VECERNIK
Uredništvo In uprav« Maribor, Qospoakaiil.il/ Telefon urednlitvn S440, upravo 2466 izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 16. url / Velja meaečno prejsman v upravi aM po poiti 10 Oln, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po cenika / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek Jutra*' v Ljubljani i Poltnl čekovni račun SL 11.400
99
JUTRA
99
Pakt štirih velesil v luči pesimistov
interesanten članek desničarskega belgijskega lista.
Organ valonskih nacionalistov »J o u r-5 a 1 de B r u x e 11 e s« je objavil te dni danek, ki bo gotovo zanimal tudi našo ^vnost, ker se nanaša na tisti pakt šti-Hh velesil, ki je vzbudil po vsem svetu torej tudi pri nas obilo komentarjev ln ugibanj. Nikakor ne mislimo, da je Mnenje člankarja točno in da stoje stva-^ res tako, kakor jih slika, menimo pa *'iub temu, da smo dolžni poslušati tudi Plat zvona, ker nam dokazuje veliko uezaupanie, ki ga goji del svetovne javiti do namenov evropskega fašizma, Zasti pa do namenov Mussolinija 111 Hitlerja. »Journal de Bruxelles« ^motriva uvodoma položaj, v katerem e pojavil prvi rimski načrt pakta in da je bilo ozračje vse polno elek-‘‘ke. Neuspehi svetovne diplomacije so °v$dli splošno stanje v skoraj točno Uake razmere, kakor so bile one leta 14, tik pred izbruhom svetovne vojne. f}?njkal je le še zunanji povod, ki naj bil alarm za novo evropsko vojno. . aj'ja in Nemčija sta si tako vojno že-3 toda sami je pod nobenim pogojem ■sta hoteli začeti, ker sta se le predobro a^®dsli, da še nista dovolj pripravljeni! ^amo iz tega vzroka sta postala M«us-‘ini in Hitler iz militaristov nenadoma ac%ta. Šlo jima je za to. da preprečita neethuelni oboroženi konflikt v sedanjem Jagodnem času in ga odgodita za po-^.eJso dobo. Z drugimi besedami se pra-da sta hotela pridobiti z odgodit-
viio
cas za dovršitev vseh priprav, ki so
Hebne za veliki obračun s Francijo in •fiftimi zavezniki Belgijo, malo antanto Poljsko. Mussolini je nekoč dejal, .a bo prineslo leto 1934. izpolnitev vseh pijanskih želja. To svojo trditev ie v!jlral na svoje nmenje, da se bo posre-’° Italiji do tega leta dovršiti vse pri-J.8ve za vojno z Jugoslavijo in Fran-na eni strani, na drugi pa vzposta-> ' zopet oborožene sile premaganih dr-Nemčije, Avstrije, Madžarske in Bol-w !®* Toda ti računi so bili preveč Poročni. Dogodki svetovne politike razvijali dosti počasneje in mimo ital? Se *ud’ n' z2°dilo tisto, na kar je padski fašizem tako sveto upal: raz-|(0 .Jugoslavije zaradi notranjih sporov. Itm Je Pa postalo očito, da je bila ta kal-gaac'ia pogrešna, ni ostala nobena dru-ve več, kakor z zavlačitvijo odločit-Pripraviti podlago za zmago z diplomo akcijo-Štij-L3 namen je bi! zasnovan načrt pakta Prejll' Temeljni njegov namen je bil pre-zaenkrat vsako možnost oborože-
nega spora v Evropi. Odločitev z orožjem naj se odgodi, čas med odgoditvijo pa naj se porabi v dveh smereh: na eni strani naj se s pomočjo Anglije in Amerike, ki sta ljubosumni na moč Francije in njenih zaveznikov, pripravi francoska kapitulacija glede razorožitve, na drugi pa naj se pridobi čas Za tajno oborožitev Italije, Nemčije, Avstrije, Madžarske in Bolgarije! Za dosego tega cilja se je normirala doba 10 let, če pa bi se v tem času izkazalo, da je položaj že prej dozorel, se bo že našel povod za razbitje pakta, saj je Italija na enak način prekršila 1. 1915. tudi svoje zavezništvo z Avstroogrsko in Nemčijo. Mussolini upa, da bo v določeni dobi tako oslabil Francijo in njene zaveznike, na drugi strani pa okrepil Italijo in njen blok, da eventuelna vojna ne bo tako brezupna, kakor bi bila sedaj.
Namen pakta štirih ni torej prav nič drugega, kakor navaden račun fašističnih militaristov. Resnične volje in želje po »večnem miru« in »sporazumu« v resnici ni v njem prav nič. List obžaluje zato, da so se dali sedanji voditelji Francije preciganiti od Mussolinija in Hitlerja ter od M a c d o n a 1 d a, k: sanja samo o tem, kako bi oslabil svoje »zaveznike« Francoze. Če bi bil danes v Franciji na vladi T a r d i e u namesto Daladierja in Paula-Bon-c o u r j a, se to po mnenju lista nikoli ne bi bilo zgodilo. Toda velik čas je našel v Parizu male ljudi, ki si žele le eno: mir in sporazum za vsako ceno. Poljska i/ma zato popolnoma prav, če se protivi paktu. Vsako zavlačevanje dokončnega razčiščenja položaja v Evropi je le voda na mlin Italije in Nemčije. To mnenje, ki ga je podal tu »Journal de Bruxelles«, pa ni popolnoma osamljeno, tako mislijo tudi mnogi drugi ne le v Belgiji, marveč tudi v Franciji sami, a pridružuje se jim tudi angleški publicist Wickh>3m S t e e d. Vendar pa mislimo, da pripisujejo paktu štirih velesil prevelik pomen. Res je, da so francoski državniki prehitro sprejeli pakt štirih, res pa je tudi, da se glede razorožitve in praktične uporabe tega pakta ne bodo dali tako preprosto preslepiti. Daladier je povedal n. pr. Normanu Davisu, da zanj pakt štirih ni nobena garancija za mir! Mimo tega pa mislimo tudi to, da tudi po 10 letih položaj ne bo tak, da bi se italijanski in nemški fašisti lahko mirne duše spustili v oborožen konflikt s Francijo in njenimi zaveznicami!
r\	.	,	......
rUgi dan svetovne gospodarske konference
vSPL0§m |N POZDRAVNI GOVORI DELEGATOV. SPLOŠNA DEBATA 3E DaNES NADALJUJE. AMERIŠKI SENATOR ZA EKSODUS AMERIKE. k^NDON, 14. junija. Včeraj dopoldne šos druKa seja l°ndonSke svetovne ii, bodarske konference, ki jo je otvoril r^05*'1 Predsednik Macdonald. Konfe-sDIo'a soglasno sklenila, da se določi !UtrjSna deb3tii le na tri dni in bo torej 2večer že končana. Vsak govor v°r||	a*' na^več IS minut. Prvi je go-
c°ske V spI°Šni debati predsednik fran-sai s ^ade Daladier, ki je nazorno ori-iu ^nio svetovno gospodarsko krizo 0nH|fe « veC irancosklh predlogov za v krize. mnenju Francije bi n° VoiPnd vrst' potrebno končati valut-ne>žoJh°’ Ktnb!liz!rati denar, zajamčiti bla;, j n° potrebno trgovsko izmenjavo p” °mogo5iti svobodno gibanje zla-'n trrin vsem ra le potrebno nesebično di'žav 'n sorfein««).-?-. vs?h iPTvtov in hladit!1': 0Kl1Ov<tv< sveta. Po izvajaniih Da, ki so bila sprejeta z velikim
odobravanjem, so govorili še italijanski iinančni minister Jung. južnoafriški delegat general Smuts, predstavnik Japonske Išii, nemški zunanji minister baron von Neurath in vodja poljske delegacije Koc. Konferenca se danes nadaljuje in bo govorilo o najaktualnejših svetovnih gospodarskih in drugih važnih vprašanjih večje število politikov in državnikov.
V/ASHINGTON, 14. junija. Senator Leviš je izjavil v velikem govoru, ki ga je imel v senatu Združenih držav, da bi bila morala ameriška delegacija takoj zapustit« svetovno vosnodarsko konferenco v Londonu, čim se je na njej načelo vprašanie voinlh dolgov
POSOJILO AVSTRIJI.
