party. Good old time music will entertain the dancers for that evening. Come one, come all, come youn;;, come old and join your friends for a good time at this affair. Dancing will start at 7 P. M. sharp. Admission: Ladies 26c, Gents 36c. Margaret Snoy, member of SNPJ. and Singing Club. S Curtissovega aeroplanskega pristana blizu Chicaga »o se kncem avgusta vršil« velike aeroplanake tekme. Več sto letal je sodelovalo. Zastopane so bile v tekmah skoro vse dežele. Več letalcev ja bilo ubitih in tudi gledalcev, ki so bili zadeti pri padanju letal. Ta slika je bila vzeta nekaj momentov potem ko je neko letalo padlo na tla. Gasolinaki tank je pri padcu eksplodiral in aeroplan s pilotom vred je zgorel. Eden gledalec v bližini je bil ubit. Tekme so se vzlic takim nezgodam nadaljevale. Favors Delay Irish Priest (addressing damaged invalid)—I'm going to pray that you may forgive Casey for having thrown that brick at you." O'Leary—Mebbe yer Riv'rence ud be saving toime if ye'd just wait till Oi get well, and thin pray for Casey." rhe Young People's Socialist League (Chicago Circle) MEETS EVERY TUESDAY EVENING at 8:15 P. M. — at — 2653 Washington Boulevard . EVERYBODY WELCOME! A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers. Official Organ of Jugoslav Federation, S. P. ftmlrtiirrr OUR AIM: EDUCATION, — ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH NO. 1200. P«bliahad W—Mj «I 3639 W. IStb St CHICAGO, ILL., SEPTEMBER Uth9 1930 I.l«*.hon«: Rockwell 2*64 VOL. XXV. Capitalistic Frankenstein The rise of racketeers and criminals in many cities and their relations with capitalist politicians and office holders are logical offshoots of the present system of industry and politics. It is common knowledge that the upper section of bankers, capitalists, and politicians are filled with grave concern over the menace of this Frankenstein monster. For the present the criminal trend is confined to lesser business enterprises but it is expanding. It is feared that the criminal will eventually arrive at the very doors of big banks and corporations and that murder will stalk across their thresholds. What is responsible for this swarming out of the underworld? in the fwSt place the graft and chicane ,the looting and swindling typical of the politics of capitalism, are a constant invitation to the criminal to strike bargains with it. The criminal with knowledge of the politics of New York City, Chicago aiud Philadelphia; who has lived through the shocking obscenity of the "Ohio Gang" at Washington; who has read of Forbes, Daugherty, Doheny, Sinclair and their ilk, has no respect and certainly no fear of the stuffed shirts of capitalist politics. As for human life, the criminal also knows of the revolting butchery of the World War, the cynical attitude of the ruling classes who sent millions of people to a horrible death. There are some who went through this hell who are in this underworld game, some to whom death is an adventure, who have contempt for the law thai is a net that snares the poor but through which silk hats break Wi.n ease. Here is your handiwork, gentlemen of capitalist business and politics. The thug that lilts near your holy places is a child of your rearing, li he fills you with terror remember that you shaped him to what he is.—The New Leader. FINLAND The Socialists of Finland—called Social-Democrats—secured the postponement of two reactionary proposed laws asked for by the conservative government. Accordingly the diet (parliament) was dissolved and a new election ordered. These bills were designed to limit the eligibility of political candidates. The general election will take place on the first day of October. in America, Finns are known as a peaceable people. They have excellent constructive ability and are good co-operators. Evidently the Finns who come to America do not represent the conservatives of Finland, for the latler are tending toward Fascism. The October election will be very important. There as elsewhere, the Socialists stand for.real democracy. Of course, the Labor and Socialist International is deeply interested in this situation, as it is in the situation in Germany, where the general electon takes place on Sept. 14. Democracy is at stake in both countries. A bad defeat for the Socialists might easily lead to war, for the reactionaries would then be completely in the saddle.—Milwaukee Leader. TIME FOR ACTION The things Socialists have been saying to deaf ears for many years are now proving true. Economic individualism is dead or dying. Both old parties have failed. What we have is a wasteful, chaotic collectivism of trusts and mergers which is proving itself unable to deal either with unemployment or farmers' troubles. The more reason then for Socialists to hold aloft their banner of hope around which both city workers and farmers can gather. The more reason to teach our basic philosophy, to press our immediate program on unemployment and other problems, and to do what we can to build up effective organization of cooperatives, labor unions and, most of all, our own party. In many states there are encouraging signs of public interest in party activity. It is the task of very Socialist to come to the help of the great cause in this hour of opportunity. THEY PATRONIZE FOES Millions of newspapers definitely hostile to Labor circulate every day because they are bought by working men who have not yet acquired the habit of spending their money on a friend instead of an enemy.—J. R. Clynes, of Ramsay MacDonald's Cabinet. When the rich combine K is for the purpose of "exchanging ideaa." When the poor combine it Is a conspiracy. If they act in concert, if they really something, * is a mob. If they defend themselves, a is treason.—Robert G. Ingersoll. LATEST IN AERIAL PICKUPS SEARCHLIGHT By Donald J. Lot rich \9 t HE SOCIALIST PARTY AT WORK What can you say to the atrocioui I club No. 1 J. S. F. It is scheduled for execution or the four Sloven?