PARIZ, H. junija. Francoski ministrski svet .ic odobril podpis francoske trsm-še mednarodnega posojila Avstriji, ki bo najbrže izplačano v kratkem.
n
VELIKO RAZBURJENJE V AVSTRIJI. AVSTRIJCI ARETIRALI NEMŠKEGA TISKOVNEGA ATAŠEJA, NEMCI PA AVSTRIJSKEGA. DOLLFUSS NA DUNAJU. SEJA VLADE. ODSTOP SOLN OGRAŠKEGA DEŽELNEGA GLAVARJA
DUNAJ, 14. junija. Notranjepolitična napetost v Avstriji še ni prav nič popustila, temveč se pričakuje celo nadaljnja poostritev položaja. Današnja Avstrija nu di sliko, kakor da je v pravem obsednem stanju. Da je s tem najtežje prizadet prav tujski promet, se opaža zlasti v kopališčih, kjer je med tujci glede nadaljnjega razvoja dogodkov in položaja velik strah. Glavno in odločilno besedo ima policija, ki ima najširša pooblastila in ki ji je podrejena vsa javnost. Vlada je sklenila nadaljevati svojo okcijo proti narodnim socialistom.
BERLIN, 14. julija. Nemška* vlada je dala aretirati tukajšnjega avstrijskega tiskovnega atašeja pri berlinskem avstrij skem poslaništvu, sekcijskega načelnika dr. Wasserbecka z ozirom na dejstvo, da je bil v Linzu aretiran nemški tiskovni ataše v Avstriji in državnozborski poslanec dr. Teodor Habicht. Čim je vlada izvedela za aretacijo svojega tiskovnega delegata, je sklenila izvajati represalije in je pruski ministrski predsednik Goring takoj odredil, da vderejo policijski agenti v stanovanje dr. \Vasserbecka in ga aretirajo. Dr. Wasserbeck se je za zaščito obrnil telefonično na avstrijskega zveznega kaucelarja dr. Dollfus-sa, vendar mu vse ni nič pomagalo. Med telefonskim razgovorom so detektivi s silo vlomili vrata Wasserbeckove spalnice in ga odgnali z uklenjenimi rokami kakor zločinca.
DUNAJ, 14. junija. Nasilna aretacija avstrijskega tiskovnega atašeja v Berlinu dr. VVasserbecka je izzvala v tukajšnjih vladnih krogih nepopisno razburjenje in porazen vtis. Zvezni kancelar dr. Dollfuss je prispel davi z letalom iz Lon dona. Takoj po njegovem prihodu se je sestal ministrski svet k izredni seji, na kateri je razpravljal o sedanjem napetem položaju v državi. Vlada je sklenila po slati Društvu narodov apel za posredovanje v izredno poostrenem avstrijsko-nemškem sporu. Pravniški krogi so ta korak vlade odsvetovali, ker je Avstrija kot prva kršila eksteritoriainost s svojim nepremišljenim ukrepom, ko je odredila aretacijo nemškega tiskovnega atašeja Habichta, ki je tudi že nekoč kršil določila eksteritorialnosti, ko se je vmešaval v notranjepolitične zadeve Avstrije.
SOLNOGRAD, 14. junija. Solnograšk! deželni glavar dr. RehrI je v znak protesta proti imenovanju vladnih policijskih ravnateljev, katerim sta sedaj poverjena vsa javna varnost in javno življenje v Avstriji, odstopil. Deželni glavar dr, RehrI stoji na stališču, da je bila z imenovanjem policijskih diktatorjev v zveznih avstrijskih deželah kršena avtonomija, zaradi česar mu je nemogoče ostati še nadalje na vodstvu deželne uprave v Solnogradu.
Nemirno razpoloženje v Grčiji
UPOR MORNARJEV NA LADJI »AVE ROF«. GLASOVI ZA DIKTATURO. NEVARNOST NOVEGA PREVRATA.
ATENE, 14. junija«. Tukaj so se razši-le vesti, da so se uprli na vojni ladji »Averoi« vsi častniki, j O dogodku je bil takoj obveščen min. za vojno in mornarico Kadžikiriakos, ki je nato osebno interveniral in izjavil, da vlada nikakor ne bo dopustila, da bi se častniki mešali v politiko in da bo zato sam prevzel poveljstvo na ladji »Averof«.
ATENE, 14. junija. Nekatere politične organizacije so si nadele nalogo, da se
v Grčiji uvede diktatura. Vlada pa nasprotno izjavlja, da kaj takega absolutno ni potrebno, ker je zaenkrat v vs©j Grčiji popoln mir. Sklenjeno je bilo, da bo odšel general Kondilis v nedeljo 18. t. m. v Solun zaradi volilne kampanje in bo ostal tamkaj do dneva volitev, ki bodo 2. julija. V zvezi s tem se govori, da namerava opozicija Izrabiti njegovo odsotnost in izvesti državni prevrat.
Delo skupščine in senata
BEOGRAD, 14. junija. Poslanski klub JI KD je obravnaval na svoji seji predlog novele za likvidacijo agrarne reto!-me, zaradi česar se je otvoritev današnje seje narodne skupščine zavlekla. O predlogu sta poročala poslanec dr. Sečerov in kmetijski minister dr. Tomašič, ki je zlasti opozarijM na prednosti novega zakona. Seja ob času poročila še traja. Klub senatorjev je pa razpravljal na svojem današnjem sestarku o dnevnem redu prihodnjih sej senata. Prva seja senata bo jutri dopoldne. Na njej se bo razpravljalo o zakonu o gasilcih.
PROCES PROTI JOVANOVIČU IN TOVARIŠEM.
BEOGRAD, 14. junija. Pred sodiščem za zaščito države se je pričela včeraj razprava proti Gjorgju Jovanoviču in tovarišem, ki sd obtoženi, da so kot komunisti delali proti sedanjemu redu v državi.
NOV ROMUNSKI POSLANIK V RIMU.
BUKAREŠTA. 14. junija. Za novega romunskega poslanika v Rimu je imeno-
van dosedanji trgovinski minister Lugb-sianu, njegov resor je pa prevzel ministrski predsednik Vajda Voevod. To imenovanje pomeni, da je v Bukarešti zares do zadnjih konsekvenc zmagala politika male antante.
KRVAVI OBRAČUN! HITLERJEVCEV S CENTRUMOVCI.
DUNAJ, 14. junija. Po zadnjih poročilih iz Monakovega je prišlo o priliki nedeljskega zleta katoliških rokodelskih pomočnikov do težkih incidentov, ker so se narodni socialisti zakleli, da ne bodo dovolili mirnega poteka zleta. Narodni socialisti so napadli veliko pomočniško manifestacijsko zborovanje in pretepli z železnimi palicami sivolasega prelata dr. Zinzerja tako hudo, da je stari duhovnik kmalu nato umrl v neki bližnji cerkvi. Nekega obrtniškega pomočnika, ki je v obrambi prelata zabodel z nožem nekega narodnega socialista, so Hitlerjevi udarniki po aretaciji v zaporu tako mučili, da je mladenič ves razmesarjen kmalu iz-
Dnevne vesti
ČITATELJEM IN NAROČNIKOM »VE ČERNIKA«. Zaradi jutrišnjega praznika izide prihodnja številka našega lista šele v petek popoldne ob navadni uri.
Poroke. V zadnjem času so se v Mariboru poročili:	Josip	Bračko,	podpre-
glednik finančne kontrole dn Marjeta Trape jeva, poštarka; Otmar Birgmajer, trgovec z lesom in Eimia Pajevai, kontori-stinja; France Kosi, mesar in Ana Kopše va, kuharica ter France Weiss, brivec m Marija' Bratinova, šivilja1. Bilo srečno!
Žetev smrti. Pretekli teden so v Mariboru umrli: Vinko Vogrinec, lovec, star 36 let; Amalija Štamplova, zasebnica, 89 let; Marijan Pevec, kovačev sin, star pol leta; Filip Temeni, delavec, 66 let; Ivan Zimic, mizarski pomočnik, 29 let; Julij Heinz, zasebni uradnik, 70 let; France Jančič, delavec, 42 let; Katarina Kvedrova, vdova, 87 let in Josipina. Stoj-kovičevai, zasebnica; 70 let. N. p. v m.!
Spremembe v studenškem občinskem svetu. Po odloku banske uprave so razrešeni funkcij občinskih odbornikov Franc Večernik, Anton Koritnik in Josip Dornantjko. Na njihova mesta pa so imenovani gg- Ivan Golčatr, Rupert Lintner in Albert Kajzer. Novo imenovani občinski odborniki bodo te dni prisegli.
Iz okrožnega tajništva JRKD. Okrožno tajništvo JRKD v Mariboru pozival krajevne organizacije, naj prijavijo najpozneje do 25. t. m. udeležence, ki se nameravajo udeležiti velikega manifesta-cijskegai shoda JRKD 2. julija v Beogradu.
Kraljeva zahvala. Podpredsednik mariborskega akademskega sabljaškega kluba' okrajni glavar g. Milan Makar je prejel iz dvome pisarne kraljevo zahvalo za rodoljubne in patriotične izraze vdanosti ter vernosti, ki so bili brzojavno poslani kralju ob priliki zadnjih sa bi jaških tekem v Mariboru.
Iz seje mestnega sveta in upravnega odbora. Mestni svet in upravni odbor občine mariborske sta imela sinoči svoji seji. Na seji mestnega sveta so dobili gradbena dovoljenja Mariborska mehanična tkalnica in apretura Doctor in drug za prizidek za barvamo, Fani Tomšičeva za preureditev dvoriščnega poslopja pri Iifisi v Cankarjevi ulici, Prva mariborska' tovaVma pletenin je dobila gradbeno dovoljenje za postavitev ograje na Tržaški cesti, Cadalje so dobili gradbena dovoljenja: Barbara Mitrovičeva za postavitev tobačnega paviljona na vogalu Masarykove in jadranske ulice, Josip Pažavko za visokopritlično stanovanjsko hišo v Kralja Matjaža ulici, trgovec Feliks Biidefeldt za preureditev trgovskih lokalov in izložb v hiši v« Gosposki ulici, Vilma Rosenbergerjeva za ureditev gostilniškega vrta na hodniku pred gostilno v Sodni ulici, restavrator Grga Basletič za ureditev gostilniškega vrta na Trgu svobode in Franjo Jerebič za enonadstropno stanovanjsko hišo v Turnerjevi ulici. Uporabno dovoljenje pa je dobil Leopold Benčina za, nadzidano nadstropje pri hiši v Mlinski ulici. Nadalje je mestni svet na svoji seji ugodno rešil prošnjo SK Maratona, ki namerava urediti novo igrišče v gramozni jami ob Koroški cesti. Odobril je tudi popravilo kapelice Sv. Janeza Nepomuka na Koroški cesti. Mestni svet je sprejel uradni predlog mestnega gradbenega urada, po katerem mora Alojzij Arbeitcr s 1. julijem odstraniti skladišče in odprto lopo, ki jo je bil postavil na Radvanjski cesti. Med drugimi aktualnimi zadevami je sprejel mestni svet tudi referat gradbenega urada o informaciji o poslovanju gradbenega odbora mestne občine ljubljanske. Iz referata je razvidno, da je brezhibno funkcioniranje gradbenega urada za vsako mesto zelo važno. Ker pa zaostaja Maribor v tem pogledu precej daleč za Ljubljano, bo gradbeni urad na podlagi dobljenih informacij in lastnih izkušenj izdelal temeljit elaborat za bodoče delo in gia predložil mestnemu svetu. Po končani seji mestnega sveta je sledila seja upravnega odbora, na kateri je bilo rešenih več tekočih zadev. Obe seji je vodil mestni župan g. dr. Li-pold.
Kuratorij mestnega mladinskega doma
ima v petek 16. t. m- ob 18. url svojo sejo v mestni posvetovalnici • ’
Odličen gost v Mariboru. Včeraj je prispel v Maribor ameriški konzul iz Zagreba, g. Edrnund von Tresekov, z namenom, da si bo ogledal zanimivosti našega mesta in njegove okolice. Na kolodvoru sta odličnega gosta pričakovala in sprejela funkcionarja mariborskega Angle škega krožka, in sicer gg. Ghiušek in Osterc. Posebno prisrčno je bil odlični gost sprejet pri mestnem županu g. dr. Lipoddu. V spremstvu funkcionarjev Angleškega krožka se je odpeljal nato na Falo in v Ruše, zvečer pa je povabil mestnega župana in funkcionarje Angleškega krožka k »Orlu«, Danes si je .visoki gost ogledal zanimivosti našega obmejnega mesta in se je zlasti zanimal za zgodovinske redkosti, ki mu jih je razkazal banovinski arhivar g. prof. Baš. S popoldanskim zagrebškimi brzo vlakom pa se je odpeljal iz Maribora.
Prebojni indigo, karbon papir v la kakovosti, traki za stroj: Zlata Brišnik, Slovenska ulica.
Ustanovitev letališča na Teznem. Stara želj« Maribora je, da bi dobil končno letališče, saj ima zunaj na Teznem v ta namen najidealnejši prostor. Kakor je znano, se je o tem vprašanju razpravljalo tudi že na merodajnem mestu v Beogradu, kjer je bilo sklenjeno, da se uredi letos letališče v, Ljubljani, na to pa, tudi v Mariboru. V Ljubljani se načrt že izvršuje, vprašanje pa je, če bodo dela letos dokončana. Najbrže ne bodo, zato tudi Maribor prihodnje leto po vsej verjetnosti, še ne bo dosegel izpolnitve svoje želje. Vsekakor pa je važno že to, da mam je letališče s posadko načelno že zagotovljeno. Pač pa bomo morda že kmalu dobili zanj prvo podlago. Naš aeroklub se je namreč zavzel za to, da bi se v Mariboru ustanovila pilotska šola in je v ta namen zaprosil za letala. Kakor doznavamo, bo dobil dva aviona tipa »Brandenburg«, ki se bosta nastanila v sedanjem hangarju, ki bo v ta namen popravljen. Obenem se pa bodo posekala tudi drevesa, ki rastejo tam okoli, tako da bo prostor za letališče povečan. Iz teh začetkov bomo gotovo dobili pozneje tudi redni letalski potniški promet s svetom.
Monstre proces proti mariborskim mesarjem. V petek 16. t. m. bo ob pol 9. uri dopoldne v bšvši porotni dvorani tukajšnjega okrožnega' sodišča kazenska razprava proti mariborskim mesarjem zaradi nelojalne konkurence in navijanja cen. Za proces je v Mariboru veliko zanimanje, ker bo sedelo na zatožni klopi precejšnje število mariborskih mesarjev.
Na Kozjak! V nedeljo 18. t. m. prirede godbeno društvo »Lira«, društvo »Nanos«, pevsko društvo »Poštni rog« in draga društva izlet k Sv. Križu na Kozjaku. Odhod izletnikov iz Maribora bo točno ob pol 8. uri zutraj z godbo na čelu z Glavnega trga- Pevsko društvo »Poštni rog« pa krene iz Maribora točno ob 6. uri z Glavnega trga z avtoni. Pri Sv. Križu bo nai ta dan pred Verdenikovo gostilno koncert s prijetno zabavo. Mariborčani, pridružite se v čim večjem številu in pohitite z njimi na naš obmejni Kozjak.
Slovensko trgovsko društvo vabi svoje Člane in prijatelje društva z družinami na izlet v Svečino na praznik v četrtek 15. t. m. Odhod s posebnimi avtobusi ob pol 3. uri popoldne od kavarne •»Jadran«. Vožnja stane tja in nazaj za odrasle Din 15, za otroke Din 8, otroci do 8 let brezplačno. Prijave za vožnjo do četrtka opoldne pri blagajni kavarne »Jadran«. Ker je ta izlet propagandnega značaja v naše obmejne kraje, vabimo na obilno udeležbo.
Izlet k Sv. Duhu. Napovedani izlet nacionalnih društev iz Maribora in okolice k Sv. Duhu, ki je bil svoj čas radi slabega vremena odpovedan in preložen na jutri 15. junija, se ne vrši, ker žele društva, da se vrši v juliju v velikem obsegu in se bo dan izleta sporazumno pravočasno določil. Društva so sedaj z drugimi neodložljivimi prireditvami zaposlena in bi pičlo število izletnikov ne doseglo nameravanega uspeha obmejne nacionalne manifestacije. Vabijo se pa ljubitelji naših lepih obmejnih krajev, da mod tem pridno hodijo a <&inejue kraje!