* by the i October 26th at CSPS Hall. Our Italiah Fascists. They *wre tried club is also staging a basket picnic and lound guilty of c«n*i4 ng to j or Sunday, Sept. 21, at Willow make attempt on the life of lluasolini Springs Forest preserve, and of bombing the newspaper Popolo j e • • di Trieste. Their appeal for a pardon to the Italian King was not even taken from the prison offices. Were they guilty? We can't say. But we can say that there must be a reason for their action aid while we do not South America is in tummoil. Revolution* have spread over several of its countries. The prejent terrible economical conditions are largely sponsible for most of this although some unseen handte have messec BVIIIC UI1KCII lia IUB lutvc lllt-SBCU adhere to the tactics of violence and • thi wor this year. report to be published. On with the do not look dull in spite of the bad campaign comrades! Our goal is conditions. What we really need is 3,000 -new subscribers by the end of a steady travelling representative for Proletarec and our Federation. The Short Lived Scare Now Censored by Guilty Politicians MORE ENGLISH ARTICLES ON PAGE 7. .^„..tàim ... . ________ S. P. to the Workers in Kansas The rejection of organized labor's principal demand by the Republican and Democratic parties at Topeka, August 27th, was attacked by the Socialist party in a statement issued by the secretaries of both the state and the national organizations. The statement follows: "■Organized labor has nothing to gain by voting for either Republican or Democratic candidates in the state and national elections this fall. This has been amply proved before but the fact that the principal demand of the unions ,the repeal of the infamous slave law of Kansas, the Industrial Court Act, was thrown into the waste basket caps the climax of a persistent and consistent disregard of the welfare of the organized workers and farmers of this state by the two parties of privilege. "The republican party did not dare to renominate Reed because, while not an ideal governor, he did step on the toes of the bankers, the aosentee landlords, the pipe line companies ,the private utility companies, and the railroads. The Democratic party puts up a peanut politician for a struggle at the polls which is pure sham because it has long been too corrupt and contented with its nominal position of opposition party to really challenge the Republicans. "We challenge the leaders and members of organized labor in this state to read the program of the Socialist party ,and its record of accomplishment where it is in control, and give one single reason for continuing their support of the old parties. "The Socialist platform contains no less than thirteen specific planks advocated by labor unions and the organized farmers in other states of this country. The old parties platforms contain a few weak planks and many platitudes which border on lies. "The Republican for instance say 'We have ever been the friend of labor', but labor union men and organized farmers too will remember the slave law passed and administered by the Republicans. The Scully renters will remember their attempts to improve living conditions which were blocked by the threat of the penitentiary for their leaders under this law. "The Socialists have been responsible for the old age pensions, the workmens compensation, the unemployment insurance, and most of the other labor legislation of this and other countries through their continual, educational and political work. "They demand in their 1930 platform the following • measures designed to help the people of Kansas in their struggle for a better living in these times of Hoover prosperity: Under labor legislation—repeal of the Industrial court act, separate department of labor, abolit;?n of injunctions and 'yellow dog' contract* ,a separate state insurance fund for workmens compensation, state use of state products, and prohibition of state purchase of any commodity from companies that refuse to recognize legitimate labor or farmer organizations. Under relief for the unemployed and older persons unable to make a living come demands for old age pensions, unemployment insurance, shortening of the work day to six hours and the week to five without reduction in pay. Under farm relief that party urges proved remedies for the present situation. As rapidly as possible it urges the displacement of the middleman by state and federal ownership of distributing and marketing facilities. "We urge the local unions of city workers and the organizations of farmers to take up the Socialist platform plank by plank and discuss it. Socialist candidates in other sections of the country are being endorsed; this election by the railroad brotherhood, the city federations of labor, the local unions and the farmers organizations. Kansas will never become a free state until labor and farmem organize their own political party and wrest power from the hands of those who use it only for selfish purposes." Oregon State Secretary Chas. Kolb reports that the Portland members are giving fine cooperating in the camaign work and have contracted for tens of thousands of the state platform. Street meetings are growing with an abundance of interest and enthusiasm. State Organizer Arthur G. McDowell, during a visit to the National Office, reported that the Party in Pennsylvania has safely launched its state ticket, with the filing in Harrisburgh of papers contain! ig 11,000 signatures from 20 counties of the state. The legal requirements being only 6,200 signatures from 10 counties the response secured from the state is good omen under which the Pennsylvania Party is with renewed spirit laying plans for the bitter campaign that must be waged in order to make effective campaign in Mellon's state. With the renewal of Party activity throughout the state a number of free speech fights are in prospect in "closed towns" and Comrade McDowell found public open air meetings by Socialists barred. Old Forge, Bethlehem, McKeesport and Hanover, Pennsylvania will be tested as to their banns. A quarter million pieces of literature are either in process of distribution or coming from the press. Jim Maurer and other candidates will be routed through the state in a stumping campaign. Pittsburgh and Philadelphia plan Sunday mass meetings proceding the election.« FRAGMENTS Strip the bishop of his apron, the counsellor of his gown, and the beadle of his cocked hat what are they? Men mere men. Di«rnity, and even holinetw too, sometimes, are more questions of coat and waist-coat, than some people imagine.—Charles Dickens. • • • Major-General Smedley Butler says that God gave the United States the duty of policing our little brown brothers. Isn't it strange that God did not let otn brown brothers know about it? • • • Grant u* the will to fashion aa we feel, Grant us the strength to labor aa we know; Grant us the purpose, ribbed and edged with stsei, To *rike the blow. —John Drink water.