Zveza mladih Intelektualcev ima odslej svoje redne javne seje ob sredah ob 6. uri popoldne in bo torej prihodnja danes 14. t. m. Na tej seji bo podano poročilo o preteklem polletju, o počitniškem delu in kongresu. Seje so dostopne vsem članom in se vrše v običajnih poslovnih prostorih v Delavski zbornici, III. nadstropje.
Tovariški sestanek šoferjev bo v petek, dne 16. t. m. pri »Zamorcu« ob pol 21. uri v tretji sobi radi pokojninskih in stanovskih vprašanj.
Krajevni odbor Pomladka društva Rdečega križa v Mariboru se je tudi letos spomnil siromašne in bolehne dece ter jo bo odposlal o počitnicah na morje. Ker je pia okrepitve potrebnih prosilcev letos izredno mnogo, bo sprejem v kolonijo odvisen od uspeha dobrodelne tombole, ki bo v nedeljo 18. junija t. 1. ob 2. uri pop. na: Trgu svobode. Prepričani smo, da bo javnost podprla Človekoljubno delovanje PRK in pridno kupovala tablice. Saj znašajo tombolski dobitki nič manj ko 10.400 Din v gotovimi!
Seja »Mariborskega tedna«. Vodstvo »Mariborskega tedna« ima v petek ob 19. uri v mestni posvetovalnici na magistratu važno sejo.
Pred ustanovitvijo strelske družine na Pobrežju. Prvi sestanek pripravljalnega odbora za ustanovitev strelske družine n« Pobrežju bo jutri na praznik ob 20. uri v Renčijevi gostilni.
Kongres jugoslovanskega profesorskega društva bo letos 5. in 6. julija v Zagrebu. Dan pred kongresom bo v prostorih I. moške realne gimnazije plenarna seja glavnega odbora. Po kongresu pa bodo priredili profesorji izlete na Plitvi-čka jezera, v Hrvatsko Zagorje in Primorje. Kongresa se bodo udeležili tudi profesorji mariborskih srednjih šol.
Borza dela za intelektualne poklice v Mariboru ima svoje poslovne ure vsak ponedeljek, sredo in soboto od 2. do 4. ure popoldne. Priporoča se delodajalcem za dela sledečih poklicev: inžemjerjev (elektrotehnikov, kulturnih, geodetov, letalskih, gradbenikov, vseh vrst strojnih in kemičnih ifiženjerjev, zdravniških pomoč nikov, odvet. koncipientov, domačih uči-teljev(ic), vzgojiteljev(ic), inštruktorjev (za vse predmete), radio-telegrafi-stov, knjigovodij-bilancistov, tajnikov, hotelskih tolmačev, blagajničark, ekonomov, oskrbnikov, privatnih uradnikov (vseh vrst), pisarniških slug in moči, trgovskih in obrtniških pomočnikov vseh vrst in strok. Zaradi čedaljebolj naraščajoče brezposelnosti pozivamo vse delodajalce, da se blagovolijo obračati v primeru potrebe vedno na »Borzo dela za intelektualne poklice v Mariboru« (Sodna ul. 9/1II), kjer dobe vse toČnejše podatke. Tako odpade vse drugo iskanja in se vodi lahko točnejša statistika o stanju brezposelnih intelektualcev. »Borza dela za intelektualne poklice« v Mariboru usta navija zdaj tudi v Ljubljani svojo podruž nico (Pražakova ulica 8/II) in ima v okvi ru Zveze mladih intelektualcev razseg za celo državo.
Prireditev Sokola Tezno, napovedana za 15. t. m. se radi obolelosti glavne Igralke v igri »Paprika« preloži na nedoločen čas.
Zaradi vremenskih neprilik, ki so zadrževale obisk velesejma celih pet dni, je velesejmska uprava na željo razstav-ljalcev podaljšala velesejem do vključno 15. junija. Dosedanji uspeh velesejma je v očiglcd sedanjim vsesplošno težkim gospodarskim razmeram zelo povoljcn. če bi hoteli prodajalci prevzemati namesto plačila v zameno hranilne knjižice, bi prodaja letošnjega velesejma znatno prekoračila uspeh prejšnjega leta. Da se omogoči obisk velesejma prav vsakomur, je uprava velesejma za te dni znižala vstopnino na 5 Din.
Grajski kino. Samo še dva dni predvajamo ljubavno-kriminalni velefilm »Dama in smaragd«. V glavnih vlogah Kari Ludvik Diehl. Sledi krasen velefilm drama »Nezakonski otrok«.
Kino Union. Od danes dalje izborna veseloigra »Neizkušeni ženin« s Camilo Horn, Ido Wflst, Sigfriedom Arnom in Paulom Richterjem. Film, ki prikazuje, kako se današnja dekleta osvajajo in kakšne može si žele. Izredno zabavna vsebina, smeha do solz!
Živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franz Josefova« voda dobro pi;eha,vo, jasno glai.vo in mirno spanje
Pri boleznih žolča in jeter, žolčnih kamenih, zlatici uravna naravna »Franz J°* šefova« grenčica prebavo na naravnost popolen način. Izkušnje na klinikah potrjujejo, da učinkuje domače zdravljenje s »Franz Josefov« vodo posebno dobro, če jo mešamo s toplo vodo in izpijemo zjutraj na tešč želodec.- »Franz Josefova.« grenčica se dobi v vseli lekarnah-drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Lovski dan na Špičniku. V nedeljo, 18. t. m. ob 14. uri se bodo zbrali v Drei-sibnerjevi gostilni na Špičniku naši lovci. Pri tej priliki jim bodo preda vri i znani lovski strokovnjaki o aktualnih lovskih zadevah. Če bo v nedeljo slabo vreme, bo lovski dan preložen na pri-hodnjo nedeljo. Lovci, udeležite se tega lovskega dneva v Čim večjem številu!
Pevski koncert delavskega pevskega društva »Enakost« v Studencih bo pod vodstvom g. Križmana v soboto, dne 17. junija ob 20. uri v dvorani g. Špure ja-Spored bo zelo pester. Nastopi moški zbor in solisti.
Cercle francais. Čajanka francoskega otroškega vrtca 16. t. m. v »Vesni« se ne bo začela ob 16., ampak ob 17. uri. Odbor vabi starše, tudi one, ki niso člani krožka, da s svojo deco posetijo to prireditev v prav velikem' številu. Vstopnine ni.
Krščanska ženska zveza za Maribof in okolico se vsem darovalcem tombol-skih dobitkov, predvsem pa tovarnarjem, industrijcem in trgovcem iz Maribora in drugod ikakor tudi vsem denarnim zavodom naijprisrčnejše zahvaljuje za dragocene dobitke. Najprisrenejša ža-hvala tudi cenjenemu občinstvu, ki je s pridnim nakupom tombolskih kartic pripomoglo, da se je tombola lahko vršila. Vsem prav iskren Bog plačaj! — Odbor.
Strela ubija. Med silno ploho, ki se ie vlila danes dopoldne med 10. in 11. uro, je nekaj krat hudo zagrmelo. Posledice groma in treska pa so bile usodne. (Strela je v mariborski okolici zahtevala svojo prvo letošnjo žrtev. Blizu vojaškega vežbališča na Teznem' je treščilo v 231et-nega delavca Franca Nunčrea, ki se je peljal na kolesu. Nunčič je bil pri priči mrtev. Nekoliko pred nesrečnim Nimči-čem se je vozil na kolesu neki mairibo*" ski raznašalec kruha, ki pa je sreč^0 ušel nepričakovani smrti. Na kraj nesreče so pohiteli mariborski reševalci, $ pa' so pustili nesrečnega Nunčiča na m®* stu, ker ni bilo v njem več znakov življenja. Z mrliškim vozom so tragično preminil ega delavca prepeljali m mrtvašnico na Pobrežje.
Sejem za živino. Na včerajšnji sejetrt za živino so prignali 520 glav, in sicer 14 konj, 301 kravo, 8 bikov, 15 telet i*1 182 volov; kupčija je bila živahna in ie bilo prodanih 335 glav. Cene za kilogram žive teže so bile naslednje: debeli voli
4 do 4.70 Din, poldebeli 3 do 3.50 Din-voli za rejo 3 do 3.80 Din, biki za klanje 2.75 do 3.25 Din, debele krave 2.25 do 3.50 Din, plemenske 2.50 do 3.50 Din, klobasarice 1.50 do 2 Din, molznice 3 do 3.75 Din, breje krave 3 do 3.75, mlada živina 3 do 4 Din, teleta pai 4 do 5 Din! cene mesa: volovsko meso I. vrste 1® do 12 Din, II. vrste 8 do 10 Din, meso bikov, krav in telic 5 do 7 Din; teletih® I. vrste 10 do 12 Din, II. vrste 6 do 3 Din, sveža svinjina 10 do 16 Din kilogram.
Današnji trg. Na današtnjem trgu j® bilo vsega blaga v izobilju. Precej živahna je bila tudi kupčija, ki pa jo ie okrog 11. ure zmotila silna ploha, ki & je vlila nad mestom. Kmetje so pripeli®!*
5 voz starega krompirja in 3 voze čre-šenj. Precej bogata izbira je bila tudi h® perutninskem trgu. Novi krompir so prodajali 5 do 6 Din kilogram, grah v stročju 7 do 8 Din, fižol v stročju po 14 Dih, čebulo po 4 Din, črešnje pa po 7 do 12 Din kilogram, domače po 3 do 4 Din liter.
Vremensko poročilo mariborske hiO-teorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 14 stopinj C; minimalna temperatura je znašala 12.3 stopinj C; barometer je kazal pri 17.3 stopinjah 735, reduciran na ničlo pa 733; relativna vlaga 90; vreme je tiho in jasno; vremen ska napoved pravi, da ne bo precejšnjih sprememb vremena in da bo še naprej menjaje oblačno in da lokalne neviht® niso izključene.
Umor zaradi hlač
Kazenska razprava proti Antonu Valantu, ki je letos v aprilu pri Sv. Jerneju na Pohorju ustrelil kočarico Antonijo Ribičevo.
da je to storila ona in da mu je hlače vzela zato, ker se boji, da rte bi odšel ne da bi plačal najemnino. To pa je Valanta tako ujezilo, da je odšel v svojo sobo in pobral svoje stvari ter jih odnesel na dom svojega očima.
Ko je prišel drugič po svoje stvari, je bil grozno razburjen. V razburjenosti je segel po lovski puški, ki je visela na zidu, jo nabasal in odšel v gospodinjino stanovanje. Energično je zahteval od nje, naj mu izroči hlače. Ko pa mu je ona odločno odgovorila, da mu hlač ne da., dokler ne plača najemnine, je namt-ril in sprožil. Ribičeva se je zgrudila na tla in kmalu nato izdihnila.
Po krvavem dogodku se je morilec podal najprej k svojemu bratu, kjer se je skrival nekaj dni. Ko p.a je zvedel, da ga iščejo orožniki, je pobegnil v gozdove in taval tam delj časa. Ker ga je preveč pekla vest, se je sam javil orožnikom na Muti.
Pri današnji razpravi je priznal svoje dejanje, izgovarjal pa se je, da je ravnal v silni razburjenosti.
Sodni senat ga je spoznal za krivega in ga obsodil na 8 let težke ječe ter trajno izgubo častnih državljanskih pravic.
Razpravo je vodil okrožni sodnik g. dr. Tombak, votanti pa so bili: okrožni sodniki gg. Zemljič, dr. Kotnik, Pečnik in dr. M ih e 1 ič;-obtožnico je zastopal državni tožilec dr. Z o r j a n.
Pred velikim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča se je zagovarjal danes dopoldne 27letni delavec Anton Valant od Sv. Jerneja na Pohorja, obtožen, da je v aprilu letošnjega leta ustrelil z lovsko puško svojo gospodinjo kočarico Antonijo Ribičevo.
Iz obtožnice posnemamo, da je bil obtoženec Valant od marca lanskega leta Podnajemnik pri Matevžu Ribiču, ki ima nrajhno posestvo pri ISv. Jerneju na Pohorju. Ribič in Valant sta se glede najemnine dogovorila, da bo plačal Valant Qa mesec 10 Din, oziroma bo najemnino °dslužil z delom. Ob Jurjevem letos pa Ie Valant nameraval oditi. Ker pa ni že f-ekaj mesecev plačal najemnine, niti je Pj odslužil, sta se Ribičeva bala, da jo h° na tihem odkuril. Zato sta sklenila, aa mu bosta odvzela hlače, ki,si jih je Pil pred kratkim kupil in ga na ta način Prisilila poravnati dolg na najemnini.
Ko 18. marca t. 1. Valanta ni bilo do-1,lai sta poklicala neko pričo in vdrla v Pkgovo sobo ter s silo odprla kovčeg, v katerem je Valant imel shranjene svo-12 hlače. Pričo pa sta povabila s seboj da bi jima ne mogel nikdo očitati aIvine. Valant je prišel kritičnega dne ?re0ej pozno domov in takoj opazil, da f hil nekdo v njegovi sobi. Oglasil se 0e Pd gospodinji in vprašal, Če morebiti ,na ve, kdo je s silo odprl njegov kov-Lek"- Ribičeva mu je mirno odgovorila,
Sokoisi?!o
Odhod in vrnitev dece in naraščaja "Mariborske župe na Pokrajinski zlet v Pahljano. V Ljubljano se pelje 17. junija Jutraj. Vozili bodo posebni vlaki, in si-'er; a) Iz Maribora posebni vlak ob S.
'ri- Vlak pobira deco in naraščaj na vseh vdajah od Maribora do Poljčan. Dru-/*ya s prog Ruše in Št. lij—Maribor, naj pPeljejo deco z rednim jutranjim vla-k temu vlaku v Maribor. Enako Zrc-■‘"'Poljčane. Deca Slovenjegoriškega .u r°žja naj se pripelje pravočasno v p3ribor! V Ljubljano pridemo ob 12. uri. s°vratek iz Ljubljane 19. junija ob •40. V Maribor pridemo ob 11.30. Vod-•>k vlaka je br. Lavrenčič, b) Deca in "haščaj društev ob progah Gor. Radgo-p—Ormož, Murska Sobota—Ormož, Dol padava—Čakovec (tu se priključite po-_ebnemu vlaku iz Varaždina) naj se pridejo z rednimi jutranjimi vlaki v Or-odkoder gre poseben vlak ob 7.50.
, dhod v Ljubljano ob 12.35. Vodnik vla-].a ie br. Pertot. Povratek iz Ljub-
^M9^junij^^. uri. V Čakovec pride1 okrožnemu nastopu prisostvoval v kroju, ^uard de Keyser:
vlak ob 10.20. c) Na koroški progi gre iz Brezna normalni vlak ob 7.22. Posebni vagoni. Prihod v Celje ob 10.30, v Ljubljano ob 14.15. Povratek iz Ljubljane 19. junija ob 8. uri, v Celje pride vlak ob 10.00, v Velenje ob 12.00. Od Velenja do Dravograda posebni vlak s priključkom na redni vlak.
Okrožni zlet v Mežici. V nedeljo 11. junija je bil v Mežici okrožni zlet koroškega sokolskega okrožja. Že je kazalo vreme v soboto popoldne in še v nedeljo zjutraj, da nam bo zlet skazilo, vendar so se dopoldne oblaki razvlekli, da se je pri jetno junijsko solnce razlilo nad prostranim letnim telovadiščem mežiškega Sokola, kjer se je že ob devetih začelo živahno vrvenje.- Vršile so se vaje za popoldanski nastop, ki se je pričel ob pol treh. Okrožni nastop je otvoril starosta mežiškega Sokola br. Gallob. Pozdravil je zbor oddelkov, nato starosto sokolskega društva Celje, polkovnika br. Gavri-loviča, ki se je isti dan mudil v Mežici kot predsednik naborne komisije in je
dalje g. okrajnega načelnika dr. Tekavčiča, g. podnačelnika Milača, zastopnika župe br. Pirca in številno občinstvo, ki je zletu prisostvovalo. V jedrnatih besedah je pozval sokolski zbor na delo za sokolske ideale in cilje. Župni podstaro-sta br. dr. Železnika je nato v zasnovanem nagovoru očrtal vzvišenost sok. dela in stremljenja in poudarjal, da kljub vsemu- nasprotovanju napredujemo tudi v teh lepih planinskih krajih. Sokolsko delo je posvečeno samo narodu in domovini, zato mora zmagati. Njegovemu pozivu, da velja naš pozdrav predvsem kralju in našemu prvemu starosti prestolonasledniku Petru, se je zbor odzval s trikratnim gromkim »Zdravo!« Pri telovadbi je nastopilo 445 telovadcev! Ves čas je vladala pri vseh oddelkih vzorna disciplina. V tem pogledu se je letošnji okrožni zlet posebno odlikoval. Telovadni nastop je zaključila vrsta starih, ki je za izvajane Murnikove vaje iz leta 1902 žela živahno odobravanje. Pri štafetnem teku društev s Polene v Mežico je odneslo zmago društvo Slovenjgradec, ki se je v posebno lepem številu udeležilo zleta. Kar se tiče udeležbe zleta vobče, moramo priznati, da je daleč nadkrilila naše pričakovanje. Da pa je bila tolikšna udeležba sploh mogoča z ozirom na veliko oddaljenost Mežice od železnice, gre predvsem naša javna zahvala mežiškemu rudniku, ki je na treh vlakih prevzel prevoz udeležencev v Mežico. Žal, da je po končanem nastopu prehitro napočil čas, ko je rudniški vlak klical na odhod. Vsem udeležencem maša. topla zahvala, da se niso plašili poti v Mežico, javno zahvalo pa izrekamo tudi vsem Mežičanoni, ki so nam dejansko pripomogli k tako lepo uspelemu zletu. Na zletu je sodelovala polnoštevilno renomirana rudniška godba pod veščo taktiko br. Skačeja.
Sokol Maribor matica. Prijave za zlet-ni znak za člane in nečlane ter udeležence pokrajinskega zleta vi Ljubljani se sprejemajo samo še danes in v petek 16. t. m. od pol 19. do pol 20. ure v društveni pisarni v Narodnem domu. Od nečlanov se naj prijavijo le oni, ki stanujejo v okolišu Sokola matice. Znak z železniško legitimacijo stane za člane netelo-vadce in ostale udeležence 27 Din. Plai-čati se mora takoj.
Sokol Maribor III. Članstvo, telovadci, telovadke ter vsi ostali pripadniki sokolske organizacije in oni nečlani, ki se nameravajo udeležiti pokrajinskega zleta v Ljubljani, naj se zanesljivo zglase v društveni sobi v poslopju krčevinske šole jutri na praznik od 9. do 12. ure dopoldne in v petek od 13. do pol 15. ure pri br. Eferlu, ki bo sprejemal prijave. Na poznejše prijave se društvo ne bo moglo ozirati. Znak z legitimacijo za prosto vožnjo za telovadeče članstvo stane
20 Din, za ostalo članstvo in udeležence pa 27 Din. Znak in legitimacijo morajo posamezniki takoj plačati.
Soort
ISSK Maribor: Čakovečki SK. Jutri v četrtek 15. t. m. se srečata dopoldne ob 10.30 na igrišču ISSK Maribora Čakovečki <SK in ISSK Maribor. Čakovečki SK je v Mariboru dobro poznan gost in razpolaga s precej močno enajsterico. Tako je moštvo ČSK preteklo nedeljo igralo proti zagrebški Concordiji 4:3, kar vsekakor dokazuje kvaliteto gostov.
Tekmovanje za državno nogometno prvenstvo. Jutri bo v Zagrebu tekma; med Gradjanskim in Vojvodino, v nedeljo 18. t. m. pa se srečajo: v Ljubljani Vojvodina :Primorje, v Zagrebu Concordia:Hašk, v Beogradu BS K: Jugoslavija in v Sarajevu Hajduk: Slavi ja.
Pomladanski meeting SK Rapida. V okviru omejenega lahkoatletskega! mitinga za mesto Maribor prireja SK Rapid na lastnem igrišču 18. t. m. ob pol 9. uri propagandni miting, ih sicer za tri kategorije s sledečim sporedom: a) seniorji: 100 m, 200 m, 800 m, 3.000 m, 4X 100 m, krogla, disk, skok v višino z zaletom, skok v daljavo z zaletom; b) moški naraščaj A (najvišja dobna meja 1. I. 1919): 60 m, skok v deljavo z zaletom, kopje; c) dame: GO m, skok v višino z zaletom, disk, štafeta 4X75 m. Tekmuje se po pravilih JLASa.
Mednarodne rokoborbe. Tekmovanje se je sinoči končalo z naslednjimi rezultati: Tom Sayer je v 7. minuti premagal Jandero, izzivalna borba: med Mmo in Girilovom se je končala z zmago Mme, borba med Bogiiarjeim »n Alngelesconi pa je ostala neodločena. Drevi nastopijo: Mrnia proti Schwarzbauerju, Girilov proti Mileusniču v odločilni borbi in kot zadnji par Tom Sayer in Angelescu.
Medklubski odbor LNP, službeno. Jutri v četrtek bodo na igrišču ISSK Maribora naslednje tekme: oib 9. prijateljska tekma ISISIK Maribor rezerva:SK Železničar rezerva in ob 10-30 prijateljska tekma Čakovečki SK.JSSK Maribor. Službujoči odbornik g. Hreščak. Tajnik.
Odbor za delegiranje sodnikov pri MOLNP, službeno. Jutrišnji tekmi sodita: SK Železničar rez.:ISSK Maribor rez. g. Bergant in Čakovečki iSKrlSSK Maribor g. V e s n a v er.
Moderna toaleta.
Mož: »Ta toaleta pa je res lepa?! Na, pa si kupi še eno!«
Zena (ki kar verjeti ne more): »Zakaj pa, povej no?«
Mož: »Eno za spredaj, drugo pa za zadaj.«
tmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmrnmm
Kapetan Vratolomec
j ^edena noč nama je prizadela več gor-j. nego dnevna prigievica. Tuaregi niso .skušali nobenega poplaha, vedoč, kaj k, 2 nama. Kaj za to, če čakajo tri ali dni?
fr*meiščiva motor,« sem velel drugo ju-^ »Nemara se nama posreči, da uprh-
je bilo bob ob steno. Ubogi motor, 1 Je trpel vso vojno, je bil na koncu. sv^SaKokrat, kadar je Charley tvegal glavo iz livnika in so mu oči švig-Do kamenitih kupih kilometrskega ^a. ga je stresla jeza.
, ni trinajstica, bi bila prešla, go-A kapetan!«
Štrbunknila v uporni Inifel!« J^Dosled >3 priznal, da imam morebiti Potekel je še en dan. Pijače nisva °ljed n'^ ve^' PrePe^enca Pa še za e«
tu^lModarji iz Uergle so morda na po-
^logoče, gospod kapetan.«
Uie Pfav dobro sem videl, da ne verja-
Ce^pučeval je novo uravnavo strojnični rerešetavala sva o tem. V razgre-nob/^u. brez najmanjšega diha. ne bo te^i neSa odklona ... Oblegalna črta je »bj . metrov stran.
2rtvujem še en pas. jelite?« šča^j sketal° je. nato se je čulo vre-kl, S Tuaregi so planili pokoncu in ste-metrov dalje. Šest teles je oble-
Naslednje jutro sva se v silno mučni želji vpraševala, ali ne bi bilo bolje iti na plan, se boriti in maščevanju podleči. Pa vendar, ako je odrinil kak oddelek na poizvedbo... Moči so nama pojemale. Ves ogenj puščave nama je gorel v grlu. V nekaj urah —- na vsak način ponoči — se bodo Tuaregi zagnali nad naju, prepričani, da se bova komaj še mogla braniti.
Toda strojnica jih je držala še v razdalji do dne najinega zadnjega dne po vsej priliki.
In tisto jutro sva nenadoma zapazila nepokoj med obleganci. Zlezla sva na letalo.
»Meharisti!... Meharisti!... In sicer daleč... daleč... oddelek.«
Sovražniki so že bežali v puščavo.
Charley je plakal. Jaz pa, zakaj ne bi priznal, sem omedlel. Ob takih prilikah smo mi Francozi slabotni samo takrat, kadar se ni nič več bati.
Letalci so prišli drugi dan iz Tugurta ter obstreljevali vstaška sela. Objokan vati je bilo sicer smrt nekaterih junakov, vendar infelska posadka, ki se je zatekla v svoj obzidni »bordž«, je dobila še za časa pomoč.
Midva s Charleyem sva bila tako zadovoljna, da nama mesec dni v bolnici z vročico in kininom ni mogel pokvariti vsega veselja...
Ko sem med najinih! okrevanjem naletel vnovič na svojega zvestega mehanika, sem mu videl nov trak na prsih in zlat našitek na rokavu ter dejal:
»Torej vidiš, da ti trinajstica ni prinesla nesreče...«
Alfonz Petzold:
C«etie
Na vrtu Tomaža Bokala je sadno drevje vse v cvetju. Dolge vrste črešenj in jaham; od samega cvetja ni videti nobenega lista.	t
Bokalova Kristina stoji ob vrtnih dve rih in se smehlja v solnce. Mar niso naše sobe zatohle in žalostne, mar ne bi mogli ostati za vse dni zunaj v tej lepi prostosti? Tako dobro je stopati po zemlji in mehki travi s cvetjem v rokah.
Kristina gre globlje v vrt in sede v travo, razrahlja vezi na čevljih ter potegne nogavice navzdol. Tako! Zdaj lahko čuti hladno mehkobo pod nogami. Kako dobro to de človeku. Kristina stopa počasi dalje, da bi docela okusila ta čuv-stva, in vedno je svobodneje in lepše. Nič več ne vidiš hiše za seboj, ne slišiš več glasu tete Malke, ki neprestano kara in uči.
Veter s*3 zaganja v cvetove; marsikateri poleti k tlom. Kristina pa pobira igle iz svojih las, ki ji dolgi in zlati padajo na vrat in v katerih žare cvetovi kot biseri. Zamišljeno jih vrže naprej, jih prečeše s prsti in je vesela, da se v solncu izpre-minjajo v zlato.
»Takole stojiš, zlate lase imaš, pa te nihče ne vidi!«
Ustne se od žalosti našobijo. Toda dolgo tega pred solncem ne preneseš. Pa tudi: ali ni samo na sebi bolje biti lep, imeti zlate lase in bele nožiče ter biti gibek kot protje? Ne bi bila rada, kakršna je teta Malka! Siv, naguban obraz ima in tako Ude roke !
»Bom tudi jaz kdaj takšna?«
In ali je bila ta Malka tudi kdaj mlada? Da se je smejala in prepevala, ne da bi vedela zakaj? Nemogoče. Saj bi se sicer zdaj ne mogla zmerom ujedati in ta morala razumeti, da človek pri takem solncu ne more ostati v sobi ter delati.
Zdaj leži na tleh že toliko cvetov.
»Škoda,« pomisli Kristina, »zdaj hodb oveneli, moj vrt pa je tako lep v svoji cvetni obleki!«
Kristina jih pobira v predpasnik. »Ponoči jih lahko položiš na blazino in sanjaš o njih.«
»hi kaj poreče teta Malka zjutraj?«
Prijela se bo za sence in rekla: »TataJ nd pojde več dalje.«
In Kristina bo morala- z metlo pomesti cvetje iz sobe.
Bedno belo cvetje!
Kristina ima predpasnik poln. Zdaj hiti dalje, venomer dalje in njeni lasje vihrajo tako svetlo v solncu. Zdaj bo že kmalu pri potoku. Že sliši lahno žuborenje. Vesela je.
A kaj je to? Na bregu leži neznan fant in spi. V potoku se je bil okopal in potem utrujen legel v travo, da bi se na solncu posušil. Pa je zaspal in ne vidi, da stoji Bokalova Kristina pred njim. Le kako je prišel v njen vrt? Najbrž je bil preplezal ograjo. Tega ne bi bil smel storiti. Toda zdaj spi. Roke je bil položil pod glavo, močno, zagorelo telo leži blažsno sproščeno v travi in cvetju.
Kristina se ozre po prostranem vrtu in izr.ovu pogleda fanta. Spusti svoj pred pašnik ter strese cvetje na fanta. Potem pohiti naglo domov v svojo kamrico, sede in se zjoče—
Ptuj
Mestno načelstvo raizglaša navodila glede napisov pri obrtnih in trgovskih lokalih po novam obntnem zakonu, kakor tudi način obnovitve fasad na hišah.
Sprejemni izpiti m prvi razred na ptujski realni gimnaziji bodo 36. t. m. Prošnje se morajo vložiti najdalje do 24. t. m..pri ravnateljstvu.
Poroka. Poročila sta se g. dr. Sergej K-apralov, banovinski zdravnik združene zdravstvene občine Velka in Helena Ripp-lova, zasebnica iz Maribora. Poroka se je vršila v pravoslavni kapelici v Hrastovcu pri Sv. Lenartu v Slov. goricah.
Težka telesna poškodba. V Stražgojn-•ih je prišlo med dvema vročekrvnežema do hudegai pretepa in je le malo manjkalo, da ni postal eden teh smrtna žrtev. Anton Bevc, sin železničarja, je svojega nasprotnika Jakoba Grajfa pri pretepu sunil z nožem v levo prsno stran s tako silo, da je slednji obležal v, mlaki krvi. Prvo pomoč je nudil ranjencu zdravnik dr. Klasinc iz Pragerskega. V zadevi je uvedena preiskava.
Tatvina. Pri posestniku Antonu Kamp-lu na Grajenščaku pri Vurbergu so imeli
ponoči od 12. do 13. t. m. nezaželjen obisk v hlevu za živino. Neznani tatovi so ukradli najlepšo mlado kravo, vredno 16C0 Din. Tatvino je lastnik opazil šele zjutraj, — Po sledovih soditi, so tatovi gnali kravo proti Maribora. Ukrenjeno je potrebno, da se tat in krava izsledita.
Slovenska Bistrica
V soboto 9. t. m. je bil v Tinju na Pohorju pogreb tragično umrlega 70 let starega župana in posestnika g. Janeza Ferka. K zadnji poti rajnega se je zbralo ogromno število domačinov ter prijateljev in znancev od daleč in blizu. Pokojni je županoval v tinjski občini od leta 1906 dalje v splošno zadovoljstvo domačinov, med katerimi je bil kot posestnik in umen gospodar, kakor tudi kot župan izredno priljubljen. Ob odprtem grobu se je poslovil od pokojnika v lepem in priprostem govoru domači župnik g. Hafner, nakar so šolski otroci in pevci iz SI. Bistrice zapeli žalostinke. Naj mu bo domača zemlja lahka!
Osebna vest. V nedeljo predpoldan sta se poročila v tukajšnji farni cerkvi gospodična Jelislava Vaupotičeva iz ugled-
ne in poznane rodbine ter gospod Ivan Paul, železniški uradnik. Bilo srečno!
Iz našega planinskega društva. Naša agilna podružnica SPD se že dolgo časa pripravlja za gradnjo nove planinske koče pri Sv. treh kraljih na Pohorju. V soboto zvečer je bila v dvorani hotela »Be ograd« daljša seja, na kateri je bilo sklenjeno, da se ustanovi posebna zadruga za gradnjo te koče, katere načelstvo je prevzel industrijec g. Ivan Žuraj.
Hitlerjevo čiščenje v umetnosti.
Ugledni evropski listi trdijo, da bo odstranila Hitlerjeva vlada iz vseh nemških muzejev in umetnostnih galerij vsa francoska slikarska in kiparska dela z motivacijo, da je nujno potrebno »nacionalno čiščenje v umetnosti«. Vsa odstranjena dela bodo prodana na javni dražbi v Londonu. Najbrže potrebuje Hitler denarja!
Strašna eksplozija petroleja.
V petrolejski rafineriji v Longbeachu v Kaliforniji je nastala pred dnevi strašna eksplozija, ki je zahtevala na mestu 20 mrtvih med tamošnjim delavstvom. Tudi večje število nevarno ranjenih ne bo mogoče rešiti.
Prihodnja svetovna razstava bo v Tokiju.
Kakor je znano, je bila pred dnevi otvorjena svetovna razstava v največjem slogu v Chicagu- Iz Toki ja se poroča, da je sklenila japonska vlada prirediti prihodnjo svetovno razstavo 1. 1940 v Tokiju. V tem letu bo namreč Japonska proslavila na najsvečanejši način
2600-letnico svojega obstoja. Stroški za to razstavo so preračunjeni na več sto milijonov jenov. Merodajni činitelji so pričeli že organizirati razne odbore, ki se bodo baVili s posameznimi načrti za svetovno razstavo. Posebna pozornost bo posvečena japonski umetnosti, ki & ena izmed najbogatejših na svetu.
Češkoslovaške železnice štedijo.
Češkoslovaške državne žleznicc so pričele varčevati in so odpustile iz službe v zadnjih letih že veliko število osebja, ki ga ne potrebujejo nujno. Po zadnji statistiki so odpustile samo v letošnjem februarju več sto uslužbencev.^V tem mesecu so imele češkoslovaške železnice v svoji službi le še 147.000 ljudi, torej 7.600 manj, kakor v istem mesec« preteklega leta.
Jutri
tombola na letnem telovadišču Sokola I
Zaietek	ob	15.	uri
Razno
VAŽNO OPOZORILO občinstvu v Mariboru In okolici!
Naznanjam, da izdelujem lesene hišice po najmodernejšem sistemu že za ceno od
35.000	Din naprej. Vsak interesent si lahko ogleda hišico že v naravi pri meni, kjer so na razpolago tudi vsi načrti in proračuni. Izvršujem tudi vsakovrstne nove zidane hiše, kakor tudi vsa tovrstna popravila stavb v te sarski in zidarski stroki točno, dobro, solidno in po najnižji ceni. Zglasiti se je pri podjetju Franjo Spes in sin, Tržaška cesta - Linhartova ulica 18., blizu vojaške bolnišnice, Maribor.________ 2065
MARTIN SAFRAN. sobo-, črkoslikar, pleskar in ličar, Maribor, Slovenska ul. 16, prevzema vsa v to stroko spadajoča dela ter jih Izvršuje dobro in poceni.	1664
ZAVESE.
posteljna pregrinjala, odeje, perje, puh, blazine, rolete, ležalne stole, kupite najceneje pri F. NOVAKU, Glavni trg 9, Koroška 8, Vetrinjska 7. 2197
BRITVE, ŠKARJE
Itd., brusi izvrstno in zanesljivo J. Kokot, Wildenrainer-jeva ul. 6.	 2213
RABLJENA MOTORNA KOLESA
'euring in Šport, raznih iamk, brez in s prikolico, na rodaj. Tatra. Cankarjeva ul. :. 26.	1905
Prodam
PRODAM GOZD
>ližno 7 oralov, v bližini sta, na hranilno knjižico iojilnice Narodni dom ter del proti gotovini. Naslov izve v upravi »Večemika«.
_________2167
MLADOPOROČENIM
dam krasno salonsko gar-iro. 14 komadov, za 3500
i. Judi na obroke. Smolej, rovičeva ulica 3, I. 2192
JHINJSKO POSODO,
obleke, igrače in knjige Gregorčičeva ul. 23,
PRVOVRSTNA GOSTILNA
s hišo in trgovino v Mariboru
320.000 Din. — Lepe vile od
200.000 do 400.000 Din. — Posredovalnica »Rapid«, Maribor, Gosposka ul. 28. 2209
STANOVANJE,
lepa, prazna, solnčna 50*03, v katero se lahko postavi šte dilnik, se odda s 15. junijem. Aleksandrova cesta 28, I.
2191
VEČ LEPIH OLEANDROV
takoj na prodaj. Razlagova ul. št. 13.	3000
Stanovanie
LEPO TRISOBNO STANOVANJE
s kopalnico in vsemi pritiklinami v novi zgradbi se s 1. julijem odda. Poizvedbe v upravi lista.	2120
LEPO STANOVANJE.
tri sobe s kopalnico, lepim vrtom, kompletno Din 775.—. odstopim samo dotičnemu, ki mi odkupi nekaj pohištva, jako poceni. Vpraša se v upravi lista.	2184
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO. lepo, oddam za 180 Din.,
eventuclno tudi s hrano. Grajska ulica 2, vprašati pri g. Jurko.	2194
SOSTANOVALCA(KO)
sprejmem. Vprašati Trubarjeva ulica 9, dvorišče, vrata 3. 2195
OPREMLJENO SOBO,
lepo, s posebnim vhodom!, od dam. Vrbanova ul. 28. pritlič je, desno.	2208
BOLJŠEGA SOSTANOVALCA
sprejmem takoj. Jenkova ul. 5, vrata 2.	2205
OPREMLJENO SOBICO
s posebnim vhodom, čisto in svetlo, oddam. Magdalenska ulica 42, Maribor.	2198
SOBO IN KUHINJO
oddam. Tezno, Cankarjeva ulica 3.	2199
OPREMLJENO SOBO
oddam boljšemu zakonskemu paru brez otrok. Naslov v upravi »Večemika«. 2200
SOBO,
opremljeno, sončno, s posebnim vhodom, električno lučjo, takoj oddam. Stritarjeva ulica 5/1.	2153
OPREMLJENO SOBO,
lepo, s posebnim vhodom, oddam takoj solidnemu gospodu. Prešernova ulica 18, pritličje, vrata 4.	2206
V naiem
VELIKO, SVETLO. KLETNO * SKLADIŠČE,
betonirano, oddam v najem. Vprašati Prešernova ulica 18. I., vrata 6.	2207
Službo dobi
PRODAJALKO,
zmožno slovenščine in nemščine, sprejmem. Pismene ponudbe z referencami in zahtevami pod »Prodajalka« na upravo lista.	215?
UČENCA za torbarsko stroko sprejme Ivan Kravos, Aleksandrova cesta 13.	2186
Proizvaja zgradbe električnih central na vodno moč, elektr. omrežja vsake vrste ter hišnih in zunanjih inštalacij, stanovanjskih hiš, tovarn in drugih objektov Dobava vseh električnih aparatov, motorjev, dinamo - generator-j e v, transformatorjev iz največjih svetovn. tvor-nic. '	2017
Lastna specijalna po-pravljalnica aparatov, dinamov, elektromotorjev. transformatorjev. Prodaja inštalacijskega blaga, lestencev, svetilk, žarnic itd. — ILIČ Vladislav, elektrotehn. podjetje. MARIBOR. Aleksandrova c. 24. Tel. 27-44
se razprodajajo
Deleni za obleke............Din	9-
Krep najmodernejši................15.-
Etamini, široki po 100 cm . . „ 15-
Pique imprime....................  18-
Foulard imprime, čista svila . . „ 40-k Georgette imprime ... . . „ 28.-Modno črtasto blago za obleke in
py.iaime .......................16.-
Platno za obleke	25-
Tweed za obleke	17.-
Blaigo za kopalne plašče .	.	4	„	60,-
Rožasti kloti, 140 cm široki	.	.	„	30,-
Biago za obrobljanje.............„18.-
Dolček* Marini
trgovska hiša
Maribor, Gosposka ul. 27
na prodaj. Ponudbe na „Aloma Company‘ Ljubljana, pod značko „Brezkonkurenčno“.
Društvo hišnih posestnikov za Maribor in okolico v Mariboru
Vabilo na
izredni občni zbor
ki bo v sredo, dne 21. junija 1933. leta ob 19/4 url 1 dvorani hotela »Orel«.
Dnevni red: 1. Referat o mestni davščini na nezazidan parcele. — 2. Slučajnosti.
Pristop imajo vsi hišni in zemljiščni posestnih zlasti se pa vabijo vsi, ki so po mestni parcelni dav* ščini prizadeti, da se tega izrednega občnega zbor* polnoštevilno udeleže.	2193
Dr. Marin, 1. r., t. č. tajnik; Meglič, 1. r., t. č. predsednik*
Zahvala
Čast mi je izreči
TRGOVSKI SAMOPOMOČI V MARIBORU
toplo zahvalo za točno izplačano izdatno podporo po smrti članice ge. Kovač Marije.
Priporočam vsakomur pristop k tej ku-lantni instituciji.
Maribor, dne 14. junija 1933.
2212
Črešnar Adam.
Zahvala
Podpisana Zorko Alojzija, soproga železničarja. reka tem potom najprisrčnejšo zahvalo gospodu prit11®’ riju dr. Hrovatu v Ormožu za uspelo operacijo, op k® teri se počuti popolnoma zdrava.	2196
Zorko Alojzija, Zg. Radvanjska c. 94, Maribor.
HITOKILESIIRSIIE DIRKE
dne 15. iuniia na Teznu
Istočasno rajonsko državno prvenstvo
Sodelujejo najboljši evropski vozači kakor: Soerenssen. Mahrama Toyo. klimayer. Hoffmann Kofler. Berent '.^'
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik:	RADIVOJ	RF.UAR	v	Mariboru.	Tiska	Mariborska	tiskarna	d.	d.,	predstavnih
STANKO DETEL/" v Mariboru